Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh £)! lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. j nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806! tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 ij Oglasi se plačajo vnaprej. ‘ i POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE 3ot DELO GLASILO i:»M)'.\IST|4'.\i: PARTIJE S.T.O. SLOVENCI! Združimo se in zahtevajmo ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, da tabo dosežemo naše narodne, socialne in politične pravice! OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 127 TUST SOBOTA, 1». »I A J A IU51. CENA 15 LIR .Nedeljska konferenca pred- nikov titovske «Ljudske» te je prinesla nadvse salve rezultate, ki ponovno ujejo ne samo popolno načelnost teh imperiali-ili kreatur, temveč tudi k razkol, ki vlada v nji-pr,.“vih že itak do kraja razred-ike^ih vrstah. Oo kraja onemogočeni med eSI karanega barantanja z De 2 *sperijem za razdelitev Tr-ida f^Sa ozemlja so namreč oVe °vski voditelji v coni A sku-eei "i postaviti novo «linijo» c^nda sedmo v dobrih dveh m prebivalstvom zaradi glede tržaškega vpra-oVi. ia- Po tej novi «liniji» naj j1 se — kot bomo videli — 3e2^j navidezno začeli zopet i i^ti za «postopno praktično ee'j sničenje temeljnih misli K(j uta STO in s tem ustvari tudi pogoje za postopno ens ?tužitev obeh con», kakor v°ii to v njihovi zaključni 2i. ‘?°luciji. Temu pa so se od-ir^lo uprli titovski voditelji b, ki se že dve leti tru-, ž‘ 'l0’ da bi prepričali prebival-10 V? Koprščine in Bujščine, da 3 K že priključeni k Jugoslaviji, na ' Uh tudi že kličejo na "hstovoljno» predvojaško lK>jo. .plin so namreč titofašisti-11 glavarji v Kopru izvedeli bonedeljskega glasila «II resso», kaj so jim naku-njihovi vredni pajdaši v . t so na vrat na nos pri-t ji k njim ter jim po dolgo-h.lnem ostrem prepiru ko- NEDELJSKO ZBOROVANJE PARTIZANOV IN AKTIVISTOV NOB V BOLJUNCU Vse poštene Slovence pozivamo da se združimo za ustanovitev STO Komunisti nočemo imeti monopola v obrambi Tržaškega ozemlja in demokratičnih pravic njegovih prebivalcev Le Slovenci in Italijani imamo pravico vladati svojemu Ozemlju - Govori tov. Vidalija, Lovrihe in Slavca Uspeh veličastnega zborovanja partizanov, aktivistov in svojcev padlih v NOB, ki je bilo v nedeljo popoldne na trugu v Boljuneu, nam je še enkrat potrdil, da je naše ljudstvo iz mesta in podeželja zvesto ohranilo svetle ideale dolgoletne in težke osvobodilne borbe. Velika udeležba partizanov, aktivistov in demokratov, Slovencev in Italijanov, pa nam je obenem dokazala, da so ostale borbene tradicije iz težkih dni borbe neokrnjene. Pokazala pa je tudi odločno voljo ljudstva, da se bo tudi v bodoče z vso odločnostjo borilo za cilje, ki so jih nakazali milijoni in milijoni padlih. Nedeljsko zborovanje je ponovno potrdilo ne-razdružljivega slovansko - italijanskega bratstva, ki se je skovalo v najtežjih letih trpljenja ,in borb našega in itali- 1 .^' dopovedali, da bi nova .<# J‘ia», nakazana v resoluciji, n11 In .Tilnoma podrla vse doseda- dt>1 v. delo «ljudskih» oblasti in ,, L'skih organizacij v coni B. 1 je, rad ali nerad, moral ,~/V| jr Jv, Idil dii 11'tl «JU, U1UIdi toi!. izdati ukaz, da «Primor-i 5> ne snle Prinesti niti črke HviJ"edeljskem zborovanju. V 1 Vtem trenutku so res usta-■ j,; ' itskanje že stavljenih po-’ 5, | in resolucije in tako je L Vsk° glasilo izšlo v torek AJht d’ nenadnih tehničnih o- i idili.' *e na dveh straneh. Za šte l5 C 0d Srede pa so vsa poro-, . temeljito skrtačili tako, i3” te iz poročila in diskusije ’ Va c'o vse> !:ar govori o k^ktičnem uresničenju do-d statuta STO in o posto-V' Žtiružitvi obeh con», Iz-i: h ? te, naravno tudi celotna C-ij®' ki te bila že d0' i. cno snreieta na konferen- ol'W V utajiti, da «je bil sprejet se \ iovutek resolucije, ki bo os-" 'iy? Za notranjo disusijo v ld'ij’|!.ru posameznih organiza-iV sestavlajo Slovansko-ita- ei 4Vko ljudsko Ironto». Obelit , H * či» (Jr Je že najavil novo konfe-, /ikr?, ki naj na podlagi «diali1' Vìe» o tej resoluciji izde-V jt dokončen volilni program ia itvIašistov za občinske vo- ’ V« ^ Vlleg že na zunaj vidnih ' V0v je potrdil tudi neki vi* >a.J V titovski funkcionar iz "Primorski» pa je moral •!lC, liVa, da je titofašistično po-:>iI’ ^ "o vodstvo v Kopru z vso ^1 Vt- nastopilo proti novi e ter tudi preprečilo bb- 1,1 «K t«solucije in pravega po-:u. y thorovanja. \°e \. cetn pravzaprav obstoji l «linija», ki jo je sku- za titovce co- XiJ ^ I^sti Babič’ . 1Jp s svojo resolucijo? Da li °\i' ^ n ZoPet prišel po treh le-■m) Vv staro Unijo za ustano-V v ® ČO, za združitev obeh ll J za imenovanje guverner- j,; jtt^°dhod vseh okupacijskih V1 ^ iuVsega Ozemlja? Kaj se ji I» d*b*č res vrnil na linijo, ki VVes izvaja Komunistična IlLVdJd IVU1U ULIID I ^ Ja> ki je edina ostala ij je eaiua osiaia zve- *t5thSv°jemu prvotnemu pro-ILl \nu> za katerega se tudi do- daleč ne! Ta nova Babi-«Unija» je le nov poskus Vte tri Jutri, v nedeljo 20. maja bodo na Goriškem sledeča IMI: v SOVODNJAH pri gostilni Tomšič (Ušaj) bo ob 15. uri VELIKA VOLILNA MAJNIEESTACUA s kulturno prireditvijo, pri kateri bo sodelovalo Prosvetno društvo iz Opčin pri Trstu z Gogoljevo komedijo «REVIZOR» Navzočim bo prinesel pozdrave tov. Justo Košuta, predsednik SHPZ v DOBERDOBU bo ob 11. uri na trgu pred občino VOLILNO ZBOROVANJE Govorita tovariša Ado Slavec občinski svetovalec iz Nabrežine, in Mira Rijavec kandidatka za pokrajinske in občinske volitve v Doberdobu v PEVMI bo ob 11. uri na trgu pred trgovino Mikluš VOLILNO ZBOROVANJE Govorita tovariša Gombač Franc, občinski svetovalec v Trstu, in Markovič Zvonko. Nova provokacija titovcev proti Bolgariji BEOGRAD — Titovi agenti so povzročili v soboto nov provokatorski incident proti tujemu predstavniku. Pomoč-vojaškega atašeja bolgar- nik skega poslaništva v Beogradu major Ivanov je bil pred poslaništvom ustavljen od nekega udbovskega agenta v uniformi, ki mu je naperil na prša pištolo ter zahteval od njega, naj gre z njim na glavno policijo. Ivanov je bil v vojaški uniformi bolgarske vojske in ni moglo biti nobenih dvomov, da je član poslaništva, iz katerega je pravkar prihajal. Povrh tega udbovski agent ni bil po zagotovilih jugoslovanske vlade niti v službi, zaradi česar sploh ne bi imel pravice ustavljati kogar koli. Tudi v tem primeru gre za očividno provokacijo v namenu, da se čim bolj zaostre odnošaji do Ljudske republike Bolgarije. tržaškega prebival-ro smatrajo titovci 'A: "t A‘^0 nezrelo in zabito, da ;f %> e’ kaj je resnično Svobo-azj %ržaško ozemlje, kaj pa Ji* 'Jevanje sedanjega sta- 11: JJ?11 anglo-ameriško voja- 5 tv Racijo. ^ !' siJ*° vsakemu jasen ta no-■i, ®arski trik titofašističnih in “ki lo, fantov, ki naj bi služil W vljenje glasov v bodočih s* rv,ab> podajamo ^ -, podajamo najvažnej-j stavka te resolucije. W ^tedska frnota bo posta-V,SVoj volilni program na Wlh obrambe in izvedbe J, ?skega bistva STO; l'ronta bo v tržaški in fÉ' ^j?elskih občinah izvajala k,; ti . sko jn splošno politiko, lì jj te namen postopno do-" i??al£tteno izvedbo temelj-^H statuta STO in s tem X* družitev obeh con.» torej bistvo nove poli- V «lihije», ki naj jjj biia , njihovega volilnega » U^aiDla' če J™ ga ne bi še v ^^i grajenega podrli nji- tudi pogoje za po- t^Tski pajdaši. Ni govo- til!6 ert^ej 0 guvernerju, ki mo- ' i!' vs‘ni P» statutu STO izve-.,veijavnteg°ve določbe, zlasti stalnega statuta, začasne vlade in ^lavort-S.kuPščine, volitev v # «Dak, n° skupščino, odhod trteari- n? skupščino, ^anskiS,cib òet, skratka dati It 013 Od n zivljenje resnično C' tržaškemu ozem- 5a kar se borimo __________■■ » >vl ■ »»oé i hoteti, ker so pač v službi anglo - ameriških imperialistov in vojnih hujskaèèv, katerim gre edino za tem, da ostanejo za stalno na STO, ki ga utrjujejo v svojo strateško bazo. Zato pa nič guvernerja, nič odhoda okupacijskih čet, temveč uveljavitev onih «temeljnih misli statuta STO», ki bi le še bolj utrdila gospod-stvo anglo - ameriških okupatorjev na načem Ozemlju. E-nako kot lažni «indipendentisti» in agnelettovci se tudi titovci zavzemajo le za to, da jim bo potne liste izdajala Vojaška uprava v Trstu namesto videmske kvesture, da se consko predsedstvo — vedno pod vrhovno komando VU — spremeni v «začasno zakonodajno skupščino». Kot pogoj za združitev obeh con pa postavlja pod sedanjo Vojaško upravo popolnoma neizvedljiv pogoj, da je treba namreč prej razlastiti in nacionalizirati vse industrijske in finančne komplekse. To je torej slavna «sedma linija» titofašističnih prevarantov, s katero so si obetali vsaj za silo zakrpati obupno praznino svojih vrst in si pridobiti potrebnih glasov v bodočih volitvah, če sploh še hočejo ostati v kakem občinskem svetu. Toda tržaško ljudstvo je dovolj zrelo, da zna ločiti zrno od plevela, resnico od laži, borbo za demokracijo od nizkotnega klečeplazenja pred tujimi okupatoriji. ___t.-.. i.. : .. . 1,.^— Janškega naroda. Neokrnjeno slovansko - italijansko bratstvo in neizpremenjene borbene tradicije našega ljudstva pa sta najboljše jamstvo za nadaljnje uspehe v naši borbi za mir m obrambi našega Ozemlja, ki ga hočejo spremeniti imperialisti v kup ruševin. Ko je ob otvoritvi zborovanja svirala krajevna godba delavsko himno, je stopil na govorniški oder dolinski župan tov. Dušan Lovriha. V uvodnih besedah je tov. Lovriha poudaril pomen te slavnosti ter podčrtal doprinos, ki so ga dale vasi dolinske občine v narodno osvobodilni borbi. Tov. Lovriha je obenem poudaril, da smo mi edini, ki z našo dosledno politiko branimo in čuvamo ter nadaljujemo svetle tradicije NOB. Naš narod se ne bo nikdar odpovedal tem tradicijam. Ostal bo zvest enotnosti z delavci in narodi vsega sveta in še posebno s slovanskimi narodi, kot je začrtano v programu OF iz leta 1941. V tem, duhu enotnosti vodimo tudi našo današnjo borbo za mir, ki je posebno sedaj nevarno ogražan, čeprav je prav te dni minilo šele šest let od konca zadnje krvave vojne. Toda volja narodov za ohranitev miru je enotna in mogočna. Ta volja je ustvarila široko in močno fronto miru, ki šteje danes stotine milijonov ljudi vseh narodnosti in nam je porok, da ne bo uspelo imperialistom niti v bodočnosti sprožiti novo svetovno klanje. Mi hočemo, da se ohrani mir ter da se spoštujejo vse mednarodne obveznosti. Zaradi tega se tudi popolnoma strinjamo in odobravamo berlinski poziv partizanov miru, ki je naslovljen vsemu človeštvu. Pozivamo vse občane, vse Slovence Svobodnega tržaškega ozemlja, naj ne glede na njihovo politično mišljenje in pripadnost podpišejo ta poziv. To je danes častna naloga nas vseh. Sklenitev pakta miru med petimi velesilami je v korist miru in našega obstoja. V nadaljevanju svojega govora je dolinski župan nakazal tudi pereče vprašanje Tržaškega ozemlja. Razčlenil je postopne faze barantanja imperialistov, De Gasperija in Ti- no borbo naše Partije za obrambo STO. Tržaško ozemlje bi hoteli razkosati na etnični podlagi tako, da bi slovenske občine prišle pod Titovo pokro. viteljstvo in bi s tem odtrgali naše ljudstvo od mesta. Naše ljudstvo pa se je temu odločno uprlo in v tem smislu je bila tudi izglasovana resolucija v našem občinskem svetu. Proti so glasovali le nekateri ljudje, ki sicer predstavljajo na tem Ozemlju Tita, ki bi pa v primeru izvedbe barantanja prvi pobrali šila in kopita, ker le predobro poznajo Titov «raj», Italijanski in jugoslovanski imperialisti se danes dejansko kregajo, kdo bo bolje branil zapadno civilizacijo. Italijanski fašisti jo hočejo braniti na črti v bližini Ljubljane, jugoslovanski pa nekje v bližini Fi. rene. Dejstvo je, da v šestih letih, odkar je končala vojna, ni bilo pravega miru ne v coni A in ne v coni B. Predvsem ni bilo miru za nas Slovence. Proti nam kot proti vsem resničnim demokratom in vsemu pre. bivalstvu se zaganja sovražni nam tujec. Vedno bolj nas potiskajo v suženjstvo, bedo in lakoto, mladini zapirajo vsako obzorje življenja, istočasno pa pripravljajo vojno, ki bi prav nas še najbolj prizadela. Vprašamo se ali je to pravično? Ne nihče nima pravice vladati na fem Ozemlju kot mi sami, Slovani in Italijani, bratsko združeni. Obljubili so nam sicer STO, obljube pa niso izpolnili, ker to ni v njihovem interesu, Mi pa, ki nas njihovi interesi ne brigajo, hočemo da se STO resnično ustanovi, kot je to zahtevala Sovjetska zveza na pariški predkonferenci, kjer je ponovno postavila vprašanje spoštovanja in izvedbe mirovne pogodbe z Italijo glede STO. Mi se strinjamo in podpiramo ta predlog, ne samo zato, ker je to predlog tov. Gromika, marveč ker je pravilen in v našo korist. To ne pomeni nikako tuje vmešavanje v naše zadeve, kot kričijo titovci, marveč je to zahteva, da se spoštujejo in izpolnijo mednarodni dogovori in sklepi. Prepričani smo, da bi «Primorski» molčal, če bi Gromiko predlagal etnično barantanje. Tega pa Sovjetska zveza ne bo nikdar storila in ne dopustila in prav zaradi tega smo ji tudi hvaležni. V naše zadeve se v resnici vmešujejo le tisti, ki imajo na tem Ozemlju Za enolnost goriških Slovencev toda brez izdajalcev delovnega ljudska Titovci in belčki, ki podpirajo De Gasperija in odobravajo fašistični režim v Jugoslaviji, ne bodo branili koristi Slovencev pod Italijo (Nadaljevanje na 4. strani) Za bližajoče se volitve na Goriškem so titovci in belčki vrgli med slovenske volivce geslo, da je treba ustvariti «enoten slovenski blok» češ da bo le ta mogel braniti nacionalne in druge pravice Sloven. cev pod Italijo. Toda ta blok, ki bi ga radi skovali ljudje, ki jim ni bilo nikdar mar ljudskih koristi, ima le en sam namen in to, ločiti slovensko delovno ljudstvo od italijanskih delavcev in kmetov, s katerimi so od nekdaj živeli v slogi ter se skupno borili proti fašizmu in proti vsem protiljudskim režimom. Ta politika titovcev in delčkov, razbiti enotnost Slovencev z demokratičnimi Italijani, ki so se združili na listah «Po-soške demokratične enotnosti», ne more prinesti ne titovcem, ne belčkom uspehov pri volitvah v pokrajinski svet. Pač pa bi imeli korist od tega predvsem demokristjani, ki so pred. vsem odgovorni za narodno za. tiranje slovenske.manjšine pod Italijo, kakor tudi glavni povzročitelji velike bede in brezposelnosti delovnega ljudstva v republiki. S tem skušajo titovci in belčki dajati potuho italijanskim fašistom, kot se je to zgodilo v Tržiču, kjer niso obsodili fašističnih napadov na dan prvega maja proti delavcem in kmetom, temveč so nastopili proti slovenskim in italijanskim množicam, ki so praznovale svoj največji dan v letu. ZAKAJ ZAHODNE VELESILE NOČEJO KONFERENQE ŠTIRIH MINISTROV ZDA hočejo Turčijo in Grčijo vključiti v atlantski vojni pakt Amerika organizirala državni udar v Boliviji - Anglija preti, da zasede petrolejska ležišča v Južni Perziji - Novi manevri zahodnih delegatov v Parizu Od poslednjega predloga sovjetskega delegata Gromika na pripravljalni konferenci štirih v Parizu, da se predloži dnevni red štirim zunanjim ministrom v dvojem besedilu za one točke, v katerih ni prišlo do sporazuma, so zahodni trije delegati na vse načine skušali preprečiti vsakršno možnost, da bi na karkšen koli način bila vključena tudi točka o demilitarizaciji Nemčije ter o postopni razorožitvi velesil. V ta namen so zahodni delegati napravili najrazličnejše poskuse, poslednji med njimi oni francoskega delegata, ki je poleg že obstoječih dveh zahodnih predlogov predložil še tretji predlog. Ta tretji osnutek je enostaven seznam vseh vprašanj brez toč. nejše oznake predloga diskusi- je. Gromiko, ki je v prejšnjih ta ter istočasno prikazal vztraj-1 sejah ponovno prikazal nepo- pustljivost zahodnih delegatov v osnovnih dveh vprašanjih, je zavrnil ta tretji predlog z ugotovitvijo, da sploh ne more služiti svojemu namenu, to je razpravi štirih zunanjih ministrov. Kljub nasprotnim izjavam uradnih predstavnikov o miroljubnosti, Združene države ne izgubljajo časa v svoji ekspan-zivnosti, temveč mrzlično pripravljajo in utrjujejo svoje pozicije po vsem svetu. Kot smo v zadnji številki poročali jim je spodletel državni udar v republiki Panami. Ta teden pa je bila na vrsti južnoameriška republika Bolivija, ki je za ameriške vojne priprave posebne važnosti zaradi svojega rudnega bogastva, zlasti velikih ležišč cina, bakra, svinca ter novo odkritih ležišč urana. Bolivija pa je dalje znana tudi ZLOČINSKA BREZVESTNOST TITOFAŠISTIČNIH OBLASTI V KOPRU KURH IZ RAZKUZENEBA ZIJA DAJEJO TITOVCI LJUDSTVU CUNEO Ze pretekli teden smo pisali o velikem zastrupljenju s kruhom v coni B, ki je silno vznemirilo vse ljudstvo. Daši vlada v coni B veliko pomanjkanje, se vendar ljudstvo ni upalo jesti niti tisto malo kruha, ki ga dobiva na karte. Izvedelo se je, da je bila zastrupljena velika količina moke. To' so namreč pridobili iz žita, ki je bilo poslano iz Jugoslavije v cono B za setev in ki je bilo v ta namen razkuženo.' Titovskim poglavarjem cone B pa ni bilo do tega, da bi žito razdelili med prosilce, t. j. med revne kmete, ki bi ga vsej ali, temveč so ga rajši dostavili v mline. Tako je torej prišla na trg zastrupljena moka. Zadnjič smo pisali, da se je zastrupilo v Ankaranu nad 30 oseb. Medtem pa smo izvedeli, da so pekli iz iste moke kruh tudi v Kopru in to bodisi za civiliste, kakor tudi za vojsko. Zaradi tega je jasno, da je za-strupljenje zajelo veliko več ljudi in da imajo večje ali manjše posledice vsi tisti, ki so zaužili količkaj zastrupljenega Kruha. Seveda o tem titovske oblasti strogo molčijo. Prav gotovo je, da bi najrajše javnosti prikrile resnico. Koprščina je bila že od nekoč znana kot dežela, ki je bogata na sadju in povrtnini. Po zaslugi titovskega vodstva pa ta dežela vedno bolj propada. Tamkajšnji kmetje sicer še vedno pridelujejo dokaj povrtnine kakor tudi sadja. Kljub temu pa je eno in drugo v Kopru silno drago. Tako prodajajo v titovskih takoimenova-nih «zadrugah» grah nič manj kot po 250 din. Crešnje prodajajo v šopkih. Vsak šopek ima po en ducat črešenj in stane 12 din. Torej vsaka črešnja en dinar. To je pač titovski toliko opevani «socializem». Z dru. ge strani pa vemo, da prav te pridelke titovske «zadruge» kupujejo pri kmetih po zelo nizkih cenah. Te dni so titovski graničarji uvedli še strožje preglede potnikov, ki potujejo preko bloka na Škofijah. Tudi ženske slačijo do nagega. Včasih traja pregled celo nad tri četrt ure. Udbovci sprašujejo vsakega .tUu, B v cono A seveda ne sme ničesar nesti s’ seboj. Kot kaže, prihajajo na dan nove goljufije, ki so jih zagrešili titovski «gospodarstveniki» v coni B. Pretekli teden so zaprli upravnika ter . več uradnikov koprske «Kantine». Pravijo, da so pri kontroli ugotovili, da manjka mnogo vina. Protinapad korejskih čet Napadalci izgnani iz Severne Koreje Ljudska vojska je začela ’ tem tednu z novim silovitim protinapadom, katerega namen je preprečiti ameriškim napadalcem prodiranje v Severno Korejo. 