Poštnina plačana v Leto LXXL, ŠL 214 Ljubljana, sobota 14. septembra 1938 Cena Din 1.— Lznaja vsak dan popoldne, izvzemsl nedelje ln praznike. — inseratt do 80 petit vrst a DiD 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnserati petu vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratnl dave* pose Dej. — >Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vrača jO. UREDNIŠTVO IN CPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljcvm ulica «©▼• 6 Telefon: 31-22, 51-23, 31-24, 31-25 ln 31-2« Podružnice : maribor, Grajski trg st. 7 — novo mesto. LJubljaneka cesta, telefon št- 26 — celje, celjsko uredništvo: Stxoasmayerjeva uUca 1, telefon st 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — jesenice!: Ob kolodvoru iol Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351 - *• rm m m i 11 'nnn j mrzlične pripraue na uojno Sestanek v Godesbergu je bil brezuspešen — ČSR je že sinoči odredila mobilizacijo, davi ji je sledila Francija — Tudi Anglija je storila velike vojaške ukrepe — Nemška vojska se koncentrira na mejah — Rusija koncentrira četa ob poljski in rumunski meji PRAGA. 24. sept. br. Kriza Evrope je dosegla v pretekli noči svoj vrhunec. Nemčija je v godesberškem memorandu fiksirala svoje definitivno stališče o ureditvi češkoslovaškega problema. Javnost njegove vsebine ne pozna. A vtis, ki ga je godesberški komunike o tej stvari napravil na poročevalce svetovnega tiska, je bil glede na mobilizacijo češkoslovaške vojske tak, da predstavlja memn»-?ndum stvarno ultimatum. V Godesbergu: Nemški ultimatum Dogodki so se včeraj i v Godesbergu i v Pragi razvijali s stopnjujočo se brzino. Le njihov značaj je bil po svojem zunanjem videzu povsem drugačen: v Godesbergu oklevanje, pesimizem, negotovost, v Pragi bliskovito naraščujoča samozavest, prebujajoči se narodni ponos, nepopisna pogumna odločnost braniti domovino do zadnjega moža. Rezultati prvega Cham-berlainovega sestanka s Hitlerjem so bili taki, da so se v resnici pokazale nove, skoraj nesprejemljive diference med Hitlerjevimi berchtesgadenskimi in godesber-škimi zahtevami. Od sudetsko-nemškega problema so se nemške zahteve razširile še na poljsko, madžarsko, pa na obča politična vprašanja. Hitler je zahteval demobilizacijo češkoslovaške vojske, kontrolo Skodovih tovarn, sistiranje Češkoslovaških zvez s Francijo in Rusijo, politično - -subordinacijo Češkoslovaške Berlinu, vse to polep radikalne nemške aneksije češkoslovaških obmejnih okrožij in podobne ureditve položaja poljske in madžarske manjšine na Češkoslovaškem. Vesti iz Nemčije o novinski kampanji proti Češkoslovaški, ki je spravila narodno-socia-listično javnost v ekstazo, in o vojaških ukrepih vzdolž češkoslovaške meje so poleg vsega omenjenega pripravile Cham-berlaina do tega. da je od Hitlerja včeraj zjutraj zahteval vsaj začasne garancije za mir. Hitler je svoje zahteve znatno omejil Ni pa hotel pristati na taka jamstva in tudi ne na Širše earancije za okrnieno Češkoslovaško, preden se ne bi rešilo vsaj polisko in madžarsko vprašanje. Razgovori so bili prekinjeni. Sele ob pozni večerni uri so Chamberlaina pridobili za nov razgovor s Hitlerjem. Po treh urah po-nočneea sestanka je bil izdan komunike, ki je v toliko zanimiv, da se njegova nemška verzija razlikuje od angleške, ki pa bistveno položaja ni razčistil, nasprotno je nastala v razpletu situacije praznina, v katero je udarila vest o delni mobilizaciji francoske voiske. Chamberlain je sicer menil, da situacije še ne more smatrati za brezupno in da se bodo morda pogajanja nadaljevala, toda stroji evropskih oboroženih sil so že v polnem obratu. Kdo naj bi jih ustavil? Chamberlaina ni več v Godesbergu! V Pragi: Na meje! V Pragi so bili v četrtek zvečer obveščeni, da je Hitler v Godesbergu z vso gotovostjo računal s tem, da bo nemška vojska naslednje jutro brez borbe zavzela sudetsko-nemško področje še preden bo sporazum zaključen Češkoslovaško vlada na to ni mogla pristati. 2e v popoldanskih urah se je češkoslovaško vojaštvo pojavilo spet v sudetsko-nemških mestih, v katerih so že vihrale narodno-socialistične zastave in nastopale formacije sudetsko-nemških rediteljev. Položaj je postal odločilen in vlada generala Sirovega je izdala definitivne ukrepe. Prezident republike je proglasil splošno mobilizacijo. Kakor delna mobilizacija dne 21. maja. je tudi sedaj splošna mobilizacija je popolnoma uspela. Češkoslovaška vojska je bila dopoldne že vsa zbrana na svojih postojankah V Parizu: Delna mobilizacija že včeraj popoldne je predsednik vlade Daladier pod pritiskom svoje lastne radi-kalno-eocialistične frakcija izjavil, da bo Francija podprla Češkoslovaško, če bi jo kdo Se zdaj z oboroženo salo napadel. Na snočnji seji francoske vlade, ki je trajala pozno v noč. pa so bili sprejeti dokončni ukrepi. Sredi noči j.? bila proglašena mobilizacija sedem letnikov francoskih rezervistov, katerih pri vddelki so se davi že pojavili 3 km za Maginotovo linijo, ki je ž-» 14 dni popolnoma zasedena po tehničnih četah. V Moskvi: Na češko- slovaški strani V Moskvi je razvoj situacije, pceebno pa pripravljajoča se poljska intervencija izzvala hudo reakcijo Namestnik zunanjega ministra Potemkin je zagrozil z odpovedjo nenapadalnege pogodbe s Poljsko. Poljska je na to v Moskvi zavrnila tako rusko vmešavanje v poljske zadeve, v Varšavi pa poslanikoma zapadnih velesil zagotovila, da poljska vojska ne ho prestopila češkoslovaške meje. Položaj je tak, da lahko v«ak trenutek izbruhne katastrofa. Chamberlain je že v Londonu. Pravkar se posvetuje s Haiifa-xOm, Simonom in Honreom. Dramatični razvoj odesberških dogodkov V skrajno napetem položaju sta se Chamberlain in Hitler po presledku 24 ur sestala GODESBERG, 24. sept. br. Položaj v Godesbergu se je včeraj zjutraj nenadno hudo zapletel. Strašna kampanja nemškega tiska in druge okoliščine so Chamberlaina pripravile do tega, da je od Hitlerja že zjutraj pismeno zahteval jamstvo, da nemška vojska ne bo vdrla na Češkoslovaško, preden se pogajanja ne bodo zaključila. Hkratu je odpovedal nadaljne razgovore. V hotelu Dreesen so oklevali vse do popoldneva, ko je Hitler končno Chamberlainu vendarle pismeno odgovoril, da ne more sprejeti Chamberlainovih zahtev, hkratu pa tudi pojasnil najnovejše nemško stališče glede ureditve češkoslovaškega problema. Poudaril je, da Nemčija tudi za morebitne nove češkoslovaške meje ne bo mogla jamčiti, dokler ne bodo urejeni ostali manjšinski problemi na Češkoslovaškem. Nastopil je kritičen trenutek- V Godesbergu je zavladal obupen pesimizem, ki ga nista mogla zmanjšati niti dva formalna sestanka poslanika Hendersona in Chamberlainovega svetovalca Wilsona z Ribbentropom. Pravili so celo že, da se bo Chamberlain, ki se je medtem odločil vrniti se davi v London, šele tik pred svojim odhodom poslovil od Hitlerja. V poznih večernih urah pa se je situacija nenadno spremenila. Inicijativa za to je prišla od Hitlerja. Chamberlain je bil že pri večerji, ko je prejel od kancelarja vabilo na večerjo v Dreesenu. Odgovoril je, da bo prišel na obisk šele po večerji. Ob 22.35 je Chamberlain s spremstvom odšel v hotel Dreesen. Sestanek je trajal cele tri ure. V nemških, pa tudi v angleških krogih se je razpoloženje spet nekoliko zboljšalo. Cham- berlainovo slovo se je tako zavleklo, da so si bili vsi na jasnem, da so bile te tri ure za današnji dan, če že ne za del j, odločilne. Ob 1.30 se je Chamberlain odpeljal nazaj v Petersberg. Sele uro pozneje je bil objavljen komunike o sestanku, ki je pokazal, da so se pogajanja premaknila z mrtve točke, a iz katerega vsebine glede na dane okoliščine v Srednji Evropi nihče ni mogel zaključiti, da se bo splošni, skrajno napeti položaj v zadnjem trenutku izboljšal. Komunike o nočnem sestanku G o d e s b e r g, 24. septembra ob 4. zjutraj, br. Davi ob 3. je bil objavljen naslednji komunike o zaključku go-desberških razgovorov med Chamber-lainom in Hitlerjem: »V prijateljskem dubu so se razgovori voditelja države in državnega kancelarja Hitlerja is angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v petek zvečer nadaljevali in zaključili z izročitvijo nemškega memoranda angleškemu ministrskemu predsedniku. V memorandu je nemška vlada podala končno stališče glede definitivne ureditve sudetsko-nemškega problema. Ministrski predsednik Chamberlain je sprejel memorandum na znanje in obljubil Hitlerju, da ga bo sporočil češkoslovaški vladi. Ministrski predsedaffc Chamberlain se je v petek zvečer v spremstvu angleškega poslanika v Berlinu Nevilla Hendersona in svojega prvega svetovalca Horacea VVilsona pripeljal v hotel Dreesen, kjer ga je sprejel Hitler v družbi zunanjega ministra Ribben-tropa. Chamberlain se je prišel poslovit. Kancelar Hitler je izrekel ministrskemu predsedniku Chamberlainu in obče angleški vladi v svojem imenu in v imenu vse Nemčije iskreno zahvalo • ..... ir.>r : r . - «• za njuno prizadevanje, da bi se dosegla mirna ureditev problema. Danes zjutraj se bo angleški ministrski predsednik Chamberlain s svojim spremstvom z letalom vrnil v Anglijo. Zaključni razgovor kancelarja Hitlerja in predsednika Chamberlaina je trajal tri ure. Ob 1.30 se je predsednik Chamberlain poslovil od Hitlerja, ki je svojega gosta spremil do avtomobila pred hotelom Dreesen.«, Splošna mobilizacija na češkoslovaškem Praga, 24 sept. br. Nocoj ob 22.15 je bila v vsej Češkoslovaški objavljena splošna mobilizacija. Mestni uslužbenci so pričeli v Pragi na vidnih mestih takoj lepiti mobilizacijsko odredbo p rezidenta republike. Češkoslovaške radijske postaje pa so v češčini, slovaščini, nemščini, ruščini, poljščini in madžarščini objavile mobilizacijski dekret. V vojno so vpoklicani vsi vojni obvezniki in druge rezerve do starosti 40 let, oficirji in podoficir ji pa tudi v višji j starosti. Vojni umanehikl morajo 4>iti v j šestih urah v krajih, ki so jim bili že prej določeni in zabeleženi v njihovih vojaških knjižicah. Vojni obvezniki se morajo podati na svoja mobilizacijska mesta po najkrajši poti, po možnosti z železnico. Vsi obvezniki se morajo zglasiti pri svojih edinicah. odnosno na omenjenih določenih krajih v ponošenih oblekah, z rezervami hrane za dva dni, z vsem priborom, z zimskim perilom in še z ostalimi nujnimi potrebščinami. Mobilizirana so tudi vsa motorna vozila, dalje vozovi, konji in druga vprež-na vozila ter vsa privatna letala. Francija je mobilizirala sedem letnikov Pariz vso noč na nogah — Delna mobilizacija fe bila proglašena davi na vse zgodaj PARIZ, 24. sept. v. Od leta 1914 francoska prestolnica še ni doživela tako napete noči, kakor je bila današnja. Kljub poznim uram je na stotisoče ljudi potrpežljivo čakalo po bulvarih poročil o poteku usodnega sestanka v Godesbergu, kjer se je razpravljalo o miru, ali vojni. Ko so davi objavile posebne izdaje pariških listov izjavo predsednika angleške vlade Chamberlaina, da so odnošaji popolnoma prekinjeni in da je zelo truden, so Parižani vedeli, pri čem so. Ob 4. zjutraj (po našem ob 5.) so se oglasile vse francoske radijske postaje, ter pričele s čitanjem mobilizacijskega razglasa za 7 letnikov, to je okoli milijon mož. Mobilizacijski razglas je že tudi publiciran po lepakih. S tem je Francija, ki je do sedaj klicala svoje rezerviste Individualno po dorožje, prvič proklamirala po svetovni vojni delno mobilizacijo svoje oborožene moči. Danes zjutraj je sporočil strasburški radio prebivalstvu, da bo mesto v slučaju konflikta izpraznjeno in da naj se takoj pripravi za slučaj takega ukrepa. Na nemškem bregu Rena so že opolnoči ugasnile vse luči. Francoska vlada je ob 8. zjutraj sporočila, da je Maginotova linija v polni vojni pripravljenosti in da ne potrebuje več nobenih ojačenj, ker je že nekaj tednov sem popolnoma zasedena s tehničnimi četami. Pariški listi objavljajo na prvih mestih poročila o demisiji francoske vojaške misija v Pragi generala Faucherja, ki je izstopil iz francoske vojske in vstopil v češkoslovaško ter sprejel češkoslovaško državljanstvo. Njegov korak ^° v»*wwfll najboljše komentarje. Napetost v Londonu mejo — Prvi ukrepi en — Nemške čete angleške vlade London, 25. sept. v. Angleška javnost stoji pod vtisom usodnega razpleta mednarodnega političnega položaja. Listi izdajajo vedno nove izdaje, ki jih prebivalstvo kar trga iz rok prodajalcem v nadi, da bo v poslednjem trenutku še mogoče najti način za mirno rešitev. Oči angleškega naroda so danes uprte v premiera Chamberlaina, na katerem leži te ure največja odgovornost, kar jih je kdaj nosil kak angleški državnik. Po poročilih angleških informatorjev so nemške železnice prenatrpane z vojaškimi transporti, ka se vlivajo po vseh mogočih progah proti vzhodu na češkoslovaško mejo. Prav tako so prenapolnjene ceste, ki vodijo na severovzhod z oddaflci motoriziranih čet in tako zvanih oklopom divizij, ki Štejejo po 400 lahkih, srednjih in težkih tankov. Prota večeru so letele proti češkoslovaški meji velike eekadre težkih trooaotornih nemških borobarderjev. Nemčija je ukinila ves železniški promet s Češkoslovaško ter začasno tudi osebni promet na progah, ki vodijo proti meji. Na njih vozijo te ure veliki nemški vojaški transporti. Angleški radio je pozval že sooči vse na dopustu nahajajoče se častnike, podčastnike in vojake angleške suhozemske, zračne in pomorske vojake, naj se takoj javijo pri svoj« edinicah. Angleška vojna mornarica je pod polno paro. Tokom noči so pričeli pripravi jati za akcijo tudi vojne ladje, ki so bile doslej v rezervi. Snoči so bile po londonskih ulicah velike manifestacije, katerih »o »e udeležile ogromne množice ljudi. Med njimi je bilo posebno mnogo londonskega delavstva. Londonske ki ostale angleške radijske postaje oddajajo vsake pol ure navodila prebivalstvu za obrambo pred zračnimi napadi. Danes je v Angliji najbolj kupovana in črtana knjiga o obrambi proti letalskim napadom. London, 24. septembra. AA. (Havas). Vesti o prekinitvi pogajanj v Godesbergu so snočnji listi objavili v posebnih izdajah. Ljudje so s tolikim zanimanjem navalili na prodajalce časopisov ,da so jih naravnost blokirali in je po ulicah ponekod zastal promet Chamberlain zopet v Londonu LONDON. 24. sept. e. Davi ob 7.45 je angleški ministrski predsednik Chamberlain s vsem svojim spremstvom zapustil Koln. Z letalom se je vrnil v Anglijo Na hestonskem letališču je njegovo letalo pristalo že ob 10. dopoldne. Na Downinc Streetu se je še pred poldnem sestal ožji ministrski svet Zbrali so se Chamberlain. finančni minister John Simon, notranji minister Samuel Hoare ln vojni minister Hore Belisha Ministrski predsednik je na sestanku podal svnie prvo podrobno poročil o svojem rimsem obisku pri Hitlerju in o razplet« mednarodne situacije, v kat*»ri so oostalc oborožene sile posameznih držav, ki se ena za drugo mobilizira in. oriločHneea pomena. Za popoldne ie napovedana plenarna seja vlade. Na njej ho ministrski predsednik podal ponovno podrobno poročilo o rodes-berških razgovorih ln zakl'nekih ter o komplikacijah, ki se že pojavljajo. Ruska koncentracija proti zapadu PARIŠ, 25 sept v Rusija je obvestila francosko vlado, da je izvršila vse vojaške mere in da je koncentracija ruske vof-ske ob zapadnih mejah v polnem teku. Posebne ruske armade so ibrane tudi v Po-sarabi.il kot najbližji točki za pot proti Češkoslovaški. Češkoslovaška vojska na mejah PRAGA. 24 sept. v Po ohiavi mobiliza-ciiskeea razglasa v vseh češkoslovaških radiopostajah se je okrog polnoči oclasfl speaker ter z dvipnientm elasom prečital po«pbno obvestilo, s katerim se sporoča svetu in češko«:lavoškemu narodu, da stoji na češkoslovaški državni meii češkoslovaška voiska. ki bo odslej odgovorila na v*wko kršenie integritete češkoslovaške države z orožiem v roki »Na češkoslovaških meiah stoje danes topovi, strojnic« in baionoti oboroženega češkoslovaškega naroda Z njimi bomo v bodoče odgovarjali za vse nedopustne napade na našo me^n Danes branimo Cehi mir Evrope.« Telefonski promet s ČSR prekinjen Beograd, 24. septembra p Telefonske zveze s Češkoslovaško so od polnoči prekinjene. Preko Maribora je izključeno dobiti zvezo s Češkoslovaško, ker je, kakor vse kaže. Nemčija prekinila zvezo. Prav tako ni mogoče dobiti zveze s Prago odnosno s Češkoslovaško preko Madžarske, ker so modžarske oblasti že snočl ob 11. ukinile ves telefonski in tudi brzojavni promet. Češkoslovaška ima zdaj telefonsko zvezo najbrž samo še preko Ru-munije in naše države, odtod pa po kablu z ostalim svetom. Na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 24. sept e. Snoči ob 23., takoj po objavi odloka o mobilizaciji na Češkoslovaškem, so madžarske oblasti prekinile vse telefonske zveze s Češkoslovaško. Ob 11.30 so bili vsi madžarski oficirji pozvani, da se takoj javijo svojim četam. Poziv se je glasil: še nocoj! BUDIMPEŠTA, 25 sept v. Madžarski listi poročajo, da je od snoči zaprta meja napram Češkoslovaški republiki. Prekinjene so tudi vse telefonske in brzojavne zveze Madžarski listi objavljajo članke, v katerih pozivajo madžarsko vlado naj takoj pošlje praški vladi ultimat v katerem naj postavi zahteve, da takoj odstopi Madžarski, kjer so naseljeni Madžari, dalje del del podkarpatske Rusije, ker hoče dobiti Madžarska neposredno zvezo s Poljsko. Pri tem se sklicujejo na zahteve poljske javnosti, da je treba doseči skupno mejo med Poljsko in Madžarsko. Končno zahtevajo Madžari še del Slovaške s slovaškim prebivalstvom kateremu obljubljajo avtonomijo. Madžarski listi objavljajo poziv za vpis v madžarsko prostovoljsko legijo, ki bo nastopala zaenkrat na strani nemške vojske. _--4 Izletniški vlak Celje — Dravograd jutri ne vozi Ljubljana, 24. sept AA. