k m
Vtorek, četrtek in so-l.oto izhaja in velja v Mariboru hre/. pošiljanju na tlom ?.% leto S g. — k
„  pol   leta 4 „ — „
„  četrt   „   9 „ M
Po po i<i :
ta vse leto 1 0 g. —k „ pol leta 5 n — „ H    ••trt   » H <»<> r
Vrednistvo in opravniatvo je na Btolnem trga (Domplatz) hi«, št. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje :
•i kr. če t»e tiska lkrat,
.ri '>krat »»   »»   it t?
4  m   »i  m     >i Škrat, veee pismouke bo plačujejo po prostom.
/a vsak tisek je plačati kolek (etempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
„Denarja ileni v svojo mošnjo" ponavlja in ponavlja Sekspirjev Jago v igri Othello , in pri nas si vedno opominjamo, kader utegnemo : il e 1 a t i je treba, delati, delati! In nekoliko res delano, čeravno bog pomagaj da men j kot bi morali in bi potrebno bilo. Da dalje ne segamo, precej * Slovenski Narod" je. v treh tečajih mnogo skupaj nanoscl, ki je pravilo, kaj nas mori, kaj nam Slovencem žilo narodnoga življenja podvezuje. In zares, vsak pošten domoljub, ki to n ifte težave pregleduje, ki ima srce čutiti stare narodne rane, ktere naše uradništvo in državništvo, no da bi jih zdraviti hotelo, še razširjuje blodeč po njih z rožnim ncžem krivice, — ali ne bi pravične jeze zattpll ! ?
Nič tega! Polževa kri teče po „zrelih* žilah onih Slovencev, ki so poklicani govoriti. In poguma resnico na ves glas povedati tam, Jijor bi se morala čo ne uslišati pa vendar slišati, — kje ga vidimo? V državnem zboru, kjer je te dni šest Slovencev sedolo in glasovalo ?
Nič tega! Nič nismo slišali, k večemu to da je eden naših razlagal poslovni red iu so bil potegnil za medvedovo kožo „državnih" poslancev iz državopravne opozicije češkega velicegn posestvu. Sicer niso imeli nič bolečin in molčali so pri adresni debati a Poljaki, na posebne koncesije čakajočimi, vred. Nič moške izjave. „Politika" jc od njih pričakovala, da ne bodo pohlevni kakor ovce dopuščali, ka se postopa s slovanskimi narodi po centralistični volji, pričakovala, da se bodo krepko upiiali kolikor jim dolžnost veleva, da bodo močno pričali za resnico in nasprotnikom z obraza potegnili larfo lažnjive opravičenosti. To smo po vsej pravici pričakovali tudi Slovenci. A motili so se čehi in smo se mi. Nasprotniki nam iehko reko, saj ne vemo, kaj hočete ; molčite, torej vam sile ni.
Poreko morda naši molčeči možje: saj smo v kranjski adresi nekaj povedali in v državni zbor smo šli samo delegacije volit. Dobro! Ali ker so so v druge mulo važno debate (če prav malo) vtikali, dali so videz, ka niso prišli s a m o delegacijo volit. (Jo je že namen prekoračen, zakaj ne v onih rečeh , ki so krvavo potrebne ; če se je govorilo, zakaj se ni to, knr zdaj žo vsacemu v grlu tiči? So izgovor, da ludi Dalmatinci, no velja; naš položaj je kritičneji nego Dalmatincev.
Je-li zopet izza kulis prišla,  spemljana /. obeti \ to dati, vemo, če ne pozabimo , koliko dveletna vztrajnost,  naših   poslancev v prinašata.   Rastočo   germanizacijo na Ljubljani iUl. in pa nekaj tujih uradnikov ob gorenjski železnici.
A morda krivico delamo. Saj jo vendar eno do-jauje zaznamovati, en napredek. Naš dr. Custa je govoril državopraven govor. Brali smo namreč v poročilu večega dunajskega lista, da je ndon nemških govornikov rekel: saj gospodje od one strani (t. j. desnice) tudi stoje na tleh ustave. Dr. Gosta je rekel: „nein!" Nu, to je v primeri s prejšnjimi gosp. Svetčevimi izjavi napredek. Vidite, kako strašno smo pomirljivi, kako hitro smo hvaliti pripravljeni ! So te malo malosti smo veseli. —
Ali g. poslanoc nam bo vendar dovolil pristaviti, da tako kratki državopravni govori ko bili v navadi in bo učinek imeli samo v starem Lac edem onu. De-
našnji svet je postal že bolj zgovoren, iu dvomimo, daj moral odvrniti z nepostavne poti. Šolski nadzorniki bi baš Slovenci unoli pozvanje in moč.   „antike" forme! imajo odpraviti vse  zapreke,  ki  bi duševni napredek
v državopravno življenje uvesti.
Opombe k kranjskemu šolstvu.
V Ljubljani novembra meseca, [Izv. dop.| iDalje.)
Ime - državna realna viša gimnazija — naj nas ne slepi. Tej novi šoli še z mi raj manjka potrebnih učiteljev. Kako so risanje podučuje ? Kdo je dotični učitelj ? Kaj je z modernimi — sedanjimi jeziki — vsaj s francoščino, da angleščine in italijanščino ne omenjam? Ali je c. k. vlada za Novomeško realno gimnazijo kaki posebni načrt napravila, načrt, ki se od onega drugih avstrijskih gimnazij popolnoma loči?! Iz nova so kože, kako prenagljena je bila ta nepostavna prena-redba Novomeške gimnazije. Na naravni postavni poti so hi bilo vsemu temu v okom prišlo ; in ustavo-verna vlnda bi imela pred vsemi zahtevati, da se postavno raVĐO, se vo da prod vsemi tudi sama svoje postave s p o 1 u o v a t i.
Nahaja  se  pa še druga  velika   napaka. Vsled
so molčali neizmerno
,ministarstva spinve" parola Zdi se.   A kaj nam je na nam  molk in zadnjih sesijah Štajerskem, v
učečo se mladine zaviralo; oni imajo nasvetovnti vse pripomočTco jji pota, da bi so šolski napredek bolj ko mogbt?*iipo<pešoval. Kaj si bo čitatelj po vsem tem mislil 0 sposobnosti in previdnosti naših c. k. nadzornikov v Gradcu, zlasti o prebrisanem Vrečku, kteremu po Ilolcingarjevih izgovorih vso prenagljeno pronnrodbo pripisovati moramo? Vlada je sokriva vse škode, ker je nepremišljene nasvete svojih nadzornikov potrdila. Po anmovoljnji vladi dovršena nepostavnost se ne da nikakor opravičevati. Kako jo bo neki minister pred parlamentom zagovarjal, ker nepostavna prena-redba frančiškanske gimnazije stane tudi dokaj denarjev, kteri v nikakoršnem proračunu ustavno dovoljeni niso. — In graška pravoslovna stolica! Ja Bauer! das ist was anderos, bi dragi prijatelj dr. Zarnik rekel.