2e v prejšnji ofenzivi, ki so jo korejske čete ob vrli pomoči kitajskih prostovoljcev zmagovito zaključile, je bilo jasno, da sile LR Koreje nimajo drugega namena, kot da branijo svoje meje in s tem omogočijo čim prejšnji začetek pogajanj za premirje in prenehanje sovražnosti. Toda a-meriški napadalci nočejo tega in so zato ponovno začeli napadati Severno Korejo, na kar so jim ljudske sile tudi odgovorile, kot jim gre. V svoji protiofenzivi so Korejci in kitajski prostovoljci prebili sovražnikove postojanke na sredjem odseku, kjer so prodli globoko v ameriške postojanke. po svojih velikih plantažah gumijevca. Dosedanji predsednik bolivijske republike, ameriška kreatura Urriolagoitia, ki je s pomočjo Washingtona prišel na oblast pred petimi leti, je doživel na pravkaršnjih volitvah težek poraz. Na predsedniško mesto je bil izvoljen njegov protikandidat Estenzoro, za katerega so volili predvsem delavci in ostali delovni sloji Bolivije. Ameriški agenti so zaradi tega uprizorili vojaški puč, v katerem se je polastila oblasti Američanom naklonjena vojaška klika. Ta je izdala proglas, češ da so prevzeli oblast zato, da bi «branili» demokracijo, katoliško vero in zasebno lastnino državljanov. Obenem so proglasili obsedno stanje pre povedali vsakovrstne stavke in agitacije delavcev ter povsod ojačili vojaške posadke. Kljub tem diktatorskim ukrepom pa je ostalo delavstvo složno ter je začelo splošno stavko po vsej državi. Zaradi odločnosti Perzije v vprašanju nacionalizacije petrolejskih vrelcev postaja angleška laburistična vlada vedno bolj napadalna. Tako je dobila 16. angleška brigada padalcev nalog, naj bo v strogi pripravljenosti za morebitno intervencijo v Perziji. Vse je izgledalo, da je Velika Britanija pripravljena zasesti vsa petrolejska lo žišča in rafinerije v Južni Perziji. Toda to ni šlo v račun Združenim državam, ker bi v tem primeru imela Sovjetska zveza po sovjetsko-perzijski pogodbi iz leta 192.1. pravico, da zasede severni del Perzije. Zato so ZDA takoj intervenirale pri angleški vladi, naj se ne prenagli ne v dejanjih, ne v svoji noti, ki jo je pripravila, da jo pošlje v Teheran. Nov moment je nastopil v trenutku, ko so ZDA sporočile, da so pripravljene popustiti v svojih zahtevah o soudeležbi na perzijskem petroleju, če Anglija pristane na vključitev Grčije in Turčije v Atlantski pakt ter na imenovanje ameriških oficirjev v vsa važna poveljstva v Sredozemlju. Seveda je kaj malo verjetnosti, da bi Anglija pristala na ta predlog, s čimer bi se dejansko odpovedala svoji dosedanji nadoblasti nad Sredozemljem ter jo prepustila Američanom. LR Kitajska poslala žito glodajoči Indiji PEKING — Ljudska republika Kitajska bo poslala Indiji en milijon ton pšenice in drugih žitaric, da tako odpomore velikemu pomanjkanju ki vlada v deželi. Prve ladje z 80 tisoč tonami žita so že odplule iz kitajskih pristanišč. Zato je razumljivo, da se protiljudski elementi, kot sta titofašistična agentka Janja ter voditelj goriških belčkov dr. Sfiligoj, shajajo na prijateljske sestanke ter hodita celo na skupna zborovanja. S tem samo dokazujeta, da oba nameravata nadaljevati svojo pro-tiljudsko politiko, ki so jo pri nas uvedli titovci s tem, da so zvabili iz Tržiča na stotine in stotine slovenskih in italijanskih delavcev v Jugoslavijo. Ti delavci so se po neznanskem trpljenju in mnogi tudi po preslanih zaporih in taboriščih vrnili brez sredstev zopet nazaj na rodna tla, kjer niso več mogli dobiti dela. Tudi to podlost proti slovenskim in furlanskim delavcem so titovci napravili le na korist italijanske reakcije, De Gasperija in misinov, ki so s tem prišli v Tržiču do svoje politične moči. Zadnji dokaz, da titovci v resnici mislijo za vsako cenp braniti De-gasperijevo Italijo, je prinesel članek «Primorskega dnevnika», da je Tito s svojo vojsko pripravljen v okviru Atlantskega pakta braniti Italijo na «Gotski črti». Ze danes se namreč titovci zavedajo, da se bodo morali umakniti proti zahodu, ker vedo, da bi se v primeru vojne jugoslovansko ljudstvo uprlo svoji zločinski vladi. Vsakdo danes ve, kakšna beda je v Jugoslaviji: in to po krivdi brezvestnega protiljud-skega režima. Titovci, ki v Jugoslaviji zatirajo delavce in kmete in ki skupno z belčki pomagajo svojemu prijatelju De Gasperiju, zatirati italijansko delovno ljudstvo in slovensko narodno manjšino, prav gotovo ne bodo pri nas na Goriškem imeli do Slovencev več srca in razumevanja, kot do onih v Jugoslaviji. Isto velja za belčke, ki se danes z njimi strinjajo in s tem odobravajo vso zločinsko politiko Titove vlade. Zato ni mogoče pričakovati izboljšanja ne od enih ne od drugih. Resničnega izboljšanja naših težkih razmer pa z vso upravičenostjo lahko pričakujemo le od resničnih predstavnikov delovnega ljudstva, to je od onih, ki .sami iz dneva v dan okušajo vse težave in bedo. Prav. italijanski komunisti in demokrati so tisti, ki najbolje razumejo vse potrebe slovenskega ljudstva na Goriškem. Komunistična partija Italije je bila ona, ki je najbolj vztrajala, da se zagotovi Goriški pokrajini avtonomija ter priznajo vse narodne pravice v ustavi. Ze desetletja nas veže z naprednimi Italijani tradicija skupne borbe, kar dokazuje zlasti, da je bil naš nepozabni Srebrnič izvoljen s pomočjo glasov italijanskih komunistov. Tudi danes je za nas Slovence rešitev le v trdni slogi in sodelovanju s silovito demokratično fronto Italije, ki je danes v državi odločilna sila. In prav te silovite fronte se boje i titovci i belčki. Prav zato danes rajši podpirajo De Gasperija, čeprav je največji zatiralec slovenskih narodnih in gospodarskih pravic. Zato so se poslužili hinavskega gesla «enotnega slovenskega bloka», da bi pod to lepo krinko mogli skriti njegov protiljudski in protislovenski značaj. Edino mi demokratični Slovenci smo v resnici za enoten blok vseh poštenih Slovencev, odklanjamo pa zvezo z izdajalci in izkoriščevalci naroda. Ta enotnost Slovencev se iz dneva v dan bolj utrjuje, ker Slovenci vedno bolj spregledujejo, da ne more biti za enotnost in dobrobit ljudstva oni, ki odobrava zločine nad slovenskim narodom v Jugoslaviji. Silovit potres v Severni Italiji MILANO — V noči od torka na sredo je doživela Severna in Srednja Italija več močnih potresnih sunkov, ki so povzročili povsod veliko paniko. Potres je povračil v mnogih krajih tudi manjšo gmotno škodo. Umrle so tudi tri osebe in sicer jih je iz strahu zadela kap. Vprašanja, ki čakajo odgovora Intervencija našega svetovalca tov. Bidovca v občinskem svetu je zopet silovito spekla titovce. Spekla jih je najbolj zato, ker je obravnaval vprašanja slovenske šole ter prikazal vse krivice, ki jih Slovenci vso dobo po zadnji vojni doživljamo s strani Vojaške uprave in civilnih oblasti, ki so v rokah italijanskih šovinistov Dokazal pa je obenem s stvarnimi in neizpodbitnimi dokazi, da imajo pri tem zatiranju tržaških Slovencev važen delež tudi tito-fašisti, ki bi se tako radi vsilili slovenskemu ljudstvu za varuha narodnih pravic. Kako trdni in neizpodbitni so bili tl dokazi o krivdi titovcev pri zatiranju tržaških Slovencev, najbolje dokazuje ((Primorski dnevnik» od srede. V poročilu o poteku občinske seje je skoro polovico prostora posvetil intervenciji tov. Bidovca, a od vsega njegovega govora ni mogel pobiti niti najmanjše trditve. Zo~r se v onemoglem besu brani le s tem, NEDOPUSTNO VMEŠAVANJE OKUPACIJSKE OBLASTI V TRŽAŠKO SODSTVO Titovci^ belcM in “indipendentisti,, so le še ponižni hlapci okupatorja •**» Odkar je anglo-ameriška vojaška uprava izdala svoj ukaz št. 206, se vedno pogosteje in bolj sistematično kaže njena volja, da bi si — v kričečem nasprotju z določili mirovne pogodbe z Italijo — privzela vso oblast ne le kot zaupna upraviteljica, temveč kot absolutna oblast na našem Ozemlju. Ker po krivdi Anglo-ame-ričanov in njihovih hlapcev, Tita in De Gasperija, ni bil imenovan guverner ter tako ne more Svobodno tržaško o-zemlje začeti svojega neodvisnega življenja, si je Vojaška uprava cone A prilastila vse pravice i guvernerja i ljudske skupščine. To tem bolj sedaj, ko skuša pod krinko STO u-stvariti nekakšno novo državno tvorbo, v kateri bi imela seveda vso oblast, zakonodajno, upravno in sodno, v svojih rokah. Skratka, anglo-ameriški okupatorji bi hoteli — kar mi komunisti vedno ponavljamo — pretvoriti naše Ozemlje v svojo kolonijo. To se je ponovno pokazalo z okrožnico Vojaške uprave od zadeve tukajšnjega sodstva. Izkoristili so namreč priliko, da pri nas v Trstu ni tretje sodne instance, to je kasacijskega sodišča. Pri tem so prišli do absurda, da na eni strani priznavajo kasacijsko sodišče v Italiji kot tretjo instanco tudi za Trst, na drugi strani pa so izdali imenovano okrožnico, da smejo tržaška sodišča občevati s svojo kasacijo le preko VU, kot da bi bilo to katero koli inozemsko sodišče, ki nima nobenega vpliva na sodbe in odločbe tukajšnjih sodišč. Do tega nesmisla je moglo priti le na ta način, da so Anglo-ame-ričani v svoji politiki na eni strani obljubili De Gasperiju z znano tristransko noto vrnitev STO Italiji, na drugi strani pa so vedno bolj ustrjevali svoje položaje pri nas, kjer imajo namen ostati, če mogoče za večne čase. Ta nemogoči položaj je dal italijanskim šovinistom priliko, da ponovno sprožijo s tem v zvezi svojo zahtevo po vrnitvi našega Ozemlja Italiji, kar so prej, se je občinski svet ločil v tem vprašanju na tri jasno opredeljene skupine. Italijanski iredentisti so vprašanje izkoristili, kot rečeno, za novo nostalgično manifestacijo. Druga skupina, takozvanih «indi-pendentistov», titovca in Agne. letta se je hlapčevsko postavila na stran okupatorja in ponovno potrdila svoj resnični «indipendentizem» — da naj namreč ostanejo zavezniki na našem Ozemlju ter prevzamejo vso oblast v svoje roke. Ta pobožna želja, ki jo bolj ali manj odkrito kažejo vse te skupine je prišla do odkritega izraza tudi na nedeljski konferenci titovske fronte. Ves ta «ameriški» blok se danes bori za to, da se določbe mirovne nama je postavila komunistična skupina jasno in odločno pogodbe izvajajo le v svojem zunanjem videzu, kot je izdajanje potnih listov, vprašanje državljanstva in proglasitev conskega sveta za začasno tržaško supščino. O guvernerju in o združitvi obeh con, vsaj o dejanski, ni seveda niti govora. Tem manj seveda hočejo slišati o odhodu okupacijskih zahtevo; Hočemo takojšnjo u-veljavitev mirovne pogodbe z vsemi njenimi določbami, predvsem imenovanje guvernerja, pravno in dejansko združitev obeh con, vzpostavitev vseh zakonodajnih, sodnih in upravnih oblasti vseh stopenj, to je vsega državnega aparata Svobodnega tržaškega ozemlja. Kot najvažnejša pa je seveda zahteva, da odidejo z našega Ozemlja vse tuje čete, tako da si bomo Tržačani v resnici lahko sami vladali na demokratičen način. To voljo je posebno podčrtalo nedeljsko zborovanje v Boljuneu, na katerem sta tov. Vidali in Lovriha pozvala vse Tržačane, ki si iskreno žele u-stanovitve STO in s tem začetka nove dobe svobode in de. mokracije, naj se pridružijo našim naporom, ki jih podpira Sovjetska zveza in vse napredne sile sveta. Kajti to je obenem tudi edina možnost, da se naše Ozemlje izogne grozni usodi porušenja in iztrebljenja, ki ji grozi v primeru, da ame- da proglaša vse ugotovitve njegove Intervencije kot «nesramno laž». To je vse, kar še preostane tito/ašističnim obešenjakom. Da bi dali titofašističnim pisunom priliko, da vsaj enkrat dokažejo «nesramne laži komin-formistov», jim tu prinašamo nekaj ugotovitev iz navedene intervencije. Ce se jim to seveda ne bo posrečilo, naj pripišejo samim sebi; ljudstvo pa bo moglo ugotoviti, kdo laže. Prva ugotovitev. Ko so Slovenci iz Zg. Kolonje in Konkonela začeli nabirati podpise za otvoritev slovenske šole in vrtca v novem solskem poslopju, so titofašistič-ni špekulanti skušati ovirati to akcijo s parolo, naj ljudje ne podpisujejo, ker bi s tem oslabili slovensko šolo v Rojanu. Sele pod težo javnega razkrinkanja njihovih protiljudskih špekulacij so vsaj navidezno v svojem tisku spremenili prvotno stališče. Očitek je dovolj jasen in, če je lažniv, ne bo titovcem težko, da ga ovržejo. Druga ugotovitev. Za enakopravnost in pravilen razvoj slovenske šole je potrebna ustanovitev organičnega načrta za slovenske šole ter uvedba stalnosti učnega osebja. S tem bi bili sto-venski šolniki rešeni najhujše skrbi in bi se popolnoma posve-rili šoli, ker ne bi bili več izpostavljeni samovolji tajne policije, niti političnim špekulacijam slovenskih in italijanskih šovinistov. Očitek še morda ni dovolj jasen; zato mu dodajamo pojasnilo, ki smo ga že večkrat objavili v našem listu: Titovci so proti uvedbi stalnosti slovenskega učnega osebja, ker bi s tem izgubili nanje ves vpliv. Mnogo slovenskih šolnikov ima namreč že dolgo vrsto let službe, katera jim je pa priznana le v Jugoslaviji, zaradi česar so odvisni od sedanjega režima v Beogradu in od njegovih agentov v Trstu. S priznanjem vseh let službe v Trstu bi postali neodvisni od titovcev. Sedaj bo odgovor morda lažji. Tretja ugotovitev. Titov federale za Tržaško ozemlje Babič Je odklonil posredovanje pri VUJA v Kopru, naj ne odobri osebnih izkaznic, izdanih le v italijanskem Jeziku. To možnost ima namreč VUJA na podlagi dogovorov z Vojaško upravo v Trstu. Namesto tega je dal Babič svojim centurionom in tisku (predvsem «Primorskemu dnevniku», - op. ur.) ukaz, naj sprožijo kampanjo proti Komunistični partiji, češ da je ona kriva za izdajo enojezičnih izkaznic, ker je dala ljudem navodilo, naj jih dvignejo. Ta nes ga titovci še niso mogli ovreči in so se morali zadovoljiti le z «ugotovitvijo», da je «podla ko-min/ormistična laž». Četrta ugotovitev. Cona B je postala pozornica najsramotnejše-ga lova na človeka, ki nima niti toliko pravne varnosti, kot so jo imeli naši predniki v prvi kameni dobi; to velja še prav posebno za italijansko prebivalstvo, ki je na poti osvajalnim in napadalnim načrtom fašističnega krvoloka in njegove klike. Tudi tega in podobnih očitkov doslej titojašisti niso mogli ovreči, najmanj seveda s tem, da se sklicujejo na «ljudsko» oblast, ki je neposredno odgovorna za te zločine. In poslednja ugotovitev (za danes namreč), ki jasno Izpričuje nalogo titofašističnih priganjačev v službi tujega imperializma na STO. Viden predstavnik, ki neposredno odloča o šolski In kulturni politiki titovcev, je dal sledečo osnovno smernico za politično taktiko med tržaškimi Slovenci: «Mi bomo med Slovenci igrali Izključno le na narodno čustvo». Ta «direktiva» pač najbolje potrjuje vse gornje ugotovitve in osvetljuje vso titovsko politiko v Trstu. «Pj-imorski» se pač ne bo mogel izgovarjati, da ni bil «postrežen», kot se spodobi. Sedaj naj odgovori, seveda jasno in z argumenti. Ne tako kot oni, še aktivni njegov urednik, ki je po prihodu iz Jugoslavije priznal, da tam vlada najhujši fašizem, drugi dan pa Je že «dokazoval» svojim bralcem, da se gradi - socializem, ne da bi pri tem zardel. bis. 240 milijonov ljudi je že podpisalo berlinski poziv PRAGA — Svetovni odbor miru sporoča, da je doslej podpisalo po vsem svetu že preko 240 milijonov ljudi berlinski poziv v katerem se