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja, da izletniški vlak Celje—Dravograd—Meža in obratno, ki je bil objavljen za jutri, dne 25. septembra, ne vozi. Italija je PADOVA, 24. sept. v. V Padovi je da-dopoldne govoru predsednik italijanske vlade MuaeoHni, ki se je dotaknil problema audetakih Nemcev in dejal, da je Sla Nemčija t svoji potrpežljivosti do skrajnih mej. Nadaljeval je, da je bti Pragi »tavljen oWnatwn do L oktobra, d* Kantove, odločajo« faJC- ČSR ima se šest dni časa jao na strani Nemčije odloČijo, če Je potrebno zaradi gospoda, pencan zaple*ti s* v evrOpaki Konflikt. Musaolml je ie vedno za mirne rešitev odnosno za lokaliziranje konflikta. Ako pa Smatrajo zapadne sile, da Je sedanji trenutek primeren za napad na totalitarne države, potem naj računajo, da bodo naletele na enoten blok totalitarnih držav. PoCttiini ocenit i Cirila ZavrSnik obsojena ftMmUtev tega Sloveči in s\etovnoznam češki pisatelj Karel Čapek je v »Udvrih 22. f. m., fore./ oni kritičen dan, objavit a* svoj narod poslanico, iz katere mmeni neizmerna bol* obenem pa tudi trdna vera. j« bo eeifci narod srečno premimi tudi as fežfco preizkušnjo. Karmi Čapek je dal avoji poslanici naslov »Motitev tega večeram, glasi pa se tako-le: »Bog, ki st ustvaril to našo krasno zemljo, ti vidiš nemo brni m name razočaranje, tebi nam ni treba praviti, kako nam je in kako so sklonjene name gfmve. Ne radi sramote! Mi se nimamo za kaj sramovati in četudi nas usoda bije z železnimi biču Ne, mi nismo bili poraženi, ne, mi nismo kazali premalo odločnosti. Naš narod ni izgubil nič na s\»oji časti, zgubil je samo kos svojega telesa. Smo kakor človek, ki ga je napadla oborožena okolica. Že ob prvi in najgroznejši bolesti čuti, da živi. Naš narod živi in prav v tej presilni bolesti čutimo, kako silno, kako globoko je njegovo življenje, Bog, ki si ustvarit ta narod, tebi nam ni treba ničesar praviti, ali vsaj za nas same skušajo naša usta in naše srce formulirati /o, česar ne smemo nikdar zgubiti, namreč vero. Vero v sebe same m vero v tvojo zgodovino. Prepričani smo, da v zgodovini nismo stali m ne bomo stali na slabi strani. Prepričani smo, da je na naši strani in v naših težnjah več bodočnosti, več tega, kar zraste in prinese sad, kakor na strani nasilja in začasne moči. Pravica je več kakor moč. zato ker je večna. Ali že v tem težkem trenutku se moramo zakleti, da ne bomo čakali na to bodočnost s prekrižanimi rokami. Več kakor do sedaj bomo delali za s\*oj narod, za njegovo notranjo silo in edinstvo. Čim boljše ljudi napravimo iz svojega naroda, tem več storimo tudi za boljše mesto v zgodo/vini. Tudi v naši usodi se odigravajo svetska dogajanja, ki sc bodo z veliko in slavno nujnostjo razvijala dalje. Ni se nam treba bati razvoja svetskih dogodkov, nasprotno/ Vsako nasilstvo, izvršeno na splošno človeške dobrine svobode, miru in ravnoprav-nosti med ljudmi in narodi se maščuje. Neizmerno mnogo moramo delati sami za sebe. moramo še bolj ljubiti svoj narod, moramo se imeti med seboj bolj radi. Uver-jeni smo. da je tudi v tem. predvsem pa v tem naše poslanstvo na svetu: izobličiti iz sebe narod, v vsakem oziru sposoben in vreden boljše bodočnosti, kakor je sedanja m prehodna temna epizoda evropske zgodovine. Bože, ne prosimo te, da bi nas maščeval, prosimo te samo, da bi vsakomur izmed nas vdihnil duha zaupanja in da bi nikogar ne pustil zaman obupavati. marveč ga napotil, da bi si že sedaj poiskal ono, v čemer bi se lahko uveljavil in služil bodočim nalogam in ciljem večnega naroda. Obupan -cev sedaj ne potrebujemo! Potrebujemo vere/ Potrebujemo notranje sile! Potrebujemo tvorne ljubezni, ki nas desetkratno o jači l Nikdar ne bo m al narod tisti, ki se ne da omajati v svoji veri v bodočnost in v dela za svojo boljšo prihodnost!« — Mnenja netnšhih strohovnjahov o Rusiji Zanimivo je. kako sodijo sodobni nemški vojaški strokovnjaki o vojaSki moči Rusije. Posnemamo te podatke, kakor sta Jih že objavila zagrebška lista »Obzor« in »Hrvatska straža«. — »Kriegsvvirl schafili-che Jahresbericht&r, letnik 1937. pišejo na 159. strani: »Situacija ruskega poljedelstva kot baze za prehrano vojske in prebivalstva za Časa vojne ne povzroča nobenih skrbi, kar se tiče količine produkcije na Izkoriščeni površini. Posejane površine in donosi stalno naraščajo. Sedaj doseženi donos je več kakor zadosten, da zasigura prehrano tudi v času vojne,« Na strani 165, se istotam ugotavlja: »Proučevanje najvažnejših baz vsake vojne industrije — produkcije premoga, železa m jekla — je pokazalo, da je Rusija zgradila vojno bazo težke industrije, ki že danes absolutno odgovarja naj\rečjim in najmodernejšim vojaškim državam.* V knjigi »Handbuch der neuzeitlichen \Vehnvissenschaften toženke očitno govorili neresnico in da more biti živo srebro primerno sredstvo aa navdajo. Zastopnik zasebnega udele ženca železničarja Jožefa Završnika dr. Pega je zahteval 2000 din odškodnine za bolečine, ki jih je Završnik prestal, ko je po zaužit ju zastrupljene jedi obolel. Opozoril je na vse okoliščine, ki kažejo na to, da je bilo samo ženi do tega, da spravi moža s sveta. Razpravo je poslušalo številno občinstvo, največ je bilo žensk iz bežigrajskega okraja, obtodbenkinih sosed in znank. Ena izmed njth je pripeljala v dvorano tudi svojega kakih 6 let starega fantka, ki je napeto poslušal storije o ljubosumnosti in zaštrupljevanju, dokler predsednik senata ni žensko z otrokom pozval, naj takoj zapusti dvorano. Mučno je bilo, ko je eden izmed sinov izjavil, da so v dvorani kar tri ženske, s katerimi je oče šraral mater. Sodišče se je prepričalo, da je Cirila Završnik kriva, in sicer po §181/1 k. z., po katerem se kaznuje, kdor prizadene komu lahko poškodbo. Dokazano je bilo, da je bas žena primešala živo srebro v jed in sicer dvakrat ter je imela najmanj namen moža poškodovati, ker je morala vedeti, da bo zbolel po zaužitju take jedi. Obsojena Je hala na 7 mesecev zapora. Njen branilec dr. Knafhc je prijavil revizijo ji priziv. Otvoritvena predstava v naši drami Vprizoritev ruske romantične tragedije Alekseja Kon-stantinoviča Tolstega »Car Fjodor" Ljubljana, 24. septembra. Ruska romantična tragedija v petih dejanjih (10 slikah) in v stihih je našla gladek, neprisiljen, dobro govorljiv ter lahko razumljiv slovenski prevod. Ustvaril ga je J. Vidmar, uprizoril režiser C De-bevec in prvič zaigral naš pridni dramski zbor. Majhen je bil že lani ta zbor, a še manjši je letos. Odšli so Sava Sever jeva, Bojan Stupica in Sancin, ki SO stali V prvi vrsti naših najmočnejših in najbolj priljubljenih dramskih solistovi Stupica pa je bil tudi odličen režiser ,ki je prinašal s svojimi vedno zanimivimi kreacijami viške sodobne režiserske umetnosti. Mali, kruto okrnjeni dramski zbor se je za začetek dramske sezone vendar pogumno lotil velike, težke, klasične, s kolektivnimi prizori močno obložene tragedije. Z velikim naporom vse svoje že tolikokrat zmagovito uveljavljene sposobnosti in marljivosti jo je postavil pred nas v kolikor možno živi učinkoviti in verjetni podobi. »Car Fjodor« je bolj zgodovinska kronika kakor drama, niz romantično zajetih in poetično dvignjenih slik iz dobe med 1584. in 1598. Zgodovina poroča o Fjodor-ju, sinu carja Ivana Groznega, da je bil kot car »telesno in duševno beden slabič, ki je tratil svoj čas skoraj samo s surovimi zabavami in cerkvenimi paradami«; ta car Fjodor je bil za vladanje torej docela nesposoben in je že njegov oce postavil regentstvo iz peterih bojarjev, a vse tovariše je odrinil Tatar Boris Go-dunov. Ta je zavladal poleg brezmočnega carja sam absolutno do Fjodorjeve smrti ter nato postal car. Boris God u nov je kot regent in kot car dokazal velike vladarske sposobnosti ter dosegel za Rusijo velike uspehe. Dramatik AL K. Tolstoj, sodobnik Tur-genjeva je pokazal prav posebno mojstrstvo s tem, da je iz zgodovinskega carja Fjodor j a ustvaril izredno zanimivo dra-matsko osebnost Tragikomičen je ta car, neskončno ljubezniv resnično plemenit, a revček brez volje, brez moškega značaja, omahljiv, mehak kot vosek, nezanesljiv, dobričina, ki misli vsak trenotek drugače in se da voditi kakor jagnje. Človeku se smili ta car, a hkratu mu je zoprn s svojo otroškostjo in strar*>petnost-30; zbuja sočutje in odpor s svojo slaboumnostjo. Tako je pač le sreča za Rusijo, da Jo vlada Tatar Godunov, bister, odločen, napreden mož širokega obzorja in neuklonljive volje. Zvit, zahrbten »sleparski, vero lomen in naravnost zločinski je ta azi-jatski Godunov , ki lomi prisege in daje pomoriti vse protivnike svoje politike ln svojega sistema. Lokavo je omrežil carjevo voljo, kršil privilegije plemstva, trgovcev in cerkve .toda hkratu Je Rusijo moderniziral, jo približal Evropi ln Jo napravil močno. V žal o igri vidimo borilo Godanova z Ivanom Petorvičem Sujskhn. To borbo dobi seveda Godunov, naprednjak proti nazadnjaku, zločinec proti poštenjaku. Zakaj slavni, zmagoviti vrhovni vojskovodja Iv. P. Sujskij je reakcionar, ki mrzi Go-dunova zaradi njegovih reform, spletkari proti regentu Godunovu, a ko vidi, da je car Fjodor popolnoma zasužnjen Oo-dunovu, začne pravo zaroto in pripravlja velik upor. Carja Fjodorja hoče vreči s prestola in posaditi nanj njegovega najmlajšega brata Dimitrija. Toda tuđi ta Dimitrij je bolan, bof3fc^Idicd-sjom aalnaju aeatsvsl kandidatno listo bodoče društvene uprave. Na atatsajai pa bo »ostani in ostani dlan Vodnikove dtalbc! I Odlični gost)« ▼ Ljubljani • Ljubljana. 24. septembra. Dopoldne ob 930 se je pripeljalo t avtobusu z Bleda preko Kranja v Ljubljano 12 predstavnikov Mednarodne rvez« potovalnih pisarn, ki so se zbrali te dni na Blede k konferenci, kateri je predsedoval direktor Putnika g. Vladimir Perše iz Beograda Med drugimi so se udeležili konference po-edsednik CEDOK-a inž. Fiala in direktor g. HaUa iz Češkoslovaške, direktor »Europe« g. Nas ta s prokuristom Kleinber-gom iz Rumunije, direktor »Benetta« g. Bjoree iz Norveške, direktor »Celtrans«-agencije za baltiške države g. Liciz, direktor aOrbisza« g. Romer iz Poljske, direktor »Ibusza« g. Lefeld iz Madžarske, generalni direktor CTT\a g. Oro '12 Italik, predstavnika nemških agencij direktor dr. Wihelm in direktor BuchhoU, prisoten pa je tudi tajnik AGOT-a, kakor se imenuje s sikupno besedo mednarodna zveza potovalnih pisarn, inž. Antonijević. Pnxlsodnik, direktor g. Perše je na konferenci obžaloval, da niso prispeli vsi povabljeni predstavniki, zlasti iz Anglije, Francije ter ostalih držav. Na konferenci so zastopniki vsestransko obravnavali najvažnejše tehnične probleme, zlasti olajšave pri voznih ter potnih listih, valutni in devizni promet ter olajšave za potovanja po m< rju in železnici. Včeraj popoldne so pohiteli udeleženci konference k Bohinjskemu jezeru. !z.ler v bohinjski kot ob prekrasnem vremenu je bil celo njim, ki so v tem pogledu gotovo razvajeni, pravi užitek in nekateri niso mogli prehvaliti lepote naše zemlje. Zvečer so se vrnili nazaj na Bled. kjer jim je zdraviliška komisija prired:ki banket v Kazini. Davi ob 8. so se udeleženci konference odpeljali - Gorenjske do Kranja, kjer je bil kratek postanek, nato so pa nadaljevali pot v Ljubljano, kjer jim je bila prirejena v nebotičniku zakuska. Sledil je ogled nekaterih mestnih zanimivosti, nakar so gostje nadaljevali pot z avtobusom proti Dolenjski. V Ribnici, v res-tavrači ji »Pri Ce-netu«, jim je bilo pripravljeno pravo domače kosilo, nato pa so se odpeljali preko Kočevja in Delnic naprej do Sušaka, kjer se bo konferenca nadaljevala. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri 24. septembra sobota: Veriga. Premiera Premierski abonma. 25. septembra, nedelja: Car Fjodor Izven 26 sepiembra, ponedeljek: zaprto. 27. septembra, torek: Žene na Niskavuo- riju. Premiera. Premierski abonma. Sreda. 28. septembra: Car Fjodor. Red Sreda četrtek, 29. septembra: Veriga. Red Četrtek Drevi bo premiera Finžgarjeve ljudske igre »Veriga« za premierski abonma. Fin-žgar, ki je znan kot odličen poznavalec našega kmečkega življenja, je zajel v svojem delu kos podeželskega življenja ter orisal konflikt, ki nastane vsled ponevedoma prisvojene verige. Sodelujejo: Cesar. Potokar. Bratina, Drenovec, Lipah, Sever, Gale ter P. Juvanova, M. Boltarjeva, Rakarjeva in Gabrijelčičeva. Režiser: Milan SkrbinSek. Premiera finske igre »žene na Niaka- vuorlju«, katero je spisala znana odlična pisateljica Hela vVuolijoki, bo v torek 27. t. m. Dejanje nam prikazuje boj mladega veleposestnika, ki stoji na razpotju med dolžnostjo do svoje rodbine in zemlje ter ljubeznijo do učiteljice Hlone. Dominantna oseba v igri je niskavuorska mati, ki predstavlja izredno posrečeno orisan lik. V glavnih vlogah: Maria Vera, Vida Juvanova, M. Danilova, Jan. Režiser: Kreft. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni dramskega gledališča. O pevcih naše opere Ljubljana, 24. septembra »Slovenski narod« z dne 21. t. m. je priobčil dopis nepodpisanega pisca na upravo Narodnega gledališča o vzrokih ve«.ne krize naše opere. Mialimo. da bo na ta članek itak odgovorila gledališka uprava, ker je nanjo naslovljen, vendar jc potrebno, da tudi mi resnici na ljubo povemo svoje mišljenje v obrambo naših članov. Mnenje, da so prominentni operni pevci zapuščali našo opero zgolj zarad: tega, ker so jim nudili drugod boljše materialne pogoje, v spiosnem ni pravilno. Znani so nam primeri, da je odlična operna moč »ki ji je publika v preteklih sezonah frenetično ploskala« in polnila hišo, odšla v drug angaž-ma, vezan s slabšimi materialnimi pogoji kakor jih je imela v Ljubljani. Ni torej vedno vzrok odhoda pevcev (GjTrruiJonac in dr.) v »malenkostnih diferencah v honorarju«, temveč tiči pogosto vzrok vse kje drugje; v naših splošnih ki posebnih razmerah, ki prej odbijajo kot pa privlačujejo operne pevce. Ce g. pisec misli, ko piše o »honorarjih gostov, ki so v drugih službah v Ljubljani« na g. Petroviča, mu lahko odgovorimo, da je bil njegov honorar za posamezne nastope tako majhen, da v nobenem primeru ni mogel nuditi nikomur eksistenčnega minimuma. Ce pa ima ▼ mislih g. Betetta, moramo pribiti, da je njegov letni dohodek v gledališču precej manjši kot so pa zahteve drugih pevcev iste stroke. Razen tega je visoka kvaliteta g. Betetta tako neizpodbitna in vsestransko priznana, da je v njegovem primeru vsako pojasnjevanje odveč, vse aluzije na njegovo osebo J>a r>e-umestse, krivične in za našo opero škodip-ve. ki kaj je z baritonom? Želja po izboljšanja v tej stroki bi bila le ▼ tem, da bi se Število baritonov povečalo, imamo dva baritona, na katerih sloni ves operni spored. G. Primožič nosi vso režo drama ričnega repertoarja, poleg tega pm opravlja teflco in odgovorno službo opernega režiserja, kar je posebno pri našem anaamblu *oBke važnosti in pomena. G. Janko pa poseg velikih m odgovornih opernih partij nastopa tudi v opereti, kar je sm opernega pevca wfr*kre pa« I NMft Ko ae vse želje mmamm t tem, da bi opera dobre, odlične pevce, ras da se v s»T 1 postavljati v neugodno kač tisto dobro, kar naša opera že ima. Zahvaljujemo sc Vam, g. urednik, za ljubeznivost, in podpisujemo z vsem spoštovanjem Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana. KOLEDAR DANES: Sobota, 24. septembra katofičanl: Marija Devica resnica ujetnikov JUTRI: Nedelja, 25. septembra katoličani: Kleofa, Uroš DANAŠNJE PRIREDITVI KINO MATICA: Rosalie KINO SLOGA: Mr. Moto — Rumena maska KINO UNION: Vesela zapeljivka KINO MOSTE: Materinstvo in Ladja sužnjev KINO ŠIŠKA: Mdlle Docteur RAZSTAVA KIPARJA BORISA KALINA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZMAJEV S TEG SKAVTOV občni zbor ob 10.30 v srebrni dvorani hotela Union TEKME LETEČIH MODELOV ob 14. na ljubljanskem aerodromu RAZSTAVA KIPARJA BORISA KALINA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tyrseva cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in Ustar, Selenburgova ulica 7. V življenju imamo naključja, ki se ob njih človek nehote zami&li. Mnogo jih gre neopaženo mimo nas. Ob nekaterih se pa človek ustavi, ker so prečudna, da bi hitela misel mimo njih. V četrtek zvečer so se odprla vrata našega dramska l\* gledališča novi sezoni. Novo življenje je stopilo čez prag našega Ta-lijinega hrama. In čudno nakliučje je hotelo, da je biln uprizorjena v Ljubljani kot otvoritvena predstava Alekseja Kt>nstanti-noviča Tolstega romantična tragedija »Car Fjodor«. Kdor zna misliti, mu komentar ni potreben. Uspeh Borisa Kalina Ljubljana, 24. septembra. Kulturna Ljubljana je dokazala z velikim obiskom razstave kiparja Borisa Kalina, da zna ceniti resno umetniško prizadevanje naših mladih umetnikov Na dan otvoritve kolektivne razstave v Jakopičevem paviljonu si je ogledalo razstavljena dela okrog 300 ljudi. Tolik uspeh je imela doslej v Ljubljani samo Meštro-vičeva razstava. Navadno so naši razstavljal« zadovoljni, ako pride v Jakopičev paviljon 300 ljudi v Štirinajstih dneh. Posebno pozornost vzbuja Kalinov »Splavar« pred paviljonom- Ponoči jo razsvetljen z reflektorjem Ljudje se ustavljajo pred njim in ga občudujejo. >,Splavar« je eno izmed najnovejših Ka-linovih del in lahko je na to delo ponosen. Z njim je kipar pokazal, v kakšnem smislu in kako sme biti plastika tudi dinamična, razgibana. Kretnja in razgibanost tega odličnega dela ni poza in alegorija. Oblikovan je »Splavar« po načelih dobre plastike, sam za <^be je celota, ki živi, diha, hoče in čuti. Proti večeru, ko je kip razsvetljen in ima temno ozadje, najlaže doumeš vse kvalitete tega dela. Lahko uživaš strnjenost vseh linij v celoto, lahko opazuješ, kako stoji »Splavar« kot dovršen kip in dovršena oblikovna celota, kako je gospodar prostora, ki ga obdaja, kako je gospodar luči, ki pada nanj. Pravcato razkošje lepote je razstavljeno v treh sobah v paviljonu Obiskovalec mora slediti umetnikovemu razvoju. V katalogu so dela navedena po zaporednih številkah, ki