Iz naštetih razlogov bo morebiti celo c. k. zastopnik g. Hozhevar sprevidel, da so po c. k. ustavni vladi dovršena nepostavnost nikakor no da zagovarjati, tem manj opravičiti s „pomanjkanjem časa": Od dobro plačenega c. k. zaatopnika bi človek pričakoval bolj prekanjenih vzrokov;  s tako puhlimi idite drugi krat
prenagljeno nepostavne prenaredbo jo bil začetek šolo1 rakom žvižgat, pa ribam gost. Vlada naj bi bila gim-za  tri  tedne   —  do '20. oktobra proložen.   In glejte,] nazijsko prenaredbo nekoliko premislila, zanje potrebne
vlada se izgovarja z mudnim in nujnim časom in 20. oktober pride, v Novemmcstu pa o novoimenovanom ravnatelji g. Zindlcrji ni duha ne sluha. Prej taka sila — In potem prava polževa počasnost! Pot iz vojaške krajine — iz Senja v Novomesto gotovo ni dolga in tako mudna, da bi genialni novi ravnatelj no bil mogel priti do določenega časa. Kaj še, zamudi so še ikorej 14 dni črez naznanjeni rok, tako da se je državna gimnazija še le po vseh svetih odprla: šolsko leto so jn za več kot mesec dni skrčilo.
Deželni šolski svet jo po nasvetu c. k. zastopnika v zadnji seji enoglusno sklenil prostoro novomeške gimnazije razširiti, oni vzhodni del šolskega poslopja sezidati. Slava mu, ker dovršilo se bo jako potrebno delo! £o poprej je pomanjkovalo potrebnih šolskih prostorov, tem bolj jih mora letošnje šolsko loto vsled prenaredhe frančiškansko šole v državno realno višo gimnazijo pomanjknvati. Ta sedaj neobhodno potrebna zidava (tu ne mislim na ravnateljevo stanovanje, ker on se Iehko z denarjem odškoduje) so bo prihodnje poletje — meseca julija pričelo. Pred ko ne bodo šolo /o konec junija sklenili ; poleg zidarskega vreša in hruša se v šoli vsaj ne da dosti opraviti. Čitatelj je že zapazil, kam merim. Šolsko leto se bo letos še več ko za dva meseca skrajšalo. Gimnazija se je prenaredila, novi — tuji učitelji so nastopili, vodstvo vse šole je drugim tujim rokam izročeno, šolbko leto pase je kljubu omenjenim težavnim novariiam še za več kot dva meseca skrčilo: mirnega srca prepuščam vse to razupiti učiteljski zvedenosti c. k. nadzornikov ; ona dva naj 2 dekretiranega pedagogično-diđaktičnega stališča presodita, koliko se bo moglo pri bistveno prenarejenih razmerah V tako skrujšanom času pri poduku doseči. In kdo jo kriv vso to zamude, ki se s zdravega odgoji-teljskega stala nikakor opravičiti ne da ? — Vlada, c- k. vlada s svojimi šolskimi nadzorniki v Gradcu. Vlada bi morala vendar popred vsaj malo pomisliti, koliko škode bo trpel duševni napredek učeče so mladine vsled njene prenagljene nepostavne prenaredbo v Novemmcstu.   Ta  prevažni   preudarek  sam  bi jo bil
stvari pripravila, postavno pot nastopila, natanko pretehtano reč deželnemu šolskemu svetu v posvet izročila, na teh postavnih tleh jo zastopala in priporočala i. t. d. j nikdo se bi no spodtikal nad njenim ravnanjem. Ce jo mlačnost in kratkovidnost c. k. nadzornikov zakrivila Hozhevarjevo „pomanjkanje časa" ali pa njih premnoga uradna opravila, tako jo vlada imela za letošnje šolsko loto prenaredbo odložiti in za ta čas vse pri starem v rokah oo. frančiškanov pustiti. Poleg Holcingerjevo pohvalo se vladi ni bilo treba bati, da bi duševni napredek dolenjske mladine popolnoma zastal, — /guba bi v enem desetmesečnem šolskem letu gotovo no bila tako velika, kakor je bo c. k. vlada s svojo nepostavno prenaredbo v pičlem osemmesečnem letu zakrivila ! Pa pustimo to stvar, ker za trdno bo je na-djati, da jo bo deželni zbor v prihodnjem zasedanji v našom zmislu — postavno rešil, da se bo živo poprijel protesta slavnega Bleivveisa ter krepko potegnil za nam žo tolikrat zagotovljene narodne pravice, za narodno šolstvo, za narodni duševni napredek (Dalje prih.)
I) o |» i s i.
Ie Kranja, 24. nov. [lzv. dop.| Naša dobrodejna beseda 20. t. m. so je dobro obnesla. Za uvod (ouver-lure) so igrali vojaki c. k. Huynovega polka dve prav prilični številki: „Naprej zastava" in „podpouri slovanskih napevov". Potom je govoril eden tukajšnih gitnn. učiteljev in razložil pomen te besede, dalje je sledilo pevanjo dveh ruožkih četverospevov in na to glediščna igra „Filozof". Po igri je bila tombola in konečno ples, kteremu jo godla zgoraj omonjona glasba. Te številke so so ena za drugo izvrstno vršile, posebno je dopadla igra; poglavitne osebe so bile: dve gospodičine Jugo-vičove, Fani in Katica; gosp. Pec Karol, uradnik, in gosp. Centrih Ferko, trg. pomočnik. Ta četvorica jo moj-stersko igrala in zaslužila hvalo, ki se ji od vseh strani deli. Število obiskovalcev jo bilo nenadno veliko, ako-ravno so se takrat nemškutarji,  ki so drugače vsako
leto k dobrodejni besedi v čitalnico prišli, demonstrativno odtegnib in v Dolenčevi kazini oni isti večer imeli svoj shod; njihov paša jim je dal quasi „Betehlu, naj se nikar ne udeležijo našo besede. To se ve. da naši kazinarji ne smejo zaostajati za ljubljanskimi, nekaj pruske politike jo tudi v Kranji treba, brez ktere bi bilo našo idilično mesto nesrečno. Nekoliko je pa tudi čitalnica sama kriva, ki je vabila poprejšnja leta ude in neude k svojim veselicam, tako da so imeli nemšku-tarji do facto ravno toliko od čitalnice kakor plačujoči udje; da so začeli zadnji samega sebe prašati, zakaj plačajo v čitalnico, ni čudno; tudi ni treba posebne bistroumnosti, nasledke tako napčnega ravnanja presoditi ; vsako društvo, ki na tak način dela, si koplje lastno jamo. Tega no pripovedujem, da bi hotel koga žaliti, ampak v poduk tukajšnjih in drugih Slovencev, ki radi kompromise delajo. No, eno leto som je, hvala bogu, naš odbor drugih misli in odpira čitalnične duri samo plačujočim udom, razvajeni nemškutatji pa so to za zlo vzeli, in zdaj, ko so dobili povabilo k dobrodejni betedi, tako-le sklepali : „Ker no moremo za ta denar, ki ga damo pri dobrodejni besedi, celo loto v čitalnico prihajati, tam zastonj plesati in se dober kup zabavljati, tudi takrat nočemo priti." To ga imate, sem si mislil in se smejal, ko sem to slišal. Kazinarji najbrž menijo, da čitalnica obdrži sama za se ta denar, ki dohaja pri tej priložnosti! Ali ni na primer lani 52 otrok od nog do glave s temi dohodki oblekla ? — Pri vsem tem znašajo sceloma dohodki letošnje besede okoli 240 gld.; pripomogli so posebno gg. baron A. Cojz s 40 gld. in Fid. Terpinc z 10 gld. Zraven se še bode darovalo mnogo blaga, in tako bodo obdaritev otrok obilna, čeravno ne tako kakor lani, ko je gosp. Val. Bleivveis iz Dunaja poslal sam obleke za .'12 otrok. —
Železnica, ki bi se bila imela zadnjo nedeljo odpreti, je po mnogem in dolgem deževji jako oškodovana, tako da bomo še nekaj časa morali čakati, pre-dno se vozimo odtod v Ljubljano. Kaj je pri tej celi napravi krivega in napčnega, se že nekoliko zdaj kaže, več pa se bode še sčasom pokazalo; delo, pri kterem se gleda na osebno, ne pa na občno korist, no more nikdar zadovoliti. Kjer se o tej železnici tukaj govori, nikjer ne slišiš zadovoljnega glasu. Toliko še pristavim, da nima ta železnica nobenega pomena, prodno 6e ne dodela ona od Trbiža do Belaka. Gotovo ste radovedni, kako se godi na naši gimnaziji, ki bi imela odslej biti slovenska. Kolikor je bilo meni mogoče zvedeti, je vpisanih 61 učencev, dva je ravnatelj začetka šolskega leta odvrnil, ker nista znala slovenski; prvi razred, kjer so izjemši nemškega jezika vse po slovenski uči (ravnatelj ima latinščino in nemščino), je realen, to se pravi, učenci se učijo razun navadnih predmetov tudi vsak dan risanja, v drugih razredih je vse kakor poprej, samo da se grščina v tretji slovenski podučuje. To se ve učne knjige so večidel nemško ; pri slovenskem podučevanji, pri sedanjem političnem položaji so tudi ne ve, ali ho treba kdaj slovenskih; ta negotovost vznemirja, pa mislim ne samo tukaj, ampak tudi drugje. Prvega decembra bode občni shod Matičin v Ljubljani, ali bi no bila to lepa priložnost, tudi v zadevah šolskih knjig za srednje šole kakšen koristen sklep storiti ?