zahteva sestanek petih velesil za sklenitev pakta miru. Po vseh državah je bil ta poziv sprejet z velikanskim navdušenjem, ker vidijo v njem možnost, da se svet izogne novemu vojnemu požaru. Akcija je v polnem teku in vsak dan novi milijoni ljudi vseh narodov in prepri- .. n i m . i -i i ii . - . . i UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. KANDIDATNA LISTA Posoške demokratične unije za pokrajinske volitve na Goriškem za valivno okrožje Škocjan ob Soči in Sta- Poletto Silvino rancaci. Rijavec Karolina (Mira) za volivno okrožje Foljan-Redipulje, Doberdob, Turjak in Sv. Peter ob Soči. Soranzio Carlo za volivno okrožje Ronke. Pian Giovanni za volivno okrožje Gradiška-Sovodnje in Fara. Toros (Toroš) Franc za volivno okrožje Krmin-Dolenje. Pizzignac Gualtiero za prvo volivno okrožje v Tržiču. Pellis Erminio za drugo volivno okrožje v Tržiču. De Fabbris Marcello za tretje volivno okrožje v Tržiču. Menechino Lorenzo za volivno okrožje Gradež. Bergomas Fulvio (Vico) za volivno okrožje Rcamans - Medea in Zatiraj. Dizorz Luigi za volivno okrožje Kopriva - Mlarian in Ste-verjan. Corva Giorgio za prvo volivno okrožje v Gorici. Fabbro Sergio za drugo volivno okrožje v Gorici. Roset (Rožet) Anamarija za tretje volivno okrožje v Gorici. Sgubin Livio za četrto volivno okrožje v Gorici. Salla Antonio za peto volivno okrožje v Gorici. Volitve na Goriškem i«. junija bomo volili nov pokrajinski svet. V šestih obcinan naše pokrajine, kjer so bile ao sedaj od višjih colasti imenovane uprave, pa bodo tega one poleg volitev za pokrajinski svet, tudi volitve novih občinskih uprav. Zato so volitve dvojnega pomena in značaja, ze dejstvo samo, aa so v vseh občinah razne pomične skupine au stranke preuiozile svoje kandidatne uste, nam aovoij zgovorno potrjuje, aa so te volitve ne te upravnega, temveč lutti velikega pomičnega pomena. ua njih iziua do raz-viunu, kako ljudstvo odobrava aii ne odobrava ne ie ueiova-nje gotovih ljudi, temveč m pieuvsem deiovanje tistega gibanja ali pomične skupine, ki je le ljuui postavilo na svoje nanaidatne liste. Popomoma jasno je, da bo Democrazia cristiana, stranka agrarcev in kapitalistov kot ao seuaj tuoi v bouoce delovala na škodo delavcev m revnih ameiov ter vseh ustih, ki ničesar ne poseaujejo, medtem ko pravi uemokrati in komunisti delajo obratno, t. j. v korist ueiavcem in revnim kmetom. Toda obstoja Se drugo vprašanje, o katerem se mora vsak posten človek istotako kot vsaka politična skupina izraziti. To je vprašanje miru ali vojne. Tisti, ki se hrani z milijoni, ki jih pošilja Tito, ter tišti, ki navdušeno pozdravlja tuje generale aii skratka, tisti, ki podpira kriminalno poiitiko raznih Mac Arthurjev, se odkriva ameriškemu agresorju na Koreji, trosi minjarue za nepotreono oboroževanje medtem ko ijuustvo siraua in kuor oznanja sovraštvo proti veliki domovini socializma, ki ustvarja veiika aeia miru, tisti čioven oojektivno pomaga pripravljati novo vojno, pomaga venkim ameriškim mo-nupoiisiom, ki bi radi vrgli svoje atomske bombe na sovjetska m aruga evropska me-sia ter jm pokončali. v naši pOkiaj.ni sia se predstavili na vomve uve viaunt st.i in sicer uc, ki je na viaui v itauji, m iiioiaSiSii, ki via-uajo v Jugoslaviji. Mi pravimo volutemi Glejte na itaiijo in na Jugoslavijo! Tu in tam je beda. V obeh državah so polne ječe komunistov in demokratov. Zunanja politika obeh držav je popolnoma udinjana ameriškemu imperializmu. Le tisti, ki se strinja s tako poiitiko, naj glasuje zanje! Obe omenjeni gibanji, ki sta zaruzem v borbi proti Demokratičnemu gibanju predstavljata bistveno nevarnost za uemokracijo. Tretja sita, ki je bila 18. aprila ìs4b. zvesta služabnica DC, je v vsej pokrajini oo-kionua vsako sooeiovanje z isto. Frav tako je ooktonilo svoje sodelovanje neoiašistič-no gibanje MSI. DC se je vsied tega morala preostaviti na volitvah žeto osamljena. Toda s tem še ni rečeno, da so omenjena gibanja kar naenkrat postala nasprotna DC. Pač pa to potrjuje dejstvo, aa so oeiavske množice nase pokrajine s svojo borbo za vsakdan,,! kruh m proti DC prisiuie vooiieije omenjenih gibanj ali str«nk, oa so pretrgan vezi s stranko sceibe in Gasperija. Titova in nj.hovi «beii» za-vezn.ki so neprestano zatrjevan in se veuno zatrjujejo, da te volitve nimajo političnega pomena, zakaj so tako zatrjevali? Zato, ker vedo, da so brez moči m se ne upajo povedati, kdo so, kaj hočejo ier s kom in proti komu se bodo borili. T itova so po izjavah oanje, Erike in drugih aktivistov celo pupravijeni trditi, da nimajo nič skupnega s Titom. Aii Je to res? Ne, ni res! Ti ljudje dobivajo milijone lir, ki jih Tito poropa narodom Jugoslavije. Toda naše ijuustvo je pričelo spoznavati in to z veliko jasnostjo, kaj se oogaja v Jugoslaviji. Vprašuje se, zakaj se Janja sestaja s Sfiligojem , medtem ko govori o borbi enih proti drugim in podobno? Pričelo je spoznavati dejstvo, da i titovce, i belčke podpirajo Američani, ki so vneti prijatelji Tita in De Gasperija in ki ki jo tako radi opevajo tukajšnji belčki. Zato in samo zato titovci nimajo poguma, da bi se pokazali pred javnost s svojim pravim obličjem! Kaj nam je torej storiti? Komunistična partija se bori skupno z drugimi demokrati, ki so zvesti osvobodilni borbi in slavnim tradicijam Vojka, Srebrniča in stotin drugih borcev, za svobodo in delo ter za dosego nove poti. To novo pot je mogoče doseči in jo moramo doseči; kajti po dosedanji poti ni mogoče naprej! In to novo pot bomo nastopili pričenši s preusmeritvijo naših občin in naše pokrajine! RIJAVEC KAROLINA-MIRA OB SESTAVLJANJU VOLIYA'EOA PROGRAMA ZA DOBERBOB Prva naloga nove uprave: znižanje občinskihidavkov Treba je obnoviti otroški vrtec - Za karabinjerje naj se zgradi novo poslopje -Jamlje in Dol morata dobiti elektriko in telefon, Doberdob pa poštni urad - Za brezposelne mora nova občinska uprava preskrbeti delo, ne pa miloščine - Tudi z obnovo požganih hiš je mogoče za nekaj časa odpraviti brezposelnost Ze četrto leto teče, odkar je stopila v veljavo mirovna pogodba in torej odkar je Italija dobila ponovno suverenost nad goriško pokrajino. Toda žal moramo ugotoviti, da je bito v tem času zelo malo napravljenega za občine, v katerih prevladuje slovenski živelj ali pa so popolnoma slovenske. De-mokrščanska vlada ini od nje neposredno odvisna pokrajinska uprava namerno zapostavljata te kraje. Od njih terjata le dajatve. Dosedanje občinske uprave, ki so bile samovoljno imenovane od bivše Zavezniške vojaške uprave — in ki torej niso bile neposredno izvoljene od občanov — niso čutile potrebe in dolžnosti, da bi se resneje zavzele za vprašanja zapostavljenih občin. Prav tako se niso čutile dolžne tiste uprave, ki so bile nedavno ime. novane od goriške prefekture. Spričo takih razmer vlada med goriškim, kraškim in briškim prebivalstvom veliko zanimanje za občinske volitve. Nič čudnega, saj je pričakovati od izida teh ves nadaljni razvoj delovanja občinskih uprav. Od volivcev je odvisno, kakšne bodo bodoče uprave. Od ljudi, ki do sedaj niso pokazali nobenega ali pa vsaj malo razumevanja za potrebe delovnega ljudstva, ali pa ki so stremeli le za tem, kako bi ga čira bolj zapostavljali in izkoriščali, ni mogoče nič dobrega pričako- vati. Kdo drugi bo bolje razumel potrebe delavca in kmeta, če ne delavec in kmet, tak, ki v resnici dela in živi od žuljev svojih rok? Pred nekaj tedni smo pisali na tem mestu ponovno pišemo o teh vprašanjih. Med pereča vprašanja spada obnova. Številne porušene in požgane hiše v Doberdobu so kaj žalostno spričevalo dosedanje uprave, o- INTERESI ZDA IN ANGLIJE NA SREDNJEM VZHODU Ozadje umora Bernardo^ posredovalca OZN v PaiesHrr Kdo je verjetno umoril grofa Bernardotta? - Dolga roka «Inteligence Servicea» - Tudi Razmaro so spravili s poti, ker je vedel preveč stvari - Pomembna izjava delegacij partizanov miru VIL DOBERDOB v našem listu o perečih problemih v doberdobski občini. Dotaknili smo se nekaterih zelo občutenih nerešenih vprašanj, seveda ne Vseh; kajti teh je mnogo in jih bodo prav gotovo volivci sami te dni, t. j. v teku prave volilne kampanje vsestransko dobro prerešetali ter jih pozneje postavili pred novoizvoljeno upravo. Vendar pa se nam zdi primerno, da S PRVEGA VOLIVNEGA ZBOROVANJA V SOVODNJAH Ljudstvo vedno bolj spoznava laži in goljufije titovcev in belčkov SOVODNJE — popoldne je bilo prvo volil no zborovonje. Na njem je govoril tov. Markovič Alojz-Zvonko. Titovci so več dni prepričevali občane, V nedeljo I osvobodilnega gibanja in na v Sovodnjah žrtve, ki jih je to zahtevalo . KANDIDATI LISTE OBČINSKE DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za SOVODNJE L Tomšič Anton iz Sovodenj 2. Devetak Danilo iz Sovodenj 3. Mavrič Bogomir iz Sovodenj 4. Cotič Ludvik iz Sovodenj 5. Osbot Stanislav iz Rubij 6. Devetak Ernest iz Sovodenj 7. Nanut Franc iz Sovodenj 9. Floranin Leopold iz Gabrij 10. Hlede Raimond iz Gabrij 11. Pelicon Leopold iz Peči 12. Malič Leonard iz Peči - j-a—._ naj se zborovanja ne udeleže. Da bi jih tem bolj odvrnili od njega so celo lagali, da je omenjeni govornik «ezule». Seveda to ni res, ker tov. Zvonko je po rodu iz tistega predela Goriških Brd, ki tudi po zadnji razmejitvi pripada Italiji. Kot čestokrat, tako se tudi tokrat ni posrečilo titovskim propagandistom in lažnjivcem. Zborovanja se je udeležilo mnogo občanov. Vsi so z veliko pozor, nostjo sledili govoru, ki ga v izvlečku tu priobčujemo «Titovci in belčki pravijo, da so branilci slovenstva na Goriškem. Belčki trdijo, da je treba ustvariti enoten blok Slovencev. Isto trdijo tudi titovci. Belčki se zaklinjajo, da nočejo imeti nič skupnega s komunisti. Istotako trobijo titovski fron-taši, da nočejo sodelovati z belogardisti. Oboji namreč govore tako svojim pristašem na bazi, medtem ko voditelji med seboj paktirajo in se zavzemajo za iste cilje, namreč za to, da bi čim več škodovali delavskemu gibanju in enotnosti. Zakaj frontovski voditelji no. cejo povedati, kako je v Jugoslaviji, kako živijo tamkajšnji delavci, koliko zaslužijo in koliko delajo? Zakaj se skrivajo pod raznimi krinkami in se ne upajo z odkritim obrazom pred javnost? Zakaj so za ceno nekaj glasov na volitvah navidezno pripravljeni zatajiti celo Tita? Na ta vprašanja naj odgovorijo našemu ljudstvu ter naj enkrat za vselej prenehajo z lažmi in potvarjanjem resnice ! Zakaj frotovski kolovodje ne povedo ljudstvu resnice o barantanju in paktiranju med Titom in De Gasperijem, t. j. s tistim človekom, ki načeluje vladi, ki odreka Slovencem v Italiji tudi tiste nacionalne pravice, ki so predvidene po ustavi republike vsem nacionalnim manjšinam. Zakaj frontovski kolovodje še vedno tajijo, da so načelno od našega ljudstva? Danes spadajo titovski frontovski voditelji v isto yrsto z belčki, ko se gre za blatenje velike sile miru, iSovjetske zveze in ljudskih demokracij. V isti vrsti stojijo tudi, ko gre za napadanje in rovarjenje proti delavskemu gibanju v Italiji, posebno pa na Goriškem. To so praktično' ponovno pokazali, ko so poskušali z zvijačo postaviti svojo posebno «slovensko» listo za občinske volitve v Krminu ter s tem odvzeti slovenske glasove za listo «Občinske demokratične enotnosti» in neposredno omogočiti demokristjanom zmago na volitvah. Titofašistka Janja in dr. Sfiligoj sta se posebno potegovala za postavitev te svoje «skupne» liste. . Skupaj sta prišla tudi na neki shod pri Sv. Subidi ter s tem dejansko dokazala, da obstaja sodelovanje med njima in da ni res, kar govorijo svojim pri. Stašem. Sicer pa se enim in drugim ta zvijača ni posrečila, kajti ljudstvo je pravočasno spregledalo ter jim primerno odgovorilo; tako pač, kakor se spodobi odgovoriti ljudem, ki prihajajo v slovenske vasi z dvojnimi kartami z namenom, da bi preslepili priposto ljudstvo. Tako kot se je zgodilo v Krminu se bo prej ali slej zgodilo tudi po ostalih vaseh. Tudi v Doberdobu in Sovodnjah se jim je že pričeto krhati, da o Ste-verjanu niti ne govorimo, kjer se večina kandidatov fronte ne svinja z Janjo in njeno sodrgo. Mi se ne bojimo stopiti pred naše volivce z odkritim obrazom, kajti mi ne igramo dvojnih kart in ne poznamo zvijače. Naša linija je vsem jasna! Borimo se proti Titu in proti De Gasperiju, proti ameriškim imperialistom, ki poskušajo zanetiti nov svetovni požar. Mi zahtevamo od italijanske vlade, naj spoštuje naše manjšinske pravice, zahtevamo uvedbo dvojezičnosti v naših občinah, ustalitev slovenskega šolstva, ustanovitev otroških vrtcev. Zahtevamo popolno enakopravnost Slovencev ter mir in delo za vse ljudi. In v tej naši borbi nismo osamljeni, kajti z nami in na naši strani so milijoni italijanskih delavcev, demokratov komunistov, ki odkrito in iskreno podpirajo našo borbo». OBVESTILO V prihodnji številki boste citali širšo razpravo o nedavno obnovljeni števerjanski občini, o razmerah, v katerih živijo tamkajšnji prebivalci ter o njih potrebah. Tovariši iz Steverja-na in okoliških vasi poskrbite pravočasno za široko razprodajo «Dela»! UREDNIŠTVO Sladkor proste cone GORICA — Odbor proste cone je sklenil, da nudi določeno količino sladkorja po znižani ceni brezposelnim delavcem goriške pokrajine. Zainteresirani naj čimprej dvignejo pri pristojnih občinskih uradih poseben bon, s katerim si bodo lahko nabavili sladkor po znižani ceni. benem pa tudi višjih organov, predvsem De Gasperijeve vi-a-ae. Samo v tej vasi je približno 2U -družin brez .lastnega, primernega stanovanja! Ponovno pišemo o vprašanju ■otroški vrtec. Nikakor pa se koč nastanjen v občinski hiši. Danes je ta hiša spremenjena v karabinjersko postajo. Minister Pacciardi razpolaga s številnimi milijoni lir ter jih po nepotrebnem trati za nesmiselno «obrambo». Ali bi ne bito primemo, da bi vsaj drobtinico od teh milijonov dodelil za gradnjo nove hiše za karabinjersko postajo? S tem bi v ob. čini za več mesecev lahko zaposlili nekaj brezposelnih delavcev — v doberdobski občini jih je namreč nad 50 —, občani pa bi dobili ponovno svoj otroški vrtec. Nikaokr p« se ne smemo zadovoljiti ie s tem otroškim vrtcem, kajti prav tako ga pogrešajo prebivalci Dola in amelj, ki .so bili nedavno priključeni doberdobski občini. Se več, ti nujno potrebujejo primernih šolskih prostorov. Tudi Poljane bi morale dobiti svojo šolo, kajti Doberdob je preoddaljen Ker že govorimo o Dolu in Jamljah je prav, da omenimo, da ti dve vasi še danes nimata električne razsvetljave, niti ne javnega telefona, kar je v našem stoletju dovolj jasen znak zaostalosti. Nedopustno je tudi, da v vsej občini ni niti enega poštnega urada. Zlasti za kraške vasi je preskrba s pitno vodo v zadostni meri izredno velikega pomena. Doberdob sicer ima vodovod, toda žal je voda predraga. Tu ni nikakih števcev, temveč mo. ra vsak prebivalec plačati letno po 600 lir prispevka za uporabo vode. Ravno toliko morajo plačati kmetje od vsake glave živine. Jasno je, da koza porabi mnogo manj vode, kot pa vol ali konj, zato je tak način obdavčenja zelo nesmiseln in krivičen ter ga bo morala bodoča uprava čimprej spremeniti. «Občinski davki so previsoki»,, tako tožijo ljudje v Doberdobu. Tako tožijo delavci in tako kmetje. In to je tudi res. Spričo sedanje draginje in pičlih prejemkov je nemogoče zahteval od delavca, da plača nad 3000 lir neposrednega davka na leto. Prav tako je visok I davek na živino, ki znaša 1000 lir na leto. Naš kraški kmetič še zdaleka nima tolikih pridelkov, kot kmet v furlanski ravnini. Delavec je preoddaljen od industrijskega centra in ga preveč stane prevozno sredstvo. Naloga bodoče občinske uprave je, da skrbno in tehtno preuči vprašanje obdavčenja. Doberdob je zelo slabo povezan s prometnimi sredstvi bodisi s Tržičem, kakor tudi z Gorico. Edini avtobus, ki vozi zgodaj zjutraj v Tržič in proti večeru proti Gorici še zdaleka ne odgovarja potrebam. Kdor mora po kakršnih koli opravkih v Gorico, se mora posluževati avtobusov, ki vozijo skozi Dol ali pa železnice. Oboje pa je preddaljeno od Doberdoba. Mlekarice se vozijo vsak dan v oddaljeni Tržič s kolesi in to ob vsakem, vremenu in po izredno razoranih cestah. Tudi na to bo morala pomisliti bodoča občinska uprava. O vseh teh in še o številnih drugih vprašanjih razpravljajo sedaj občani doberdobske občine. To so vprašanja, ki jih vsebuje naš volilni program. Težje spletke pa je bito treba n. pr. uprizoriti, ko je šlo, da se spravi s poti grofa Folka Brenardctta posredovalca OZN v Palestini. Za to priliko se je spravil na delo ves policijski kriminalni aparat angleškega generale Claytona, načelnika angleške spijonaže na Srednjem Vzhodu. Egiptovska revija «Al Mussawar» je pisala dne 23. aprila 1948. o navedenem generalu med drugim tudi naslednje: «Na Srednjem Vzhodu ni dogodka, političnega načrta, alarmantnih vesti, ne da bi se povsod izgovarjalo polglasno tudi ime generale Claytona.» Arabski tisk je razkril vse ozadje Bernardottovega umora. Ta naravnost senzacionalna razkritja pa niso niti najmanj vznemirila velikih časnikarjev, ki jim je edina skrb iskati v teh deželah komunistične «agitatorje». Skoro