so obenem datumi nastanka posameznih del St. 2 (Studija roke) je še iz let učenja na akademiji, potem slede prva dela pošolskih let, ko se je kipar že osamosvojil. Preko starejših portretov prideš do novejših plastik ln zadnjih portretov. Portret »Moja žena« je brez dvoma vrhunec kiparjevega ustvarjanja v dobi do razstave. Posebno moramo opozoriti na reliefe v lesu. Kipar Boris Kalin je z njimi dal slovenski plastiki najlepša in najpopolnejša dela. Razstava kiparja Borisa Kalina bo odprta do 3. oktobra. Prepričani smo, da se bodo k številnim ljubiteljem umetnosti, ki so že stopili te dni v Jakopičev paviljon, kjer je Boris Kalin razstavil toliko lepote, pridružili Še mnogi, ki doslej niso utegnili razstave obiskati. Razstavljeno delo in kiparjeve žrtve to zaslužijo in zahtevajo od vseh. ki jim kultura ni prazna beseda ln ki jim umetnost ni samo fraza, s katero se kaže včasih pobahati. -4 lj— Prostor za spomenik blagopokojne' mu kralju Aleksandru I. določen. Širši odbor za postavitev spomenika blagopo-kojnemu kralju Aleksandru I. Zedinite-rju v Ljubljani je imel snoči v mestni posvetovalnici sejo, ki je bil na nji določen prostor za spomenik. Dr. Josip Pipenba-cher je najprej pozdravil člane zlasti nove in se jim zahvalil za udeležbo. Seji je prisostvovalo 38 članov in s tem je bila podana sklepčnost. Po uvodnih predsednikovih besedah je poročal upravnik Narodne galerije g. Zorman o načrtih, ki so jih predložili naši arhitekti. Sprejeta sta bila samo načrta arh. Husa in Gostla. Po njegovem poročilu se je razvila obširna debata in končno sta bila sprožena dva predloga. Prvi predlog ožjega odbora, naj bi stal kraljev spomenik ob vbodu v Tivoli, drugi pa predlog nasprotnikov tega predloga, naj bi stal spomenik v Zvezdi, ki bi jo bilo treba primerno regulirati. Za ta predlog sta se zavzela tudi oba zastopnika vojnih dobro vol j cev, ki sta se pa glasovanja vzdržala, češ, da morata prej poročati o tem svoji organizaciji. Od 38 odbornikov je glasovalo 25 za pred, log ožjega odbora, proti jih je glasovalo 5 .drugi so se pa vzdržali. Tako se je Sirfi odbor odločil za prostor ob vhodu v Trvofi med Bleiweisovo cesto in železni-šktm prelazom. Zdaj je treba še pristanek mestne občine in s tem bo vprašanje prostora za spomenik končno rešeno da se bo dek> lahko nadaljevalo._ Pol stoUstia ie detefe CMD, še mm p** stmUtlal Pohorje panitni otok slovenskega Podravja Iz pripovednega vrelca „zlate dobe44 starih Pohorcev, ko so jih še strašili de, pograbil kozla in izginil z njim v toi- Obmejna ozemlja imajo neko posebno privlačnost za vsak narod neprecenljivo vrednost. Kultura e ploskve so to, kjer se ali bi se morale stikati vse niti narodnega hotenja v enotno manifestacijo skupne težnje do življenja in napredka. Na oboi rjnih tleh modernih držav prihajajo življenjske sile ljudske tvornosti najbolj do veljave, v neposredni bližini s sosednimi deželami mora vsak narod tudi na zunaj obeležiti \vB6too in moč svoje sposobnosti. Vtisi, ki jih prejme p:potnik ob vstopu v državo, občudovanje, ki ga ponese s seboj ob povratku v domovino, prihaja na. mejnem ozemlju vse bolj do veljave, in znanje lice zamenjanih pasov je največkrat: od ločuje 6e za sožitje sosednjih narodov munu. Ob deroči Oplotnici so kn-zi Windisch-graetzi postavni L 1857 trinajst velikih žag zgradili drčo in lepo vozno cesto, ki je stala nad 50000 gkl. 800 do 1300 drvarjev je spravljalo les iz mogočnih gozdov v dolmo, klavža«. nad Lukanjo je ob povodnjih nosila les po vedi dalje. Mislmja na zapadnem pobočju Pohorja zbira številne gorske potoke in v strmem padcu dere k izIivcL TOD JE BILO PKED STO LETI NENAVADNO ŽIVAHNO VeJSfce črede govedi so prignali kmetje iz dofin na pašo po gorskih gobcavah, v Starodavno pohorsko žegnanje pri Sv. AreJm (1249 m) Slovensko Podravje, utesnjeno v današnji obseg, od Dravograda do Središča, je bilo že od nekdaj torišče narodnostnih irenj. Po zemlji, kjer so se udoaruli naši etevni predniki, je tujec iskal opore za svoje prodi-ranje na jug in skušal prikazati ta svet kot svojo davno last Toda zemlja tn ljudje v porečju naše Drave so dajali svoji okolici preočitno vrtanje lice slovenstva, ki ga se tako spretno pero ni moglo zabrisati. Kakor pasoče se črede ^vac raztresene vasice naših Kpih Slovenskih goric, v trdem boju za vsakdanji kruh preizkušeni slovenski viničarji v Halozah so bili prav tako z ljubeznijo priklenjeni na svoj svet kakor pr-emožnejM kmetje v poljedelskih naseljih plodnega Dravskega a£ Ptujskega polja. Svojevrstno, lahko rečemo, vprav samoniklo je pa živel naš človek v \ ii -<>ko I ožeča V ran jekova kmetija pod Sv. Arehom >• ATl»0\rElMJBNEJšI PKIROONI ENOTI PODRAVJA — NA POHORJU V ravni črti 50 km daleč se vieče rahlo zapi ognjeni, košati, še danes temnozele-ni hrbet Pohorja (Pogorja) od Dravograda do Liimbusa nad Mariborom. Drava, !Moža. deroča Mislinja, Sumeča Dravkija in širno Ptujsko polje so imi meja. katere breg mri blizu 143-5 km. Na najšrr-še.m mestu, bregu nad Falo in Dravinjsko dolino je pogorje 27 km široko, zaokroženi in o\y.i vrhunci se spenjajo od 350 do 1548 metrov visoko. Prostrane ravnice, >pla-njr« so pod vrhovi razložene sonca, številna sedla in prehodi vežejo ponekod strrrri s f vem i breg* s položnejšlm južnov^oemim pnsojnim pobočjem. Na severu -kakor na jugu s? je naselil nas človek v vaseh, katerih samotne kmetije žde marsikje tfk pod vrhovi, ves ta lepi planinski ssei pa režejo premnoge grape, ob deževjn hudournih voda. Izmed pritokov Drave s severnega pobočja Pohorja je pos bno znamenata Dobrne a po svojem ^šumikuc, lepem slapa, ki se razliva z 19 m visoke granitne skale z glasnim šumom v dolino. Slovite ao h&sn tod > Je le nova« in »Ravbareka peč_* V slednji se skriva pod vehTcanstkiml mi naravna jama, kamor so se zateka* jaški begunci in roparju Ustno izročOo pravi, da je bila zadnja poglavarica roparjev ti" ka. ženska, po imena Reda. So so nekcč šli roparji plenit v št_ Lovrane, jsn je za povedala: — Glejte, da se vrnete rjreden bo gent. lovrenski bik (veliki zvon) zarjrd, sicer bo po nas! Pravijo, da se roparji niso držali njenega svarila. Zvon je cenami jr-rr-nico. roparj-iv še ni bilo domov. Orožniki so jih v vasi zasačili m zaprti, poveljnica je pobegrrfLa. Odtlej v jami bilo več ro-komavhov. Izmed vzhodnih potokov ima tudi poTj-skava 26 m visok slap >Šum<. številne pritoke izliva v Dravinjo, ob kateri so naj-rodovitnejša polja in najlepši travniki s sladko koseJimo. Levi pritok Dravinje Ima v svoji strugi pod slapom tri velike vdolbine, tako zvane deže. Domišljija pohorskih kmetov je vedela povedati, da se skriva v dežah povednji mož. Ko so nekoč metali pastir}! kamenje v skalne izdolbi-ne, se je prikazal zelenec in zarobnel nanje: — Kdo meče kamenje v vodo, da je :z-bil mojemu otroku žlico iz rok? Pastirji so Mli prestrašeni, izgovarjali so se, da ja, pasoči se kozel sprožil grušč. Povoda j i mož je arepo pogleda* fante, skočil iz vo- Števitnih drvarskih kočah so živeli pastirji ob koruznih žgancih in mleku. Velike množine lesa so šle leto za letom v doline. Kmetje so naložili drva na tako zvane »žlajfe«, jih zapeljali po strmih poteh v doline in nazaj gTede prodali zadnji konec žlajfov za >pajkelc« tobaka ali :ma-selc« vina. Pohorski drvar olcar<; je preživel večji del leta v planinah in v tej r-zlati dobi« zaslužil lepe denarce. Padalo je drevje po košatih pobočjih, neštevilne žage so pel? ob šumečih potokih. Znamenite pohorske riže so dovajale les k splo-viščem in ko še ni bilo koroške zelenice, je 700 do 800 pohorskih šajk ali plitk, pa 1100 do 1200 splavov lesa plulo po Dravi nizdoL Kakor dimnikarji črni vozniki so pokali z bičem ob svojih kripah z ogljem, s katerimi so zalagali plavže in velike fužine na podnožju pogorja. Cela vrsta steklarn je dajala zaslužka Ponoreem. Poleg gozdarstva j= nudilo Ponorcem že od nekdaj kruh delo po kamnolomih. ŽE STARI RIMLJANI SO POZNALI SLOVITI POHORSKI GRANIT Iz pohorskega zrn jaka so postavili mnoge svoje spomenike in stavbe, v Vitanju, Konjicah, Slov. Bistrici, Hočah, Rušah in SJovenjgradcu so imeli Rimljani naselbine, ostanki njihovih spcurunikov in vil so se našli celo visoko pod vrhovi, kjer so najbrž nadzirali delo po kamnolomih in letovali. Kako je poznal Pohorec od nekdaj svojo zemljo, priča zgodbica o nastanku Slovenske Kalvarije pri Mariboru. Ljudje so vedeti, da so mnogi vrhovi Pohorja iz granata, prijazni griček s cerkvico Matere Božje ob Dravi je prav tako iz granita. Pripovedka pravi, kako so v starih časm živeli bogati Mariborčani razkošno in razuzdano. Da bi mesto kaznoval, ga je Stvarnik prepustil hudiču. Vrag se je naglo podvizal iz pekla, se pognal na Pohorje in mu odkril cel vršac Med bfiakom m gromom je vrag v strasni terma noči zadel granitni vrt na pleča in drvel prod Mariboru, da bi še prerl potnočjo dospel Slap Latinice — tja in vrgel kamen nižje mesta v Dravo. Voda bi se tako zajezila m zaiila mesto, neštevOno duš bi pograbil a seboj v pekel. Vrag" je prisopihal v dolino, pojemala mu če sapa in se je moral odpočiti. Ko je odložil mogočno skalo, je pristopila k njemu svetlobela žena veličastne postave in ga pobarala, kaj nosi, kam je namenjen. Vrag se je prestrašil — spoznal je Mater Božjo. V mestnem zvoniku je udarila ura polnoči — hudičev trenutek je bil zamujen. Grdo je zaklel, se pobral v pekel — cdlomljeni kos, vrh Pohorja, je obležal sredi polja. Glas o rešiteljici Mariji se je naglo raznesel po Mariboru. Hvaležnega srca so prebivalci na skah — sedanji Slovenski Kalvariji postavili Materi Božji cerkvico, v globoki rupi vrh Pohorja, kjer je hudič odtrgal vršac, pa leži še dane* skrivnostno Crno ali Semtlovrensko jezero. Plitva jezera vrh Pohorja ao nastala na uleknjenih tleh, kjer voda m našla v nepro pustnih tleh odtoka. Na dnu se je nabrala, šota in ker ie črna, se vidijo ljudem jezerca z?lo globoka. Ljudski glas ve povedati, kako sta v črnem jezeru na Planinki utonila dva vola v telegah. O vohh ni bik) ne duha ne sluha, jarm je pa prišel ček nekaj časa v Bučarjevem studencu ob gornji D ravin ji na dan. Pripovedka pravi, da biva v jezerih povodnji mož. Če vržeš kamen v vodo, naredi zelenec burjo. Ako po jezerih poka. je drugi dan gotovo dež. Pravijo, da je bilo Ribniško jezero prej na vrhu gore Sv. Urše. Ko so postavni zgoraj cerkev, je zvon pregnal jezer-nika. ki j5 zavlekel jezero na Veliko Kopo. Ker je segel glas zvona tudi sem, je vodomec zagrabil drugič jezero ter ga potegnil tja, kjer je še danes. O NASTANKU SKRIVNOSTNEGA ČRNEGA JEZERA NA PLANINKI Je ostala Pohorcem naslednja pripovedka iz davnih dni t Sredi temnih gezdov na Planinki je imela bogata vdova. Jera Hud^volna svoj grad. Vsenaokrog je bilo v cvetju in zelenju, na veliko radost zale hčerke, prelepe Rozalke. V ubožni hišici nedaleč proč je bivala siromašna mati s hč rko Milico in sinem Ivanom. Ko je prišel Turek v deželo, se je motal Ivan posloviti od doma in Rozalke. s katero se je proti volji bogate Jere rad sestajal. Po junaških bojih S Turki se je Ivan -.Tacal na Pohorje. Pred domom ošabne Jere je slišal, kako se vdova huduje na tujca v Z-leni obleki, z debelo glavo, klobukom s širokimi krajci, zelenih las, razmršene brade in groznega pogleda. B'l je povodnji mož, ki je prosil vdov košček kruha Jera ga je nagnala, češ. da raje da kruh žabam kakor beračem. Tujec — povodnji mož je odšel, prisegel pa je maščevanje. Na poti proti koči j- ustavil Ivana in mu dejal, če hoče kaj zaslužiti, naj pride na praznik Marije z voli k jezeru cb viru Mi slin je. — Imam zate vožnjo, ki bo v^m beračem pomagala! je še pristavil in izginil. Doma je naš I Ivan na s*mrt bolno mater. Po nekaj dnevih je zbolel še sam, svetel žarek je bil, ko ga je dvakrat skrivaj obiskala Rozalka. Na rojstni dan Matere Božje se je spomnil dane obljube, čeprav še bolan je šel z voli k jezeru. Tam ga j^ čakal zelenec, zbil iz hlodov voz, naložil nanj kotel in velel pognati v hrib. L2 s težavo je šlo dalje, povodnji mož se je sam uprl v vozilo. Tik pod vrhom so voli oma era li. zelenec ie kričat. Tvan je ■jezerce pri Sv. Treb kraljih zgrabil vole za roge, pa ao mu ti ostati v rokah. — N5c ne de, le sinni jfh doma pod ibrkiko martroc, to bodo prav prišli! je dejal fca—ttm Dosegla sta vrh in Ivan je odšel k dtaroo se da bi se smel Maštate, je stasjasa noč, gam je stresal zemljo, ploha. Sa ploho je udarjala ob streho, ko je Ivan preplašen prispel v kote. Skoro so v ognjenem žaru zablesteh vrtoovi, pogorela je domačija bogate Jere. Tfg*n1k> je brvafisče na Planinki, na njega mesta se je pojavilo črno jezero s to-lOrlmi za t oki. kotžkrrr oken jV. imelo sta no-vonje vdove. Maščevalni zelenec je ugrabil tudi Jero, htepd so se z Rozalko zatekli na Ivanov dom. Ko je nova krušna znati HozaSce hotela vreči volovske roge na Ogenj, so se usuli iz njih svetli cekini. VHa družina si je postavila nov dom v toplejši dolžni, Ivan in RosaBca sta se vzela in zagospodarite, srečno. Crno jezero na P^antofcd se š~ vedno bJešči, mrzlo je in aatnotuo, v njem ne plava ne riba, pri rrjem ne poje ptica, v samotni vodi biva povodnji mož, prikupiš se mu, če vržeš "vanj kos kruha, gorje pa, če mu skališ vodo. Maščuje -se in ti pošlje strelo, povo-derrj m točo ... Da bi Dravo čim više k Dravograda TOposotrth za splave, so že 1. 1818 izstre-h*H m iztrebili na najnevarnejših mestih nad 15-00© kubičnih metrov kamenja. Pod pohorskim vznožjem je bilo v Dravi več nasžpfa, pJrtvih otočičev. ki jih je reka cb vsaki povodnji preplavila. Edini Felberj-v otok pod Kamnico v izmeri li ha je ostal na stmem. Bujna ljudska domišljija je oirranHa staro ZGODBICO O FELBERJEVEM, DANAŠNJEM MARIBORSKEM OTOKU kjer slovi sedaj lepo kopališče obdravske prestolnice: Na otoku je bilo nekdaj aOno mnogo kač, ki so imele svojo kraljico. Kraljičina krotilca se je svetila v prekrasnih dragih kamnih. Lepa hčerka umbuskega grasča-ka bi rada imela kronico zase in ko jo je nekoč poprosil mlad vitez aa roko, iuu je krasotica dejala: — Tvoja bom, če si dosti pogumen, da vzame« kači, kraljici na Ferbsrjsvem otoku, dragoceno kronico in jo prinsasJ meni. Pogumni vitez je takoj opasal meč in odrinil k Dravi. Srečno je preplaval dero- | čo vodo in na sončni trati je našel krajfc-co — kačo, ki je spala. Kronica je ležala poleg nje. Vitez je vzel meč, ga zavihtel m odsekal kači g'avo. Vzel je krono in hi. tel z njo k bregu. Toda — o groza! Na poteežjEi ga je čfl1f*Jr* vse živo kač, ki so stezale proti nj;mu dolge vratove ter glasno sikale. Da bi jim utekel, je vitez skočil v Dravo in hotel splavati na drugo stran. Toda kače so ga dohitele, se mu ovile okrog telesa in ga potegnile na dno, kjer je utonil, v Kmbuškem gradu je zavladala velika žalost, ko so zvedeli o tragični usodi mladega viteza ... Zeleno Pohorje je bilo v preteklosti večkrat deležno NENAVADNIH UJM *N VREMENSKIH POJAVOV Siloviti vrtinci so v 1. 1303 do 1307 napravili po pogorju neizmerno škode. L. 1315 se je večkrat utrgal oblak, naslednje leto so strašne povodnji razdejale obdelane doline v podnožju. Pomladi 1333. je nastopil tak mraz, da je več živine in nekaj ljudi zmrznilo. L. 1342 je snežilo do srede maja, poleti so s^ vrstile povodnji in orkani. L. 1347 ni dozorelo zaradi mrz-nega poletja ne grozdje ne sadje, izredno slabe letine so sledile v L 1395. 1560, 1764. 1765, 1766 in 1781. L. 1740 je ležal še ves maj sneg na Pohorju, ki se drugače že zgodaj iznebi bele kape. Vode so bile pod ledom, od 9. oktobra do pomladi se zemlja ni o tajala, trgatve sploh ni bilo. Leta 1791 je bilo pomladi tako mrzlo, da so 7. maja kurili po hišah. L. 1802 je 16. junija zbila toča v okolici Maribora in Ruš vse do zadnje bilke h tlem. Dn? 15. julija 1803 je Drava narasla kakor še nikdar prej. Trikrat spet je pustošila toča 1. 