Iz Planine 2(1. nov. [Izv, dop.] (Se enkrat nas c. k. okraj, glavar.) Nekaj časa žo je preteklo, kar sem o našem c. k. okraj, glavarji in njego-vem paševanji poročal ; omenil sem pri tej priliki tudi pritožbo tukajšnega županstva zarad nemških dopisov in odgovorov. Molčal sem do zdaj, ker sem vedno pričakoval, kdaj bo deželna vlada to stvar vzela v roko in v tem važnem slučaji oddala svoj votum. A ker j.) vsacega čakanja enkrat konec, moram zopet malo pogledati, kaj jo naš g. Ogrinec med tem časom delal in slednjič tudi poprašati, kaj počno slavna vlada s pritožbo planinske županije.
Menda bo skorej odveč, zopet store pregrehe na šega okrajnega glavarja vleči na dan, ker je vsacemu čitatelju „Slov. Naroda" žo znano, kako vestno se ravna ta gospod po obstoječih postavali, kako strogo spol-nuje 19 drž. osnov, postav, na ktero je tudi prisegel in kako vrlo on spoštuje slovensko narodnost. Vsakdo je žo lahko prepričan, da so med vsemi okraj, glavnrji
na Kranjskem težko najdo tako strasten nasprotnik slovenske ravnopravnosti, kakor je ravno <». Ogrinec. Čuditi se je le, kako vendar more te gospod brez kazni dražiti s svojimi nemškimi pisarnami slov. ljudstvo, dasi tudi je vse to jako dobro znano p Konradu, če že ne iz slov. časnikov vsaj iz zadnje pritožbe vrle županijo ; znano je vse to g. Konradu, ki je v svojem zadnjem ukazu strogo spolnovanje dotičnih postav glede rabe slov. jezika vsem uradnikom 'ostro zapovedal, iu žugal z disciplinarno preiskavo. Ali ne ve deželni predsednik, da s tacim početjem peša udanost do vlade in spoštovanje postav ; kajti ako možje, ki pred svoje ime stavijo c. k., tako očitno zasramujejo s svojim ravnanjem dane postave, kaj si mora potem človek, ki sicer ue stavi pred svoje ime c. k., misliti o tacih ukazih in zakonih ?
Morebiti bo kdo ugovarjal, naj se ima potrpljonje I njim, ker morda ne zna slovenski. Dobro, ako slovenskega jezika ne ume, priznam našemu Ognncu vendar še toliko pameti, da bo spoznal, ka ni sposoben za svoj posel, naj tedaj pobere svoja kopita in uživa obresti tisočev, ktere si je pridobil ; kako ? tega ne bom razpravljal. Ali dokazal pa bom, da termi ni tako, da zagovor tu, ako bi tudi obveljati mogel, ni resničen, kajti navedel bom o tej zadevi c, kr. okraj, glavarja lastne besede. Pri neki priliki , ko je imel rodoljuben župan pri g. Ogrincu nekaj opraviti, spoljubilo se je temu c. kr. možu zatrditi, da naj so nikakor ne misli, Ua on ne zna slovenski, marveč „mi, čo je treba že znamo, morebiti bolj kakor on (s tem je mislil obč. tajnika), ako pa niste z nemškimi dopisi zndovoljni, se pa pritožite, se bomo že opravičili," iu konečno jo je pa c. kr. okraj glavar šo posebno zabelil rekoč : „Thuii Sie nicht alles untersehreihen , vvas das individuum dort bei Ibnen macht."   To so g. Ogrinca ipsissima verba.
Tedaj, g. Konrad , tu imate dokaz, da g. Ogrinec dobro zna slovenski, ako le hoče , kajti to je sam izu stil. to se mu mora verjeti, inače bi se mu lahko reklo, da je nesramen lažnjivec ali pa širokousten bahač. ( Ogriuec tedaj zna slovonski in sicer, kakor je sam rekel, prav dobro. Danim ukazom se tedaj ne protivi zarad neznanja slov. jezika, ampak ker je že iz principa za-griznen sovražnik slov. narodnosti, ker je enkrat za vsolej prisegel, da se ne bo uklanjal zahtevam novejšega časa, nikdar ne bo pustil pristriči svojo dolgo, starodavno, do peta mu visečo kito , da se po nobeui coni ue oprosti birokratizma, da je pa on tudi mož , ki zna kljubu mnogim postavam nekaznovan s tacim početjem zasmehovati tiste, ki so postave dali, tist^, ki mu dotično ukaze pošiljajo. Tukaj g. pl, Kybysi'eld imate priliko pokazati svojo energijo, ktero sto v svojem zadnjem čutiti pustili , tukaj bi bilo priložno uresničiti svoje pretenje z discipl. preiskavo. Izgovora niiuato nikacega.
Glede izrazov „on" in pa „individuum" so vidiva 7. g. Ogrincem na drugi strani, ker je to malo pre-sroešno za resen dopis.
Omenil sem tudi pritožbe, ktero je. Planinska županija poslala deželni vladi zarad nemških dopisov c. k. okraj, glavarja logaškega v Planini. Preteklo bo že kmalo dva meseca, a nič še ni slišati, kaj so je s to pritožbo zgodilo, ali jo je si. vlada vrgla pod mizo, ali jo kuha in peče, sploh so nič ne ve, kaj so bo z njo zgodilo, in ako se reši, kako bo dežl. vlada odgovorila, in če bo na slovensko pritožbo dala slovenski ali nemški odlok; to vse še počiva v Abrahamovem naročji. Zvedel sem o tej stvari le toliko, da se je pri vladi govorilo, da je bivši obč. tajnik planinskega župana podkuril, naj so zarad nepostavnosti c. k. okraj, glavarja pritoži pri c. k. dežl. vladi, naj ondi zaiščo pomoči, ako jo sploh šo k jo pravico najti mogoče. Da je to vse le izmišljeno, in da je vsakdo, ki jo to na vladne ušesa nanesil, nesramen lažnjivec, to vsacemu v obraz povem, ker so mi dotične razmere predobro znano, kar mi bo ondotni župan tudi gotovo potrdil. Kdor planinskega župana pozna, ta rni bo priznal, da je iskren domoljub, vrl narodnjak, ki pošteno in pogumno zastopa svojo županijo in se nikakor ne da v kozji rog ugnati c. k. okij. glavarji planinskemu. Da jo ta korak storil, gre mu vsa čast in hvala, želeti je le, da bi vsak žu-j pan  tako  pogumno zavrnil  nepostavne nagajivosti in
ostudno teptanje narodnih pravic od strani c. k. okraj glavarjev, gotovo hi g. Ogrinec tako trdno ne sedel na svojem glavarskem stolu.