gotovo je, da je bil Folke Bernardotte (norveški grof francoskega porekla, ki je bil posredovalec med Al-lanom Dullesom in Himmler-jem za sklenitev ločenega miru med zapadnjaki in nacisti, da bi tako že leta 1944. združili svoje sile proti Sovjetski zvezi) umorjen od roke angleških agentov. Znana, so tudi imena verjetnih morilcev; angleški kapetan Stanley Goldfoot, ki je deloval pod bojnim imenom «Leopard» ter sirijski državljan Nahun Nimri. Slednja sta bila tudi aretirana, ker so bili vsi dokazi za ta dva človeka docela porazni. Omeniti moramo, da je ‘Nahun Nimri deloval že dalj časa na Srednjem Vzhodu in sicer v neposredni službi pol- kovnika Martina Charterisa, pripadnika «Intelligence Servicea», podrejenega generalu Ciaytonu. Kapetana Stanleya Goldfoota (v slovenščino prevedeno pomeni «zlata noga») pa je gen. Clayton odpoklical iz Južne Afrike v Jeruzalem, da skupno z Nahun Nimri jem organizira in izvede «posebne akcije». Verjetno je smrt Bernardotta pripisati edinemu razlogu, da je slednji namreč vedel preveč stvari. Za tiste pa, ki vedo preveč stvari, je na teh ozemljih zelo težko, da lahko ostanejo dolgo časa pri življenju. Tudi poglavarja Bakriatov v Perziji, ki se je boril za račun Angležev, so našli nekega dne mrtvega. Tudi on je obmolknil za vedno, ker je pač vedel preveč človeka, ki jim1 je začel Nič čudnega torej, da se je pokojni perzijski minister Raz^ mara ob priliki obiska delegacije partizanov miru, ki ga je vprašala, naj bi podpisal Stockholmski poziv, javno tako le izjavil: «Ce bi jaz podpisal, bi me angleško in ameriško poslaništvo takoj odstavili z mojega sedanjega mesta. Podpisal bom čim ne bom več imel funkcije prvega ministra.» Kakor zgleda pa ni Razmari služilo niti to opravičilo,.da bi si rešil svoje življenje. Imperialisti so namreč že dvomili o njem, ker si je drznil podpisati trgovski sporazum s Sovjetsko zvezo in to kljub izrecni prepovedi angleškega in a-meriškega poslanika v Teheranu. Tudi Razmara je bil u-morjen. Angleški in ameriški petrolejski monopolisti, ki so v medsebojni borbi na ozemlju, katero pripada edino le Perzijcem, so pač spravili s poti Ali ve minister Scelba da žive v Gorici tudi Slovenci? GORICA — V nedeljo je imel v našem mesta napovedani volivni shod demokrščanski policijski minister Scelba. Demokristjani so pričakovali, da jim bo povedal kaj novega. Toda zaman. V svojem govoru je rabil že obrabljene fraze. Seveda ni štedil z žaljivimi izrazi, ko je govoril o komunizmu. Pač pa je popolnoma pozabil na nekoč tako opevano «prosto cono» v Gorici, kakor tudi na tržiške ladjedelnice. Sicer pa ni od njega mogoče ničesar pričakovati. Zelo značilno je, da je o «sosedu» Titu govoril zelo, zelo previdno. «Primorski dnevnik» je v svoji torkovi številki napisal med drugim, da je «Scelba razočaral svoje poslušalce». Vprašujemo torej nadebudne dopisnike «Primorskega», kaj neki so pričakovali od Scelbe? Kdo so bili ti «njegovi poslušalci», če ne ljudje, ki so nasprotni delavcem in kmetom? In kaj naj torej pričakujemo od njega, da bo govoril, če ne to, kar je tem ljudem po volji? Mi vprašujemo gospoda ScelbS, ah je pozabil, da na Goriškem živi tudi slovenska manjšina? Ali ve da ta manjšina ne uživa pravic, ki so ji po italijanski ustavi zajamčene? In ali ve, da so te Pevma je prijazno predmestje Gorice. Na sliki: most čez Sočo. pravice na Goriškem teptane? Kje je toliko opevana «demokracija»? Zakaj se titovci boje tov. Marcele? «Primorski dnevnik» je pretekli petek napadel tov. Marcelo Lenarčič, češ, da hodi po Goriškem ter da zavaja ljudstvo. Jasno je, da je tito/ašiste zbodlo, ko so srečali zavedno in požrtvovalno tovarišico Marcelo na Goriškem, Pojasnjujemo t ito fašističnim kolovodjem, da tov. Marcela nikogar ne zavaja, temveč, da samo pojasnjuje kaj je današnja DFS in v čigav voz je vklenjena. Pozivamo jih, naj nam odgovorijo kdo v resnici nadaljuje pravo in dosledno borbo fronte? Mar jo nadaljujejo oni s tem, da zagovarjajo tiste fašiste, ki so napadali delavce na prvomajski proslavi v Tržiču? Nekaj pa je gotovo, namreč to, da je tov. Marcela Lenarčič poštena žena, zato ni hotela živeti na račun žuljev nesrečnega jugoslovanskega ljudstva. Zato je skupno z možem, invalidom osvobodilne borbe odklonila vsa priznanja od titofašistov ter zapustila njihov «raj». To je storila zato, ker je ostala zvesta zdravim načelom borbe delavcev in kme. tov. In prav zato, ker je taka jo goriški Slovenci spoštujejo. ovira, posebno pri njihovih l- . Črtih za spremembo Perzijep }• vojaško oporišče za napad L.1, ZSSR. L”ie fSlS! Egiptovski časopis «Ali Jt sri» (kar pomeni v našem L j( ziku «Egipt»), ki je eden izrnE najbolj razširjenih časopisL . na vsem Srednjem Vzhodu, že 14. januarja 1949. pisal J| slednje: Li: «Dejanski vzrok prisotnMa velikega števila ameriških 'j tei jakov in podoficirjev v Tettvoc ranu se razlaga pač z dej ino vom, da je bil v zadnjem č® zr sklenjen med perzijsko via »sp in ZDA tajen sporazum, t>a podlagi katerega se stavijo P*ka zijska letalska, pomorska »m: suhozemska oporišča na ra/l'»or lago ZDA, ki jih lahko upori ! u Ijajo za obrambo ameriških I iko troiejskih interesov na Sri 'nec njem Vzhodu.» 1 so Časopis «Al Misri» je last spoda Mahmuda Abula Fati, ^ egiptovskega državljana, ki ,S c v Egiptu predstavnik drui a «General Motors» družine c pont de Nemours. Ta druži je s svoje strani lastnica J 2r trolejskega trusta «Gulf Cd^. pany», ki je največja ameriš lz' petrolejska družba v Per/L Zaradi tega so informacije, v: TO jih je prejel časopis po .,v verjetnosti tudi verodostojneL116 Za imperialiste pa je l>tjVa smola prav v tem, da se čani, ki so se utaborili v ^ stj^ heranu niso morali boriti Perzijcem, ker slednji pačAi^ posedujejo ničesar, mar'’ jjj proti Angležem družbe «Anž1 ia ’z Iranian Oil Company»! Bot ^ med največjimi brati svetov* fE,Q ga imperializma je danes stVu višku. Angleži so dejansko C1 lt6 j bilizirali vse svoje sile, ica ohranijo svoje položaje. A® ličani pa delujejo posebno I jy, tom Mac Gheeja, amerišld i4; podtajnika za Srednji VzH^ ^ Slednji pa je obenem podpf1 petrolejske dru* 5 s} sednik «Standard Oil Company», K* iec največja mednarodna ko»* jL rentka angleške «Anglo-Ira»’ Oil Company». Zadeva se to’ ne rešuje med Londonom le2an perzijsko vlado, marveč ^ ^-s Londonom in Washington0: Prav sedaj je namreč v shingtonu v teku konfere» j Sv med angleškimi in ameriški’ prestavniki, kjer razpravi]0 perzijskega petroN-ij nov dokaz spoA- o usodi Tudi to je nov dokaz spu’fcij vanja neodvisnosti narodoV ^ strani atlantskih držav, ki čejo rajši vojno kot pa, d» i) -narodi «prišli v suženjstv1 V resnici pa so prav oni » ^^ večji zasužnjevalci, kar jih I p mni zgodovina! Zanimiva je tudi okolisé’ly da je točno tri dni po umV| Razmare prispel v Teheran ^ vedeni Mac Ghee, ki je seve‘ takoj izjavil, da nima z vp( šanjem petroleja sploh f skupnega, marveč da je Pr’s, le na turistični obisk. L»!1™ si predstavljamo tega kandi" ta za posest perzijskega pet! Iterj t », lejskega bogastva, tega J en ~ - tv-., v.m Gheeja, podpredsednika dr»l «Standard Oii», ki pride v J bolj kritičnem trenutku V j heran kot turist! Isto se je 9 celilo s Perkinsom, ki jeT pred dvema mesecema kot i rist v Beograd, kot da n0] bilo na Modri obali, Niiy J otoku Capri boljših turišW' krajev. ANGEL FRAN^ (Se nadaljuje) ŠTUDIJSKA SNOV ZA CELICE V ZVEZI Z VOLITVAMI V razvrstitvi krajevnih političnih strank in gibanj, zavzemajo takozvane indipendenti-stične skupine mesto za se, ker so pač tipičen proizvod vojaške okupacije, brez katere bi bil njihov obstoj sploh brez smisla. Bodisi Sporerjeva «Fronta neodvisnosti» (s tednikom «Trieste-Sera»), kakor tu- 1 — di «Tržaški blok» (Blocco trie- za boljše življenjske po-, nov, ki so v razmerju s fumk- mirovna pogodba, da se goje. Večkrat pa zavzamejo cionarji VU postavljeni dejan- žita obe coni ter da se imenu-ceio delavcem sovražna stali- sko v položaj podložnikov, ka- je guverner. Toda ne samo to. slom se neti sovraštvo brezdomci, ki se jih hoče • dvajati mesto, da bi se jih L biiiziraio na skupni zahieV1 graanjo stanovanj. Se e»* N0 moramo poudariti, da je «Trst Tržačanom» navadna ^ usti, ki se ga j ^ zdru- stino) odv. Stocca, ki je bil ustanovljen za volitve iz leta 1949, katerega glasnik je titov- ščai omenimo naj pri tem ne- ski «Corriere di Trieste», niso sramni napad svetovalca Gian-politična gibanja v navadnem piecolija na nameščence ACE- KANDIDATI LISTE OBCtNSKE DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za DOBERDOB 1. Peric Josip iz Doberdoba 2. Bagon Bernard iz Jamelj 3. Pahor Franc iz Dola 4. Marušič Andrej iz Poljan 5. Gergolet Ivan iz Vermeljana 6. Ferletič Josip iz Doberdoba 7. Rijavec Karolina iz Tržiča 8. Lavrentič Rajmond iz Doberdoba 9. Jelen Josip iz Doberdoba 10. Devetak Alojz iz Jamelj 11. Ferfolja Josip iz Doberdoba 12. Jarc Franc iz Vermeljana___ pomenu besede. Slednje namreč ne izvajajo organiziranega političnega delovanja, nimajo na vodstvu poznanih političnih osebnosti, marveč ljudi, ki so bili pred sedanjo vojaško okupacijo popolnoma nepoznani. Končno, kakor tudi sami priznavajo, nimajo nikakega specifičnega politično - socialnega programa. Leta 1946. so titovci, ki so bili takrat na vodstvu demokratičnega gibanja, obrnili svojo pozornost do «Fronte neodvisnosti». Mesto Tolloya so začeli uveljavljati Sporerja, ker so pač našli v tem človeku pripravni element. Titova klika je hotela imeti skupinico, ki naj bi pokvarila predvsem italijanski del demokratičnega gibanja ter razvijala takozvani «krajevni nacionalizem». Spo-rerjeva skupina je docela u-stregla titovskim nadam in sicer z razglašanjem da so strankarske ideologije popolnoma nepotrebne, da jih je treba spraviti v stran ter braniti «čistokrvni izraz krajevne tržaške politične zavesti.» Pod tem geslom pa se dokaj slabo skriva protiitalijanski značaj skupinice okrog «Trieste-Sera», ki postavlja na isto raven fašizem in italijanski narod ter širi zaničevanje italijanskih demokratičnih sil ter namenoma prezre njihove junaške borbe in uspehe. S svojim protiitalijanskim sovraštvom združujejo tudi sovraštvo GAT-a, katerim ni priznal, s tem da je glasoval proti, pravice do izboljšanja njihovih gospodarskih pogojev in je celo trdil češ, da so že itak predobro plačani. Skupini Sporerja kakor tudi Stocca pa kažeta napram okupatorjem docela odkrito hlapčevsko vlogo. Dokaz temu so vsa njihova hvalisanja Marshal. lovega načrta, ki naj bi bil po njihovih trditvah, začetnik gospodarskega prerojenja Trsta, V tem smislu je tudi «Trieste-Sera» ob obletnici izvedbe Marshallovega načrta v Trstu, napadla «vse tiste, ki sabotirajo to zmago in gospodarsko prerojenje.» Očividno je s tem namigovala na delavce, ki se borijo proti odpustom in demo. bilizaciji naše industrije. Hlapčevstvo, ki ga kažejo te namišljene indipendentistične skupine napram VU je že privedlo do tega, da si Gianpiccoli želi naj bi VU imenovala za tržaško občino posebnega komisarja. Slednji je celo zahteval «energične ukrepe», da se v občinskem svetu ne bo več razpravljalo o. . . politiki. Njihovo hlapčevstvo je privedlo tudi do tega, da se je Stocca izrazil, da «je vsekakor boljše biti vzdrževan iz prve roke» ter «da je VU gospodar nas vseh». Nič čudnega torej, da ti ljudje sprejemajo povsem mirno vse omejitve demokratičnih svoboščin ter najbolj odvratnih ukazov VU, kot n. pr. i določa pravcato dj, kor tudi ukaza, ki odobrava Takozvane indipendentistične diskriminacijo na škodo Slo- skupinice so bile pri vsakem vencev, katerim ne priznava konkretnem predlogu glede enakih, čeprav omejenih pra- STO vedno nasprotne njegovi vic, ki jih uživa prebivalstvo dejanski ustanovitvi. Vsi njiho-italijanske narodnosti. Nave- deni Gianpiccoli je na neki občinski seji celo pohvalil VU za njeno «razumevanje nacionalnih problemov». S tem je dokazal, da je njegova skupina ne samo protiitalijanska, marveč tudi protislovenska. Krinka s katero se hočejo zakrivati lažnjivi indipendentisti je pač njihovo gesto «Trst Tržačanom» ter njihova dozdevna ljubezen do STO in mirovne pogodbe. To je največja politična goljufija namišljenih in-dipendentistov, ki jo je treba tudi razkrinkati. Oni so, in o tem ni najmanjšega dvoma, po. polnoma z anglo-američani (proti katerim niso nikdar in tudi ne bodo protestirali). An-glo-američani pa so nasprotni izvedbi mirovne pogodbe in kot taki seveda nasprotni ustanovitvi STO. Namišljeni indipendentisti so s Titom, saj tudi pravijo, da je njegovo zadržanje povsem. . . razumljivo. Izvedli niso miti najmanjše protestne akcije proti beograjski kliki, ki je izjavila, da je cona kjer je uvedla celo predvojaško vzgojo in to v nasprotju z določbami mirovne pogodbe. Laž-B jugoslovanska pokrajina. V tem smislu je beograjska klika tudi spremenila ta del STO, njivi indipendentisti postavljajo na isto raven zapadne velesile, ki se zoperstavljajo izvedbi mirovne pogodbe in Sovjetsko zvezo, ki vztraja ob vsaki vi konkretni predlogi so bili vedno edino le proti STO in mirovni pogodbi. «Trieste-Sera» se je celo večkrat zavzel za sklenitev sporazuma med o-bema vojaškima upravama, to je med upravo cone A in cone B, za «gospodarsko združitev», ali pa za «vzporedno upravo», s posebnim dostavkom, da osta-neta obe coni, kot doslej vojaško zasedeni. To pomeni dejansko podaljšanje v nedogled sedanjega stanja in s tem se strinjajo tudi Anglo-američani in titova klika. Prav na tem problemu je tre. ba razkrinkovati lažnjive indipendentiste ter jih prikazati v njihovi pravi luči titovcev in hlapcev Anglo-američanov. Skupine Sporerja in Stocca so za «status quo», to je za obstoječe stanje, kot so za Atlantski pakt in za vključitev Trsta v ta napadalni sistem. Za te skupine vprašanje miru sploh ne obstoja in tudi v tem jih je treba razgaliti. Dočim smo mi vztrajno zahtevali izvedbo mirovne pogodbe in smo tudi edina stranka, ki je odločno na tem stališču, dočim smo mi solidarni z zahtevo partizanov miru, da se Trst in O-zemlje próglasita odprto mesto in se obenem demilitarizi-rata, — so pa lažnjivi indipendentisti docela sporazumni, da ostane cona B Titu ter da postane Trst vojaško oporišče s stalnimi napadi na vse demo- sledico, splošno degeneracijo javnega življenja. V teku volivne kampanje moramo stopiti v. stike z vsemi, ki v dobri veri sledijo lažnji-vim indipendentistom. Dozdevni indipendentisti so namreč za demokratično gibanje prave garjave ovce in izvajajo svojo vlogo korupcije in odvračanja od prave politične vzgoje. Njihov namen je, da zavirajo, demoralizirajo in razbijajo demokratično gibanje. Poslužujejo se naših gesel, kot n. pr. gesla o izvedbi mirovne pogodbe, da se na ta način lažje zakrinkajo in istočasno izkoriščajo pomanjkljivo politično zrelost ljudi, «ki se ne brigajo za politiko» (politično manj zreli delavci, razočarani, deklasificira-ni, gotove plasti srednjih slojev, obrtniki, trgovci, upokojenci, nadalje skupine, ki imajo od okupacije neposredne koristi, kot n. pr. člani civilne policije, nameščenci VU, civilni nameščenci pri anglo-ameri-ških vojaških edinicah, itd.) Zaradi tega je izredne važnosti, da se zanimamo za koristi teh kategorij. Vršiti moramo v tem smislu podrobno delo, v tovarni, hiši, gostilni itd. in to ne z argumenti «čiste politike»,' marveč z uporabljanjem osnovnih in preprostih argumentov, ki jih je treba podkrepiti z dokaznimi dejstvi. Ljudem v dobri veri laško dokažemo, da je geslo «Trst Tržačanom» le goljufija, ki služi za podžiganje sovraštva, razdvajanje prebivalstva, ki se ga tako lažje izkorišča. To lažnji-vo geslo služi nadalje, da se postavi reveža proti revežu, s tem da se zaganjajo proti beguncem, brez razlike ali so re- parija, ker lj.oi,±, jvi oc s- -si siužujejo, ne samo, da niso ^ Nj dar ničesar napravili za ^ >> j čane, marveč jih še zanič»), in žalijo ter bi jih radi ^ S menili v snažilce anglo-a»0®! !jU( ških škornjev ter jih izroči)’i,5. • tovcem, kot se je pripetil0, ^ i, prebivalci cone B. Sjpore/g »Is/,, glasilo «Trieste-Sera» je r J' ly izjavilo, da do Tržačanov Uli mogoče imeti nikakega J’otj nja, ter da «ni mogoče ve» ■ čunati na krajevne sile», i’e, je, da tisti, ki so varani od i la «Trst Tržačanom» to v°J 1? Seveda je treba indipend^ ste, ki so v dobri veri, do° ^iltj razlikovati od voditeljev. L 0 ljudjem v dobri veri se js^^dc ba približati in z fA, - njimi.1) St pripadajo delavskemu raz’ bi bili že po svojem- 'sociali ' a, izvoru in skupnosti interni ^ d< • ’ No» V r pravljati. To so pač IjudiA :%i pripadajo delavskemu raz* j ali revnim srednjim sloje^ iMl0 ’ I z delavci in demokratični!”