1845 po Mariboru, 26. junija 19O0 se je pa utrgal nad Vitanjem oblak in strašna pcvodenj Hudinje in Jes.nice je povzročila številne usade, razdrla mostove, mline in žage ter odnesla velike množine lesa. Pred sto leti so strašili po Pohorju še volkovi, medvedje in druge zveri, ki so danes že izginile. Stari Pohoroi so vedeli marsikaj povedati O DOŽIVETJI HZ MEDVEDOM • KOSMATINCEM Kocasti rnrmrač je zahajal poleti na njive smukat oves, ubijal je pa tudi živino. Prišedši na ovseno njivo Se je medved v sedel, smukal zrnje s klasja in drsal po zadnjici nizdoL Ko je prišel do kraja, 3e je skobacal znova na vrh ter ponavljal to in tlačil žito toliko časa, da se je nasitil. Prebrisan pohorski kmet j? nekoč skril na kraj strme njive dvokolico. jo prekril s slamo in narahlo privezal h koncu. Kosmatinec je prišel, zlezel nič hudega stateč na voziček, vez se je utrgala in medved je zdrvel na dvokolici v globok prepad. Pohorski lovec je bil nekoč priča, kako sta se dajala medved in mrjasec. Ne-resec je bil zarit v blato in listje ter se z r^pom otepal muh. Pritacal je medved in ščegetal mrjasca Vselej kadar -se je prašič pognal jezen za njim, se je medved umaknil na debelo bukev. Pri tem je stopical po suhih gobah na deblu kakor po' Knjiga vsebuje: L GRAFOLOGUO, 2. PSIHOLOGIJO, S. fflPNOTIZEM, 4. mROMANTUO, 5. fbenoloouo, 6. ASTROLOGIJO, 7. SPERITIZEM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOCRAFTJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rać. 17.45.J KAR M AH uprava ŽALEC stopnicah. Ko se je to večkrat primerilo, je lovec skrivaj podrezal £obe na deblu in medved je, bežeč spet pred ne rese om. telebnil na tla. Divji prašič ga je obdelava! s čekani. Medved jo je strašno skupil. Takšno balo Pohorje v preteklosti. Slej ko prej Nva na njem zdrav, nadv* pošten slovenski rod. ki je kljub nezaupljivosti do .dolincev vendarle gostoljuben. Tujski promet se je na pehorskih slemenih zadnje čase tudi pozimi zelo razvil, stari ljudje se pa z grenkobo v srcu spominjajo časov, ko je bilo prilik za zaslužek krog in krog pogorja še vse wč ka, kor danes. Pohorec le nerad zapusti rodni svet. kako težak je njegov kruh. pričajo mezdna gibanja minilih dni v velikih kamnolomih pri Ribnici na Pohorju, ostali so pa Pohorju ake zanerom zvesti temno zeleni gozdovi, ki Človeku, naj se b!:ža pogorju odkoder koh\ tako prijazno božajo oko. V njihovi senci, v unmejsem sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu in živinoreji, v neposreoni industriiski okolici bodo mlajši pohorski rodovi učakaH |g iop-še čase, Čeprav bodo izmed mnogih starih navad izginile terice iz pohorske vasi, zašli zadnjfi. kolovrati med ropotijo v podstrešja. Ljudje na zatožni klopi Pričam se ne sme očitati, da lažejo — Mladoletniki, ki kradejo staro železo Ljubljana, 24. septembra V sobi št- 28. okrajnega sodišča, ki p. pravijo >špeUrcimer razburjajo in glasno protestirajo. Sodnik jih opornni na red, potem jim zagrozi z cbscdpttneko kaesnijo in to navadno pomaga. Vai razburij^veži seveda ne vedo, da se ne sme priči očitati, da laže. Lahko se reče. da priča ne govori pratv, da je bilo drugače, da se priča moti, da ni resnica, kar govori. Očitek, da priča laže, je Pa že prestopek zoper čast. Ako bi vae priče, ki jim c*tožeucd vpričo sodnika očitajo, da lažejo, vložile tožbe, bi se dek> v pisarnah okrajnega in okrožnega sodišča povečalo najmanj za 50 odstotkov. Zgodi se pa tudi, da priča takoj zahteva ptrotokofiranje žaljivke in tako s' je zgodilo 9 šoferjem Antonom J. J. se je moral zagovarjati na okrožnem sodišču mrruH prestopka zoper čast. ki ga je zagrešil na okrajnem aodliču- Obtožnica ga je dottua, da je 19. maja pri raspravi, v kateri sta se tožarfla neki Avberj m neki CHušfcč, nabralil Lojtzko Jetovčevo, ki je pod prisego pričala, z besedami: Ne-srasnouca, aH si upate lagati tukaj, ko ste priseg«!! Obtoženec je jasno izrekel nekaj neresničnega glede uradnega poslovanja priče, to utegne škodovati njem časti in ugledu ter je pričo javno žalil. Dokad so bili na mizi pred aoduMooan, obtoženec je priznal, da je izrekel žaljive besede, razburjen je bil, a je obžaloval svoje dejanje, zato bo mu odmerili najnižjo kasen lO dni strogega aapora m 60 63n denarne kazni. poglavje o UMMHmmimm Čedalje več je mtadolstaskoir na zaAožni klopi. Večina se jfc zagovarja zaradi tatvin. Razcapani in tafinl UammaTtatMJM pros. jaćrjo po hišah in na skrivaj toefi po vseh goram ljubtjanskih unčah- Nekatere samo glad požene na ulico, nekateri zaidejo v družbo zločincev v letih, ko se vzbudi v mladih fantih pustolovska 2dočinci j»i kmalu dobe v avoj^ kremprje. Mnoge zapelje prihka. V Ljubljani je precej prekupčevalcev s starim železom, mladi izgubljenci začno z naAaranj-mri ^are_ ga železa ter končajo a tatvino starega, železa. Zanimivo je, da je večina mladoletnikov, ki so bili v zadnjem času obsojeni prt d okrožnarn sodiščem, kradla železo. V spoiiikni nam je se cela tolpa mlada h fantov in deklet, ki je bita. dobro organizirana in je kraictha, celo krste na pokopališču. Znacima je bila izpoved nekega mlado-tetiuka, ki ga. je sodfcfk vprasM, zakaj je pobegnil od. mojstra in začel ksrastL Fant je izjavil, da ga, je mojster pretepel m da je moral pozno v noč čistiti parkete. Ta fant je tudi kradel staro želeno z dvorišča neke tovarne. Priznal je vse in se je kesal in svojo obupano mateT prosil za c**pušča-nje. Mati in flfcn sta se jokala. Fantu so prisodi* 3 mesece atrogega zapora, dre le/ti pa bo pod zaščitnim nadzorom svoje matere. Pri prvem deliktu, ki ga bo storil, bo sodiš** nrtek> besedo m fanta oddalo v zavod za poboijSajwaoiJe. Potrebna javna dela v Radečah Radeče 22. septembra Bliža se nem zopet jesen, z njo vred pa deževno vreme, ki napravfja snoso vsako leto večje aM manjše poplave, pri čemer se odlstuje zlasti porok Sopota, Id tace skozi mesto. Regutacrja š vedno nI gotova. RegTrfirah* so potok pred. leti v dofnjem in srednjem toku. ni pa reguliran neposredno pred tefrvom. kar povzroča poptero. TVajno potrebno bi bilo, da se potok zregufira pred InVnsjs tako, da bi tekel neposredno pred SSBPSJS nekavj časa sporedno s Savo. Le tako se bomo obvarovan Škode, ki jo powsročaJ» pogoste poprajve v Radečah. Nadalje bo trena zgra dtti tudi nov most čez Soporto m to na gtavrri oestL Sedanji je že precej Slab, zato ga bo treba obnoviti. TucH žel**arji most čez Savo v Radečah je nujno potreben popravila, Ponekod so hlodi, potonan na tleh mosta, že zelo obrabljeni ter imajo mestoma gtoboke udrtne tako, de. je vožnja s koleni, vozovi al avtomobili zelo ne-prrjetna. Zlasti je onrsjb^ena leva stran mostu, ki petje k Radeč proti Sv. Petru. Gesto od mesta, M drži čez Savo, bi bilo nujno treba i iMiisiili vmj v Airini, kakor je grajena nosa »SttigTifteva gostilna. Preložiti bi bilo tntfi glavno ce^to, ki pelje skozi mesto. OovorBo se je, da so pripiav-ljerri načrti, po katerih bi vodila ta cesta tBc ob Sest ter bi >rezaku mestni ovinek. V tako IsjssjsssjsI »Crčl< pri Vrhovnem, kjer vodi tusta kskm 50 m vteoko nad Sašo, Je ta taca isrjtao potrebne ograje, kjer Se kaj lantao SMBal nesreča. Pnstn i'Hl kar nftakor ne aaox*Ptttjs m vssea promet. Kafa obla. na odloč^jočm ^potrsbnejsiml deflt kar hoda poadiurfll zlasti nssi dbubofasi krncfbo>?sSci, kj letnsajs je- Sira- 4 *£i~aVUNS£.I NAROD«, sobota, 24. septembra 1938. EUROPH" KRHNJ 99 Hotel I. reda« — VeHJu _ potniKi imajo iaredae Obiščite njegovo ELEGHI1TI10 KHUHRI10 DNEVNE VESTI — Naše naročnike ure« Ljubljane larjamo, da bomo morah žal vsem, ki nam dolgujejo naročnino za tri ali več mesecev. 1. oktobra list ustaviti. 6e nam dotlej ne plačajo zaostale naročnine. Zato jih prosimo, da poravnajo svoje zaostanke. ★ — Odlikovanje. Odlikovani so bih z redom sv. Save III. stopnje načelnik občega oddelka banske uprave v Ljubljani, dr. Mirko Pfeifer, načelnik upravnega oddelka dr. Josip Hubad in župnik Frane Traiber v Smiklavžu pri Slovenj gradcu, z redom sv. Save IV. stopnje Ivan Gračner, bivši banski svetnik in upravnik zdravilišča v Rogaški Slatini, Josip Bartd, veleposestnik pri Sv. Janžu blizu Dravograda, Niko Sadnikar. veterinarski inspektor v pokoju v Kamniku in Ivan Zabret, župan v Predosljah; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Anton Bevec, trgovec v St. Vidu pri Ljubljani, z redom sv. Save V. stopnje Anton Zabukovšek, Anton Pavlo" vič, Fran Prešern, Vido Bcvc in Jože Šenčur, policijski nadstražniki v Ljubljani in Anton Auman, bivši trgovski pomočnik v Krškem, z zlato kolajno za državljanske zasluge Leopold Drechsler, mojster v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, Valentin Lužanc. Gregor Pokec in Ivan Benedik, kovači v tovarni kos in srpov pri Sv. Lovrencu. Jernej Semič, Anton Legiša, Lojze Golja, Martin Dolinar, Jožef Stare, Pavel Kavšek, Ivan Kebek in Anton Vončina, policijski nadstražniki v LJubljani. Tomaž Kalan, voznik in Fran Zorman, delavec v tovarni Indus v Ljubljani, s srebrno kolajno za državljanske zasluge pa Karel Jcseničnik, policijski stražnik v Ljubljani. — Obrtniki, nameščenci, trgovci! Izpopolnite svoje strokovno znanje v večernem trgovsko-pisamiškem tečaju. Ustne ali pismene informacije dobite na Chri-stofovem trgovskem učnem zavodu, Ljubljana. Domobranska 15. Telefon 48-43. Čitajte današnio objavo ravnateljstva! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V felSKl. TELKFON 41-79 spi jonažni velefilm Mdlle Docteiir V glavni vlogi Dita Parlo. Predvajamo: v soboto ob J£9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7., in 9. uri in v ponedeljek ob %9. uri. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik. SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: V kraljestvu valčka Din 78.— plačate za Putnikov izlet v Trst dne 16. oktobra 19S8. — Kabel Beograd—Maribor. Nedavno so listi poročali, da je ustanovljena posebna komisija, ki naj bi proučila vprašanje, ali ti nun a- domaČa tov;Lma položiti kabel na progi Beograd—Maribor — državna meja. Komisija je končala svoje -lovici avgusta. Zdaj so večinoma odletele že zadnje. Za odhod so pripravljene že tudi druge ptice selivke v kolikor še niso odletele. Zgodnja selitev ptic pomeni po opazovanju našega Vodstva zgodnjo in hudo zimo. — Neimenovan, zaveden narodni trgovec iz Ljubljane ie poslal Družbi sv. Cirila In Metoda zavoj blaga s eledečim dopisom: >Kakor že nekaj let, pošljem tudi letos po svojih skromnih močeh nekaj blaga za obmejne šolarje. Javne zahvale seveda ne želim, ker ne delam to radi reklame. Veselilo bi me le če bi našel vsaj še nekaj posnemovalcev^. Enake želje ima toda Družba, ker želj zlasti za letošnji božič še v višji meri obdarovati obmejno Šolsko mladino kakor doslej. ž Dr. tt Metljak specialistka za notranje bolezni je odprla privatno prakso Mihlošičeva cesta 16-1« Ordinira od y22. do «/24. ure. — Is »Službenega listat«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 77 z dne 24. L m. objavlja uredbo o normalizaciji, uredbo o čuvajih nedržavnih gozdov, s katero se dopolnuje zakon o gozdovih, pojasnilo o oprostitvi mož od vojaške službe, oprostitev turističnega propagandnega materiala iz Holandije od uvozne carine, odločbo o kontroli vnosa in iznosa špirita, odločbo o spremembi mej med župnijama Sv. Lovrenc in Trebnje m spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. — živalske kužne boieazuL Po stanju z dne K), t. m. je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 300 dvorcih, svinjska kuga na 60, svinjaka rdečica na 56, kuga čebelne zalege na 11. perutninska kolera na štirih, vranični prisad na 2, su-stavec . na 2, garji na 3, mehurcasti izpuščaj na 3 in smrkavost na L * Letošnjj kongres Zve«e planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo v soboto in nedeljo dtte 1. m 2. oktobra O., v Beogradu. V soboto se prične, zborovanje ob 9. dopoldne v dvorani Zanatskega doma v Hr-leadarski utici br. 1. V nedeljo bo zbor v veliki dvorani Infenn>rskega doma v u*iei Kralja Ferdinanda št 7. m to ob 10.30 Pred otvoritvijo kongresa bo ob 10 otvoritev fo-to-razs%ave, ki bo vsot ovala pAaninske slike iz vse Jogoslavdje. V nedeljo. 2. oktobra okrog 15. ure bo slpansf izlet KINO SLOGA, TeL 27*30 tihotapskega filma Mr. MOTO - RUMENA MASKA v elavni vlogi Peter Lome kot nenadkrOjivi detektiv. Odttesn fihm poln dnunatičnOi dogodkov tn pustolovnih zapleti jujev. — Predstave danas ob 16«, 19.15 in 21.15 uri! eev na Optenac in to z avtobosi k Beograda. Planinci, ki se zanimajo aa snete po kongresa Zveze, dobijo vse podrobne informacije v društveni pisarni SPD v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti in pri vseh podružnicah SPD. — Gradnja x«4e*ničk* proge &. J*nž— Sevnica se bliia ksaea. železniška proga, ki se gladi od Tržčča do Sevnice že nekaj let, se bliža svoji dograditvi. Proga je izpeljana do Save v Bosta** ju. Po novo vgrajeni železnici že vozi tovorni vlak, ki prevaža gradbeni material iz Tržišča proti Bo-štanju oziroma obratno. Vozi z normalno kitrostjo in je s tem že tudi preizkušena rtovozerrajena prona. Pri dehi pa je Še vedno zaposlenih okoli &>G delavcev. Čez, Savo grade nov most s tremi velikimi oboki, od katerih sta dva že gotova, tretji pa je še v delu. Tvrdke. ki je prevzeJa gradnjo tega mostu, zaposluje tudi precatj delavcev. Od mostu do postaje v Sevnici se bo tudi v najkrajšem času pričelo z gradnjo žel. pro tre. Ker ta razdalja ni bes velik«, bo dograditev te proere končana tudi v najkrajšem času. Med postajo in Savo so dogradili novo moderno kurilnico, kemor so tudi že n-apj-liane tračnice. Predvideva se. da bo prosa-Št. Janž—Sevnica končana v dobrih dveh mesecih in da se bomo že letos vozili po tej prosi skoz; Tržršče v Novo mesto. Putnikove biljetarne sprejemajo prijave za izlet s posebnim vlakom v Trst dne 16. okt. 1.1. — Nas izvoz lesa. Po uradnih podatkih smo izvozili v avgustu 95.778 ton lesa v vrednosti 90.S milijonov din, lani v avgustu pa 81.500 ton v vrednost} 83.1 milijona din. Tako je bil letos v avgustu izvoz našega lesa večji za 14.200 ton ali 17.4% po količini in za 7.7 milijonov din aii S.?3% po vrednosti. V prvih osmih mesecih tekočega leta smo izvozili 639.042 ton lesa v vrednosti 567.9 milijonov, lani v istem času pa 798.786 ton v vrednosti 750.1 milj. Letoe je t»il torej naš izoz lesa manjši za 159.744 ton po količini in m 182.2 mili iona dm po vrednosti. Najboljši kupec našega lesa je bila letos Italija, za njo pa prideta na vrsto Nemčija in Anglija. — Hrvatski planinci na Mrriiei in Sveti planini. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme priredi jutri za svoje člane skupen izlet na MrzJico in Steo planino. Udeleženci izleta Re odpeljejo s prvim jutranjim vlakom do Trbovelj. — Novi tovorni listi. Uprava državnih monopolov oddelek za prodajo v Beogradu razglaša., da pr/kvo s 1. oktobrom t. 1. v promet novi tovorni mednarodni navadni in brzovozn; listi po 2.50, 20.50 in 25.50 din, ki se morajo uporabljati od tega dne. Prejšnje mednarodne navadne in brzovozne tovorne lLste zamenja tukajšnja uprava po t. oktobru t. 1. Rok zamenjave bo trajal 90 dni t. j. do 29. decembra t. 1. — Balkanski koneres specialistov za bolezni nosa. grla in uše«. V Atenah je bil v Četrtek zaključen Ivalikanski kongres oro-rinolaringolcgov. Na kongresu je bilo precrtanih 45 referentov, med njimi tudi referat našega zdravnika dr. Glumica. Kongresu je prisostvovalo nad 200 zdravnikov bal-kaAskih držav. — Din 78 plačate za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobr2 1938. — Potujte s Putnikovim dobro pripravljenim izletom v Trst. — Sam o din 78, brez vsakega doplačila plačate pri Putniku za izlet v Trst dne 16. oktot«ra 1938. — Palada in Kukuljevjć odpotujeta v Brazilijo. V Splitu se je mudil v četrtek naš prvak v tenisu Jastip Palada, ki ae je odpeljal ponoči s pomikom >Neptun»ia>«: v Sanfcos v Brazilijo, kamor prispe 7. oktobra. Tam se sestane s Kukuljevicem, s katerim odide na turnejo po BrazaiijL — Plačevanje davkov Po čekovnih nakaznicah. Da bi 9e olajšalo delo z izterja-vainjem davkov in da bi ne b*U> treba davkoplačevalcem izgubljati časa, je po posrečenih poskusih uvedena po vse(j državi nova prakčsa plačevanja davkov in drugih terjatev po čekovnih nakaznicah pr Poštni hranilnici. O tem so finančne dorekcije obvestile podrejene davčne uprave in jim dale potrebna navodila. — 4.000.000 hI vina bomo pridelali letos. Finančno ministrstvo je s posebno uredbo dovolilo uporabo trošerine prostega sladkorja za siaienje mosta. To je pa zlasti za male vinogradnike zek> zamudno in drago delo. Zato se je organizacija dalmatinskih vinogradnikov obrnila na ministrstvo z brzojavno prošnjo, nad oi finaone direkcije dovoljevale nakup trošarine prostega sladkorja ne pa ministrstvo. V prošnji je rečeno da to znašal letošnji pridelek vina v naši državi okrog 4,000.00© hI, torej mnogo več nego ga popijemo doma. Zaradi lepega vremena bo vsaj v Dalmaciji vino rudi dobro in mosta ne bo treba kdo ve kaj sladiti. — Razpisana sluiba banov i nekega cestarje. Razpisano je službeno mesto bano-vinskega cestarja in sicer za progo od km 0.00 do km 7535 banovineke ceste II. reda §L 260 Borei—Sv. Flori jen. Prošnje je treba vioziti najkasneje do 15. oktobra pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. — Obvestil«. Dovoljujem ^ sporočati vsem. ki ima:o wojce pokopane v Julijski Krajim" (ItsJija), da pripravljamo za dan mrtvih v dneh od 29. oktobra do 1. novembra izlete v Trst. Gorico, Vipavo in htrijo. Tioeadovne rnformactje boste prejet od lr>. oktobm nUtiTei v vseh bjfjetemafc Pnteflca. Zfvcza za rajski promet za SkmoSjo, Ljob-rjani. — Vreme. Vremenska napoved pran*, da bo delom oblačno, sicer pa lepo in anerno topio vreme. Včeraj je nekoBBoo deževalo v Sarajevu. Najvišja temporatara jo znašala v SpKtu in Dubrovnik« 36, v Beogradu 24. na Rabu 23, v 7agrebu 22. v L i ubijani 21.2. v Mariboru 20.2, na Visu 20, v Sarajevu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljeni 767.4. temperatura je znašala 10.7. — SanoiiMr aturen^ce ^"^1 lnJc v Zar Včeraj * jutra j se ie zastrupiV v Za-s prjnorn sruScrnja Amalija Krenov- šek. doma it Krfkega. Njena gospodarja je na potovanju m Amalija je bala sama doma, zato je pri samomoru njhee ni oviral. V kuhinjo je prinesla šop Čaaotwsnaa)i napi rja in blazinice, poten ie pa dobno za- KOMEDIJ A, POLNA sijajna KINO UNION — TEL. 22-21 Danes ob 16., 1^.15 in 21.15 uri. Vzrok za ločitev — in flagT&nti. Dve url smeha in zabave! HUMOR DUHOVITEGA Any Ondra In Paul Horbiger v duhoviti komediji VESELA ZAPELJIVKA pria vrata in okna ter odprla plinovod. Tako je bila pripravlje-na na snirt. Zjutraj so sosedje iz mansardne-ga stanovanja opazili Amalijo kako leži iztegnjen* v kuhinji na tleh. Obvestili so stanovalce sosedne hiše, ki so pa poklicali policijo. Prišla je komisija, ki je pa mogla ugotoviti le sinrL Kaj Je pognalo Kronovškovo v obu,p ni znano. Že v marcu se je hotela v istem stanovanju za&trupit.j s plinom, pa so ji to preprečili. — Tujo ženo je ugrabil. Bosanec Smail Ibrahimović je by pri vojakih. Ta čas je bila pa ugrabljena njegova žena Kevra. Žena ni hotela ostati sama na gruntu in je odšla k svojim staršem v vas Ivančič. V tej vasi pa je bjl zaljubljen v njo Camil Fcrič še ko je bila dekle. Zdaj ko je odšel njen mož k vojakom, je *ant smatral, da je to ugodna prilika, da pride do ljubljene žene. Zvečer je prišel v hišo njenih staršev in ker ie bila sama doma, jo je krat-komalo ugrabil in odnesel domov. Cim je njena mati to zvedela, je odšla za njo .ji ostal v Feričevi hiši. da bi hčerka ne bila santa z zaljubljenim fantom. — Dve smrtni nesreči. V Brezi se je pripetila včeraj zjutrai smrtna nesreča. V bližini Breze lomijo kmetje apnenec. Včeraj zjutraj sta delala Ragib in Šalim Her-ce. Naenkrat se je odtrgala velika plast zemlje in kamenja ter ju zasula pod sebo:. Prihiteli «> drugi kmetje, da bi ju rešili, toda od!kopali so ju sele čez 20 minut. Šalim ie bil že mrtev Ragib pa le lahko poškodovan. Druga smrtna nesreča se je pripetila v četrtek zvečer v Vijikovcih. kjer je padel 70-letni me?ar Vilim Hes tako nesrečno s kolesa, da si je prelomil hrbtenico in je bil takoj mrtev. Iz Ljubljane —lj Vse kar je prav. Na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom nam pošilja Tou-rex-Slovenija naslednje pojavilo. Da ne bo kdo krivo razume' ali celo mislil, da srna nalašč izbral: 9. oktober za izlet v Trst. moramo :avnosti pojasniti, da smo poskrbeli, da bodo udeleženci lahko prisostvovali žalnim č»večanostim ot obletnici tragične smrt- blagopokojneua kralja Aleksandra I. Zedilnitelja. katerih se udeleže tudi naše oblasti v Trstu. Za izlet v Trst emo doLočili ta dan zaradi ugodnosti, ki jih v navadnih dneh ne bi mogli doseči. Gledat) moramo na to, da prirejamo izlete v začetku meseca, ko se jih lahko udeležujejo tudi srednji sloji, ki so na takih feletih itak vedno v večini. Izleje je pa mogoče prirejati samo ob nedeljah. ker so sicer stroški mno-zo večji. —lj Tekme letečih modelov bodo v nedeljo S. t. m. ob 14. na liubliauAkem letališču. Nagrade, k' jih bo dtil zmagovalcem ljubijandki oblastni odl»or aerokluha, so za motorne modele: 1. nagrada: brezplačna vožnja z letalom iz Ljubljane na Sušak in nazai . 