Is Trata 23. novembra, [l/v. doji | V nedeljo 20. t. ni. so se zbrali tržaški okoličani, da zvedo, kaj je njih deputacija v Beči važnega opravila. Gosp. Na-bergoj, vodja deputacije, je razložil vse, kar se jim je v Beči pripetilo. Pravil je, kako so hodili od ministra do ministra, kako so se jim od mnogo strani delale zuproke, pa deputacija se je vrlo držala in zagotovili so i i minister vojske in druaji ministri, da so prošnje okoličanov uslišane. Ta vspeh je okoličane razveselil in ojačil; obljubili so si med seboj, zanaprej bolj zedinjeni delati blagor, kakor do sodaj.
Tržaški magistrat zvedovši, tla so okoličani v BeČi dobro opravili, dasiravno je on nasprotoval, je pokazal koj drugo lice. 15. t. in. je v ueji mestnega zbora dr. Piceiola tako sladko govoril, kakor bi rožiče sadil, trdil je, da magistrat okolico ljubi iu mnogo za-u j o stori, da morajo zanaprej mngistratni uradniki bolj prijazni bili z okoličani, da se jim ne srue uika-korina krivica goditi, ter predlaga slednjič, da se povrne okoličanom 350 goldinarjev, to je stroške za deputacijo. Sedij je tedaj padlo zagrinjalo in Vam krinka iz hinavskih obrazov! Ljubeznivi magistrat, prašumo, zakaj ste pa zadnjič .:abranili obljubljene novce za deputacijo ? Ali Rte mar mislili, da Slovenci ne morejo potovati v Beč brez Vaše kisle podporo V Sedaj, ko vidite, da smo na svojo roko pričeli boj, ko smo pri prvem naskoku zmagali, sedaj pa ponujaš novce. Pa nam ne treba vaših novcev, mi si bomo že sami pomagali s združenimi močmi in dovršili svoj namen, Vi pa boto obsedeli v blatu.
Okoličani le tako naprej, zmaga bo naša in pri-jetneše bo inše življenje na obalih  našega morja!
Iz Gradca. 25. nov. [Izv. Dop*] (Optimizom. Rektor.) Nisem Vam hotel o žalostnem stanju, v kterem se naše narodne razmere nahajajo poročati, ko bi me ne bil dopis v zadnji številki „Slov. Nar." prisilil, da resnico povem, bodisi potem na čast ali na sramoto tukajlnih slov. dijakov. No bojim so, da bi me gosp. dopisnik za vrat zgrabil, ako povem, da je on o razmerah tukajšnih slovanskih dijakov ali slabo podučen, ali pa, da je resnico nalašč zamolčal. Kes smejati som se moral čitajoč dotični dopis mislo si, kako se vendar gosp. dopisnik vara, ako misli da jo res vse tako v redu pri nas, kakor on piše. Zalibog da moram ravno nasprotno trditi. Nočemo omenjati, da se na literarnem polji nič ne stori, kajti to je stvar, o kteri se sploh nikdar veliko storilo ni, ampak grajati moram, da šo nobenega primernega društva nimamo. Da nam slovanska beseda ni primerna, o toni smo skoraj vsi edini. V „hervatsko danico" nobeden drug Slovan zahajati noče, kakor sami Starčevičjanci, in druzega dijaškega literarnega društva ni, odkar jo „Slovenija" po rivanki iiektcnh udov v bogu zaspala. Od tod tudi izhaja, da mi Slovenci nimamo nobeno glave, nobenih voditeljov, ampak da moramo lo ali s Hrvati potegniti ali pa ne-edini sami med seboj drugemu poljo prepustiti, kajti v zborih so ne moremo nikakor ž njimi meriti, ker smo premalo izurjeni našo misli v gladki slovenščini izraziti. Dokler so v tej reči no bodo na boljo obrnilo, tudi ni misliti na okrepčanje narodne zavesti med slov. dijaki, ampak sčasoma so bodo čisto zadušila, kar že zdaj več znamenj kažo. Da so zadnji čas pridno zboruje in posvetuje, ktero gospodo bi za vseučiliščni ali ju-ridiški ples kandidirali, to vendar ni vesel napredek za slavjansko reč V In kaj bi neki omenil o edinosti tukajšnih slov. dijakov V Tak razpor med slovanskimi dijaki šo menda nikdar vladal ni, kakor ravno lotos. Da to dokažem, naj mi bodo dovoljono gosp. dopisnika samo na nektero govoro opomniti, ktero smo dobili od strani Srbov slišati iu ki bodo gotovo dopisnikovo slogo dobro karakterizirali. Tako so nam je na primer pri volitvi stalnega odbora očitno v lice povedalo, da m i (Slovencih s ni o lo brezvoljno orožjo panslavizma, in da naše c o 1 o d o 1 o v a n j e meri le na to, da pridemo pod rusko k u u t o.
V-
našajo obširniŠe članke o skupnih zadevah, ker so rodoljubi jugoslovanski prepričani, da le složno delovanje more pospešiti narodni raz vitek in narod učvrstiti v očigled nevarne in negotove prihodnosti , ktera čaka našo ubogo Avstrijo. Ako v našom starodavnem cesarstvu stojijo vsi Slovani za obstanek Avstrije in vsak za vse iu vsi za vsakega, j« piuaki cesarizem uo bode mogel okleniti se svojimi železnimi rokami, ktere svobodi ne bodo sledu prepustile na pol stoletja. />: za naprej pa protestujemo zoper vsako početje, nas zopet spraviti pod piusko-nemško z»ezo, ktere smo so srečno rešili, ker je Avstrija, ako se dobro vredi, sama za-se dovoli močna broz tiste zveze, ki bi v tujo korist obračala naše želje iu našo kri, in ker se hočemo stalno držati načela: „nil de oobis sine uobis." Za sedaj samo pozornost svojih bralcev obračajo „Novice" na gibanje naših južnih bratov iu bodo v prihodnje imele predal za to provažuo zadeve drže se prislovice : „sloga jači, a nesloga tlačil"
„Slov. Gospodar" v daljšem uvodnem članku iskreno pritrjuj o zedinjenju vseh Jugoslovanov v eno politično skupino in piše med drugimi: Prva stopinja do Jugoslovanske skupine" bila bi zedinjona Slovenija, ktera bi potem pogodbe določila zvezi z brati Hrvati. To ao tedaj politiške misli narodnjakov, kterim je mar za našo prihodnost, za unš narodni obstanek v prihodnosti; in reči moramo, da tudi mi le v taki zvezi dovoljno poroštvo vidimo, rešiti se narodnega propada. Od kar se Nemštvo tako uaglnma razvija iu politiško zedinva, ne bo več — tega smo celo prepričani — mnogo vprašanja o nas Blovonoih v Avstriji, ampak le šo o Hrvatih in sploh Jugoslovanih, in da mi Slovenci sami čisto nič uo moremo odločiti, ali še živimo kot slovenski narod ali se pu izgubimo v nemškem navalu. Že zdaj po krize pripoveduje, tla so na Oui.aji gotovi ministerski l^eremberski ustavi, ki je potisnila Nemcem žezlo nad nas
j smo zgubili vsaj na Stirskem skoraj vso narodno pra vico v šolah, v kancelijah je itak nikoli šo nismo imeli!