^ [A banjem. Danes so še izve” ( ’ Kisih vrst, ker jih dejansko teq jo. Kandidatni listi «Frontej °tio odvisnosti» in «Tržaškega L S ka» sta pač tisti, ki se -ponašata z največjim šteVy - iSqj glasov, ki so jih v resnici y A jeli le od prevaranih Ijud” jj, lej: teri so bili prepričani, da A.h sujejo za STO in mirov»1» ^‘»a godbo. V bodoči volivni Ai® o» A' Ur panji je treba to dejstvo upoštevati in razkrinkati , Kr (VS^Vi, njive indipendentiste f>' , takozvane «avtonomiste» ,.re . urn lina in «Trieste Libera»«^ predstavljajo le elemente^*8 j de in nimajo z demokrati^ e . gibanjem nič skupnega)- ^i^čii nati je treba obenem, da tll «fi vajo lažni indipendentisti ^ ^ du močno- podporo od Angl»" «, fJe, ričanov in titovcev, ki s tem pojačiti svojo .podde<1 «I** takozvanega mdipen 3-. "Ji co zma. Od svojega nastanka je ZSSR vedno vodila dosledno in odločno politiko proti vojni \ Sovjetska zveza hoče mir IS a g» It ii H m ti (»n :i družba nosi kal vojue v sebi tika miru, ki jo vodijo iki narodi in vlada spri-varnosti imperialistične izvira iz dveh vrst raz-iz socialističnega znača-jetske družbe in iz načel »istično-leninistične ideo- li un «t je zgodovinsko dokaza-izffljg sovjetska socialistična opisiba rej;ia osnovno protislo-:be: nasprotje med raz- Mtinitvijo privatne lastni-atncfa proizvajalnih sredstvih ih JI tem odpravo anarhije v Tel (trodnji, ko je socializirala dejitio proizvajalnih sredstev i Znanstven način planira,-vl3 »spodarstvo, je sovjetska m, “a odpravila izkoriščanje jo p^ka po človeku in vzroke ka Omskih kriz, zaradi kate-raZl'Horajo kapitalistični reži-pori ’■ usodno nujnostjo voditi àh I Uto vojne. Srfttec izkoriščanja dela in socialistična organizacija jSt t ^ske družbe sta ustvarila Fati ‘SR nove družbene in člo-^ odnošaje. Družbena la-jrUi>a na proizvodnih sred-e j! odpravlja gospodarski ruži -Sij. izkoriščanje in anar. ;a ; ' Značaj proizvodnje. Dru Coi1^ tettnina omogoča, da se ej-jš^izira proizvodnja po načr->er2! ’k da se odpravijo vzroki ije, farskih kriz, ki v kapi-, v: 'tni družbi nastajajo- iz )jli*i §a nasprotja med dru- išk^: /zV ipr' h ^ značajem produkcije - y rj' lvatnim značajem lastnine. ^5 ^ izginejo v sovjetski so-v stični družbi tipični poja- a? ^Vitalistične družbe, kot so v Hrenca, monopoli, brezpo-'st, izvažanje kapitalov Bori" za nadoblast nad notra- ovi tegom in za osvojitev no-i jSd-v za izkoriščanje v ino. r> If ^ krize in kot njihova po- Vu, kolonializem, 1 l 6 kri: ta — nujnost vojne polilo i j. /i družbeni ustroj sprašča žzDC0^6 enorgije. Državljani ■ da delajo za lastno več Irui J1*0 blaginjo, ne jjj , skupino privilegirancev. on}lc nasprotij med razredi .ajij3a novo, enotno družbo, tolleri sta blaginja posamez- peri )in ‘a blaginja celote tesno j,) ‘tena in odvisna med se-onoi pstvarjalni polet sovjet- Narodov je najtesneje po. ,Te^ z zavestjo, da so gospo- iijfci'i SVotega dela in lastne bo-.0s« ter ustvarjalci višje, ,-g ..l'Ctlo svobodne družbe. Ta- -olfjj ek' poš^i te mogoče razlagati na- ia uyeljavitev sociali-ci da h ,a ima interes na zbolj-stv'S življenjskih razmer de- i ih f lovnega ljudstva, katerega izraz je ona sama; kajti takšno izboljšanje pomnoži proizvajalne sile družbe. Razširi se tako kultura, znanost in tehnika. Poveča se produkcija in to povečanje povzroči nadaljnji porast blaginje družbe in posameznika. Dejstvo, da ni zasebne lastnine na produkcijskih sredstvih, ima za posledico, da se državljanom vse, kar proizvajajo, vrača v obliki povečanja plače, znižanja cen, zvečane socialne pomoči ali pa ojačanja gospodarskega ustroja države. Neprestano narašča ritem, količina in kakovost proizvodnje. Izvajajo se nova velikanska dela za spremembo narave (električne centrale na Volgi, kanal v Turkmenistanu, kanal Volga-Don, namakanje puščav v Centralni Aziji itd.). Potem, ko je Sovjetska zveza dokončala obnovo po nacističnih napadalcih razrušene domovine, ne samo, da ne more hoteti vojne, ker ji manjkajo gospodarske predpostavke, ki jih ima napadalen imperializem, temveč ima tudi največje interese na ohranitvi miru, da bi zgradila komunistično družbo. Miroljubna politika ZSSR Miroljubna politika Z-S^R je tesno povezana z načeli mar-ksistično-leninistične ideologije. Sovjetska vlada je neprestano vodila politiko, da na vse načine prepreči napadalne, ane-ksijske, osvajalne, to je imperialistične vojne. In v resnici je zgodovinsko dokazano, da je bil prvi odlok sovjetske oblasti Dekret o- miru, izdan . novembra 1917., z vabilom vsem vojskujočim se silam, naj takoj sklenejo premirje ter začnejo pogajanja za demokratičen mir. Od tedaj dalje so bili vsi mednarodni akti sovjetske vlade vedno usmerjeni v zagotovitev miru in mednarodnega sodelovanja: 3. marca 1918, mir v Brestu Litovskem; 1922. sodelovanje na konferenci v Genovi; 192-2. pogodba v Rapallu; 1927. predlog v komisiji Društva narodov za splošno in popolno razorožitev; 1932. sodelovanje na razoro-žitveni konferenci, ki je propadla zaradi odpora Angležev, Francozov in Američanov; 15. septembra 1934. vstop ZSSR v Društvo narodov, predlogi Litvinova za splošen dogovor o nenapadanju. PRAZNIK OTROK V AVDITORIJU ščil im0! lil eV£ vpi Rilčastim proslava tuših naj mia j šili 3* % °Pili naši najmlajši igral-prireditev is , S1 V ‘ občudovat naše pionirje 1 j1 omejenega števila prosto-ui® Ko 'lV0raPi bivšega «Ljudske-nam ni biio mosoče fli ( i. enkrat tolikemu šte-iJi lo ki se je pozivu od- io K . 7e ponovni dokaz, kako Uk te potrebno bi bilo dati A s,te, ifltTt ,-^tnu življu primerno dvo-1 / liij^r bi lahko učinkoviteje jirf »Sodstvu kulturne progra-£ I tefaa p0 primernih prosto- i)Slc Otroci iz Sv. Križa izvajajo ruski balet. nedeljo so vi Auditori- je zeio veliko število ljudi, ki ne samo iz razloga, d t \\e^eno Stendo prostorov našim potrebam, pač pa \ef 3^ tehničnih razlogov, ki so gC> kot zadovoljivi. Po u- I» (b' sodimo, da bi bila u ne-tf it, Jtei dvakrat večja (inorali Ito ot°fc ljudstva premajhna. ' R so spored kriški har- K^i, nato je imel pozdravni t‘0g'' mladini mali Aljoša Cok -, [03j l*11 n ^terja. Sledilo je krasno é lli kriškega kvarteta, il ■ 50 harmonikarji izvajali 1 ^ ^ i^r sJ0vinskih narodnih pe- ,tefli, ii pionirji pa so prav jr- 'Ojj'^esaii ruski narodni ba-^ \0bravdnje je bilo tako ži-iP* l(S[) te ljudstvo zahtevalo po- 1^ ' 1 len*0"18 v tretl dejanjih so * te o Podajali pionirji iz Pa-1 l^io ^topade ter želi s strani /C 1,. beliko odobravanje. Po- t’ k ‘Mi 0 socialno pravljico te te bila tudi oprema Ite ^kostumov. teShwtkem odmoru so nam j: Karii spet zaigrali, na ir j.sleau arugi del sporeda. A it te mladinci PD «J. Can-^ Jakoba so dobro poda-,Sitent recitadji in sicer: ,11 uri6?0 «Kovaško» in Ašker- "“a« 0,>- efl° je ljudstvo ploskalo » kfas S Proseka-Kontovela, ki Vtei, lil kostumih prav dobro P sl°benski narodni ples nirski pevski zbor iz Križa, ki je ubrano zapel nekaj pesmi, od teh so dve na zahtevo ljudstva ponovili. 1 Za to uspelo kulturno prireditev se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim najmlajšim za njihovo res dobro podajanje in disciplino. Istočasno se zahvaljujemo vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli in sodelovali pri uspeli prireditvi. K. B. - Dr. Protisovjetizem zahodnih držav ne samo, da je preprečil uresničenje miroljubnih predlogov in naporov ZSSR, temveč je na vse načine skušal usmeriti napadalnost fašističnih držav proti Sovjetski zvezi: Pakt štirih od 16. julija 1933.; Nemško-poljski pakt, podprt s strani Francije in Anglije; A-ngleško-nemški dogovor iz leta 1935., ki je odobril ponovno oborožitev Nemčije. Sovjetska zveza pa je nadaljevala borbo pod geslom «Mir je nedeljiv» ter se je trudila, da bi ustvarila enotno fronto za obrambo miru proti nacističnim vojnim hujskačem. Tudi po paktu v Muenchenu, s katerim so Angleži in Francozi izdali sile miru s tem, da so zabarantali Češkoslovaško v zameno za preorientacijo hitle-njanske napadalnosti proti Vzhodu, se je ZSSR iše naprej borila, da bi ustvarila skupno fronto miru, dokler ni bila, zapuščena od zahodnih velesil, prisiljena poskrbeti za neposredno obrambo svojih zahodnih meja s tem, da je s paktom o nenapadanju z Nemčijo poskusila rešiti mir v poslednjem trenutku. ■Med vojno se je Sovjetska zveza borila za utrditev enotnosti antifašističnih sil in s tem izjalovila načrte za ločen mir s Hitlerjem. Zahodni imperialisti pa so nasprotno skušali razbiti to enotnost ter zasaditi nož v hrbet sovjetskemu ljudstvu s tem, da so v nasprotju s podpisanimi dogovori zavlačevali odprtje druge fronte. Navzlic temu je sovjetska vojska januarja 1945. sprožila silovito splošno ofenzivo, ko je Churchill klical Rdečo armado na pomoč, da bi olajšala na zahodu nacističen pritisk, ki je pretil, da uniči zavezniške armade v Ardenih. In Churchill je moral izraziti svojo zahvalo Stalinu. To miroljubno politiko je dosledno nadaljevala v povojni dobi,- kar potrjujejo sledeča dejstva; Sodelovanje na konferencah v Jalti, Teheranu in Potsdamu; predlogi za razorožitev; predlogi za prepoved, uničenje in nadzorstvo nad atomskim orožjem; predlogi za mirovni pakt med velesilami; predlogi za dogovor med štirimi velesilami o nemškčm vprašanju; predlogi za rešitev tržaškega vprašanja v smislu določil mirovne pogodbe z Italijo; predlogi za prenehanje vojne v Koreji. (Se nadaljuje) IVelik doprinos KRČ k razvoju in procvilu češkoslovaške kullure MOSKVA - glavno mesto SZ, dežele miru in napredka. KP nadaljuje delo Husa, Dvoržaka Smetane, in Fučika 30-letnica Komunistične partije Češkoslovaške je velik dogodek v življenju češkega in slovaškega naroda. Ta obletnica nudi priliko tako češkemu kot slovaškemu življenju, da oceni kaj je pomenila in kaj pomeni KPC v kulturnem in umetniškem razvoju češkoslovaškega ljudstva. Komunistična partija Češkoslovaške je od svojega obstoja pred-straža češkoslovaškega naroda. Globoko je povezana z najboljšimi tradicijami svojega naroda, ona je pravt naslednik slavnih tradicij češkoslovaškega naroda, njegovih slavnih zmag. Ona je nadaljevala delo svojih slavnih sinov, ona je zaščitnica svetinj Jana Husa, Jana Žižke in Jana Arnosa Komenskega ter velikih pojavov preporoda v zadnjen? stoletju in čuvar svoje velike narodne kulturne zapuščine. Češka ljudska in demokratična kultura se je razvijala v preteklosti v čvrsti povezavi z ljudstvom, z njegovimi hrepenenji in njegovim življenjem. Zaradi tega je češkoslovaško ljudstvo vzljubilo dela Božene Njemcove, Jana Nerude, Pavla Orsaga - Hvejzdoslo-va, Alojza Jiraseka, svoje največje književnike in pesnike zadnjega stoletja. Zaradi tega je češkoslovaško ljudstvo z ljubeznijo poslušalo glasbo svojih velikih skladateljev B. Smetane in Antonina Dvoržaka. Zato je občudovalo slike Mikulaša Aleša, Jožefa Manese in rebarska dela Milsbekova. V njihovih delih so bile prikazane tradicije borb in teženj češkoslovaškega ljudstva, v teh delih je odjek slavne preteklosti češkoslovaškega ljudstva iz katerih je čutil in slišal prerokovanje svoje bodočnosti. Vse to je bilo veliko orožje r- njegovi borbi proti zatiranju ljudstva in izkoriščanju delavcev. Ni bil slučaj, da je češka in slovaška bur-žoazija v dobi svoje dekadence napadala in rovarila proti tem največjim predstavnikom ljudske kulture ter ponarejala njihova dela ki so za ljudstvo tako dragocena. V času, ko se je ustanovila Komunistična partija Češkoslovaške, so na njeno stran, na stran revolucionarnega delavskega gibanja prešli najboljši predstavniki u-metnosti in kulture. Prešli so na stran KPC ter stopili v njene vrste zaradi tega, ker so vedeli da so revolucionarni delavci pravi nasledniki največjih tradicij češkega in slovaškega ljudstva ter da jih bodo edino oni privedli do njihove najslavnejše zgodovine Med največjimi češkoslovaškimi TRŽAŠKI ŽUPAN IN OSTALI SVETOVALCI VEČINE SABOTIRAJO PREDLOGE KOM. SVETOVALCEV Demokristjanska mestna uprava je kriva sedanje težke stanovanjske krize V Trstu je potrebno še najmanj 6000 stanovanj - Župan je vedel o uvedbi zakona za izgon iz stanovanja - Nad 9C0 družin letno se bo znašlo na cesti - Od 800 stanovanj, ki so bila v načrtu za gradnjo, ni bila zgrajena niti polovica - Zakaj se ni uveljavil zakon za podaljšanje roka za izgon? Brez dvoma je eno izmed najbolj perečih vprašanj problem stanovanjske krize, ki vlada v tržaški občini. Da bi se omilila stanovanjska kriza, bi bilo v Trstu potrebno zgraditi še najmanj 6.000 stanovanj. Bile so sicer zgrajene stanovanjske hiše tako pri Sv. Soboti, v Zavljah, pri Sv. Ivanu, na Lonjerski cesti, na Greti ter v zadnjem času 48 ljudskih stanovanj na Kolonkovcu. Toda vse to še zdaleka ne zadostuje dejanskim potrebam našega prebivalstva. Se je veliko družin, katerih stanovanja so bila poškodovana od bombardiranja in se še danes nahajajo brez strehe, dalje je še mnogo družin, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih in raznih brlogih, veliko število mladih zakoncev brez stanovanja, itd. Občutno povečanje stanovanjske krize pa je nastalo z ukinitvijo stanovanjskega urada, ki je kolikor toliko branil interese stanovalcev. Z ukinitvijo delovanja tega urada je obenem stopil v veljavo zakon, ki ga je izdala Vojaška uprava o izgonu iz stanovanj. Kljub temu, da je župan tržaške občine dobro vedel, da bo s prenehanjem delovanja stanovanj, skega urada.stopil v veljavo ta ukrep, je previdno molčal in ni storil ničesar za preklic tega zakona. Predsedstvo cone pa se je še po-sebno izkazalo v «obrambi» brezdomcev s tem, da je odločno vztrajalo na čimprejšnji odpravi stanovanjskega urada. Veliko je število družin, katerim preti nevarnost izgona, celo tistim, ki so že od 20 do 30 let v istem stanovanju, njih stanovanja pa se prodajajo imovitejš-im ljudem. Z uveljavitvijo tega zakona se je znašlo na cesti ogromno število revnih ljudi, ki so postali žrtve raznih špekulacij hišnih lastnikov. Demokristjanska občinska u-prava pa, ki je privolila k uveljavitvi tega zakona ni poskrbela niti toliko, da -bi izgnjan-cem- nudila vsaj začasne primerne prostore. Na tisoče družin v Trstu živi v neprimernih in predvsem nezdravih stanovanjih. stavila Kaj pa je storila demokristjanska občinska uprava v obrambo brezdomcev oziroma za preklic tega zakona? Ne-prenehni protesti «Združenja za pravico do stanovanja» za ukinitev tega zakona, ki tare v največji meri le delavski razred, ali pa vsaj za 6 'mesečno podaljšanje, so naleteli vedno na zaprta vrata in gluha ušesa demokristjanskih merodajnih oblasti. Ravno tako so demo-kristjanski in ostali občinski svetovalci večine z županom na čelu skušali na vse mogoče načine ovirati in bojkotirati stavljene predloge naših svetovalcev za rešitev stanovanjske krize. Njihov volivni program, ki so ga izdali ob zadnjih občinskih volitvah pa ni obetal pre. bivalcem tolikšne krize. Nasprotno, v njihovem volivn-em programu je stalo: vsaki družini primerno stanovanje. Iz njihovega delovanja v korist občinstva pa si lahko ustvarimo jasno sliko. Komunisti so v tržaškem obč. svetu predlagali, naj bi Voja- ška uprava stavila občini na razpolago denar za gradnjo 800 cenenih stanovanj v enem letu. Za gradnjo teh stanovanj pa demokristjanski občinski svetovalci niso bili preveč navdušeni ter so na neprenehne zahteve naših svetovalcev morali marca 1950. končno privoliti. Stavili so na glksovanje predloge naših svetovalcev za gradnjo, ki so bili soglasno sprejeti. Pri načrtih za gradnjo teh stanovanj pa so demokristjani pri-računali nad 50 že zgrajenih stanovanj ali onih v gradnji, tako od 800 stanovanj ni bila dejansko zgrajena niti polovica. Ze iz tega lahko vidimo, kako demokristjanska občinska uprava resno misli na rešitev stanovanjske krize in brezdomce. Upravljanje je prevzela IACP, občina pa ostane le last. nik teh hiš. Tudi razni ugodni zakoni, s katerimi bi razne javne ustanove, kot je n. pr. zakon Al-disio in dr., nudile možnost gradnje stanovanja raznim družinam z ugodnim plačilom in za katerega je bilo veliko in- teresentov, ni bil uveljavljen v celoti. Isto je biio z zakonom za podaljšanje roka za izgon, katerega je italijanski parlament sprejel, medtem, ko se tukajšnje oblasti niso pobrigale, da bi bil isti zakon uveljavljen tudi na našem Ozemlju. Ravno tako ni bil sprejet predlog naših svetovalcev za gradnjo. 