2. lep kovinast model 3. ^Knjiga jugoslovenskog vazduhoplovstvac. Za jadralne modele je prva nagrada lepo prehodno darilo, 2. brezplačna vožnja z letalom nad Ljubi i^ano. 3. >Lstorija jugosJoven-skoe vazduhoplovstva« * Večerni trgovsko - pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, objavlja: Kakor vsako leto se tudi letos z začetkom oktobra otvori VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ ZA IZOBRAZBO PISARNIŠKIH MOCl. Ta tečaj je namenjen onim. ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim. ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem obrtnikom in vsem ostalim ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šol Poučuje se: knjigovodstvo korespondenca slovenska in nemška, trgovsko računstvo, trgovinstvo in pravo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina Poseben tečaj, za srbohrvatsko korespondenco, italijanščino z italijansko korespondenco nemško stenografijo itd Udeleženci lahko obiskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posamezne predmete Večerni trgovski tečaj tukajšnjega zavoda je po svoji organizaciji najpopolnejši in je odobren po pravilniku, ki ga je za ta zavod še posebej potrdilo ministrstvo trgovina In industrije Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni izpit in dobe završno izpričevalo Šolnina je primerno nizka, da je obisk vsakomur omogočen Christofov zavod je največji te vrste in najmoderneje opremljen Edinstvena stro-jepisnica s 40 pisalnimi stroji, računski stroji. Specialne učilnice za knjigovodske in pisarniške vaje. — Vsa pojasnila ustna in pismena ter brezplačne nove prospekte daje ravnateljstvo Informacije tn vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne ta zve-čer do 8 ure. Točen naslov: Trgovsko učflisee »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska št. 15. TeL 48-43. —lj Umrli so v Unbljaiij od 16. do 22. t m,: Arse^hy Marija, 79 let, raeebnica. Tehovnik Marija, 75 let, zasebniea. Lezniej-ky Leopold ina. roj. Kumelj, M let. vdova zaaebn uradnJka, Brerelj Ivana, noj. Bacanu 51 let, vdova čevUar. mojstra. Maister Marija, roj. Stergar, 53 let. vdova pt> g*~ neralu, Maribor. Ouzeij Neža. 73 let delavka tobačne tovarne v p.. Knez Andrej, 73 let uraetafk tobačne tovarne v p.. Toni Franc, 47 let, kovač. Šmarje pri Ljubi i^m. V ljubljanski bolnici «o umrli: Majer .lofe, 71 let, prosjak. brvuKšče nestalno. Eltrin Jožef, 58 let, kreinrk. Litija. Pestotrrčk Ivan. 1 leto. sm posestnika. Hudo, obč. Radomlje pri KamirJku. Zupane Jane«, 50 tet. mlekarski pomoflnšk, Boh. Srednja vas. Do-bršek Karol. 59 tet potmi impe%lor v p. —lj Posebna ortopedska šsfska telovadba drsava« šolske poHkKutke v Vfobtjaai m bo vrSile rudi letos v telovadtaka L državne reaine jjimneaiie v Vegovi rrfiei. Tekovadne ure bodo vsak torek in četrte* popoldne, točeno nt dečke ai dektjes. V taiajc se s.prejjejnajo otroci osnovnih, nie^čjjifrkih in srednjih ^ol. ki imajo slabo telesno držo, e»labo bojo. so slabo razviti in so potrebni posebne oininastike. Poliklinika iina v ortopedskem odseku zdravnika in učitelja telovadbe. Vpig v tečaje se vrSi na državni šolski polikliniki vsak dan v dojioldantikih urah. —lj Ženska obrtna šola v Ljubljani. Vpisovanje hoopibantk v tečaj za krojenje in šivanje oblek bo v ponedeljok *Jo'. t. m. in v torek 27. t. m. vsakokrat ot- jx>l 11. uri in ob pol 17. uri v sobi št. 20. pritličje (levo) —lj V kapeli narodne starokatoliške eer-kve na Gosposvetski cesti 5t. 9 v BSaVal o 25. t. ni. ne bo s'užbe tožje, ker bo ista ob 10. uri v Delavskem domu na Jesenicah. —lj Gostilna Martine Zg. Šiška, prejel* snio pošiljko finega šipona! Domače krvavice! Jutri koncert! —lj Plesni zavod >Jenko< v Kazinj otvo. ri svoje pouene tefajc za druiabni ples v sredini oktobra, takoj ko se vrne mojster Jenko s študijskega potovanja iz l*ariza tn Londona, kamor je bil odposlan kot dale-trat Udruženja jusjoslov. plc«»iiih učiteljev. Natančnejše cloiie vpisovanja in lllftu UMUliJ bo Še objavljeno. —lj Norodošle državne srefke prodaja menjalnica Reirher Turk. Iz Maribora — Jutrišnji sokolski nastop v Kamnicl pri Afariboru je odpovedan. — Vsepovsod triki in špekulacije. Kakor vsako leto. so tudi letos v tednu Rdečega križa pri vozovnicah poštnih pošil'kah itd. obvezne znamke. RK. Pa so se našli pre-vejanci, ki pobirajo avtobusne vstopnice z znamko RK. ki jo potem previdno odlepijo in vnovčijo Značilen posel, ki lepo osvetljuje špekulantske podvige naše dobe — Starokatoliška cerkvena občina sporoča svojim vernikom in prijateljem da jutri v nedeljo 25 t. m. ne bo obič-iine sluŽ« be božje in da bo v oktobru le rrvo. tretjo in zadnjo nedeljo s pričetkom t b devetih v Narodnem domu. — Mednarodna razstava umetnostne fotografije je bila slovesno otvor jena >\ .. I dopoldne ob 11. v Union.^ki dvorani Iz Cel|a — Izlet v TrM. Celjska ^Nvn I poroča.: »BloretffJK«, tnjBfco^roin tna go-spodaiska zadruga v Ljubljani, oramai i letos na dan 9. oktobra s po« riMutan vMn-kom izlet v Trst. O teh izle-'ih in ponašanju naših ljudi v Italiji s.ti? ta mai sliSali. Da smatrajo Slovenci b.:? !). -^1"-ber za najprimerneje dan za veh;: t v Trst. je pa poglavje trvoje vrst?, o k> terern na tem mestu ne m^rmoovui nepozab**;!: *^ia-tov Mira e^ernigoja in Franja Vinica, k: yo bo puirediia v mdeljo 25- t. a* do\>Jl !ne Starešinska organizacija ^Slo^a. v Celju. OO.- brata nam je ugrabila imit njunega najbolj vnetega sokolovanja. Zbi-raliSče za poklonitev bo v nedeljo oh 10 dopoldne pred kolu dve rom. LTđ Kžba v civilu z znalci. —c Tri iiogom.:»tne tekme. V nedeljo 25. septembra bodo na igrišču pri * Skalni kleti« tri nogeni tne tc^kme. Ob 10.30 bo pričela drugoraz^e^nt» prvenstvena tekma med SK Lahkim in Hrastnikom, Ki jo bo sodil g. Oberlinotner Ob 15, bo prvenstvena t kma mlalin AUetikov in SK Celja, ki jo bo sodil g. Preafcnger. Ob 16.15 pa se bo p.i.'eia p* dsavezna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Celjem. Sodnika bo del f^iral na željo Atletikov sodniški odbor JNS. Zato tekmo vlada izredno velfko zanimanje, ker bo arečanje gotovo zek> živahno in napeto. —c Tri nesreče. Ko se je vračal 13lctni kurjačev ain Josip Osebek iz st. Pavla pri Preboldu v četrtek cltrog 11. dopoldne iz šole domov, j: padel na postaji v Žalcu tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Istega dne se je ponesrečil 29 letni gozdni delavec Gregor Kropušek is Bočne pri Gornjem gradu. Pri spravljanju lesa gra je zadel hlod in mu zlomil desno nogo pod kolčnem. Ko je 26 letni drvar Štefan Cruzek z Donačke g^r nakladal v sredo v StopercaJi pri P^ogatcu drva na vagonoek, je padel z vagončka m se m<č-no poškodoval po obrazu. Ponesrečenci se zdrarvijo v celjski bolnic L —c Umrl je v petek na Ložnici pri Celju 41 letni posesinik Ivan Nachberger. —c Xoeuo leKaminko službo ima od sobote 24. t. m. do vštetega petka 30. t. m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj t na Glavnem trgu. Iz Rimskih toplic — nas je v bistvu že končala tujsko prometna sezija. Cez leto je bilo v Rimskih toplicah mnogo gostov Največ je bilo seveda Zagrebčanov. Mnogo pa je bilo tuđi Nemcev in nekaj tudi Madžarov in Se ostalih narodnosti. CešČe smo slišali pritožbe letoviSčarjev, da so pen-zijske cene previsoke. Ali bi ne bilo v interesu večjega tujskega prometa, da bi se znižale? Naprošamo vse naše tujsko-prornetne interesente, da bi uvaževali to željo, saj bo njim samim v korist. Ker je lepo solrjčno vreme, je zunanji bazen Se vedno odprt, ker vidimo Se nekaj kopalcev. Tudi v gradu je še nekaj zaostalih i gostov, ki pa nas bodo kmalu zapustili. Mlarlfte tf tefi CND i Štev. 214 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 24. septembra 13S8. i*rrsw 9 Zlata Praga v usodnih izdaje kar po vrsti — Praga ]e zlasti F^aga, 19. septembra Kakor vsako mesto, ima tudi Praga svoje značflnosti, ki vzbude pri tujcu najprej pozornost. K tem značilnostim je treba zdaj se prištevati posebnosti praškega življenja v teh dneh svetovne nervoznosti. Kakor sem že nekajkrat naglasil, češka mesta na zunaj ne kažejo nobene bistvene spremembe zadnje čase, med tem ko se vznemirja ves svet, ko je prišlo v angleških in francoskih mestih do velikih manifestacij za Češkoslovaško in ko London in Pariz živita v mnogo večji vročici kakor Pragu, Vendar lahko opaziš marsikaj značilnega tudi v Pragi, kar sicer ne kaže, da so Pražani vznemirjeni, a je posebno značilno za te dni. Ce pride Ljubljančan v Prago, je najbolj presenečen nad izredno živahnim prometom, ki je živahnejši kakor na Dunaju. Oe bi bil v Ljubljani tako živahen promet, bi Ljubljančani najbrž že v nekaj dneh izdihnili pod kolesi avtomobilov in tramvajev. Toda Ljubljana poseka Prago z živahnostjo kolesarskega prometa; kolesar je v Pragi bela vrana, med tem ko je avto-mobilistov približno toliko kakor v vsej Jugoslaviji. Ljubljančan se mora najprej navaditi hoditi čez cestna križišča, pa tudi hoditi po hodnikih. To ni tako lahko, ker je na Češkoslovaškem smer vožnje in hoje leva. Orientiraš se v Pragi zelo hitro. VItava in Hradčani sta kažipot, razen tega je pa po vsem mestu toliko značilnih umetnostnih spomenikov in znamenitosti, ki jin tujci navadno poznajo že od prej vsaj po razglednicah, da se ne moreš izgubiti. Dobra orientacija so tudi številne tramvajske proge, označene s številkami. Vsi vozovi proge so označeni z eno in isto številko. Tramvajska voznina je enotna, 1.20 Kč in za to voznino se lahko pelješ tudi po krožni progi, dobro uro dolgo. Mimogrede naj omenim le, da bi se Ljubljana razprostirala po vsej Ljubljanski kotlini, če bi bila tako velika kakor Praga. V dolžino sega Praga približno tako daleč kakor je od Ljubljane do Kamnika. Praga pa še vedno rase v pravem velikomestnem tempu. Po vojni so se razvile nekatere četrti, ki Štejejo po nekaj sto tisoč prebivalcev, n. pr. Žižkov. — Kjub izredno živahnem prometu ni posebnega hrupa. Avtom obilisti ne trobijo mnogo, čeprav vozijo skoraj z večjo hitrostjo sredi mesta, kakor pri nas na odprtih cestah, saj jim pešci ne skačejo pod kolesa. Mi. malomeščani, se zanimamo predvsem za življenje na ulicah, radi ogledujemo lepe izložbe, kjer nam cene kažejo najbolj, v kakšnih razmerah žive Pražani v primeri z nami. Kdor pride na Češkoslovaško prvič od nas. se ne more dovolj načudit* nizkim cenam konfekcijskega m manufaktur-nega blaga ter obutve. V resnici krasne moške oblake iz solidnega blaga so po 400 do 500 Kč. Po 80 ao 120 Kč meter dobiš že lepo blago za moško obleko, kakršna bi pri nas veljala tudi 1.500 din. Poceni je tudi perilo. Klobuki so približno enako dragi, kakor pri nas. Sadje v Pragi ni dražje kakor v Ljubljani. Na vsakem koraku naletiš na slaščičarno kakor tudi na vinarno ali točilnico piva. številne slaščičarne, delikatesne trgovine ter prodajalne mesnih izdelkov, da točilnic piva ne omenjam, so najznačilnejše za češka mesta. Cehi se zelo sladkajo; v slaščičarne ne zahajajo le otroci in damice, temveč tudi moški. Cehi so takšni sladkosnedneži. da slade celo salato. Tudi kislo zelje je včasih sumljivo sladko, kar ni za slovenske želodce. Kdo bi se potem takem čudil, da Cehi popijejo toliko piva, ki si z njim pač morajo poplakniti sladkarije. Slaščice so zelo poceni: bonboni so tu skoraj cenejši kakor pri nas navaden sladkor. Poceni je tudi pivo. Samo po sebi se razume, da Slovencem pivo na Češkem Še posebno tekne ter da se jim zdi mnogo boljše kakor doma. Za Prago * so tudi značilni avtomatski bifeji, kakršni so sicer adaj že mednarodni, toda v praških bifejih vam postrežejo pred vsem s praškimi specialitetami, ki jih je toliko, da si Slovenec nikakor ne more zapomniti vseh imen. V ljubljanskem t Daj-damu« je včasih, ob nedeljah huda gneča, če pa hočem označiti promet v praških bifejih, zlasti na znameniti Vaclavki. moram reči, da je to slika prave veliko-mestne džungle. V ogromnem prostoru je kakor v nekakinem kotlu, kjer se meša množica v neverjetni gneči, da ne moreš razumeti, kako ljudje tukaj sploh morejo jesti, saj pogosto ni toliko prostora, da bi dvignil roko do ust. Toda sčasom se navadiš tudi tega. V teh bifejih te tudi preseneti, da so gostje meščani vseh vrst. Tu ne jedo le dijaki m delavci, temveč predvsem uradniki, vpokojenci, turisti, ki se Se ne orientirajo po restavracijah, dame s promenade in skratka še vsi drugi, ki so lačni in ki bi radi bili hitro postreženi- Dobiš vse od navadnih sendvicev in klobas, do pečene gost, raznih »polivk«, taedlikov in zelja, dunajskega zrezka ter dobre vrste čeških specialitet. Med temi apeciaHtetami naj omenim le češpljeve cmoke, ki fih dobiš pošteno porcijo za 2 kroni. Nekateri izmed nas malomesčanov se na vadno boje, da bodo za Prago preveč malomeščansko oblečeni, zato se pa človek tem bolj čudi nad preprostostjo Pražanov; nikjer ne opaziš našemljenih gizdalinov in tudi ženske so po večini oblečene preprosto. Toda ne le na ulici, temveč tudi v gledališču in v kavarnah. Tudi v tem se očituje češki demokratični duh. Kakšna razlika je v tem pogledu med Pražani in Zagrebčani! Pri navadnih gledaliških predstavah v Pragi nihče ne vzbuja pozornosti, četudi je oblečen v svetlo promenadno obleko. Tujec se v Pragi prve dni zelo čudi, da tako težko dobi v trafikah znamke. Lahko obredeš do deset trafik, pa še vedno ne boš mogel kupiti niti deset znamk. Pošiljajo te na poŠto po znamke ter se izgovarjajo, da jim je zaloga pošla. Za vsako znamko se pa tujcu ne ljubi hoditi po pol ure daleč na pošto. Zvečer, ob 20., so zaprte že skoraj vse trafike. Pozneje se tujec prilagodi; sprevidi, da lahko dobi v vsaki trafiki znamke, če kupi tudi kaj drugega, Ce kupiš vsaj eno razglednico, ti postrežejo z znamkami za ducat razglednic. Med posebnimi značilnostmi lica Prage zadnjega časa je opuščanje svetlobne reklame, barvnih neonovih svetil, ki sicer nu-diio velikim mestom ponoči poseben čar. Meščani se drže navodil mestne občine in P-*»sra je zato ponoči nekoliko manj barvito . Danes donoldne me je nafbolj presenetila velika množica liudi v nek' stranski uVrl ored vrati trgovine MT«H1 sem. da je pri-š'o do kakšnega incidenta ker sem ODazil Fvredi množice redaria. Ko sem pa prečita! nanis trgovine se nisem več čudil: proda-JaU so plinska maske \n ljudje so stali pred trgovino v grnči da pridejo na vrsto — kakor med voino ored pekarnami. Zadnje čase je veliko povpraševanje po tako zvani liudski plinski tnaUfi, ki je znatno cenei-ša. in sicer jih prodaia"jo po 05 Kč. Te maske 99 v nr-Vatorih trgovinah že razprodane, zato ljudje poreerajo tem bolj po njih v drugih trgovinah. Zanimivo je bilo opazovati ljudi, ki so čakali, da pridejo do plmskih mask. Bili so mirni, disciplinirani, brez vsakega sledu zbeganosti. Mirno so čakali, da pridejo na vrsto, kakor da kupujejo vstopmce za kino. Tega prizora ne bom tako kmalu pozabil. S. Praga, 21. septembra Ko pride Slovenec v Prago, je prav tako prevzet od čustva ponosa kakor Čeh; Praga je slovanska prestolnica in ne le češkoslovaška. To smo začutili že na prvi praški cesti, ko smo se pripeljali v soboto opoldne v to, eno najlepših mest na svetu, ko so nas Pražani pozdravljali po mestu, da je bil naš prihod podoben prihodu nekakšnih junakov. Ce veste kako živahen, v resnici velemesten promet je v Pragi, da je en avtobus prav za prav kapljica v morju, si lahko mislite, da je prihod ljubljanskih visokošolcev v resnici zbudil izredno pozornost. Takoj po prihodu so nas oficielno pozdravili v prostorih CJ lige, toda ne le oficielno. Ko je govoril dobri znanec in prijatelj Slovencev, bivši čsl. konzul v Ljub ljani ter ustanovitelj ljubljanske JC lige O. Beneš, je njegov glas razodeval globoko ganotje. Naši gostitelji znajo naš obisk v teh časih še posebno ceniti in izražajo nam celo občudovanje, da smo šli na pot. V Prago smo prihiteli s takšno ljubeznijo do slovanske prestolnice — lahko bi rekli z žejo po njenih edinstvenih lepotah in s hrepenenjem po njenem vzdušju žlahtne kulture, da smo že prvi dan želeli videti čim več ter se povsem prepustiti valovom tega tako stopnjevanega življenja. In videli smo v resnici mnogo in čez nekaj ur smo bili že domaČi na praških ulicah. Vas pa seveda zanima, kako so vplivali na praško življenje svetovni dogodki zadnjega, časa. No, Praga se ne more mnogo spremeniti, ker je njen življenjski sistem premočen. Nikjer se ne kaže na zunaj nič posebnega, kar bi opozarjalo na svetovno krizo. Pražani so preživeli krasen wee-kend; v soboto popoldne se je mesto začelo prazniti, ker je bilo lepo vreme in na okoliških cestah, ki drže v prava velemestna letovisčarska naselja vzdolž VI ta ve, kjer se brez konca vrste weekend hišice — je bil nenavadno živahen promet. Zdelo se je. da so Pražani pozabili na vse skrbi in da jih časopisna poročila več ne zanimajo. V soboto so izhajale le redne izdaje praških dnevnikov in ljudje so si oddahnili že zaradi tega. Prejšnje dni so ti- A. Schmilling: Nočni mir Obračal sem se neprestano z ene strani na drugo in poskušal zaspati. Zaman! V stanovanju nad nami je oila zbrana razigrana in razposajena dražba. Pravkar je prepeval mlad ženski glas: >Jaz pa imam solzice... v svoj ih mladih, očeh . . .