Ali je to  dostojno in politično  pametno, prepuščam viši sodbi.
Da naši ustavoljubni Nemci z gosjiodom rektorom vred pri varovanji nemškega značaja (? ) praškoga vseučilišča res nobene šale ne razumno, kaže sledeče smešno postopanjo gospoda rektorja zoper slovanske dijake in njih delovanje. — Te dui so bili Srbi nabili na črno tablo poziv, v k tereni so vse slovanske dijake vabili na zbor, v kterera se hoče o zvezi celo jugoslovanske mladine govoriti in sklepati. Poziv pa je bil po naključbi s cirilico pisan in ni naredil malo hrupa med nemškimi dijaki. Cele trume so oblegale nedolžni poziv: zijajo vanj, kakor bik v nova vrata. Nekteri so trdili: das ist altrussisch, drugi : das ist ueurussiBcli, in tacih neumnosti več, kar je med Slovani strašan smeh vzro-čilo. Kar na enkrat zadene uboge pozive koniiskajoča roka, in bilo je po njih.
Gospod rektor pusti precej podpisano pred se poklicati in jim  prav v despotičnem glasu razodene, da od zdaj za naprej se ne smejo nobeni pozivi v slovan skih jozikih  nabijati, češ, da to je nomško vseučilišče, ergo da se morajo \si nemškega jezika posluževati.
Kaj se bode iz te župo skuhalo, še ne vem, vsa-kako pa bode zanimivo. Da se slovanski dijaki ne bodo po nobeni ceni pravice v mnternem jeziku govoriti in pisati podali, so razume samo ob sebi. Samo pot, po kteri hočemo naše pravico nazaj ti i juti iu reklamirati, še ni določena. Iz tega samovoljnega postopanja gosp. rektorja še zna velik ravs in kavs nastati. Ako bi Vas vteguilo zanimati bodeiu, na tanko iii resnično poročat
Politični razgled.
,N. Frenulenbliitt."  iz   povoda mi n i s 1e r s k e
H a zii p stvari.
krogi, ki imajo trdno voljo, da Avstrijo vredijo  fe d e ral ističu o. Ako jo teinu res tako, potem na Dunaji vendar še niso zgubili vsega avstrijskega čustva.
Cesar  jo v Pešti   sprejel ude obeh   d o le garij in je na nagovore obojnih predsednikov odgovoril, da se ni zmanjšala važnost, ki je bila vzrok, da so so dr legacije sklicalo,  ampak  da so zdaj  prišli Bfl novejši, resnejši dogodjaji na dnevni  red. (lesar šo nadeja, da bodo delegacijo storile,  kar  tirja pravo   domoljubje in med seboj  nerazločljive koristi obeh  oddelkov monar liije. — Na   interpelacijo ustavovornih delegatov, kaj hoče vlada storiti, da v očigled turško-ruskemti vprašanju reši Avstriji  potrebni mir, je  odgovoril Beust, da ni nič opustil, kar bi moglo  braniti  čast vladino in napotiti mirno rešenje tega vprašanja.   Konečno pa si je pomagal modri naš diplomat z izgovorom, da ni dobro govoriti niti o miru niti o vojski, ker bi oboje lahko vojsko pripeljalo s seboj.
Vse cislajtansko m i n i s t e r s t v o jeco snrju izročilo v Pešti prošnjo, naj ga odvezo njegovega poslovanja. Poluradui telegram, ki to naznanja, pravi, da si je cesar pridržal odločiti so o tej prošnji. Poštanski dopisniki v duu ijske novine pa vedo pripovedovati, da jo odstop sprejet in da ima Potočki nalogo sestaviti novo ministarstvo i'/ takih parlamentarnih moči, ki bodo novemu niinistcrslvu porok za to, da bodo imelo v državnem zboru večino za-se. V novi vladni program so mora sprejeti pogodba, ktero je Potočki žo pred nokterimi meseci dogovoril s Poljaki Kaka je ta pogodba, o tem se no ve. Ako Potočki ne najde ustavovorneževkot ministarskih kandidatov, bode samo Bkušal dobiti novega ministra za notranjo in kmetijska zadove, Dogovarjal ao je že s Reclibauorjem in Grohclskim, kaj se je dogovorilo, to jo še uradna tnj-noBt. Sploh jo lahko mogoče, da so bodo sedanje mi-nistersko iskanjo šo vloklo nekoliko mesecev — gotovo pak je menda tudi, da v nierodajnih krogih šo niso spoznali, kaj je treba Avstriji in kaj jo rešiti more.
Pod naslovom „T r o j o d n a kralj e v i n a" pišojo „Novice" sledeče ldndno vrste: Vsled najnovejših do godkov na svetu se je zopet /.ivo zbudilo sočutje jugoslovanskih plemen in vzajemnost delovanja na duševnem polji in v političnem mišljenji. No samo slovenski čas niki, temuč tudi v Sisku izhajajoči „Zatočnik" in v Zadru na Dalmatinskem izhajajoči   „Narodni list" pr
le
Le 'JO jO let šo tako naprej , iu Slovencev najdeš še na kmetih po polju in po gorah ! Ako so toraj ne naslonimo na krepkeje deblo jugoslovanskih bratov in ne dobimo narodno gosposke, si tudi narodnega življenja rešiti ne moremo. Želeti jo, in zato te vrstice pišemo, da bi Slovenci začeli prav resno o teh rečeh misliti, in te misli mod seboj širiti.
Beust se boji, da bi utegnilo rusko postopanje dati južnim Slovanom upanje in uovo spodbujo trde v pismu na poročnika v Poterburgu , da bode rusko vedenje podnotilo živo domišljijo teh narodov in da bode žo to Vedenje zndostovalo , ka se opravičijo vse agitacije in vse silno nastojanje toh narodov. Beust se pač nima bati, da hi simpatije teh narodov šle z njegovo politiko in državno umetnostjo. Beust je nadalje pisal v Bor ol in, da si Avstrija na jugu ne želi nobeno dožele prisvojiti — bi bila pač tudi prazna želja — in da bi Avstrija rada stopila v prijateljsko razmere z Nemčijo, ko bi Pruska hotela naravnost povedati, da z Rusko nima nobenih prijateljskih dogovorov glede pariško pogodbo in da jih tudi no bode dogovorjala.
Iz Londona se brzojavlja, daje ruski odgovor jako pomirljiv, in da če tudi popolnoma no zadovoljujo, da jo vendar nasproti poprejšnjemu diktaloričnemu govorjenju vendar jason dobiček miru in korist. Tudi se naznanja, da je Pruska storila prijateljske korake, ka bi skusila mirno rešiti rusko-lurško vprašanje.