8.000 ljudskih stanovanj v štirih letih, t. j., po 2.000 stanovanj na leto, kakor tudi niso bili sprejeti njihovi ponovni predlogi za podaljšanje roka izgonov. Nič ni boljše delovanje de-mokristjanske občinske uprave pri dodeljevanju ljudskih stanovanj. Tudi tu se izvajajo razne špekulacije na račun brezdomcev, ki morajo po sistemu za dodeljevanje stanovanja čakati tudi dolga leta, dočim se vršijo razne izjeme m protekcije za njihove pristaše. K delni rešitvi ter izboljšanju stanovanjske krize je veliko doprinesel odločen nastop in protesti «Združenja za pravico do stanovanja». Posebno veliko dela in požrtvovalnosti je ta odbor pokazal, ko je stopil v veljavo zadnji ukrep Vojaške uprave, katerega je vsestransko podpirala tukajšnja demokristjanska oblast, t. j. zakon o izgonu, ki bo spravil na cesto 900 družin in je tem družinam j «Združenje za pravico do sta-1 novanja» po vsej možnosti pomagalo. Vedno je odločno protestirale proti nedemokratičnemu in protiljudskemu upravljanju demokristjanske občinske uprave, ki-v svojem dvolet. nem upravljanju na tržaški občini ni v ničemer pomagala tržaškemu delovnemu prebivalstvu do izhoda in rešitve številnih perečih problemov, med katerimi je tudi pomanjkanje primernih stanovanj za delavske družine. Brez dvoma bi občinska u-prava in Predsedstvo cone lahko veliko pripomogli k rešitvi stanovanjske krize, kar je pa tudi njihova dolžnost pomagati najprej revnemu prebivalstvu. Toda občinski demokristjanski večini ni do tega, da bi vodila občinsko upravo v resničnem demokratičnem duhu, ki je predpogoj obrambe interesov delavskih- množic, marveč, kot predstavniki buržoaznih krogov je tudi njih. delo usmerjeno le po njihovih željah in zahtevah, ki vsekakor niso v dobrobit tržaškemu delovnemu prebivalstvu. KLEMENT GOTTWALD Dolžnost občinske uprave je, ' da skrbi za brezdomce in tiste, ki živijo v nevarnih stanovanjih in raznih brlogih kulturnimi delavci, ki so se približali KPC, je veliki češkoslovaški znanstvenik dr. Zdenjek Ne-jedli, ki je od začetka tega stoletja najboljši tolmač in propagandist del velikih ljudskih klasikov, kot so bili Bedržih Smetana Mn Alojz Jirasek. V voščilu ob 40. rojstnem dnevu dr. Nejed-lega predsednik republike Klemen Gotvald govori o tem, kaj je privedlo Z. Nejedlega^gV partijo ter pravi: «Ne da je Zdenjek Nejedli stopil v tabor delavskega razreda, na stran socializma, čeprav je bil čuvar narodnih tradicij naše zgodovine in naše kulture, čeprav je ljubil Jiraseka, Smetano, Njemcovo in čeprav je čuval tradicije naše preteklosti, temveč je stopil prav zaradi tega, ker je ljubil Jiraseka, Smetano in Njemcovo in ker je razumel, da sta delavski razred in delovno ljudstvo vodilna sila naroda». V teh besedah je razloženo dejstvo, da so bili še za časa prve republike na strani Komunistične partije Češkoslovaške in v njenih vrstah največji češkoslovaški umetniki in kulturni delavci, tisti, ki so češko kulturo razvijali v duhu njenih slavnih demokratičnih tradicij proti reakcionarnim težnjam buržoazije, da bi odtujili kulturo od ljudstva. Velika imena J. Volkera, S. K. Najmana, J. Fučika, 1. Olbrahta, M. Majerove, P. Jilemnickega. V. Vančure in drugih najbolje potrjujejo globoko povezavo med češko kulturo in umetnostjo in revolucionarno predstražo delavskega razreda. KPC v prvi republiki vodi veliko borbo za ljudsko in demokratično republiko, za propagando njenih narodnih in demokratičnih tradicij ter brani kulturo od buržoaznih potvarjalcev, kozmopolitov in formalistov. KPC je obenem učila češko in slovaško ljudstvo ter predstavnike svojega kulturnega življenja ljubezni in spoštovanja do velike kulture narodov ZSSR, ki je bogat izvir naukov za češke in slovasški kulturne delavce. Borba Komunistične partije za socialistično bodočnost češkoslovaškega ljudstva je obenem borba za procvil njegove kulture. V. Kopecki je v zvezi s tem na IX. kongresu KPC meseca maja 1949 rekel: «Vedno smo govorili, da se bo, ko bo delovno ljudstvo, delavski razred prevzel oblast, šele takrat pričela velika doba za vso kulturo, po-j sebno pa za književnost. Današnji veliki polet češkoslovaške kulture je dokaz o resnič-j nosti teh besed. Kultura je posta-| la ljudska imovina. To dokazujejo ogromne naklade knjig, veliko število kinematografov, gledališč, nuzejev, ki jih gradi delavski azred po vsej republiki, razvoj judskega ustvarjanja, znanosti, šol itd. itd. Naslanjajoč se na nauke marksizma-leninizma, na velike ljudske, demokratične in realistične tradicije velikih mojstrov preteklosti, koraka češkoslovaška umetnost po poti socialističnega realizma s težnjo, da izenači svojo umetnost z umetnostjo narodov ZSSR. Dviga se nova češkoslovaška kultura, ki je po vsebini socialistična, po obliki pa narodna, kultura, ki vsestransko izraža čut in težnje delovnega ljudstva, ki pomeni najvišjo stopnjo kulturnega razvoja češkega in slovaškega ljudstva. Češkoslovaška kultura kaže pot, pomaga vsem tistim, ki se dvigajo, ki gredo naprej in rabijo pomoči, ter obenem razlaga ter odkriva vse tiste nositelje tujih, sovražnih, kozmopolitskih in formalističnih, z eno besedo povedano buržoaznih ob-čutkov in ostankov iz preteklosti. Rezultat te pomoči, ki jo KPC nudi umetniškemu in kulturnemu delu so številna nova dela češkoslovaških umetnikov, književnikov in glasbenikov, na katera je češkoslovaško ljudstvo lahko ponosno. Knjige Marije Pujmano-ve, Jirži Mareka, Milana Jariša, skladbe Dobijaša, Cikera in drugih so sadovi socialističnega realizma v češkoslovaški umetnosti, ki so po vsej pravici na zelo visoki umetniški stopnji. Velik klasik socialistične umetnosti Maksim Gorki je napisal: «Umetnost vidi vse, kar sedanjost da lahko bodočnosti. Socialistični realizem potrjuje življenje kot delo in izgradnjo, čigar cilj je neprenehni razvoj najdragocenejših individualnih sposobnosti človeka za njegovo zmago nad močjo narave, za njegovo zdravje in dolgo življenje, za srečnejše življenje na zemlji, ki želi, da bi v sorazmerju z naraščanjem svojih potreb vodil krasno hišo človeštva, zedinjenega v eno družino». To veliko, vzvišeno in slavno poslanico sotvorca srečnejšega življenja za vse, izpolnjuje danes češkoslovaška kultura s pomočjo vodstva Komunistične partije Češkoslovaške, ki je v 30 letih svojega obstoja ostvarila nepričakovane pogoje za razvoj češkoslovaške kulture. A. J. Lim. - Prago press Danes, v soboto ob 20. uri bodo Openci uprizorili v Prosvetnem domu pri Sv. Barbari Gogoljevo zelo -uspelo - petde-jansko rusko komedijo v kostumih «Revizor». Prepričani smo, da bo ta lepa igra tudi pri Sv. Barbari privabila polno dvorano občinstva. * * * V krožku PD «Čermelj» pri Sv. Alojziju je bil v četrtek 10. t. m. lep kulturni večer. Ker je bil ravno ta dan 70. obletnica rojstva Ivana Cankarja, je tov. Bufon imel v tem smislu kratek nagovor o Cankarjevem življenju in delu, tov. Jugova pa je recitirala mmA Howard Fast Howard Fast spada med najpomembnejše ameriške pisatelje. Znan je zlasti po svojih zgodovinskih in socialnih romanih. Med drugim je spisal roman «Poslednja meja» v katerem pripoveduje, kako so ameriške oblasti iztrebile ameriške Indijance. V romanu «Pot svobode» pa opisuje borbe ameriških črncev za svojo enakopravnost. Pisal je tudi mnogo o Španiji ter bičal po ame- riških krogih, ki so podpirali Franca v španski državljanski vojni. V povesti «Rikša», katere odlomke objavljamo tu spodaj pa opisuje razmere v Indiji ter na svojstven način biča angleške o-kupatorje, ki so leta in leta tlačili sestradano in do skrajnega konca izkoriščano indijsko ljudstvo, kateremu so odrekali vsako, bodisi nacionalno, socialno ali gospodarsko svobodo. 1. Vročina je bila. Toplomer je kazal nad 65° C. Kljub temu sem na povratku v Pres-s Club pešačil, kajti imel sem svoja načela in eno od teh je; nikoli ne dovolim, da bi me povedel ali popeljal kak drug človek, prav za prav ne človek, marveč delovna žival. Pre-d nedavnim sem bil prispel iz Severne Indije, jer je bila še hujša vročina. Vendar je bilo tam suho in je mahoma vsa vlaga izpuhtela iz telesa, srajca pa je ostala suha. Tu pa zrak ni -bil suh, marveč vlažen, zato sem bil kmalu ves, pfemočen; perilo, srajca, obleka — vse je bilo premočeno in prilepljeno k životu. Vlekel sem se po cesti izmučen in potan, zda-j pa zdaj sem obstal ob vodi in gledal, kako brezskrbno plavajo in se potapljajo domačini. Voda je bila videti hladna in me je vabila, da bi se okopal, toda bal sem se, da .se okužim. Vedel sem namreč, da so vse te luže kotišče vsakovrstnih nalezljivih bacilov. Prijetneje je vsekakor biti belec, razumen in izobražen, in vedeti, da zdajle prideš v klub, stopiš pod prho, se preoblečeš in naročiš koktajl, ki ga boš srkal sedeč v prijetnem hladu pod električnim ventilatorjem. Ob pol peti, ko sem se bil že odpočil in ohladil itn. ko sem naročil drugi koktajl, je iznenada prišel seržant, pri-, sedel k meni in me vprašal, kam nameravam drevi. «Se en kozarček popijem», sem rekel, «potem bom obedoval, nato se vrnem semkaj in bom še pil, dokler ne bom pijan, — ne docela, vendar toliko, da bo prijetno. Potem grem spat». «Težko se je takole boriti, kaj ne, mister Aldridge?» je vprašal seržant. «Nekaterim je težko», sem pritrdil. Seržant mi je bil všeč, ker bi me bil rad poučeval. Služil je v oddelku za zvezo in se je zdaj zdravil v bolnišnici nasproti klubu, onkraj ceste. Ne vem, za čem- se je zdravil, toda zdravljenje je šlo že h kraju in je na večer lahko zahajal iz bolnišnice, obed v kljubu pa mu je vselej . bolj teknil kakor bolniška piča. «Sem pa mislil, da pojdete danes z menoj», je rekel seržant obžalujoče. «Takole, nekam na obisk. .. Zelo všeč bi mi biio, če bi vas spoznali in'" se z vami pogovorili, saj ste vendar ameriški pisatelj. Tam bo ta in oni iz sindikatov in tudi pisatelji bodo: ti bi zelo radi govorili z vami.» «Drago mi je», sem rekel. «Počaščen sem». «Ce -se vam ne ljubi, seveda ne hodite. Le to je, da sem jim že rekel, da pridete. . .» «Kdo vam je pa dovolil zagotavljati kaj takega?» «d, lejte no, jaz po vaši zaslugi kosim v klubu z vami, pa sem si mislil; morebiti bi vas utegnilo zanimati. . .» «O, gospod, jaz sem pravkar premeril peš štiri milje, potem sem šel pod prho in zdaj mi je udobno in hladno, prvikrat ves današnji dan. . .» «Zakaj pa niste vzeli rikše?» Tedaj -sem mu natanko in prepričevalno razložil, zakaj ne morem privoliti, da bi me popeljal človek dobesedno tako kakor kakšna tovorna žival. To je pač načelna reč. To načelo resda ni bogve kakšno, vendar nikakor ne kaže živeti -brez načel. Trudil sem se razložiti seržantu, da moram na vsak način imeti kakšno svoje načelo pa če še -tako malenkostno. «Indija vam gre na živce,» je sočutno rekel seržant. «Z marsikom je tako. Izprva jih Vzhod zanima, potem pa jim začne buriti živce.» «Hvala za ljubeznivost.» da vas je Indija uplašila, ker je v njej marsikaj zanimivega.» «Ne dvomim,» sem rekel. «Ko sem bil v Starem Delhiju, je kdaj pa kdaj naneslo, da sem šel mimo tovarne, in sem opazil, da so se mladi delavci ob koncu izmene pogosto zbirali pod ulično svetilko in je eden izmed njih učil druge čitati. Vsekakor, skušal jih je poučevati. In jaz sem napisal angleškemu komisarju pismo, v katerem sem opozarjal, kako hvalevredno je, da imajo ti -fantje tolikšno željo po pisemstvu, in se vprašal, mar ni komisar pripravljen pomagati jim kakor koli.» «Pa vam sploh odgovoril ni?» je vprašal seržant. «Ah, kaj, tudi La Guardia vam ne bi odgovoril.» «Ne, odgovoril je! Pisal mi je, da je odredil, naj na tistemu kraju namestijo-večjo svetilko. Ne verjamete?» «Verjamen!» je prikimal seržant. «Čudna je ta dežela, toda zelo zanimiva, —- še zlasti seveda za tiste, ki jih ljudje zanimajo. Nu, če pač ne greste, pojdem sam, ker moram tja. Samo to je, da bi vi lahko dobili džip, jaz pa ne.» Končalo se je tako, da je seržant -ostal z menoj pri obedu, nakar sem privolil, da pojdem z njim. Častnikom, ki so obedovali v Press-Clubu, ni bilo ljubo, da je za mizo sedel vojak nižje stopnje, črhnil pa ni nihče. Bržčas so se tolažili z mislijo, da bo seržant prej ali slej spet zdrav in ga bodo vnovič poslali na fronto napeljavat brzojavne žice. Nekoč sem bil vprašal sedžanta, kako to, da pozna domala vse v Kalkuti, — ne le Američane in Angleže, marveč tudi domačine, pa ne samo v Kalkuti, marveč tudi v Bombaju in Rangoonu in v Delhiju in še dalje na severu, da, celo tudi v Junj-anu; pa je le to povedal, da se rad seznanja z ljudmi, ljudje pa so povsod enaki, če se le potrudiš spoznati, kako žive. «In jaz se trudim, da bi to spoznal,» je pristavil. Po obedu je Jonny, indijski šofer, pognal džip in smo se odpeljali. S seboj sva bila vzela dva vezista in kapetana iz -desetega letalskega oddelka; ti so imeli z nama isto pot. Ta čas v Kalkuti še niso prižgali uličnih svetilk in je bilo na ulicah še m-alo ljudi. Jonny pa je poznal mesto kakor svojih pet prstov; le recite mu, kam želite, in že vas popelje. Ko so najini sopotniki izstopili sva se s ser-žantom odpeljala v delavsko četrt, kjer je polno majhnih hišic. Jonny je počasi gnal stroj po ulici, dokler ni seržant njegovo pesem. Sledili sta dve enodejanki: Čehova «Snubač» in Košutova «Za boljše življenje», dramske skupine PD «I. Vojko» s Proseka, ki so zelo ugajale. Ves večer je potekel v prijetnem razpoloženju. SLOVENSKO-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 29. maja 1951 ob 20. uri v KINU OB MORJU Cankarjevo proslavo v počastitev 75-letnice pisateljevega rojstva Spored proslave bomo objavili v prihodnji številki «Dela». Predavanja: PD «Srečko Kosovel» pri Sv. Vidu je imelo v torek lepo predavanje, ki je privabilo zadovoljivo število članov in prijateljev. Predaval je tov. Dušan, Bufon «O zgodovini Slovencev» ter vzbudil s svojim izvajanjem veliko zanimanja za razvoj naše preteklosti. * * * V nedeljo 13. t.m. je priredilo Prosvetno društvo «Slovanski dom» v Elerjih nadvse u-spelo kulturno prireditev n-a prostem, na kateri je nastopil domači pevski zbor, kot gostje pa pevci in igralci iz Sv. Iva-iia-Podlonjerja z «Venčkom» v priredbi in režiji tov. Morane. Kot govornik je spregovoril v imenu SHPZ učinkovito in na njemu svojstven način, njen podpredsednik tov. Gombač. Poudaril je pomen teg-a dne za vse Slovence, zlasti še mi-ijskega področja, k-akor tudi zasluge društvenega predsednika, tov. Elerja, ki je napravil iz Elerjev pravo trdnjavo napredne misli, raz katere bodo tudi v naprej zmagoslavno vihrale rdeče zastave, v vzpodbudo ljudstvu onstran meje ter ga podpirale na težki življen-ski poti. Številno občinstvo, ki je prihitelo od vseh strani na to lepo manifestacijo slovenskega duha, je z največjim zanimanjem spremljalo celotno izvajanje programa. Med prireditvijo je igrala godba iz Božičev. Pevci, tako domači kot gosti, so užgali, velikansko navdu šenje in odobravanje pa je sprožila igralska mrzlega ve-sprožila igralska družina, ki je gledalce segrela v taki meri, da niti niso občutili mrzlega vetra, ki je sicer edini nekoliko motil prireditev samo. Po predstavi se je razvila ob kozarcu izvrstnega domačega vinca neprisiljena zabava pozno v noč. Nasvidenje v kratkem, tako vsaj upamo, spet v Elerjih! dnuauumaiÉ MAJAM... KMALU BODO POPOLNOMA «OKAY» — Dolgo časa so tuh-lali, premišljevali, stiKali vlcup giaut, cincati in ninali, a končno so se venaar le oaloCili. cveinc je pač le cvenk, tako so zaključni up, imorskarji» svoje luntanje in glej ... V nedeljski šievuki «fi morskega dnevni-kau se je na zaanji strani nenadoma pojavil «prekrasen» in precej obilen reklamni oglas... Marshallovega načrta, katerega se je titovsko trobilo še pred letom dni izogibalo kot hudič Legnane vode. Casi se pač spreminjajo in titovski nazori pa še bolj. Sicer je tudi razumljivo, pri takem oglasu se zaslužijo pač lipi d’narci in če je že treba delati reklamo na prvi strani za vsako vrečo osušenega graha in vsak sod mleka v prahu, ki prispe v Jugoslavijo, zakaj bi ne delali reklame tudi ublagodatim» Marshallovega načrta, posebno še, ker je taka reklama mastno plačana. Marshallov oglas je objavilo vse klerofašistično in titopendenti-stično časopisje, zakaj bi ga ne objavil tudi «Primorski»; ali je morda on manj zvest hlapec «okajevcev»? Saj so vendar vsi poslušni ir. ubogljivi nečaki strica Sama. Vsi za enega in eden za vse, torej «Primorskemu» to, kar mu pač po vseh Trumanovih postavah pripada in ... mirna Bosna! Toda kakor zgleda so tokrat na belčke popolnoma pozabili. Nič zato, po pa za prihodnjič. V «Primorskem dnevniku» manjka sedaj le še ena stvar, namreč «prekrasen» in še obilnejši oglas . . . Coca-Cola. Toda tudi to bo še prišlo. S takimi stvarmi je treba delati pač preudarno, previdno in počasi, da se ne bodo njihovi redki bralci preveč začudili in strmeli Sedem let je lezel polž na goro po zdravila bolni ženi in, ko Je bil že skoro na vrhu, se je revež prekucnil. «Vražja taka prenagljenost» — je zaklel. Ti-tojašisti pa lezejo šele tri leta in so tudi že skoro na vrhu. Sedaj bomo pa videli, kdaj Se bodo pa oni prekucnili. Ne bo trajalo dolgo in prisostvovali bomo res lepemu prizorčku. Ker nismo hudobni ljudje, jim vseeno želimo, da bi prej prišli do oglasa Coca-Cola, ker bodo s tem res popolnoma «okay». Sicer jih čaka nato še zadnji «round» in kot zaključek «kno-ck-aut», s katerim jim bo pač posvetilo jugoslovansko ljudstvo, ki je že do grla sito osušenega graha, mleka v prahu, žvečilnega gumija in Coca-Cole. ČUDNA IN PREČUDNA POTA NAJNOVEJSE TITOVSKE «LINIJE» — Iz zadnje številke «Progresso», ki mu kumuje znani zaupnik fašistične OVRE in prepečeni špijon jugofašistične Udbe, Brontolo Petrolio, alias oziroma vulgo Bortolo Petronio, smo nenadoma zvedeli zgodovinsko važno novico, da so se v nedeljo sestali (seveda v največjem «incognita», kot se pač takim kalinom spodobi) vsi vidnejši tržaški titovski Himm-lerji, Goebelsi, Goeringi in še drugi, nekoliko nižje «sorte»». Titovski tržaški generalštab je tokrat tuhtal in iztuhtal «najnovejšo politično linijo» za «obrambo» in — poslušajte, strmite, pa ne padite v nezavest — za «postopno združitev obeh con». Kaj ne verjamete? Pa čitajte resolucijo, ki jo je objavil «Progresso» in p,ealozil sam Branko Babič. STO, to je res viazja zaaeva. V zacerku so se tiiovci strinjali z njegovo ustanovilo Jo. loda zapmal je veter iz z.apaaa in inovci so O/Z menjati Linijo. Iv/c oec ùiio, tu je te im lourujeuo aeie, so na maii zuKi it-uii. Meutem so napi aviti Se par poliiičnih akio-baiSKin skokov in zopet puati na ... STO. Seaaj ptha pac aru-gt veter («/cz as/ca ourja» je meatem Ze crknila) in zopet so tiiovci oorniii piasč po vetru. Tako je prišla na aan senzacionalna «obi amba» Si'O in «postopna zdi užitev ooen con». Tiiovci so pac taki cii kuski glumači, aa jim ga ni pai a na svetu. Pogiejmo, kako si oni zamišljajo 10 «posiopno zdi u-zii«o ooen con». Pieavsem je h eoa sociaaziz ati in nacionalizirati ves Trst (seveda pod an-glo-amei iško okupacijo) in šele nato bo lahko prišlo do «združitve». To je seveda isto, kot če bi hoteli sklatiti luno z neba in potem šele «združiti» obe coni. Kakor zgleda pa ni potekla cela zadeva povsem mirno. Tiste usodne besedice o «združitvi obeh con» so očivtano ostale ne-katei im višjim glavam v Kopru nekam na Zeloacu in jih niso mogli prebaviti. «Progresso» je objavil Badičevo resolucijo. V torek pa je izšel «Primorski» na dveh straneh (pravijo «iz tehničnih razlogov»), resolucije pa le ni objavil in poročila o sestanku tudi ne. Zakaj pa ne? Najbolj čudno pri celi stvari pa je, da je «Progresso» objavil Petronijev govor na en način, «Primorski» v sredo pa na drugi. Iz enega Petronija sta nastala kar nenadoma dva, eden za Slovence, drugi za Italijane. Seveda je bila za titovce največja «nesreča» prav v tem, da jim je «Progresso» zbežal izpod prstov in tako so morali na «Primorskem» kar najbolj mašiti in krpucati, da bi ugodili koprskim in morda tudi ljubljan skim «bogovom». Smola je pač vedno smola in te imajo titovci v zadnjem času kar v izobilju. Baraka se maje in zato je vsako mašenje lukenj zaman, posebno še, če se tako ponesreči kot v «Primorskem» od srede IS. t. m., kjer skoro že več ne veš, ali so imeli gaulajterji v nedeljo enega alt kar dva sestanka. Brez dvoma pa bo «zgodovinska» resolucija povzrčila gau-lajterju Babiču marsikatero ----t. . PARTIZANI IN BORCI NOB V PRVIH VRSTAH ZA OBRAMBO STO V VSAKI VASI NAJ SE USTANOVI odbor za obrambo našega Ozemlja (Nadaljevanje s 1. strani) svoje čete. Ker nočemo tujega vmešavanja zahtevamo, da gre. do domov vse tuje vojaške edi-nice, da se združita obe coni ter da se končno imenuje guverner. S tem bo dana našemu ljudstvu možnost, da si samo vlada in sicer na boljši način, kot nam vladajo tujci Komunisti nočemo imeti ni* kakega monopola pri obrambi Tržaškega ozemlja in demokratičnih pravic prebivalstva. Poudariti pa moramo, da je položaj nevaren in zahteva odločilnih ukrepov. Zaradi tega po. zivamo in to brez pridržkov —1 in v tem ni nikake mahinacije — vse poštene Slovence, da se združijo v tej borbi ter da skupno zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe ter resnično ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Bratsko in prijateljsko nudimo roko vsem, ne glede na njihovo politično miš- več barantalo. Partizani in vsi borci iz NOB pa morajo biti pri tej akciji v prvih vrstah, ker je to danes borba za svobodo in mir. S tem geslom .se pripravljamo na bodočo votivno kampanjo, V zaključku svojega govora je dolinski župan tov. Lovriha prikazal izdatne uspehe, ki jih je dosegla sedanja demokratična uprava na polju občinske obnove in to z gradnjo šol, pralnic, vodovoda, elektrike itd. Stòpil je nato na govorniški oder generalni sekretar naše Partije tov. Vidali, ki ga je navzoča množica Slovencev in Italijanov pozdravila z burnim ploskanjem. Tudi tov. Vidali je že v uvodu svojega jedrnatega govora podčrtal pomen tega zborovanja ter pripomnil, da so danes na svetu sile, ki hočejo namenoma pozabiti na slavno borbo in zmago nad na-cifašizmom. Prav te sile danes Ijenje ali strankarsko pripadnost, ker smo prepričani, da nas v tej borbi za lastni obstoj ne sme razdruževati nika-ka stranskarska pripadnost. Zavedati se moramo predvsem važnosti trenutka. Usoda našega Ozemlja in miru za naše ljudstvo je danes odvisna od nas samih, odvisna je od naše enotnosti in vedno trdnejšega bratstva z demokratičnimi italijanskimi množicami. Združiti se moramo torej vsi, ki hočemo uveljavitev mirovne pogodbe in vsi, ki hočemo mir. V tem’smislu je možno ustanoviti v vsaki slovenski vasi širok in reprezentativen «odbor za obrambo Tržaškega o-zemlja», ki naj bo sestavljen iz poštenih ljudi, ki sprejmejo ta program. Široka mreža takih odborov, ki naj povzamejo razne pobude, okrog katerih se bo mobiliziralo vse naše ljudstvo pa predstavlja istočasno najboljše jamstvo, da se z nami in našim Ozemljem ne bo na vse pretege oborožujejo Nemčijo, Francovo Španijo in Grčijo. Vse to z namenom, da bi uničile komunizem, kar pa jim ne bo nikdar uspelo. Dokaz temu so nam med drugim junaške borbe, ki jih vodijo italijanski, francoski in prav te dni španski delavci. V zvezi z mrzličnimi pripravami za novo vojno je tov. Vidali dejal, da imperialisti hočejo danes «osvobajati» narode s tem, da izvajajo množične pokolje, vse seveda pod zastavo demokracije. Toda narodi, ki so pokazali svoje junaštvo v osvobodilnih borbah, se ne bodo nikdar borili za umazane interese imperialistov in njihovih hlapcev. Zbrali smo se danes — je dejal tov. Vidali — bratsko združeni Slovenci in Italijani, da izročimo kolajne borcem za svobodo, ki nam zagotavljajo, da njihova borba ne bo končana, dokler ne bodo, skupno z jugoslovanskimi narodi poravnali računov z izdajalci osvo- ZADRUZNISTVO TUDI NA PODEŽELJE Delavske zadruge in kmetje na vasi Več kot leto dni je že, odkar je delovno ljudstvo s svojo zvesto predstražo KP STO pospešilo zjoroo za demokratizacijo Delav-skin zadrug v cilju, da se one povrnejo K svojim prvotnim iunk-.ijam in v roke svojih zakonitih .osuiikov, delavcev. in a to boioo so ljudje, ki imajo možnost Uiesmciti težnje ueiavst-- a odgovorili na hinavski način, z iskanjem zaprek, ki dejansko niso nikuar ousrajale. roda jasno je, da se v nooenem primeru ne oo moglo še naualje preprečevati sklicanje oocnega zbora. Tem bolj, ker te nujnosti ne čutijo samo delavci ene politične tendence, temveč je to želja velike večine vseh članov zadrug. Vse zavisi seoaj od sposobnosti čianov, oa se oiganiznajo in znajo uveljaviti svoje piavice in ouciu zoor se bo tem bolj pii-onzat, cun odločnejši bodo za-diugarji v svoji borbi. Tudi na podeželju ne sme dogodek neopaženo mimo. Delavske zadruge so v perspektivan ustanoviteljev in v svojem prvem praktičnem delovanju upoštevale tudi potrebe naših poljedelcev. Ze leta 1911. so D.Z. ustanovile svoj kmečki oddelek, ki se je vztrajno trudil, da pomaga našim kmetom tako z otvoritvijo poslovalnic’ na podeželju kot z vzpostavljanjem tesnih odnosov s kmečkimi zadiugami vse pokrajine. In prav preko D.Z. se je med tržaškim proletariatom in kmeti podeželja ustvarila čvrsta bratska in borbena zveza, ki se je v antuašistični borbi še bolj utrdila in je sedaj'postala nezlomljiva. Zato povratek D.Z. v roke za-drugarjev ni samo problem delavcev mesta, temveč je tudi problem delovnih ljudi podeželja, ki bodo mogli kot v preteklosti črpati iz te slavne zadružne organizacije neprecenljive koristi. Mnogo je na primer kmetov, ki bi želeli imeti v svoji vasi poslovalnico D.L., bodisi zaradi njihove lunkcije urejevanja in maksimiranja cen ali pa zaradi širokih možnosti raznih pobud medsebojne pomoči s posojili in drugim, ki jih je mogoče organizirati v okviru poslovalnice. To željo opravičuje tudi stara zadružna tradicija, ki jo je fašizem v naši pokrajini sicer uničil, ki pa še vedno živi v spominu naših starejših ljudi. Ta tradicija bo morala ponovno oživeti in se razširiti tako v mestu kot na podeželju. Vsem starim članom mora biti dana možnost, da na bodočih zborovanjih spregovorijo, da izne- ---i. z-i.z., ■.■.v./...,., kmetje morajo na ta zborovanja prinesti glas podeželja. Zato morajo vsi poskrbeti, da do 30. junija podpišejo nov zadružni delež v znesku 500 lir, kar je prvi m glavni pogoj, ki jamči zadružnikom nadaljnjo zmago in uveljavitev vseh njihovih pravic. Za gradnjo Ljudskega doma KP Albanije je darovala OUU aolar jev Komunistična Partija Albanije je darovala naši Partiji znesek SOO dolarjev za gradnjo novega pjudskega doma. Plemeniti dar bratskih albanskih covai išev je najboljši dokaz mednarodne delavske solidarno-slì ter je obenem priznanje tržaškim komunistom za njihovo nenehno borbo proti imperializmu in vsem njegovim hlapcem. Tržaški komunisti se toplo zahvaljujejo albanskim tovarišem ter jim obljubljajo, da bodo v bodoče še bolj zaostrili svojo borno proti imperializmu in njegovemu najzvestejšemu hlapcu titofašizmu, ki je še posebno danes eden izmed najbolj zagrizenih sovražnikov delovnega ljudstva vsega sveta. bodilne borbe. V nadaljnjem je tudi tov. Vidali podrobno razčlenil pereče vprašacije STO, orisal ves potek barantanja in teror, ki ga izvajajo titovci nad slovenskim prebivalstvom obmejnih vasi. Toda če bomo združeni in enotni ne bo prišel na to Ozemlje ne Tito, ne De Gasperi in ne Scelba. Zaradi tega je potrebno, da se združijo Italijani in Slovenci, tudi pripadniki drugih strank v dobri veri, ki so iskreno prepričani o potrebi obrambe STO. Tov. Ado Slavec, predsednik Zveze partizanov STO se je v svojem govoru spomnil predvsem težkih dni partizanske borbe, naših partizanskih brigad in edinic ter junaškega do. prinosa, ki so ga dali tudi primorski Slovenci za zmago nad nacifašizmom. Proslavil je spomin vseh borcev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, pripadnikov slavne «Delavske enotnosti», aktivistov in kurirjev, ki so žrtvovali svoja življenja za uresničitev svetlih idealov NOB. V težkih dneh borbe kakor tudi pozneje pa nam je bila vedno za vzgled in spodbudo Sovjetska zveza, velika dežela socializma, branik svobode in miru. V zaključku je tov. Slavec poudaril, da je glas partizanov obenem glas proletariata in demokracije. Partizani hočejo in se tudi borijo za mir ter bodo zastavili vse svoje sile, da preprečijo novo vojno. Po govorih na trgu se je množica zgrnila v bližnjo društveno dvorano, kjer je tov. Slavec v navzočnosti župana tov. Lavrihe in demokratičnih svetovalcev občine razdelil spominske kolajne borcem, aktivistom in svojcem padlih dolinske občine. Mladinska delegacija bo šla v Berlin Pretekli teden se je sestal Centralni komite Zveze komunistične mladine ter pregledal uspehe in pomanikljivosti dosedanjega dela in si obenem začrtai smernice za bodoče delovanje. Predvsem je CK ugotovil pozitivne uspehe prvomajskih proslav, s katerimi je mobiliziral na stotine mladincev in mladink, med temi nad 40 odstotkov mladine, ki je bila do sedaj še oddaljena od naše mladine in njene organizacije. ZKM pa čakata za bodoče dve osnovni nalogi in sicer u-deležba na mladinskem festivalu v Berlinu ter podpora bližajoči se volilni kampanji. Na festival bo ZKM poslala svojo delegacijo. Okrog te pobude pa bo treba takoj mobilizirati največje število mladincev in mladink in to še posebno s kampanjo za nabiranje podpisov za pakt miru med petimi velesilami. Tržaške manifestacije za berlinski festival se bodo zaključile z velikim te. iovadnim nastopom, ki bo 22. julija v Trstu. CK je nadalje poudaril važnost gibanja delovne mladine, ki mu morajo posvetiti mladi komunisti vso svojo pozornost. Pojačati je treba obenem borbo proti MSI in vsakemu pojavu fašizma. ZKM bo nudila v bodoči volilni kampanji vso podporo naši Partiji in sicer s širjenjem in utrjevanjem mladinskega tiska, kot «Mladinski prapor» in «Gioventù». V diskusiji so člani CK o-bravnavali tudi vprašanje športa, dijakov in mladih delavk. Sestanek ZP STO in političnih preganjancev Te dni se je vrčil šinši sestanek glavnih odborov Zveze' partizanov in Združenja bivših političnih preganjancev STO, na katerem se je v glavnem razpravljalo o mednarodnem kongresu sil osvobodilne borbe, ki se bo vršil na Dunaju od 30. junija do 2. julija. Spričo nastalega položaja v svetu bo kongres razpravljal o borbi za mir, proti ponovnemu porajanju lašizma in oborožitvi Nemčije, o zahtevah bivših preganjancev in partiza- nov ter « ustanovitvi mednarodne zveze vseh sil, ki so sodelovale v osvobodilni borbi. Tega kongresa se bo udeležilo tudi pet delegatov iz našega področja, ki bodo kongresu prikazali izkušnje in želje vseh slovenskih in italijanskih antifašistov. Sklenjeno je bilo, da se bodo v tem smislu vršili sestanki članov obeh organizacij v mestu in na podeželju, na katerih se bo razpravljalo o zgoraj navedenih točkah. Ob zaključku sta oba glavna odbora izrazila solidarnost z akcijo «Demokratične solidarnosti» proti najnovejšim neo-faišističnim izpadom v Trstu. Prisotni so se tudi spomnili in pozdravili borbo hrabrega španskega ljudstva proti krvniku Francu ter navdušeno odobrili berlinski poziv partizanov miru za mirovni pakt med petimi velesilami. Mladinski praznik na Opčinah Zveza komunistične mladine STO organizira s sodelovanjem P. D. Opčine jutri, 20. t. m. s pričetkom ob 15. uri v Pro- svetnem domu na Opčinah velik praznik na čast telovadcem, ki so se udeležili prvomajskega nastopa. Ob tej priliki bodo razdeljene nagrade sekcijam in vasem ter mladincem, ki so1 zmagali v tekmovanju, ki ga je ob priliki prvega maja organizirala ZKM. Nagrajeni bodo prejeli spominsko diplomo. Tov. Malalan Livio, in Davide Pescatori bosta prinesla pozdrave tržaške delegacije, ki se je vrnila iz mirovnega shoda avstrijske mladine na Dunaju. Zahvala — Zena pok. tovariša Angela Maganja iz Križa se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so sočustvovali z njeno bolestjo in na kateri koli način počastili spomin pokojnika. Zahvala Križanom, va. ščanom iz sosednjih vasi ter domači godbi in pevskemu zboru. DELOVANJE TRŽAŠKEGA ODBORA MIRU Konkretne priprave za nabiranje podpisov Obveze odborov na Opčinah in v Križu S sestankom tržaškega Glavnega sveta miru, ki je bil pre. teklo soboto se je v Trstu dejansko začela nova faza borbe za mir. Tudi naše Omezlje se vključuje s tem v svetovno kampanjo za nabiranje podpisov za berlinski poziv, ki zahteva podpis mirovnega pakta med petimi velesilami. Ta akcija je za Trst še posebne važnosti, ker živimo pač v vojaški bazi. Mnogo odborov se je že konkretno usmerilo k pripravam za zbiranje podpisov. Istočasno pa se pripravljajo tudi posebni obrazci za podpise. Večje število odborov se je obvezalo, da bodo nabrali 100 odst. podpisov in to v najkrajšem roku. Naj omenimo le nekatere in sicer odbore miru z Opčin in Križa ter odbore v miljski oh čini. V okviru priprav za širokopotezno akcijo v nabiranju pod. ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Edino z izvedbo mirovne pogodbe bo tudi tržaško sodstvo neodvisno Z demagogijo ne bodo rešili vprašanja neodvisnosti sodstva - Komunisti zahtevajo izvedbo mirovne pogodbe - Pri glasovanju za našo resolucijo se je «amerikanski blok» vzdržal - Intervencija tov. Bidovca Na seji tržaškega občinskega sveta, Ki je bila preteKii peteK, je Ona osreanja točKa dnevnega reda razprava o ukrepu V U z dne 30. marca, s katerim se slednja neposredno vmesuje ter omejuje pravice tukajšnjega sodstva. Fred to razpravo so razni odborniki odgovorili na različne interpelacije, ki so ohe vložene na prejšnjih sejah. TaKo je odbornik Geppi priznal utemeljenost komunističnega predloga za ustanovitev oocinske potrošne ustanove ter pojasnil, da je občinski odbor interveniral pri Vu, naj se razširi na naše Ozemlje zadevni italijanski zakon. Tov. Malalan je interveniral za vzpostavitev službe poljskih čuvajev, ki so prav v teh mesecih tembolj potrebni, bleuho je nato čitanje pisma, ki so ga poslali titopendentisti VU ter v vednost občinskemu svetu in v katerem zahtevajo, naj VU prepove občinskemu svetu vsako razpravljanje o vprašanju omejevanja jaravic tržaškega sodstva. Resolucija laznjivih indipendentistov je pac samo nov dokaz njihovega brezmejnega hlapčevstva do okupatorjev in njihove težnje, da bi po. stalo naše Ozemlje prava kolonija. Demokristjan Harabaglia je nato obrazložil svojo resolucijo proti vmešavanju VU v premerne tukajšnjega sodstva, s katero zahtevajo ukinitev zadevne odreabe VU. V svoji intervenciji je polemiziral s tito-pendentisti, napadal predvsem komuniste in skušal dokazovati, da ne gre za politično stvar Sledila je izčrpna intervencija tov. Fogassija, ki je predo-cil važnost svobode sodstva ter se pri tem skliceval na ukaz 205, ki ga je tudi ostro kritiziral ter poudaril, da je vsako vmešavanje VU, posebno v sodne zadeve obsodbe vredno Glede resolucije demokristjanov pa je dokazal, da je slednja predvsem protikomunistično usmerjena in kot taka dejansko ne zajema v globino vprašanja nedopustnega vmešavanja VU. iz političnega vidika pa ima slednja dokaj skupnosti s titovci in indipendentisti. Ostre besede tov. Po-gassija, s katerimi je ponovno razkrinkal demagogijo demokristjanov, so seveda zelo razburile večino. V zaključku je tov. Pogassi predložil v imenu komunistične skupine resolucijo proti odredbi z dne 30. marca, v kateri je poudarjena zahteva, da preneha vojaška u. prava v obeh conah ter da se izvede mirovna pogodba, s katero naj se zajamčita svoboda in neodvisnost sodne oblasti ter postavi kasacijsko sodišče. To je neobhodno potrebno za uspešno zaščito pravic in koristi meščanov. Za demokristjan-sko resolucijo je glasovala njihova običajna večina. Za našo pa so glasovali le komunisti, dočim je večina glasovala proti, «amerikanski blok», to je titovci, indipendentisti in bel-čki so se vzdržali, ker je bil v slednji izražen protest proti vmešavanju VU. Tudi na seji, ki je bila v torek 15. t. m. so bili na vrsti številni odgovori odbornikov na razne prejšnje interpelacije. Tov. Karleta je intervenirala za brezdomce, ki so nastanjeni na Kolonkovcu ter zahtevala popravila nekaterih cest. Tov. Ferlan je obravnaval vprašanje gradnje šolskega poslopja na Greti, zanemarjeno stanje vrtca pri Sv. Alojziju ter slovenske šole v ul. Istria 143. Odbornik Sciolis je priznal utemeljenost pritožb našega svetovalca ter pojasnil, da je v bodočem finančnem načrtu predvidena tudi gradnja šol pri Sv. Jakobu, v Ročolu in na Greti. Komunisti so nato glasovali proti sklepu občinskega odbora glede naprav na stadionu pri Sv. Soboti, ker je slednji prav po zaslugi občine, pravcati monopol ONI-ja, dočim so športna društva ZDTV docela zapostavljena. Sledila je nato obširna intervencija svetovalca tov. Bidovca glede proračuna za tekoče leto, ki smo jo objavili v izvlečku v zadnji številki našega lista. Za tiskovni sklad «DELA» Ker se ni mogla udeležiti prvomajskih manifestacij, je tov. Marija Besednjak iz Ko-lonkovca darovala 50 lir za «Delo» in 50 lir za «Lavoratore». V počastitev spomina pok. Angela Maganje iz Križa je darovala žena tov. Marija 1.000 lir za «Delo» in 1.000 lir za «Lavoratore». pisov so začeli odbori miru tudi že pripravljati delovne načrte, iskati in izbirati najboljše nabiralce, ki so prejeli ves potrebni propagandni material. Ta material jim bo v veliko pomoč pri njihovem propagandnem delu. Vsakemu posamezniku bo treba namreč podrobno razložiti in ga prepričati o veliki važnosti resolucije za podpis pakta miru med ZDA, Sovjetsko zvezo, L. R. Kitajsko, Angijo in Francijo. V tem tednu sta bili razen večjega števila sestankov odborov miru tudi dve konferenci o paktu miru med petimi velesilami. Na Kolonkovcu, kjer napredujejo priprave za zbiranje podpisov še precej hitro, sta govorila tov. Gerlanc v slovenščini in tov. Edi Faeli v italijanščini. Na Opčinah pa je govoril tajnik Tržaškega odbora miru tov. Angel Franza. Na obeh konferencah je bila postavljena v pravo luč izredna važnost, ki jo ima še posebno za našo mesto sklenitev tega mirovnega pakta. Povzeti so bili obenem konkretni skle pi, da se aktivizira v gibanje miru čim večje število ljudi. Za ledei dni Prireditev v Plavjah prepovedana Jutri popoldne bi se moral vršiti v Plavjah «Praznik bratstva in miru», za katerega sta bila najavljena kot govornika generalni sekretar naše Partije tov. Vidali in tov. Marija Bernetič-Marina. Naši organizatorji so pravočasno predložili conskemu predsedstvu zadevno prošnjo in tudi že prejeli dovoljenje. Kar nenadoma pa je conski predsednik Palutan preklical že izstavljeno dovoljenje in sicer z nekako utemeljitvijo, da so titovci vložili še pred nami prošnjo za neko konferenzo ali prireditev. Vsa zadeva je že na prvi pogled precej čudna. Vprašamo se namreč, kakšen red vlada v uradih conskega predsedstva, da niti ne vedo za vrstni red predloženih prošenj. Kako je sploh mogoče, da se odobri neka prošnja in se šele pozneje pride do ugotovitve, da je bila neka druga prošnja vložena prej ter da ima kot taka prednost. Radovedni smo, katerega dne so vložili prošnjo titovci. «Primorski dnevnik» namreč vse do četrtka ni sploh zinil o kaki prireditvi ali konferenci na Plavjah. Saj jc. vendar njegova navada, da bobna o takih stvareh vsaj teden dni vno.prej. Razen tega pa so imeli titofašisti svojo prireditev na Plavjah še preteklo nedeljo. TEDEN DNI SINDIKALNEGA DELOVANJA Splošna stavka učiteljev in vsega osebja srednjih šol Agitacija nameščencev tobačne tovarne - Delavke prejemajo po 500 lir dnevno, delavci pa 770 lir - Suženjski pogoji Vprašanje tovarniškega odbora ILVE še vedno nerešeno Ob koncu tega tedna je stopila agitacija učiteljev in nameščencev srednjih šol v ostrejšo fazo. Kakor znano, je italijansko zakladno ministrstvo že pred časom odbilo upravičene zahteve te, že itak zapostavljene kategorije. Njihove zahteve so temeljile na izboljšanju gospodarskih in normativnih pogojev, ki jih je ministrstvo sicer sprejelo, ni jih pa sploh uveljavilo. Nadalje zahtevajo plačilo izvredne-ga dela, povišek honorarja za izpite ter druga izboljšanja normativnega značaja, kar je pa ministrstvo odbilo. Zaradi tega je ostalo tej kategoriji le še edino sredstvo za dosego svojih skromnih zahtev. Tako je prišlo do proglasitve stavke vseh učiteljev in vsega pomožnega osebja, ki se je začela včeraj in traja tudi danes. Čeprav je prišlo zaradi te stavke do1 splošnega zastoja šolskega pouka, je prebivalstvo kljub temu sprejelo to stavko s polnim razumevanjem in sim. patijo. Delovno ljudstvo našega Ozemlja in Italijanske republi- Dne 15. t. m. je bil občni zbor Kmetijskega pokrajinskega konzorcija (Consorzio Provinciale Agrario). V višjih krogih zadružništva smatrajo, da je delovanje tega gospodarskega organa, ki bi moral dejansko ščititi našega kmeta, docela zadovoljivo, posebno še sedaj, ko ima monopol nad bananami. Toda mi in tudi naši kmetje pa nikakor nismo tega mnenja tn ne moremo biti zadovoljni z delovanjem tega gospodarskega organa. Konzorcij bi moral biti dejansko last kmetov ter kot njihov gospodarski organ tudi braniti njihove interese. V resnici pa je ta konzorcij pravo središče za špekulacije Ce pogledamo vsaj nekoliko zgodovino tržaškega zadružništva, lahko vidimo, da so se Delavske zadruge že leta 1911 pobrigale za Interese naših kmetov in sicer z ustanovitvijo posebne kmetijske sekcije. Ta sekcija je imela namen, da preuči možnosti razvoja zadružništva na vasi. S tem bi se ustvarila trdnejša povezava med delavskimi tn kmečkimi množicami ter bi bila dana možnost neposredne nabave poljskih pridelkov za potrebe tržaškega proleta-ri"*" • V ČIGA VIH ROKAH JE Kmetijski konzorcij Po prvi svetovni vojni Je bila ta sekcija ločena od zadruge in se je tako ustanovil Primorski kmetijski konzorcij (Consorzio Agricolo Giuliano), ki se je razširil in utrdil ter se vedno držal smernic Delavskih zadrug. Fašizem pa je spremenil tudi ta konzorcij v takozvani «ente morale» In s tem je dejansko nastal sedanji Kmetijski pokrajinski konzorcij. V izvoru je imel ta gospodarski organ zadružni značaj tn funkcijo organizatorja širokih kmečkih množic v odporu proti zasebni iniciativi. Poglejmo sedaj kaj predstavlja ta konzorcij danes? Z ukazom št. 46 o kmetijskih konzorcijih je VU smatrala to ustanovo kot svoj organ, nad katerim ima dejansko največjo oblast zaščite in kontrole. V bistvu je ostalo torej pri starem. Nespremenjen je ostal tudi stari fašistični statut. Edina spremem- komisar, ki ga je postavil fašizem, V Italijanski republiki Je bil izdan leta 1948. poseben zakon za demokratizacijo kmetijskih konzorcijev. Ta zakon je izdal de-mokristjanski minister Bonomi in je tudi logično, da ne odgovarja popolnoma potrebam kmetovalcev. Zakon, ki je bil izstavljen pod pritiskom kmečkih množic, je pa vendar le korak naprej v reševanju tega problema. Vprašamo se, zakaj se ta zakon ni razširil tudi na naše Ozemlje in zakaj ni prišlo do demokratizacije največje kmetijske ustanove tega Ozemlja. V listini o takozvani demokratizaciji tega kon-zocija najdemo edino le to, da je bil sestavljen v tem povojnem času zapisnik prvega občnega zbora, kjer je pa ena sama točka dnevnega reda in sicer: izvolitev upravnega sveta. Se bolj zanimiva pa postane vsa zadeva, če pogle-dnmn nrirntn^ti ftanOV Na t)T- vem občnem zboru je bilo prisotnih 28 članov, deloma s pooblastili in deloma osebno. Od teh je najmanj 6 zastopalo finančne ustanove ali banke, od 22 tako-zvanih kmetovalcev, ki so v resnici vsi veleposestniki, pa imajo le 3 obširna zemljišča v naši coni, dočim imajo vsi ostali svoja velika posestva v tržiški pokrajini. Res pestra druščina, v kateri se razen tega nahaja še šest članov znane bogataške družine Brunner. Dejstvo je torej, da je ta konzorcij dejansko organ VU in tržl-ških veleposestnikov. Prav zaradi tega se ne more smatrati, da je to zadružna ustanova in tem manj v korist kmetom. To je pač le navadno zasebno podjetje, ki diktira cene na trgu na najbolj sramoten način. Primer imamo glede cen umetnih gnojil, 'otrobov itd. Skrajni čas da je, da tako stanje preneha in da se ta konzorcij zopet usmeri na pravo pot zadružništva. Tržiški veleposestniki pa naj vzamejo na znanje, da se bodo znali tudi naši kmetje boriti za svoje pravice in ne bodo dopuščali, da bi ostala ta ustanova Se nadalje središče za umazane špekulacije in kopičenje do-veleposestnikov. ke izraža sotrpinom, ki se te dni borijo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev, vso svojo solidarnost. Težke ekonomske razmere, v katerih morajo po krivdi vlade životariti učitelji in nameščenci, so namreč še predobro znane pretežni večini prebivalstva in tudi zaradi tega je javno mnenje sprejelo to stavko z razumeva^ njem. V sredo so zborovali tukajšnji nameščenci tobačne tovarne. Na zborovanju, ki je bilo TOVARIŠI, DELAVCI! Dne 30. junija t. 1. zapade rok za predložitev izjave o pristanku na povišanje novega zadružnega deleža v znesku 500 lir, na pod/-lagi katere boste ohranili člansko pravico DELAVSKIH ZADRUG. Ni potrebno, da se takoj vplača razlika poviška od 100 do 500 lir. Slednjo se lahko plača tudi v manjših obrokih ali pa z letnimi nakupnimi odrezki, ki se izstavijo pri vsakem nakupu v prodajalnah Delavskih zadrug. Do 30. junija t. 1. pa je treba na vsak način podpisati izjavo o pristanku na povišanje zadružnega deleža. Ne odlašajte do zadnjih dni! V vašem interesu je, da zadevo čimprej uredite. sklicano na pobudo ES in kjer so bili prisotni tudi pripadniki Delavske zbornice, so obravnavali vprašanje izboljšanja delovne pogodbe in normativnih pogojev. V teku diskusije so delavke iznesle povsem u-pravičene pritožbe glede nizkih plač. Dejstvo- je, da prejemajo ženske prilično 500 lir na dan, moški pa največ 770 lir dnevno. Kljub temu, da je delovna pogodba za nameščence izredno neugodna, je ravnateljstvo vseeno ne spoštuje. Tudi hrana v menzi je zelo slaba. Razen tega pa so žene pogostoma raz. meščene za težka in neprimerna dela. V tovarni pa manjkajo razne varnostne naprave. Dejansko postopa ravnateljstvo z nameščenim delavstvom kot s pravimi sužnji. Da se napravi konec temu nevzdržnemu stanju, so na zborovanju pooblastili tovarniški odbor, da posreduje pri ravnateljstvu tovarne. V posebni resoluciji pa so dali istočasno nalog sindikalnim organizacijam, da ukrenejo vse potrebno za sklenitev nove delovne pogodbe, ki bo bolje zaščitila njihove koristi in pravice. Vprašanje tovarniškega odbo. ra ILVE je še vedno nerešeno. Na predzadnjem sestanku so predstavniki Urada za delo predlagali, naj bi se od 4 članov tovarniškega odbora, dva oprostila proizvodnega dela, dočim bi se morala druga dva vrniti na delovno mesto. Sindi. kalne organizacije niso seveda sprejele tega predloga. Drugi sestanek, ki se je imel vršiti te dni, pa je bil prenesen za nedoločen čas, ker ravnateljstvo ni še prejelo odgovora iz Genove. V vseh večjih tovarnah in podjetjih so delavci izrazili svojo solidarnost z borbo delavcev ILVE za obrambo tovarniškega odbora. Izglasovane so bile številne resolucije, hi so- jih delavci iz drugih tovarn poslali ravnateljstvu v ILVI, s katerimi izražajo svoje ogorčenje nad nečuvenim poskusom zapostavljanja tega od. bora. Nadalje so v vseh tovarnah in podjetjih izrazili trdno voljo in pripravljenost, da bodo po- potrebi tudi podprli njihovo upravičeno borbo. Sobota, 19. Ivo Nedelja, 20. Bernardin Ponedeljek, 21. Srečko (P1^ luna). Torek, 22. Emil Sreda, 23. Željko Četrtek, 24. Rešnje Telo Petek, 25. Urban Vremenski pregovor: Kakšno vreme Urbana kane,\ tako štirideset dni ostane. Zgodovinski dnevi 21. 5. 1942 so fašisti ustij Toneta Tomšiča organi® skega sekretarja KPS. Pred je Br 5Mtui 'm k-c ■ rl.l___ IlfaiMMj ,! "»m i TRST ll.j ?akMi Val. dol. 343,9 |, v: SOBOTA: 13.20 Šramel kvi( 5 Veseli godci - 19. ProgramsKi ^ riskop - 22. Koncert trža#11'jro ‘ komornega zbora. Ovsk ' NEDELJA: 9. Kmetijska ^ j| ja - 11.30 Aktualnosti - 12-melodije do melodije - 13. ^ D|(0ro ba po željah - 16. Ruske bal* ke - 17. To, kar vsakdo rad Hterer sluša - 18.30 Oddaja za najf; -Voj0 še - 21. Z domače knjižne P°: - 22. Schubert: Simfonija št.s' e Ve*? PONEDELJEK: 13.30 Razni I) ^ listi - 19. Iz filmskega sveta' kf ju Beethoven: Fidelio, opera v ^ A janjih - 23. Počasni ritmi. . ij j . TOREK: 13. Glasba po želi’ ijeVo 19. Mamica pripoveduje - 2L ’ tofg ri mladini - 22. Saint Saens: ’ če fonija št. 3. 22.45 Ravel: SpAt je rapsodija. _ i'tlìi SREDA: 18.15 Rimski KorS^ aP' Sej J/V Zlati petelin - 19. ZdravnišK'! dež - 20.30 Naša šola - 21. V«* 1»3] ni kvartet Veseli bratci - 22. L0 n' maninov: Koncert št. 2. , 'Hi v ČETRTEK: 13.30 Slovenski ^ W s s?« J ' in kvarteti - 18.15 Glasbene'. !'i davanje - 19. Slovenščina za man Heiermans: DOBRA i sr: igra v 4 dej. Nato Večerne lodije. PETEK: 13. Glasba po Želifl 18.15 Čajkovski: Koncert št-_, 19. Pogovor z ženo - 20.30 ' ški kulturni razgledi - 21. M0*} « besede - 21.30 Beethoven: nija št. 5. Spored športnih tri 20. t. m.: NOGOMET Zaključna tekma za pokal ja med ekipama Sv. Jakob - ‘'.iz.V'1 na igrišču v Nabrežini ^ če Aquilea). k” KOŠARKA % ”a Prvenstvo STO Moške skupine J), -p. I. KATEGORIJA: Frausin - t Ijet na igrišču v Miljah ob 9'’ A0 staniščniki - Sv. Marko na i8r( «v- v Skednju ob 10.15; Magdaleni , a Inter na istem igrišču ob Alojz A - Skedenj A na iSr na Skoljetu ob 15.30. . II. KATEGORIJA: Inter ' ^ ^ Tovarna strojev na igrišču vlf[*utP‘ Ijah ob 11.15; Rinaldi - Vesn^ igrišču Tomažič ob 16.30; tje - Sv. Alojz B Sv. Alojz B na igri55, V°k dedi na igrišču na Skoljetu ob Skednju ob 9; Skoljet-Skede^ D' Zenske skupine I. KATEGORIJA; Pristan^ jji, ^ Skedenj na igrišču Školjk j JO ^ 10.15; Frausin - Aquileia na 1 šču v Miljah ob 10.15; Skorklja. ^ if ?Se, ? S 5 t II. KATEGORIJA: FLENT 'J ^ sna na igrišču Tomažič oD jJ j^o Skoljet - Rinaldi na igrišče Ijet ob 9) počiva Inter. .'H j; ODBOJKA J C lil Prvi dan tekmovanja za «‘ J .J'1's padlih ladjedelnice Sv. MrJ k?vj Mercandel - Sv. Ivan na j ('h šču v Griži (Milje) ob 10; Sv'j igrišču ‘Pj - Skorklja na istem Tovarna strojev - Studenti^)!' ZA . DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST" Labella 300, sekcija Stara mitnica 3.350, nabrano od pevskega zbora «Tomažič» v gostilni Guglielmo 3.069, tov. Karlo Carli 100, tov. Jurij 500, celica Acegat iz ul. Genova 1.050, Konzorcij vina 2000, zakonca Nedok 350, celica «Žnidaršič» od prodanih znamk 250, od čistega dobička prireditve v Kinu ob morju 13.867, sekcija v Rojanu je nabrala 800 lir, petnajstdnevni delež prista-niščnikov Sv. Andreja 5.604, Alojzija Costanzo 200, Jakob Kuš je nabral 2.000 lir, Viktor Košuta iz S. Križa 940, nabrano med tova-riši na ladji Milje-Trst lir 357, igrišču na Opčinah ob Skedenj - Sv. Marko na " k" . igrišču ob 16.30. C* r spacci B na igrišču Potok °y S\ at) fJC! zm. Magdalena - Sv. Marko na " ^9 šču Pin ob 16; počiva Bald0 j i SKUPINA B: Bar Sporti^ ^ Arzenal na igrišču Mario ob ^ s}t Roncheto - Škamperle na šču Roncheto ob 16; počiva ';ir k tot. SKUPINA C; Sv. Alojz ^ i11l| 16; Dugolin B - Bar Gui na igrišču ex Paradiso ob počiva Javna skladišča. Fontanot na igrišču S^eK} Sin SKUPINA D: Sv. Alojz stelegrafonici na igrišču duta ob 16; Bar Guglielmi sl0.. Monte Fiascone na igrišču ^ j ob 14.30; počiva Ponzianf1 beri B. j>(J |SV SKUPINA E: Dugolin A ' f "J , ziani Liberi A na igrišču e*f jV,,) radiso ob 16.30; Tovarna ^ ll^ - Tirolec na igrišču Giah ob 16; počiva Esso-Club SKUPINA F: Stella ga na igrišču Pertot ob J si - Sv. Marko B na igrišč1 si uJo UD. / % - costy „tl, - Sv. Marko B na igris1-' ,( ■ 1 ob 16; počiva American3-^ Sg SKUPINA G: Bellavista a. BALINCANJE J< 'C’ SKUPINA A: Potok B - Niš i*' jSit h t*» !.?* na igrišču Bellavista ob Sportivo A - Nardin na Mario ob 16.30; počiva Vesp1 f| SKUPINA H: Riosa -Ije na igrišču pri Tirolcu Mezgec - Sv. Alojz Sp°rt‘J igrišču Mezgec ob 16.30; ™ Sv. Alojz A. e, Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Bia8 Založništvo «DELA» ,0 Tiska tip. Adriatica, Risb'0 Dovoljenje AIS ZAHVALA Podpisani Košuta ' u'"’ a bivajoč v Križu pri ^ k 117, se tem potom toplo ljujem zavarovalnici «P j# za pravilno in takojšni® j f čilo škode, ki sem jo ntu' požaru. Sv. Križ pri Trstu maja 1951. Ji'* ,>i: 'tS 'iJi Jll; ' Js iC Košuta