« Obenem je plesal nekdo svoj nevaren, neroden solo ples. Potem sem zaslišal zamolkel izbruh smeha in nekaj težkega, po teži gotovo blizu metrskemu stotu je padlo na tla nad mojo g*avo. V naslednjem trenutku se je odtrgal kos ometa od stropa najine spalnice in padel brezobzirno na čelo moje žene. Moja žena Hilda je planila pokonc', obsedela je vsa razburjena na postelji in prižgala luč na nočni omarici. — Vstani in pojdi takoj £ori! — mi je naročila s pretečim glasom. — Te orgije, ta masa ker ali kar se že tam gori dogaja, mora takoj prenehati. In požuri se, strahopetnež leni, sicer nama pade še cel strop na glavo, če nemudoma ne pose zeva vmes. — Saj je bil samo neznaten košček apna, — sem dejal, da bi jo pomiril. A že me je ošinila s tako pretečim po- I gledam, da sem urno skočil iz postelje 1 in površno oblečen odhitel kar na slepo srečo gori. Hiteč po stopnicah v drugo nadstropje sem razmišljal o položaju in spoznal v svojo nesrečo, da moje poslanstvo ni nič kaj prijetno. 2e od mladih nog sem bil prizanesljivo naklonjen ljudem, ki se hočejo zabavati, a koncem koncev je padel moji ženi na glavo res samo neznaten košček apna Prihitel sem gori in pozvonil Vesel mladenič v harlekinski nočni čepici s cofkom na glavi mi je prišel odpret. V roki je držal do polovice napolnjen kozarec, iz katerega je dišalo po Žganju. — Prihajam od spodaj, — sem začel v zadregi. — Po kaj pa? — je vprašal mladenič in izpil v dušku whisky s sodo. — Stanujem pod vami, — sem mu pojasnjeval nagibe svoje nočne poti,— in ne morem zaspati. — A15 ste poskusili Šteti do tristo? — je vprašal mladenič in na obrazu se mu je poznalo, da se mu smilim. — Da, poskusil sem, štel sem celo daleč preko tristo. Toda zaman, nič ni pomagalo. Veste, jaz sicer nerad kratim komu veselje, toda vsaka stvar ima svoje meje. V našem stanovanju so padali na tla že koščki ometa. Odkrito rečeno, čudim se, da niste napravili že luknje v stropu. skarne bruhale na ulice skoraj brez presledka posebne izdaje dnevnikov, da jih marsikdo ni niti mogel sproti prečita tL Vendar je včeraj vladalo med Pražani, ki so ostali doma, veliko zanimanje za vso svetovne dogodke, pad zaradi izredno po-mebnega zasedanja angleške vlade. Angleži so bili zopet ob weekend, kar ni dobro znamenje. Včeraj je praški radio oddajal govor predsednika vlade dr. Hodže in pešci so se tu in tam zgrnili na ulicah ob zvočnikih. V trumah so se tudi ustavljali pred fotografijami otrok, ki so izgubili starše pri nedavnih nemirih. — To je v glavnem vse. kar je kazalo, da so izredni časi. Kljub vsemu si Pražani niso kvarili razpoloženja ob idealno lepem vremenu v nedeljo. Vsi parki so bili polni ljudi, polni so bili kavarniški in restavracijski prostori in tramvaji in avtobusi so prevažali velike množice ljudi na periferijo; vse je bilo na zunaj veselo ter vedro — kdo bi si grenil lepe solnčne ure z najnovejšimi vestmi! Značilno je bilo. da ljudje v parkih niso čitali listov in da tudi niso opoldne posegali po njih, ko je v posebnih izdajah izšla vest, da je vlada uvedla posebne varnostne ukrepe z veljavnostjo za vse ozemlje. Po teh ukrepih so omejene nekoliko državljanske pravice ter oblast lahko poseže tudi po osebni svobodi, odpravi pisemsko tajnost, odloča o zborovanjih in bolj strogo cenzurira liste. To seveda ne pomeni, da je na Češkoslovaškem odpravljena demokracija. Varnostni ukrepi, ki so stopili v veljavo 17. t. m., bodo v veljavi 3 mesece. Demokracija se mora braniti in če je proti nji naperjeno nedemokratično orožje, mora tudi ona odgovoriti z njim. Objavljenih je pa bila Se cela vrsta značilnih vesti, ki morajo buditi večjo pozornost. Ce se Pražani včeraj niso zanimali za nje tako kakor bi človek pričakoval, nikakor ne gre na račun njihove brezbrižnosti. Bolj verjeten razlog njihove brez-skrbnosti je v zavesti, da so pripravljeni na vse. Praga je zlasti dobro pripravljena proti letalskim napadom. Na poziv prima-torja dr. Zenkla se pripravljajo številni dobrovoljci, dalje neborci za službo proti letalskim napadom in možje ter žene za bolničarsko in sanitetsko službo. V splošnem v Jugoslaviji ni znano, da je v Pragi našlo zatočišče nekaj tisoč beguncev iz obmejnih okrajev, kjer so bili nemiri. Značilno je. da begunci niso le Cehi, temveč da je med njimi tudi mnogo Nemcev. Henleinovi pozivi, naj bi se nemško prebivalstvo na češkoslovaškem uprlo vladi z orožjem v roki. nimajo več učinka. Mnogo bivših henleincev ie že pristopilo k so-cial. demokratom in komunistom. Henlein je pozval Nemce, naj bi ustanovili zdaj. ko je njegova stranka razpuščena, sudetsko nemško legijo. Kalodonr-ovo u%tna voda čudovito osvežuje samo 3 od 10 nimajo zobnega kamna! Mod tisoči jih jo fe malo, Icf it* frpo. na zobnem kamnu. Nihče nI vsres pred njim — in »tem pred izgubo sobi Borite se zoper nevarni zobni kameni z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom! Kajti edino Sargov Kalo* dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulforicinoleai proti zobnemu kamnu. SARGOV KALODONT Vsi češki listi odločno zavračajo zamisel plebiscita ter naglašajo. da se bo Češkoslovaška raje odločila za vojno kakor za plebiscit ali priključenje sudetskih pokrajin k Nemčiji. Vse te vesti, kakor rečeno, Pražanov ne vznemirjajo mnogo. Zdaj časopisje ne more več nuditi nobene vesti, ki bi zaslužila ime senzacije med čitatelji. Kakor so hladnokrvni vsi Cehi, tako so tudi Pražani. Mimogrede naj še omenim značilno dogod-bico iz Narodnega divadla. Med odmorom je snoči prišel na galerijo biljeter, poklical nekega moža in mu dejal, da se mora takoj javiti vojaškim oblastem, drugi ljudje spričo tega niso niti trenili z očesom; pripravljeni so tudi na to, čeprav ne vedo ne dneva ne ure. S. Brat Andrej Knez na zadnji poti Ogromna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni Vič. 24. septembra, Naš dragi in nepozabni brat Andrej Knez je nastopil včeraj popoldne svojo zadnjo pot v večnost. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je pokazala ogromna udeležba njegovih prijateljev in znancev pri pogrebu. Ze mnogo pred pričetkom žalnega sprevoda so prihajale množice na Vič, da se še zadnjič poslove od svojega soob-čana. Po vsej poti od hiše žalosti do svežega grota se je zbrala množica in izkazala zadnjo Čast pokojniku. Pred pogrebom so prišli pred hišo žalosti višk; Sokoli v kroju s praporom e starosto br. Borštnikom in načelnikom br. Nahlikom na 5elu. za člani v kroju so se uvrstila člani in članice ter naraščaj v meščanski obleki z znakom, vi-£ka gasilska četa s predsednikom tov. Janezom Gašperiuom na čelu, ter zastopniki raznih korporacij. Ko oo oo. frančiškani opravili pogrebne molitve, se je razvil veličasten žalni sprevod. V njem so nosili na čelu prekrasne venoe, za nosilci vencev so se razvrstili Sokola in eaetfci. Krsto dragega pokojnika so nosili viški gasilcj s častnim spremstvom. Z%i krsto so se uvrstili užaloščena rodbina in sorodniki, za njimi pa dolga vrsta po-kojniJkovih prijateljev, med njimi eo bili narodni poslanec AJbin Koman, direktor tobačne tovarne Golob z večjim številom uradnikov, zastopnik društva, za osuševanje Barja dr. Spiler-Mavs. zastopnik Kmetijske družbe direktor Sanein, prvi starata viškoga Sokola br. Josip Tribnf z ustanoviteljem br. dr. Gašperjem Pekletom. zastopnik banov, organizacije JNS tajnik dr. Marjan Zaje. zastopniki srečke organi zacize JNS za ljubljansko okolico in za mesto Ljubljano jtd. Po molitvah v podružnični cerkvi na pokopaušču so prenesli gasilcj krsto c!o svežega grota med ibtonjem užaloščene rodbine. Ob odprtem grobu ©e je po končanih molitvah poslovil v imenu viskega Sokola starosta br. Pavle Borštnik, ki je v lervh besedah orisal delovanje in zasluge pokoincc« brata Andreja Kneza pr; ustanov it vi viškega Sokola pred 30 leti. Vse svoje življenje je bil odločon in zaveden Sokol in je kot tak vzgojil tudi svoje otroke, ki eo vsi delovni člani viškega Sokola. Bil je med ustanov rte k; i v tisti dobi. ko ie ne»iolžna slovenska kri močila ljubljanske ulice in ki je dala pobudo za ustanovitev mnogih sokolskih druHev v Sloveniji. Med temi pionirji sokoUke misi: je bil tudi pokojnik, ki se ni strašil truda in zaprek pri širjenju sokolske misli. Vse svoje življenie ie bil odločen slovanotjl in zaveden joi^o-elovenski nacionalist- Viški Sokol bo ohranil 9vojesa brata soustanovtelja v častnem in trajnem spominu. Svoj Zdravo*, sokolski prapor pa ie trikrat poklonil v zadnje slovo nepozabnemu Sokolu. Po govoru brata staroste &e ie poslovil v imenu JNS g. Ježe Mesce, kj je izrekel pokojnemu javnemu delavcu iskreno zahvalo -za vse njegovo plodonosno delovan/e za ohoo blaginjo ne samo biv^e viske občine, marveč v^e ljubljanske »kolce, saj )e bil pokojni Knez dolgoletni preleednik društva za osuševanje Barja. Po njegovi zaslugi se je izvršila prenotrebna m pr<;.korn«txva regulacija na Barju. Mnogo je žrtvoval tudi za pro sneh groje občine, ki jj je bil tri leta Bo— — Veste, nas je to tudi oresenetilo — je dejal mladenič prijazno. — The-odor je bil namreč tisti, ki je to počel. — Theodor? — Da. Hotel se je prepričati, ali je mogoče skočiti čez mizo, če se drži človek z desnico za levo nogo. — No. in ...? — Ne gre, — me je poučil mladenič smeje. Tudi jaz sem se zasmejal Lokavo mi je pomežiknil, potem sva pa oba počila v smeh. Potem me je povabil, naj stopim maio k njun. Povabila nisem odklonil. V družbi vesele mladine teče čas neveri etno hitro. Popil sem nekaj kozarcev whiskya s sodo, vmes pa še nekaj konjakov. Potem sem se pa vrnil v svoje stanovanje, kjer sem skušal neopazeno smukniti v posteljo. — Afe hočeš leči v tato maškaradni, nedostojni čepici? — se je začul osoren glas moje žene. Sedela je vzravnana na postelji in me grozeče gledala. — Kakšno čepico pa misliš, dušica? — sem vprašal nedolžno. — Tisto, ki jo imaš na glavi, &ema neumna, — je zarohnela Hilda in me nezaupljivo premerilo z očmi — Pa menda vendar nisi veseljačil tam gori,---njene nozdrvi ao radovedno vdihavale zrak, poki hlapov whiskya in konjaka. — — pa mi vendar nisi tam gori pil alkohola? — Dušica draga, samo dve whoda sisky, — sem zaječi j al zbegano, — td se pravi — reči hočem. . . dve sida whosky. To je bilo pa že preveč. Ne morete si misliti nič strasne j šega od ženske, prebujene ponoči po koščkih padajočega ometa, ki mora poleg tega še poslušati, kako njen mož s harlekinsko čepico na glavi brblja in izgovarja neartikulirane zvoke. Njen glas je dosegel tedaj neslute-no višino in moč. Jela je kričati: — Proč! Čemu sem sploh omožena, ko me pa more, mene ubogo Ženo, ubiti kos padajočega stropa, ne da bi se zavzel zame in me zaščitil? In pa: ali si more človek misliti, da ne morem pustiti svojega moža niti pet minut samega brez nadzorstva. Če nočem, da se mi vrne domov natreskan? Bila je bas v najlepšem razmahu zgovornosti in pripravljala se je k tehtnejšim dokazom ogorčenja, ko je zapel v predsobi zvonec Odprl sem. Na pragu je stal veseh mladenič iz stanovanja nad nami. toda zdelo se je, da je zdaj jezen name. — Kaj se ne morete tu zabavati malo tiše? je zagodrnjal osorno. — Pri nas tam gori ao ne 4tt nobena da!~ pan in nad 90 let občinski odbornik. Kot zaveden nacionalist in naprednjak ie stal vedno trdno ?n neomajno v naprednih vrstah, zato ca je vsa nacionalna javnost spoštovala tn ljubila. Pa tudi nasprotniki so cenili zasluge pokojnem javnega delavca Andreja Kneza. Za vse aapoaao in plodonosno cklovajve mu je C- Mesec izrekel svojo zahvalo in mu želel mirno snivanje v domači juiroslovctvski zemlja. Njegovemu spominu pa večna slava I Oba govora sta napravila na prj**otne globok vtisk i» marsikatero olo se je orosnlo ob spominu na nepozabnega brata Sokola itn javnega delavca. Odličnemu eoohčanu. Sokolu in narodnjaku lahka domača remija in trajen spomin med n*uni! —at— Podrobne sporede vseh e\ ropskih radijskih postaj in obilo zanimiv ejja s Liva dubite v tedniku za radio, gledališče m film »NAS VAL.«, Ljubljana, Knailjeva ulica S. Nedelja, 25. *eutemhra 8: Vesel nedeljski pozdrav (ploM ). —■ M?: Citraški duet; fjgg. llebo'.tn-Mez«olits). — 9: Napovedi, poroSla. — 9.15: Operetni venčki (ploštV). — Verski govor (g. dr. (JJ?r:l Potočnik). — 10: Prenos cerkvene el'isbe iz gtoJnio". — 11: Otroška ura: Mlada Ureda, zvočna slika (članice Nar. gia-daiisoa). — 11.30: Koncert lahke glasbo. Sodelujejo: Jož* k in -Ježek an plošče. — 1*2.30: Koncert radijskega orkestra. — lft: Napovedi, poročila. — laVJO: Koncert ra-iirjskega orkestra, — Oddaja prekiin}euia od 14. do 17. ure. — 17: Kmet. una: O trgatvi (*;. Vladimir Kuret). — 17.30-. Veselo popoldne: Fantje na vac*i po jo narodne, vmeg iera Jramcl ^Mumfekc. - — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nao. ura: Ju^o^lov. kome« aa ceste in zgradbe. (Pavle Vasic, ureiv. prof.). — 19.50: Klavirski koncert (g. Uea»-šar Zlatko). — 20.30: Koncert operne glasbe Sodelujejo: ga Mila Kose jeva in %. Jeaa Franci, člana VJublj. opere tor radriJBki orkester. — 22: Napovedi irorocila. — 22.15: Roproduciran koncert plesne ulasbe. — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 26. septembra 12: Glasbene slike tplosoe). _ 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: jkramel kvartet >štirje fantjec. — 14: Napovedi. — 18: Vsakemu r^kaj (plošče). — 18.40: Poglavje o žensiki biologiji, (ca Bootena dr. Zajc-Lavrič). — 19: Napovedi, rK>rocala. — 19.30: Nac. ura: Zgodovina jn pomen >Na-ne-dai uii tabo rove (Rudolf Dos tal, Ljubljana) — 19.50: Zanimivo&ti (g. M. Javornik). — 20: Koncert radi jaketa orkestra. — 21: Prenos iz Pratje. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski ork-ester). — Konec ob 23. uri. Torek. 27. septembra *12: Polke, vaicki in koračnice (plofece). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: OpoMomski koncert radijskega orkestra. — 14: zapovedi. — 18: Piša,™ »porod, fesvaj* radiisk: orkester. — 18.40: Kađcšen pomen za življenje ima nauk o značaju (g. proi. Emil Hrovat). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Jugoslovenaka povojna književnost < Zarila Vulkičević. knjii). — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Sattnerjevi dvospevj. Izvajata gdč. Poktka Zirpanova in pa Lida Katzn VeKrralova, pri klavirjai g. prof. Marjan LapovSok. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napoved i, poročila. — 22,15: Prenos tahk« fflafibe % kavarne Nebotičnik. — Konec ob 25. ari. Sreda, 28. septembra 12; Piean drobiž (plo&ce). — 12.45: Porodila. — 13: Napovedi — 13*20: Sramot >£*kr-janček«. — 14: Napovedi — 18: Konoart na wurljfikih orglah (pioćče). — 18.40: Mladinska ura: Po novem zemljevidu Evmpe. II* (c. dr. Valter Bohince). — 19: Hapoved*, poročilo, — 19-30: Nac. ura: lOletniGa kme-tijstoeea zadrugarsm (Voja T>jor$jmmt). — 1950: Iz naravoslovja («. prof. Fr. Pongov) — 20. Koncert pevskega zbora Oiasbeae Malice. — 20.45: Solistične krike: Sateoaoci in loalofon (plošče). — 21.15: Otroki dueti: oe. Vilko Skok in fmn. Napcrvedd. poročala. — 22,IS: orkestri (pioSSe). — Konec ob 95. rtri. Z Jesenic _Slovaaaka sv, defto 26l t. m. o* tO. v 250.000 kač je že dalo strup pik« Brazilski zavod as šadefovoaje seruma kačjemu piku je »obdelal* že 250.000 stropen {h kač. Zavod stoji on griča pri Sao Paoiu. glavnemu mestu brazilske države Rjo do sol Vodi ga zdravnik dr. Vrtal Bra-afl. V zavod pošiljajo brazilski farmarji strupene kače ki omogočajo s tem zdravnika in njegovim pomočnikom pridobiti veliko aaaoaaao kačjega strupa, is haaeaaga iz-deasjefo zdra^Hani serum. Lov na strupene kače ni tako tr-rak, ka-bor bi utegnil kdo nrisfiri. Zadostaje navadna panoa ki na koncu kosoek močoe žice, Z žico ujamemo kaco tako, da ji visita glav« tn rop navzdoi. V tej 4egi je kača brez moči. Drogi pripomoček je nekakšen laao, ki se dobi v zavodu brespUtčno. To je bicc podobno orodje, samo da jo jermenček potegnjen skozi pa&co m da tvori zanko. Lovec pusti, da koze kača skozi zanko, potom jo pa krepko ladi^m tik za njeno glavo. Kačo z zanko vred po4o*i v šlcaJtšca, ki jo tudi dobi v zavoda brezplačno, potem jo pa odpošlje po posti. Za vsako strupeno kačo se dobi dooa zdravilnega seroma. Za šest kač se dobi še brizgalka, potrebna za vbrizganje zdravilnega seruma. Zavod jc v stalnih stikih s tisočerimi farmarji. Vsako leto dobi okrog 10.000 strupenih kač. Nedavno je proslavil zavod svojevrstni jubilej, ko je vzel strup že 250 tisoči kači. Od teh je polovica klopotač, ki je njihov strup petkrat močnejši od strupa drugih kač. Ce pride pošiljka kač v zavod dr. Brazila, ji najprej odvzamejo strup. Pri tem morajo biti zelo oprezni, da kača iz strahu ali pa v jezi ne zasadi kam zob in izpusti strup. Kači nastavijo kemično čisto skodelico z visokim robom, kamor se takoj zagrize. Tekočina, lzrpuščena rz strupenih zob. je brezbarvna, včasih pa mlečno bela in rumenkasta. S pritiskom na strupeno žlezo se še poveča izločanje strupa. Potem izpuste kačo na vrt, kjer se jih ie oa tisoče, razdeljenih