Z bojišča se naznanja, da so je 24. t. m. Ildala trdnjava Thionville, Prusi so pri tej priliki dobili roko 200 topov in 40OU jotnikov. Sicer pa ta dobitek nima posebne poiuenljivosti. Borolinski telegrami pripovedujejo, da so so Prusi ubranili necega francoskega napada pri Bollortu, kar so ne glasi posebno zmagonosiio. Francoski telegrami pa zagotavljajo, da so Francozi blizo Brona sovražnika premagali in precej daleč preganjali. Poroča so tudi o drugih manjih bitkah. Francoska vlada jo zaukazala, da so v raznih krajih napravi 10 novih vojnih taborjev. Taborji v Omer, Cherbourg, Rocliellos in Pasdolauaciors bodo obsegali 250.000 mož in bodo strntegični taborji. V drugih taborjih, kjer bo zbrano 60.000 mož, so bodo novi vojaki vežbali in podučavali, Vsakako je gotovo, da so pripravlja velika bitka.
• (Prvi občni shod) političnega društva »Naprej je preteklo nedeljo v svečano okinčanem Šmarji zbral nepričakovano mnogo število deležnikov iz dalnje posebno pa iz bližnje okolico. Prekrasna nova dvorana g. Jagodica je bila od X l,. 4.ure popoldne do l. ure ponoči napolnjena rodoljubnih poslušalcev, ki so pazljivo iu uudjivo poslušali podučljive iu spodbujljive govore g. dra. Vošujaka, dra. Zamika in drugih. Število v dvorani nazočih — večidel posestnikov — smemo brez pretiranja šteti na 1001», in ravno toliko jih ni našlo prostora v dvorani. V vsem jo vladal kračen mir, še ob 3. v jutru se ni hotela dvorana izprazniti. Slava Šmaričanom!
• (Iz Dunaja) smo prejeli ta-le „Program slovesne besede v spomin rojstnega dneva slovenskega pesuika dr. Franceta Preširua , rojenega v Vrbi 3. decembra 1800, umrlega v Kranj i 8. februvarja 1849. I Overtura iz „Viljem Tolla" od Rossini-ja. 2. Pozdrav predsednika g. Fr. Šukljeja. 3. Na moru, možki zbor od Davorina Jenka. 4. Vodnik in Preširen, slavnostni govor
Fr, Lovca.   f>. Koncert za kontrabas, zložil J. Abert, igra g. V. Sladek, na glasoviru spremlja g. Pavlik. G. Ja sani  Srbin , možki  zbor od Hlavača.   7. Slovo od mladosti, pesem  Fr. Preširna deklamuje g. J. Krsnik. 8. Zvezdi, bariton solo z brenčečim zborom od A.Ned-vedn. 9, Jinochiiv zpev, možki zbor posvečen „češkomu akad. spolku na Dunaji",  besede K. Vašička, napev od Fbrchtgott-Tovačovskega.    10.   češke  narodne pesmi, igra na  kontrabassu g. V. Sladek , spremlja na glasoviru gosp. Pavlik.   11. Cigani, možki zbor od Vogel-a. Opomba. Iz posebne prijaznosti prevzeli so : G. V. Sladek, član dvorne opere, igro na kontrabasu; g. Pavlik spremljanje na glasoviru ; g. J. Jirik vodstvo možkih zborov. Glasovir iz Skuthan-ovega atelier-a. II. Zabava. 1. Ka-drila ]io srbskih narodnih pesmih, zložil Davorin Jenko. 3. Slepi godec, balada od Proch-a; solo na spevorogu igra g. kapelnik Cznnskv. 4, „Spominski liBti iz Prage" humoristični potpourri od Komšak-a. 5. „Kmancipirtc", polka mazurka od Jos. Strauss-a. 6. Spomini iz Fausta od  Gnum >d -a.   7. Bal   inasgue,   polka   francaise od Seitert-a.   8. Overtura po jugoslovanskih melodijah od Kviatkovskega. 9. Naprej ! davorija od Davorina Jenka. Opomba. Vse točke svira kapela c. kr. hrvatskega 53. peš-polka nadvojvoda Leopolda pod osobnim vodstvom g. kapelnika C/.anskega. — Začetek ob 7. uri. Kakor ta jako zanimljivi program kaže, bodo dunajski Slovenci Preširna res vredno praznovali.   Slava jim I
* (Iz konservativnega društva mariborskega) nam je došla sledeča vest: „Drugo ad-ventno nedeljo, t. j. 4. decembra obhaja mariborsko konservativno politično društvo svoj četrti občni shod. Zborovalo se bo prvokrat v veliki dvorani gostilnice „pri Dunaju" (zur Stadt \Vien), v graškem predmestju pri g. VViesthalerju, kder ima polit, društvo od sedaj svojo stanovanje. Shod se začne oh treh popoldan s slovensko besedo za Slovence, potem sledi nemška beseda. — Odbor prav srčno vabi društvenike, da se ta dan, ko so društvo v svoj novi hram vseli, prav obilno snidejo ; naj pa tudi skuša vsak prijatelja ali znanca, ki še ni druatvenik, seboj pripeljati, da vidi in čuje, kaj in kako so v društvu godi in potem sam tudi pristopi. — Slovenci mariborskega okraja! pridružite se vrlini rojakom, ki so že v našem političnem društvu 1 Več ko nas skupaj bo, voč bomo tudi opravili lu
—A. (Javna varnost v Ljubljani.) Prod kratkem jo bil po noči na ulici tik „Slonove" gostilnice v Ljubljani napaden kupec K. (ilar) iz Tržiča po tolovajih, kteri so ga do krvi ranili; a pogumen mož se jih vbrani in z nožem rani enega, drugi potem pobegnejo. Od policijsko Btraže ni bilo ne duha ne sluha, zarad njo bi bil napadeni lohko oropan in ubit. Se ve, za tako malenkosti ni policijska straža, kdo bo pa mesto njo strnžil Dežmana in lovil živijo- kričače po predmestjih in samotnih ulicah ! Med tem, ko bi strežniki lovili tolovaje, bi utognil kak ,živijo" trešiti v kaka konšt. ušesa in potom bi bila zamera pri gospodu županu. —  Pomenljivo je, da niti škandalozni
V predzadnji št. predloga" sveto
„Tagblatt", niti „Laib. Ztg." ne zineta besedice o tem škandalu ljubljanskega mestnega odbora.
— A. (S v o b o d n o.) \' sodnijsko preiskavo, ktera se je na Dunaji natvezla listu „Zukuni't1*. je vpleten, kakor se nam piše iz Ljubljane, tudi vrodnik „Dren celjnu" J. Alešovc. kteri je bil izdan kot pisatelj zgrab-ljenega, po misli dunajskega državnega prevdnHtva Avstriji jsko r.evamega članka, kterega je javna varnost konfiscirala. Po kteri poti je izvedela sodnija ime pisatelja, iđaj še ni znano, menda ga vendar ni izdale vredništvo ! Ker rokopis članku ni bil najden, skoro ni druzega misliti, ko izdaja a!i pa vohunstvo. *)
* (Beseda) v rojanski či t:d nie i )fl bila jako zanimiva. Deklamacije, primerne sedanjema Sam, so se prav okusno dovrševale- Gosp. Orlanc j« tako srčn govord o đomoljttbjt, da je mnrsikteremu nerodovitoemn drevesu otrobi! stari mah, da požene novo trst. Kmet Juri Grdolj je okoličane tako zbadljivo nagovoril, da mu ploska in živio-klicev ni bilo konca ni kraja. Šestkrat so ga sklicali in sploskali na ođer. Po tomboli je bil ples in pozno v noč je trajala zanimiva narodna veselica. —
* (I z D u n a j a) se nam piše „Slov. Naroda" pisec zakesujenega priporoča, naj vendar Slovenci enkrat uradom, namest-uištvom, dtželnim odborom, in popečiteljstvu dopisujejo v svojem lepem materinem jeziku. Da, kolikokrat ponavljana priperočba, a vedno jo je še treba ponavljati, vedno še treba naše odlične narodne kroge grajati, da se to ne godi. — Govoril sem one dni tukaj s starim rojakom, ki pozna razmere v popečitelj-stvib in ta se mi je tožil, kako malo so Slovenci v mnogih dopisih na v i š o o b 1 a s t n i j o poslužujejo svojega jezika. Slovenski dopisi so prav bele \;ano. Zlasti v trgovinskem ministerstvu skoraj nič. In vendar je več uradnikov pri ministerstvih, ki znajo naš jezik in rešujejo tudi redke slovenske vloge.
* (Zna nos* na društva.) Minister uka in bogočastja Stremaver je deželnim oblastim razposlal ukaz, naj preskrbe statistično date o društvih, ki goje ali med ljudstvom razširjajo znanosti. Ob enem pri po roča in obeta vlada, da bode taka društva podpirala. Smo radovedni , kedaj in kako bo vlada tudi naša slovenska društva, ki imajo namen znanosti med ljudstvom širiti, na pr. društvo sv. Mohorja in Matico, začela podpirati, saj menda Slovenci tudi davek plačujemo.
* (Šesta predstava dramatičnega društva) v ljubljanskem gledališči bode v četrtek 1. decembra, to je ravuo na dan občnega zbora slovenske Matice, ob enem tudi na spomin rojstnega dne Prečirnovega. Igrale se bode nova veseloigra „J e-1 a č i č e v a surka" in še kaka druga igra ali opereta. Na spomin Preširnu bode deklamacija, petje pesmi zloženih po besedah neumerjočega pesnika, in velik duet za sopran in tenor s spremljevanjem orhestra sestavljen od Kamila Mašeka po Presirnovih pesmih /Zapuščena" in „Ukazi". Dozdanje predstave dramatičnega društva, ki so se zmeraj prav dobro obnesle, so porok, da bode tudi ta pot gledišče dobro obiskano in občinstvo zadovoljno s tem, kar se bode predstavljalo. Predstava, ktero je nameravalo društvo narediti v sa-hoto 2C. novembra, izostane, kjer je ta dan odstopilo dram. društvo vodstvu nemškega gledališča, ktero je za to prosilo. Za to bodo pa meseca decembra štiri slovenske predstave v gledališči.
Na vohunstvo ne moremo verovati. Znana stvar je, da se je pri „Zuk.- izvedel >e vsak pisatelj obtoženih člankov ../tik." j- kakor v administrativnih tako v vredniških za devah bolj nepoštena, kakor najnesramneji židovski list.
Vredn.
>a prodaj ali v
je gostilnica in blizo 1_> orafiov kmetijstva pri deželni in postni iOs.fi.   ki   drži   skozi^Hu lolukn|o   na Velenje.
MeeJiajski vozniki in aplobpopotoiki tamnarajši ostajajo. Pogodbe   so   prav   ugodne.   Cena  ji le   3000 gld., od
kterih se mora 3 del koj plačati, drugo pa ostane na več let na obrestih ičimžu). Več o tem, kakor o najemu pove ustuieno ali pismeno
Janez Vi vod
VP gostilničar pri iv, Florijann v Doličn,
pošta Vitanje ^VVcitenstein )
Dunajska borsa 28. novembra.
Knotni drž. dol? v bankovcih  .   .   .   f>5 8
London...........■
18G0 drž. posojilo.......M ■
Akcije narod, banke..... • »
Kreditne akcije........M i „
Knotni drž. dolg v srebru    .   .   .   .   04 „
Srebro......••   • •••**»
Nnpol...........1(1 n
H., 25 40 •_'3 60 :<0 so
kr
Edina zaloga najnovejših znajdeb.
Svarilo. Po meni v kupčijti spravljeni .,1'asta t' u in p a d n i", ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanj«', nekoliku č.isa neke I i rine ponarejajo, naj torej p. n. ofccittsUo /v>'. d* se edino prava i/.vinia obrazna petts dobiva 1«' pri podpisanem. Ona hitro vso odpravi spu-icaje na obrazu, Bajevce, pege, Huje, '•ploh ohranoje, o* lepšuje in mladi <»ln-,i ■. PitkerS po gld. 1.50 yŠF^ Vse je mogoče. Kdo bi bil pr«\j 'vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji uiti v iglo; s pestim prav umnim orodjem se je posrečilo, da more slabo oko tudi v mrtku v uajtenjo iglo lahko vdeti nit. iu volja ta s t roj čok s podukom le -'."> kr.
aJBF"* Zobje ne bolo več. Vsak zobobol, izvirajoč i/, iv-vme ali prehlada, se mahoma ozdravi /• novimi berolln-vkirni robnimi kapljami. 1'oroltvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi knpljc ne pomagale. I Ha con s podukom 80kr. £ja)T~" Politnr pasta. Neprecenljiv domač pomoček, b Kteri m vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljua s podukom za celo garnituro 30 kr.
SB^"" Sna/ilna krogla za srebro (putz-kngei), izvrsten poni« »ček jionoviti in osnažiti oslepele Kovinske predmeta. Ne« pogreši j ivo za llatsrjS in srobrarje, po G kr.
llognlator za vse ure ,)<• regulirana solnčna ura a kompasom, vsacemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura da vredni;  lino po 25 kr.
Štupa za pranje.   S to Stupo si prihraniš čas, delo
m denar, zlasti pa ta perilo bolj varuje, kakor sicer. Pnntni paket po li 12 kr.
Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil manje po HO, 40, 60 kr.. veče po 7U, BQ kr. 1 gld., velike z dvema klju-čama po 1 gld.: k popotnim torbam po 26, 40—60 kr.
1'raktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omailoževanja, par po 10 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla, različne Vrste različno po 20, 25, 30. 35—48 kr., verižica It) kr.
Prav koristno so nove mašinske ol ovke, brez silnega ostrenja, tudi se špice ne lomijo : v les vdelane po 10 kr.. v kost po 15 kr.. s peresnim ročuikom in nožem !'U kr.; potrebna tekočina za mesece lo kr. Kos union-nuUrgumi za svinec In tiniu 6 kr. ijSfF* Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo b.\ islne Aletzgerjeve apreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da se tudi -e dolgo nošoni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 lla-eon po iio kr.
Perzijsko barvilo za laso, s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob enem ohramije naravno čvrstost. Ono je iz zelišč iu vse neškodljivo. Karton s podukom 'J goldinarja.
Najnovejša štupa za rj«'i, garantirana. Z njo so odpravijo vso rjav ine s platna, -vile iu drugih ikanin. tudi z jekla in železa.
Obroči  za kurja  očesa  iz nngnrske volne.    12 za
26 kr.
Angležki lak za usnje, kteri dela u nje mehko in 'i  likira ko /rialo :  uial Ibn/mi 25. velik 45 kr.
Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko vsak sam oskrbi \ vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravke; ta lim se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik Bacon po 25 kr.