po vrsti in ▼erntaoti. Več tednov ne dobe kače nobene hrane. To na močenje, kajti kače žive lahko brez hrane več mesecev, ne da bi pri tem kaj trpele. Vsake tri tedne jim odvzamejo strup, ki se ta čas zopet nabere. Strup morajo takoj predelati. Najprej ga posuše v posebni sušilnici pri 37 stopnjah toplote. Pri tem nastanejo drobni kristal-čki, ki jih lahko znova raztope v slabi raztopim kuhinjske soli. To tekočino vbrizgajo pod kožo konjem ali mezgom najprej v zelo neznatnih množinah. Pri tako opreznem cepljenju se ne more živali zgoditi nič msdega- Polagoma, vsake tri ali štiri dni, se doza poveča. Končno po enem letu pa preooso živaH več stokrat večje količine nogo je običajna smrtna doza kačjega stru- Kri teh živali tvori zaščitno cepivo proti kačjemu piku, tako zvani krvni serum. Po nekolikih poskusih s cepljenjem živali vzamejo iz vratne žile 5 do 6 litrov krvi. ki se takoj sosede. Iz sesederae krvi se izloči serum in tega razpošilja zavod farmarjem. Strup poedinih vrst strupen m kač povzroča nastanek raznih protistrupov, ki so seveda ti&nkoviti proti kačjemu piku kače dotične vrste. Proti piku klopotač rabijo serum antielapinom. iz strupa kače lašesis se pa dobiva serum antirx>thorticxim Za primer, da človek ne ve, kakšna strupena kača ga je pičila, rabi zavod serum iz trojnega kačjega strupa Proti ^oaloe—a pAn asaapano kače je potrebno takojšnje cepljenje. Človeku vbrizgajo pod kožo na hrbta med lopaticama 20 do 40 kub. cm seruma. Izgledi oa ozdravljenje so tem manjši, čim pozneje dobi Človek injekcijo. Če jo pa dobi pravočasno, je vsaka nevarnost izključena. Zavod je statistično ugotovil, da se resi tako vsako leto okrog 50.000 človeških življenj. črni kaznenci med milijonskimi zakladi Demantni rudniki v Kimberleyu — 5 kg demantov iz 70.000 ton rudnin čeprav glavno demantne mesto Kimber-ley v južni Afriki še ni posebno staro, je preživelo že najmanj toliko burnih dogodkov in senzacij kakor katerokoli mesto na svetu. To je zelo bogato mesto, polno moderne romantike. Neizmerne zaklade spravljajo tu na dan iz največjih rudnikov, kar jm je kdaj ustvarila človeška roka. Vse naporno delo pa opravljajo Črni kaznenci v rdeče progastih oblekah. Stare kolibe iz valjane pločevine, izvirajoče še iz časov prvih iskalcev demant tal m konzerv, dotama pa kgptroiirajo ce-lo General Motors in neStete podrasnkoe tega ogromnega podjetja. Glavni steber rodbine Duponto* >e Pierre Dupont, mol, ki plačuje najsofijo premijo za življenjsko zavarovanje, namreč 140,000.000. On je spravil skopaj offo-mno bogastvo, ki ga je med aroerišto spodarsko krizo skoraj še podvojil. Rodbina Dupontov je pa v sovraštvu z Roose^slfi, ki so jo jeti zdaj zopet napadati in, kakor vse kaže, bodo doživeli DuponG poraz. Seveda pa še ni bila izrečena zadnja beseda. Ali se da življenje podaljšati? Ljudje večinoma tarnajo, da jim prinaša življenje same skrbi, križe in težave, radosti pa malo. In vendar se vsak človek krčevito oklepa življenja. Ce bi bilo drugače bi ne iskali neprestano sredstev kako podaljšati človeško Življenje ali pa vsaj odmakniti čim dalje pojave staranja. Hrepenenje po pomladitvi je tako staro, kakor je star človeški rod. Pojavlja se v vseh bajkah, novi slikarji so porabili ta hvaležen motiv in moderna medicina išče sredstev, kako bi življenje podaljšala. In v tem pogledu je dosegla že znatne uspehe. Povprečna starost človeka zrnati v Evropi, ki je znašala okrog leta 1870 komaj 37 let, se je zdaj skoraj podvojila. Bilo je logično, da se je jela znanost ukvarjati z mislijo konserviranja, ki je bilo tehnično že na zelo visoki stopnji. Problem je bil kaj enostaven. Ali je mogoče spraviti človeško bitje preko naravnega življenja tako rekoč v suspendirano življenjsko stanje in ga pozneje prebuditi k novemu Življenju v svetu, njemu povsem tujem? Dr. Carrel, odlikovan z Noblovo nagrado, trdi, da je mogoče za določen čas oddaljiti smrt pri nekaterih ljudeh. Vsi ljudje niso prikladni za to, mnoge je pa mogoče spraviti v stanje, v katerem ae njihove življenjske funkcije za daljšo dobo nekako konservirajo. V drugi dobi pa zopet spravijo v normalno stanje, tako da tak človek vsaj teoretično živi več stoletij. V dokaz svoje presenetljive trditve oma- nja dr. Carrel primere mnogih žwaii, ki se dovajanje hrane v njihovo telesno tkivo ustavi, če isto usahne. To stanje označuje dr. Carrel za enega izmed predpogojev la-tentnega življenja. Ce take živali čez nekaj tednov zopet zmočimo, se znova prehude k življenju in so sposobne normalnih funkcij. Smrti seveda ne moremo premagati, pravi dr. Carrel, pač je pa dana možnost podaljšati človeško življenje. Enako je tudi možno, da bo znanost v prihodnjih dveh ali treh stoletjih dosegla pomlajevanje človeštva. Vrh Mottnt Lucanie Najvišja gora Severne Amerike je Mouot Lucania v pogorju Yucooo. Meri 5500 m m do zadnjega je kljubovala vsem drznim plezalcem, ki so se hoteli povzpeti na njen vrh. Sele letos poleti se je posrečilo dvema mladima geografoma s Harvardske univerze premagati tudi to goro. Študenta prvotno sploh mota mislila, da bosta preplezala do vrha. Kroniki sta na pot od kanadske meje čez Walshev ledenik, odkoder sta hotela z letalom prodreti na ozemlje Lucanie. Vreme se je pa tako poslabšalo, da na polet niti imislfti nista mogia. Edma pot, po kateri sta se mogla vrniti v civiliziran svet, je vodila čez prolaz Mouot Steele. pa tudi tam so divjali snežni meteži. Studente sta morala napraviti voiik ovinek in tafeo sta prišla do gon Locatrie. Naenkrat se je vreme zbol jsaio m v 2 dneh sta I zala do vrha. Povratek je bil zelo težak, ker se je bilo vreme zopet posdabšalo, da so ju zalotili novi snežni meteži. Na vrhu Mount Lucanie pa vendar le vihra zastava ameriškega zemljepisnega društva s Har-vardske univerze, čeprav razcefrana v viharjih. Tako je življenje Na policijskem ravnateljstvu v Curihu so ovekovečeni odtisi prstov Benita Mussoli-nija. Kot politični emigrant se je moral MiMSolini nekoč seznaniti s curreko policijo in za vsak slučaj so hoteli imeti odtise njegovih prstov. To nedostojno ravnanje boste še bridko obžalovali, je dejal Muv solini ogorčeno zdravniku. Pomislite vendar, je ugovarjal zdravnik, da je med političnimi revolucionarji na vsem svetu ko-kaj 80 takih, ki jih smatramo za vredne časti, da imamo odtise njihovih prstov v svojem arhivu Leta 1922 je prispel Mussolini po pohodu na Rim v Lausarmo na sestanek z lordom Curzonom in Pomcarejem. Nekaj dni prej je bil razveljavljen dekret, s katerim je bil Mussolini pred 20 leti izgnan iz Švice kot nevaren revolucionar. Višji uradnik švicarske policije je prišel v hotel, da bi dobil od Mussolinija navodila glede varnostne službe. Pri tej priliki je vprašal, ali jc bila gospodu ministrskemu predsedniku v vsem ustreženo. Povsem zadovoljen sem, gOSf),h1 komisar, je odgovoril Mus*olini Potem le pa smeje pokazal skozi okno hotela na most rekoč: Sc spominjate, gospod komisar? Tam je most, kjer me je vaša policija pred 20 leti aretirala. Komisar sc jc pa smeje priklonil rekoč: Tako je pać življenje. >p d predsednik. Graziani vpokojen ? Po še nepotrjenih vesteh iz Milana ho bivši italijanski podkralj v Abesiniji general Graziani upokojen, ker je baje židovskega porekla. Proti temu je baje nastopil oficielno maršal Badouiio. naćc.r.ik italijanskega generalnega štaba, ki je baje izjavil, da bo rasna zakonodaja Italiji samu škodovala, ker bodo z njo izločeni iz armado mnogi odricni častniki. V italijanski -vojski in mornarici je 8 generalov in 4 adu uit aa, ki so neari jakoga porekla in ki jim groci zdaj upokojitev, če aa nje izjemoma ne bodo peotižidovski ukrep« omiljeni. Morda ne veste, Da imajo v Angliji zaznmiv izum, ki se je zelo dobro obnese 1 in M je močno v rabi. To je el- ktrično dvigalo ob stopnišču, speljano torej poševna. To je neke vrste stol, ki se premika po steni stopnišča od ene ploščadi do druge. Naprava je zelo enostavna, in ne stane mnogo. Zato se je hitro razširila, tudd. v stanovanjskih hišah, kjer bi zavzelo navadno dvigalo mnogo prostora, ne glede na to, da je tudi neprimerno dražje. E>a uporabljajo v Ameriki mleko v kozmetične svrhe. Ameriške mlekarne so pridobile več fUmakih zvezd, da st- umivajo izikljucno z njihovim mlekom. Mleko zelo dobro nđnkuje na kožo in mlekarne so že jele prodajati nalašč v ta namen pripravljeno mlefco. Da je rvriVft.rn^, temeni zavod v Beril, nn ugotovil, da se astronomski dan vedno bolj krči. Praktično pomeni to, da se suče naša zemlja okrog ovoje osi vedno hitreje. Ta pospešitev je pa tako neznatna, da praktično srjaob ne prihaja v pošurv. r POŠTENOST — Marjčka, kako si drznete glodati tako aaperpvo mojega moža? — Motite se, gospe, saj njsem tejja storila, jaz sem pošteno dekle. — Kako da ne, saj sem samt videla. — No, če sem pa ros storila, sem storila zato kar mi je gospod obljubil, da Stev. 214 >S L O V E N S K I NAROD«, sobota, 24. septembra 1938. Sta K Država naj v enaki meri upošteva in podpira vse tri naše velesejme Ljubljana, 24. septembra Z letošnjo jesensko razstavno prireditvijo je praznoval zagrebški velesejem svoj jubilej. Ob tej priUki so hrvatski dnevniki posvetili tej ustanovi dobrohotno in simpatično pisane članke, v katerih so zlasti poudarjali zasluge zagrebškega velesejma na gospodarskem, tujsko - prometnem in kulturnem polju, zahtevali večje pomoči s strani oblasti, zlasti občine in države in prikazali potrebo po čim ožji kolaboraciji med jugoslovenakimi velesejmi v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Tako pise >Jugosl. Gvoždar« v svoji 34. številki med drugim: Zagrebški Zbor je zelo privlačen za tujce, zlasti za obiskovalce iz pokrajin okoli Zagreba, ker s svojimi atraktivno - kulturnimi ter gospodar-skc-poučaiimi nalogami omogoča spoznavanje Zagreba z obiskovalci in obratno. Dese t tisoči prihajajo na vsako zagrebško ve-lesejmsko prireditev, povečajo promet in s tem znatno dvigajo gospoda rs ko-promet-ne koristi mesta. Zato ima prvenstvene koristi od zagrebškega velesejma mesto samo. — S kulturnega stališča moramo ugotoviti, tako piše »Gvoždarc, da je naloga zagrebškega velesejma zelo obsežna, ker mnogim in premnogim s svojimi razstavami, razlagami in nazornim demonstriranjem odkriva horizonte, nove znanstvene pridobitve in moderno tehniko. — Z gospodarskega stališča pa znatno podpira domačo gospodarsko delavnost in jo dovaja v zvezo z najmodernejšo tehniko izdelovanja. Potom sejma spoznavajo poedinci, kaj se dogaja na gospodarskem polju po svetu. Tudi država ima mnogotere koristi od delovanja zagrebškega velesejma. On je spona in vez med obiskovalci in razstav-ljalci. med producenti in konzumenti in tako omogoča državi, da pride do onih finančnih ekvivalentov, ki za njo rezultirajo iz takega gospodarsko-komercijalnega dela na bazi nujnih trgovskih medsebojnih od-nošajev. — Mesto Zagreb, mestna občina, pa ima od zagrebškega velesejma in njegovega delovanja in razvoja pač največje koristi. Baš radi ZZ prihajajo vsako leto po dvakrat v Zagreb desettisoči obiskovalcev, od katerih ima mestna občina velike konjunkturne koristi in Zagreb z veseljem pričakuje svoje vsakoletne obiskovalce, ki prihajajo, da potrošijo svoj denar. Vse to priznavajo sicer merodajni krogi, vendar pa je treba temu priznanju dati tudi materialno podlago. Gospodarstveniki se zavedajo koristi zag~rebškega velesejma in podpirajo to eminentno gospodarsko-kul turno ustanovo tudi gmotno. Drugače pa je z državo in mestnim poglavarstvom. Država se je sicer pobrigala, da podpre beograjski velesejem, kar smatramo za povsem pravilno, ker ima končno država koristi od te ustanove, ki služi v čast in ponos dežele v naših odnošajih napram inozemstvu. Istotako je podprla beograjski velesejem tudi beograjska občina, ker se zaveda, da je le ta izvor gospodarsko-kul-turnih pridobitev in dobrin Beograda. V tej zavesti je beograjska občina globoko posegla v svoje blagajne, da pripomore k zgraditvi svojega velesejma. Beograjski velesejem je srečno našel v svojem mestnem poglavarstvu in državi mogočne zaščitnike: posrledati pa je treba, kaj je dosegel zagrebški velesejem pri svoji občini in zlasti drŽavi. To vprašanje predvsem zanima zagrebško in sploh hrvatsko javnost, ker je i ta zaslužila, da ima v svoji sredi impozantno ustanovo gospodarsko-kul turnega značaja zagrebški velesejem. Končno, če imata država in mesto materialne, propagandne, moralne in kulturne koristi od te ustanove, je v redu, da najde ta ustanova vsaj take protiusnige pri svojih partnerjih, da ji omogočijo obstanek, razvoj in napredek. Lepo je. ko se zamore pohvaliti beograjski velesejem. da mu pomagata občina in država in ljubljanski velesejem, da mu pomagajo gospodarstveniki in mestno poglavarstvo. Na žalost pa tega v večjem obse eru o zagrebški občini ne moremo reči. čas je. da se pričnemo baviti s tem problemom. Zagrebški velesejem se mora razširiti, zato potrebuje podpore, posojila in novo dodatno zemljišče v komple-taciio dosedanjega razstavišča. To urediti je predvsem sveta dolžnost zagrebške občine, pa tudi države, ako reflektira na to, da se lahko reče, da je ona podprla zagrebški velesejem z enakim ekvivalentnim doprinosom, kakor zgraditev beograjskega velesejma. O tem vprašanju je potrebna javna diskusija, v kateri ima prvo besedo mestna občina, ako neče, da se ji bo v bodočnosti očitalo, da je zanemarila skrb za to ustanovo, ki brez kredita in podpore ne more doseči zadovoljivih uspehov in bi jo v nasprotnem primeru znala ubiti materialno neodvisna konkurenca drueresra velesejma. Naša želja je, da se zagrebški velesejem s pomočjo mestne občine in države čim prej dvigne na ono višino, ki mu pripada, kar z velikim zanimanjem pričakuje in zasleduje vsa hrvatska javnost. Zagrebški velesejem privede sto tisoče gostov v Zagreb in v znatni meri afirmira mesto. Nadalje razpravlja »Gvoždar« o novem uspehu beograjskega velesejma s tem. da so se merodajni krogi odločili zgraditi na njem velik državni paviljon, ki bo obsegal 5.500ma prostora in bodo v njem zlasti razstavljeni proizvodi naše državne industrije oziroma državnih gospodarskih podjetij. Ta ko bo etatizirana industrija prišla do popolnega izraza. »Gvoždar« hvali to zamisel, pri tem pa pripominja, da bi se država ne smela ustaviti na regionalni osnovi. Morala bi iti dalje in napraviti za vse tri velesejme enako. Kakor bo na beograjskem velesejmu. tako bi morala biti država zastopana tudi na zagrebškem in ljubljanskem s svojimi lastnimi razstavnimi paviljoni. Tu ni nikakega opravičila, da bo samo beograjski velesejem obogatel, ker tako kakor beograjski, uživata tudi oba ostala velesejma v drŽavi mednarodni ugled in sloves. Zato je treba vse tri velesejme enako tretirati. Etatizirana industrija je narodno bogastvo vseh državljanov in ima svoje domene na vseh treh velesejm-skih področjih. Zato naj se ekvivalentno postopa napram vsem trem, kar je ve* kot upravičeno iz gospodarskega, nacionalnega in prestižnega vidika. Tako >Gvoždar< m zagrebški velesejem. Podobne, če ne hujše prilike in skrbi tarejo naš ljubljanski velesejem. ki je najstarejši v državi in se z največjimi težavami sam vzdržuje brez primernih podpor, kakršnih so v splošnem deležni velesejmi v Evropi. Eno prednost pač ima ljubljanski velesejem pred zagrebškim, namreč, da uživa poleg dobrohotne naklonjenosti gospodarstvenikov tudi eno domačih oblasti, zlasti mestne občine. Ljubljanski velesejem, ki si je pridobil v svojem 18-letnem delovanju in obstoju najmanj take gospodarske in kulturne zasluge kakor zagrebški, stoji pred prepotrebno novo gradnjo razstavišča. To vprašanje ni samo vprašanje vele-sejmske uprave, marveč celokupne javnosti in upravičeno pričakujemo, da si bomo znali v slogi pomagati s potrebno in ekvivalentno pomočjo države. Kranjske občinske zadeve Najetje novih posojil: polđrug milijon za Solo, en milijon za vodovod — Nakup zemljišča za kopališče NAKUP ZEMLJIŠČA ZA KOPALIŠČE Kranj, 24. septembra Po skoro dvomesečnem odmoru se je snoči vršila 15. redna občinska seja. Udeležba odbornikov je bila precejšnja, prvič menda v povojni dobi je bil na občinski seji zelo dobro zastopan tudi avditorij. Na dnevnem redu je bil namreč predlog vodovodnega odbora in občinske uprave, da vsi lastniki hiš, zidanih po 1. 1920, plačajo 1 in pol odstotno takso od vrednosti svojih hiš kot prispevek k stroškom gradnje novo projektiranega vodovoda. Razumljivo, da so bili hišarji zelo razourjeni nad omenjenim predlogom, saj bi se ta prispevek sukal med din 1.000— do 3.000— pri navadnih stanovanjskih hišah in vnah, pri drugih bi bil pa še večji. Večina no v Ji hiš je pa obremenjenih še s hipoteko, da lastniki s težavo zmagujejo plačevanje obresti in amortizacijo. Zato so se lastniki novih hiš zbrali v lepem številu čez 20 oseb in prišli na občinsko sejo, kjer se je imela obravnavati tudi za nje tako važna zadeva. Seveda je bila njihova pravica le molče prisostvovati živahni razpravi. POROČILA ŽUPANSTVA V svojem poročilu je g. župan Češenj najprej poročal o stanju občinske blagajne, ki je meseca julija izkazala din 2 milijona 218.596.— dohodkov in 2,020.345.— izdatkov, tako da je bilo prebitka din 198 tisoč 251.— din; v mesecu avgustu so dohodki znašali din 2,505.638.—, izdatki din 2,316.780.—, prebitek pa din 188.858.—. Minister prosvete je podpisal odlok, da se v Kranju otvori letos 1. razred meščanske šole, ostali razredi pa postopoma. Materialne izdatke krijejo občisnke uprave kranjskega sreza. Zaprošeno je tudi že za otvoritev 2. letnika. Za 1. razred se je priglasilo 133 učencev in učenk, tako da bo imel 3. paralelke. za 2. razred se je priglasilo 30 učencev. Trije razredi meščanske šole bodo v dekliški šoli na Pungratu. 