Nedišeče. neproniočljive po-teljne vloge, braneče pr«>ti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnieah; po po kr.. prid, : l.20, 1.50, 1.70,
rjpsjr*- i . k. jiiivil. laponintk masten eter v kratkih tre-notkib odpravi vsnkojake madeže iz vsake obleke in tkanine brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic Flacon s podukom 40 kr.
Štupa proti potečim se nogam odpravi sitni pot na nogabin iz njega izvirajočo smrajo ; tudi ohutalu konser-vira. Škatljica s podukom za 3 mesece dovolj po iiu kr.
Pariški univerzalni kit nerazrušljivo in hitro zveze ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako dri je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč, prav do-ber. Hla«('on 3" kr.
Pečatne marke za pisma, hi so zarad ročnosti, cene in gotove zaporice boljo kakor oblati ali vosek, najlepše. 7. vsako tirmo, grbom, imenom ali monagramom. 500 mark j.o gld. : l.fU», lomi mark I gld. «>■■ kr,
Itetrulator-peresa popravljiva za vsako roko in vsak l>apir, tako <la je z istim peresom mogoče nejtenjše kali -•.•ralične. pa tudi najdebelejše črte pisati. 32 peres 24 kr. jjjsjjr* Prave angležke britve z dvema nožema po jo, ;to. lo kr.; s :j noži po 50, 60 kr.. najtineje s :i noži po tlu, r0,  111 kr., 1 gld j - i noži 80 kr., gld.: I. 1.20,
Najviše  patentirana  misnica za miši, podgane, kit«-
in škričke soda po 1
garsntijo velika kositarjeva po-
Prodaja se gld.
iJST'   Najboljše  zdravilo ohraniti  si frišne lase in bele live pocrniti je orehovo olje: vsi kemični preparati -o -kodlji\i.    Ičastujem  se naznanjati, da  ininm bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja.
Prsiktična znajdlia! Vendar seje jiosročilo iznajditi prah za črnilo, kteri bo v-acemu pO volji: prekosi vse do-sodajne glede dobrote in cene. (e se piilije nekoliko vode s«« v hipu napravi najboljša črna tinta, ki je koj za rabo. 1 pak«'t, dovolj za 1 bokal, velja 20 kr.
llrilantni prah, nov, dovršen, kemično sestavljen metalicen prah, ki se skale vrednega svojegn imena. Predmet, iz žlahttn' ali iz nežlahtne kovine, ki je umazan, zastarel in ima neizbr*sljive madeže, so s tem prahom po-drgnS iu se briljantno sveti. Ta prah osnaži in polira predmete nenavadno hitro. 1 škatli i ca z navodom 25 kr.
Nova znajdba. Kemični svinčnik nadomestuie naj-bidj-e črnilo za znamkovanje : pite so ž njim na robo, na kterej se ho«'-e napraviti znamko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko se je roba enkrat oprala, je znamka popolnoma črna iti neizbrisljiva. 1 kos velja 35 kr.
Prah za posrebriti često izvrstno služi; posrebri vsako kovino v malo minutah in se posebno priporoča za predmete s srebrom plntirane, ki bo izgubili barvo. Predmeti pakfongasti se premene v srebro. 1 paket 25 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezovanje. najtineje 2">. !i."> do 45 kr. i škarjice za izrez-Ijavanje, najtineje 20—80 kr. Škarna verižica lo kr.
Izvrstna Inkna maža s kavčukom zmešana, da se usnje ohrani.   1 škatla (1 funt) 80 kr.
(oprniškii črnilo za Salo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostane najbistrejšemu očesu Bkrivnost; le ta ga more brati, ki ima navod. 1 sklenica tacega črnila 25 kr.
Električne krtaoieeaa zobe, s ktnriuii se brez vsake paste in druzih zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo, da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več iz-peča, je cena za eno le <Jn kr.
Nove mašine za bolhe loviti se prodajajo po 20 kr. Radikalen pripomoček,  da se kurja »ičesa v 8 dneh popidnomn odpravijo.  To novo iznajdeno sredstvo prekosi vsa  dosedajna in smo porok zanj.    1 škatla z navodom kuk«j se rabi 40 kr.
Edina zalogu v Avstriji nepopnčonega ar ničnega olja. ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zatare lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti /mečkanji, proti trganji v udih, revmatizmu. šenu in če so noga ali roka zvine. Več v priloženem popisu. 1 sklenica 1 gld. .
Pravo pcekvidno Qlyoenn-mjilo z najfinejhni vonjavami, kos po 6, 10, 15, 20 kr.. veliki 25 kr.; 1 posoda pravega mazila za lase iz konjska masti .'JO kr.; (.ilvcerin-mjilo, tekoče, 1 sklenica 25 kr. j — (iljcerinov cvet, da se ohrani koža čista, 1 steklenica 4 5 kr., kakor tudi drugi predmeti parlimeriji' iu toaleto i/, domačih in tujih krajev v najvećoj izberi.
Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah s kavčukom, ki da tlam naj lepii blesk, iu dalje traja, ko vse druge. I ^katla Radosti ^a eno sobo so kr.
Zmes za usnje s kavčukom, da ostane usnje nepo-gibeljno, s«- posebno priporoča za konjsko jermenje Itd. Kositarna puAoa 60 kr.
Najboljša pasla za britve. Z njo se prihrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 25 kr.
Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s kteri mi se prav lehkii. brez unije vsake ostrine, škarje, no.i Itd. v enoj minuti zbrusijti. I kos samo 86 kr.
Medicinsko mjilo, smolnato, imenovano čudežno mjilo, potrjen in gotov pomoček za vsakoršne bolezni na koži, EOpei lišaje. garje, srbečico itd. Se rabi pri otrocih in odraščenih. 1 kos z navodom *_'5 kr.
Najboljše dunajske vode za odpravljanje madežev, velja sklenica 10 kr.
Encrivoir odpravi hipoma iz perila in drugih rob vsak nov ali star tintni madež.   I sklenica velja 25 kr.
Mušni eter za izbe, kuhinje, sobe, prav prijetno vonja in prepodi v četrt ure ->■ toliko muh. 1 sklenica 'i0 kr.
Vse nevidljivo se vidi po novih žepnih drobnogledih, ki Hl-, 20-. ,°,0- do loi.ikrot vsako reč povekšajo, tako da se celo živalice v studenčuiei dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi nuiogiivi■■ i no koristijo, n. pri kupovanji moke, žita, stročnih pridelkov, speeerij, tkanine, za razločevanje in naravoslovje itd.   1 kos kr.: 40. 00, so, gld.: 1, 1.20 1.60.
Smrt vsim sitnim mrčesom! z novo zuajdeno tekočino, ki vse mrčeso pomori. Ta tekočina umori vse mr-čese in ob dnem varuje, da se ne vgnjezdijo. Rabi se proti stenicam, urkom. iiiolieiii. bolham itd. I sklenica, velika J10 kr.
Svarilo: Kor so imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se le v poilpisanej zalogi, dobivajo nepopučeni. Ceniki vsili predmetov v zalogi se oddajajo brezplačno. Tudi obračam pozornost čestitih prebivalcev po dežoli na moj komisijski oddelek, to jo edina štacunn v tej struki. v kterej se najmanjše in največje naročilo iz kteroga koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj za obilna naročila (•{)
prva avstrijska komisijsku StacunaA. Priedmann-a na Dunaj i, Praterstrasse 26.
l.sstni*« Mr. Jorf Vn£n}nk In rtrusrl
Tiskar: KdiiArd JarNt-hitz
9