1 pa v gimnaziji, gola potrebuje tudi prostor za pisarno. ZA ŠOLO ŠE POLDRUG MILJ. POSOJILA Sledilo je poročilo finančnega odseka. Poročevalec g. Fock je obrazložil, da za dokončno dovršitev šole in notranjo opremo potrebuje občina še približno poldrug milijon dinarjev, kateri znesek se mora najeti kot posojilo pri kakem denarnem zavodu. Občina se je obrnila na 3 zavode. Pokojninski zavod sploh ni odgovoril. Ljudska posojilnica v Ljubljani je zahtevala 8VOr> >rFSTO TAKSE — POSOJILO Predlog vodovodnega odbora in občinske uparve. naj se za kritje stroškov, ki pri napeljavi novega vodovoda pripadajo kranjski občini, uvede l1/« % taksa od vred nosti vseh hiš. zgrajenih po 1. 1920, je zagovarjal g. župan K stroškom bo prispevala država 2 mili., banovina lin pol milj., osta li znesek 1 in pol miljona *pa morajo zbrati zainteresirane občine. Na kranjsko občino odpade okrog 1 milj. din. če bi ta denar imeli pri rokah bi lahko začeli z delom t?>koj. kajti načrti in proračun so že odobreni, banovina bo pa iz Vareša dobavila cevi. ki se bodo odplačevale 10 let. V pri-četku meseca oktobra bo že vodovodna obravnava. Skupno bo novi vodovod od Preddvora do Kranja veljal din 4,700.000. pri čemer so všteti tudi odcepki za vasi Predoslje. Suha. Kokrica. Mlaka. Bobovek in odškodnine Občinski odbor je že v prejšnji ser sprejel sklep, nai se nobira ta taksa od hiš in sicer od 1. 1935 dalje. Finančni efekt bi oa bil premajhen, zato se je predlog glasil, nai se taksa pobira od 1.1920 dalje. V tem slučaju bi znašal efekt te akcije din 800.000.—. s čimer bi se moglo že pričeti s terenskimi deli za glavni vod. Stari hišarii so pa itak prispevali k staremu vodovodu. Terenska dela bodo veljala din 737.000.—. cevi pa 2.150.000.—. S posebnim kreditom po 4% jih bo banovina nabavila v Varešu in bodo občine plačevale letne anuitete po d;n 200 000.—. K temu bosta obvezani tudi občini Stražišče in Stara Loka kamor se bo vodovod podaljšal. Kraniska občina ie porab;la dose-dai letno 168.000 kubikov vode. za katero ie na voda rini prejel«* din 168 000.—■. Iz tep-a zneska^na «?o se krili le tekoči izdatki (^e r>i se vo-darina zvišala za 1 din pri Vub. metru, bi to letno zves.lo 200.000 din. Proti uvedbi navedene takse se je dvi^rvl splošen odpor. V razforavr so oose?li o samo absolviramo tekstilno šolo? Nam preostane, da pozabrlo in pustimo svojo stroko, da pozaoimo svoj trud pri šolanju in trud naših staršev, ki so nas šolaii. Vprašamo se: kam pa sedaj! Kje se bomo mogli izpopolnjevati v praktičnem delu in uporabljati svoje teoretično znanje, dobljeno v šolah in v naši domači industriji? Na žalost tega ne razumejo današnji vodje domače industrije. To pa bi morali razumeti, saj jo naša domača tekstilna industrija ravno tako mlada kakor smo mi. Ako te pa sprejmejo (seveda moraš imeti protekcijo), naletiš zopet na nove zapreke — strokovno osebje tvornice. Kakor vemo, so ti »strokovnjaki« večinoma tujci in sedaj ti škodujejo in ti preprečijo vsako uveljavljanje in napredovanje. In razen tega nisi deležen poštene besede in pogleda svojih kolegov-tujcev. In kaj nam sedaj pomagajo razne strokovne organizacije, ki obstojajo, ko se pa moramo boriti za njihov in naš obstoj z nadčdovcškuni močmi? Kaj moremo proti industriji, ki je skoraj vsa plod tujega kapitala. Ostane nam samo še pomoč oblasti z njeno zakonodajno moč in da vloži več truda in pažnje za našo še rnlndo stroko, da nam pribori pravico, za katero se moramo mi sani! še tako mladi boriti, a&rnestu da s»e borimo za napredek naše v bodoče čisto domače tekstilne industrije. — Brezposelni absolvent. Važnost gledališkega abonmaja Zakaj je gledališču potreben stalen krog obiskovalcev Ljubljana. 24. septembra Veliko število gledaliških prijateljev in tudi drugih krogov se ne zaveda dovolj velike važnosti gledališkega abonmaja. Kaj je bistvo te uvedbe? Jasno je, da je gledališče, ki ne prejema svojim potrebam odgovarjajoče dotacije, navezano predvsem na čim večje število gledaliških obiskovalcev, ki mu zagotavljajo možnost obstoja, kajti z obiskovalci gledališče stoji in pade. Kakovost gledaliških predstav zavisi razen od izbere repertoarja in od artističnega dela igralcev — predvsem od obiska gledalcev. AH se zavedajo vsi, ki si žele dosego čim višje umetniške ravni našega slovenskega gledališča, da zavisi uresničenje te želje v veliki meri od njih samih? Cim večje število gledaliških obiskovalcev zagotovi posameznim predstavam visoko število re-priz. Kaj je posledica tega? Omejitev škodljive hiperprodukcije predstav, ki zahteva hitrega, zato pa umetniško manj temeljitega študija. Večje število repriz ene predstave omogoči igralcem temeljito poglobitev v posamezna dela ter virtuozno obvladanje vseh potankosti posameznih vlog. Na ta način so zagotovljene predstave resnično visoke umetniške kakovosti, ki so prvi pogoj za razvoj m rast gledališča. Visoko število stalnih gledaliških obiskovalcev pa pomeni za gledališče dragoceno moralno oporo, ki je ena izmed izredno važnih pogojev za uspešno delovanje zavoda. Miselnost in način, kako sprejemajo abonenti in drugi obiskovalci gledališča predstave različne književne ali etične kakovosti, je za razvoj ali nazadovanje gledališča velikega pomena. Občinstvo sc mora zavedati, da z omalovaževanjem literarno vred- nih in sprejemanjem manjvrednih predstav zavira razvoj umetnosti, zato je nujno potrebno da pozna in sc popolnoma zaveda svojih moralnih obveznosti, ki jih ji nalaga stalni obisk gledališča. Zavest, da nosi z odobravanjem ali odklanjanjem različnih predstav moralno soodgovornost za razvoj gledališča, mora biti vedno živa. Poleg naštetih dejstev pa je krog stalnih gledaliških obiskovalcev važen tudi iz povsem materiarnib razlogov, kajti s stalnimi dohodki od njihovega obisJca, je omogočen nezadostno doti ran emu gledališču razvoj om suši materialni podlagi, tako da Lahko angažira prvovrstne umetniške moči (ter s tem še poviša umetniško raven), da razpolaga z ustreznimi sredstvi za upriToritev večjih del, ki terjajo, bodisi radi številnega asa-sambla, dragega materiala in razkošne inscenacije, večje izdatke. Vsakomur je pac jasno, da more resnično uspevati le tak kulturni zavod, ki se lahko oslanja na najmočnejšo moralno podporo s strani občinstva in ki stoji na »olidmi materialni podlagi — oboje pa mu omogeča v današnjih razmerah in pod današnjimi pogoji samo čim večje število stalnih gledaliških obiskovalcev — abonentov. Kot p roti uslugo nudi gledališče abonentom izredne ugodnosti bodisi v repertoarnem, umetniškem ali maite-rialnem ozira za najživahnejše zanimanje in sodelovanje pri svojem kulturnem delu. Ponavljamo, da je v današnjih dneh borj kot kdaj preje potrebna živa zavest odgovornosti za našo slovensko kultu n i. kajti bolj kot kdaj preje moramo gojiti in posvečati vso pozornost ohranitvi svojih narodnih dobrin, med katere spada v prvi vesti Narodno gledališče. Maša SL NAJLEPŠE MODELE JESENSKIH EV ZIMSKIH PLAŠČE V, KOSTUMOV EN OBLEK PRINAŠA DAMSKA KONF. PAULIN, LJUBLJANA, SELENBTJRGOVA UL. 1 IN KONGRESNI TRG 5. GEOROES OHNFP: 58 ERGE J PHHin Roman 1 Princesa je pa ponosno zmajala z glavo in se nasmehnila, rekoč: — Ti ga ne poznaš, mati, to je plemič: zelo nedostopen je in več se doseže pri njem, če se človek ukloni njegovi volji, kakor pa če mu nasprotuje. Ti ne odobravaš načina njegovega življenja, ker ga sploh ne razumeš. Jaz ga razumem. Kaj hočeš? On pripada drugi rasi, kakor midve. Njemu je potrebno izbrano razkošje, ki je čisto odveč tebi in meni; on bi ga težko pogrešal, saj je dovolj trpel, dokler je bil siromašen. Zdaj hoče dohiteti zamujeno. Res je, da delava nekatere neumnosti, toda kaj je tebi do tega? Za koga si trdo prislužila premoženje? Zame. S kakšnim namenom? Za mojo srečo!.. . No, torej, jaz sem srečna, če morem obkrožati svojega princa z vsem sijajem, ki mu tako lepo pristoja. Hvaležen mi je zato, ljubi me, a njegova ljubezen mi je najdražja na svetu, ker čutim, da bi umrla istega dne, ko bi me nehal ljubiti. — Mihelina! — je vzkliknila gospa Desvaren-nesova vsa iz sebe in nervozno objela hčerko. Mlada žena je počasi položila svojo kodrasto glavo na materino ramo in ji zašepetala tiho na uho, kakor dih vetriča: — Saj vendar nočeš streti mojega življenja. Razumem tvojo nezadovoljnost. Upravičena je, to čutim. Ti ne moreš misliti drugače, ker si marljiva in preprosta žena, toda prosim te, žrtvuj mi svojo sovražnost, preženi svoje misli, zapri v sebi svoja čustva in ne reci nobene besede več — iz ljubezni do mene. Mati je bila premagana. Nikoli ni znala kljubovati temu prosečemu glasu, nikoli ni znala ničesar odreči tem mehkim ustnam, ki so se dotikale njenega vratu in njenih ust. — Ah, kruti otrok, — je zastokala, — ti ne slutiš, kako mi trgaš srce. — Saj se strinjaš z menoj ,kaj ne, mamica? — je zašepetala Mihelina in krepko objela njo, ki jo je tako oboževala. — Storim, kar boš želela, — je dejala gospa Desvarennesova in poljubila lase svoje hčere, te zlate kodre, ki jih je tako rada božala in polju-bovala. Na terasi so še vedno plesali. V senci so se sukali plesni pari. Radostni glasovi so se razlegali in Savinien je naglo prihajal z Marechalom in Z uzano po stopnicah. — Ah, teta, to ni prav, — je zaklical že od daleč. — Ce si prispela sem, da bi nam vzela Mi-chelino in jo pridržala samo zase, te pošljemo nazaj v Pariz. Manjka nam ena plesalka za križno kadriljo. Pojdite, princesa. Zunaj je svež zrak in dobro se bomo zabavali. — Gospod Le Bred je natrgal pomaranč, — je pripomnil Marechal, — in z njimi se žoga na nos, gospod de Tremblav je pa ves obupan nad uspehom zvestega tovariša in predlaga, da bi razsvetlili grmovje naokrog z gorečim punčem v posodah. — Kaj pa dela Sergej v tem splošnem vesel j a-čenju? — je vprašala Mihelina smeje. — Govori na terasi z mojo ženo, — je odgovoril Cayrol, ki se je bil takrat pojavil na hodniku. Mlada družba je smeje odhajala in izginila v temi. Gospa Desvarennesova se je ozrla na Cay-rola. Bil je miren in srečen. O ljubosumnosti ni bilo duha ne sluha več. Skozi šest mesecev od dneva poroke je bankir budno opazoval svojo ženo. Nobene njene kretnje ni prezrl, nobene besede preslišal in nikoli ni opazil v njenem vedenju nič sumljivega. Tako se je pomiril in vrnil ji je svoje zaupanje, to pot za vedno. Končno, tako se mu je zdelo, se je zelo izpremenila. Njen uporni duh se je polegel. Iz ponosnega in vrtoglavega dekleta je bila postala skromna, prijazna in nekoliko resna žena. Cayrol ni znal citati misli svoje življenjske družice in zato je bfl prepričan, da se je takrat po nepotreb nem razburjal, da je bila Ivankina zbeganost samo prehodna. Izpremembo svoje žene je pripisoval sebi in bil je ponosen na njo. — Cavrol, storite mi uslugo in odnesite to loč, ker me bole oči, — je dejala gospa Desvarennesova v strahu, da bi bankir ne opazil izpremembe v njenem obrazu,, nastale po pogovora s hčerjo. — Potem pa prosite Ivanko, naj pride za trenutek k meni. Rada bi govorila z njo. — Z veseljem, — je dejal Cavrol. Vzel je kič z mize in jo odnesel v sosedno sobo. Tema je pomirila gospo Desvarennesovo. Slišala je, kako na terasi plešejo. Tako burno življenje je ugajalo Mihelini. Zaman je poskušala dokazati ji, da bo to vesel j a čenje grob njene sreče. Mlada žena si je zatiskala ušesa, da ne bi stišala in zapirala je oči, da ne bi videla. Gospa Desvarennesova se je v duhu vpraševala, da-li ne presoja zla prestrogo in dali nima prevelikih oči. Toda na drugi strani se je zavedala, da se ne moti. Lahko je opazovala družbo okrog sebe, moške in ženske. Povsod sama vihravost, vrtoglavost in hlastanje po užitkih. Ce bi mogel človek pogledati v vse te možgane, bi ne našel v njih nobene koristne misli, v teh srcih pa nobene plemenite želje. Vsi ti ljudje niso živeli z duhom, niti z dušo; živeli so samo z živci, m te so napenjali, da je bHo naravnost čudno, da niso popokali Živeli so v brezdelju. Le begali so sem ter tja kakor veverice v kletki. In ker so se premi— kali, so mislili, da stopajo naprej. Govorili so med seboj. A če bi se jim kdo približal, da bi poslušal njihov nagovor, bi bil osupnil. Skepsa je bila ubila v njih vsako Vera, rodbina, domovine: same čenče, tako so misliTi ti ljudje. Pred očmi so imeli en sam cilj: uživati. Uživati za vsako ceno m ^Trpfrlfiir? Taki so bOL v moralnem pngtersi, •Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 24. septembra 1935. Stav. 214 Na obroke dobite povsod! Za isto ceno kot proti gotovini pa le pri ANASTAS PAVLOVIĆ, največje manufakturno skladišče v Jugoslaviji. BEOGRAD — ZAGREB — LJUBLJANA. Ustanovljeno 1. 1844. Oglejte si našo zalogo v Gajevi ul. 5, pasaža »Nebotičnika*! ALOJZ SPETIC, komis. trg. t Otroftki vozički uh j novejših modelov Dvokulesa, Šivalni motorji. stroji tri cikli pogrezljivl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA. Karto vSka ceata 4 — Podružnica MARIBOR* Aleksandrova cesta 26 STE SE ŽE PREPRIČALI, da Vam je »SLA VIN« pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, emajliranih predmetov, steklenine. medenine i. t. d neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo •5TAVIN VABILO i občni zbor delniške družbe NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, ki se bo vršil dne 10. oktobra 1938 ob 11. uri dopoldne v uredniških prostorih v Knafljevi ulici št. 5 DNEVNI BED: 1. Naznanila predsedstva. 2. Dopolnilna volitev članov pregledovalnega odseka. 3. Slučajnosti. OPOMBA: § 18. družbenih pravil določa: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s talononi vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno. Upravni odbor „NARODNE TISKARNE44 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. 5 Mati je mislila, da je Ivankina obleka bela.. ... dokler ni videla poleg nje Vere v Radion beli oblekil Njen materinski ponos je užaljen! Ivanka je videti naravnost zanemarjena poleg sosedinega otroka? In vendar je obleka sveže oprana, pa je tako sivkasta! Da, popolnoma belo je perilo le tedaj, če je popolnoma čisto, če so odpravljeni iz tkanine prav vsi tudi najmanjši delci nesnage. To napravi Radion s kisikovim! mehurčki, ki se razvi- SCHICHT ov jajo pri kuhanju in pronicajo neprestano skozi tkanino. Odstranijo tudi zadnjo sled nesnage, tako da zgubi perilo sivkasti odsev. Brez primera belo - to je Radion belo perilo. NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE yufluisHUiiiiainurtB^^ MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1-—» davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. isanMiHnifiirm""'11"^^ RAzno Beseda 50 par, davek posebej. NajmanjS) vnesen »J L>to a^.-.. --..io,.......,,,u1:in,tiutiii>>iii:iliiiiiiiuiiiuiiiinaimiiinH!timmn]iM DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjiče, obieKe, perilo i.t-d. si nabavite najbolje in najceneje pri PRESRERJ C, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. s"MMnbSriiwMiiuii^ 50 PAK fclN 1 LAN J E ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bruc. Velika zaloga perja po 6.75 din, »Juiiian««. Gosposvetska c. 12. MALINOVEC pristen, naraven, s ćlsUm sladkorjem vkuiian — se dob* na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. LOKAL. vogalen, v novi na lep, vogalen, v novi hiat prometnem kraju se takoj odda. Poizve se prt Mauriču, Bežigrad 1. 2273 Za Din 10.000.— je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi ]tolo P17* MAGDALENCU V Razah. KLIŠEJE JUGOGBAEIKA PRI SPECIALISTU v kopališču Okrožnega, urada se lahko pedikirate vsak dan od 8. — 19. ure nepretrgoma, tudi ob nedeljah ln praznikih. V ponedeljkih se od 8. — 12. stranke ne sprejemajo. — Kod. Avbelj. 2277 KUPIM Beseda 60 par. davek posebej). Najmanjši znesek 8 Din ZLHTO najbolje plačam. B. RANGUS, zlatar, KRANJ. SLUŽBE 2.500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOS«, Maribor. 3.M. KNJIGOVODJA korespondent za slov., arbo-hrvatski in nemški Jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah, želi primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša, izvežbana moć«. Vas, kar na svetu ae dogaja, najhitreje radio naznanja! >BLATJ PU NKT« — »INGELENc radio samoprodaja: »TEHNIK« J. Banjai, Ljubljana Miklošičeva cesta 20 (palača Okrožnega urada). JE NOVA POŠILJKA šibeniškega prvovrstnega vina. To«l se v PiUImmdiI aHel 5 h v njsAarrsrtJi »LLOTDc, Sv. Petra, eeata, Jutri, v nedeljo, ob S. papu veUka vinska trgatev. Prtpotoga ae RESTAVRACIJA »jLLOTDc — BU J AS. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Srečke za L razr. stanejo: Cela Din ZOO.— polovična Din loo.— četrtinka Din 50.— Dobitki v tekočem 37. kolu ostanejo isti, kot so bili v 36. kolu in bo že v L razredu premija Din 300.000.—. trehanfe I. razreda se vrši IZ. oktobra 1Q3S. Vsem cenjenim interesentom se vljudno priporočamo, da si čimprej nabavijo ozir. rezervirajo srečke za L razred 37. kola pri GLAVNI KOLEKTORI ŠAGRIN dr. z o. z. Ljubljana, Frančiškanska 5. Svoje stalne odjemalce, kateri hočejo Imeti tudi v bodoče iste srećke, kot so jih imeli dosedaj. najvljudneje prosimo, da nam to čimprej ustmeno ali pismeno sporoča, da zamoremo njihove srečke rezervirati, ker je za tekoče 37. kolo zelo veliko povpraševanje po srečkah iz naše koiekture. Z nobenim drugim rekJamnlnj sredstvom učinka, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog |e neomejen. Časopis pride t vsako hieo ln govori dnevno desettisocem Mtateljev Bedno oglašanje v velikem olku Je Investicija, Id korist trgovec ln NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA jc NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice lz radijskega svet«, rThnska smotra, nagradni natečaJL UPRAVA: Ljubijana, Knafljeva uUea S. Mesarju naročnina samo 12.— dinarjev. Urejuje Josip annjan» —• Za »Narodno Oakarnoc Fran Jeran — Za opravo ln lnseratni del usta Oton Cfrafatat — Vsi v Ljubljani^