PTOJBMM AMD PUUA1BU im PIP« TKMMTt UTo. »iT AUTHOMCKP BT TU APT OrOCTOMtt C »T. OH FILM AT TEM POiT OFTICJ OF CTW TOKI. H. T. »T Orthg ig lit FntHert. A. B. Burleson, P. M. *m
Wajvetji alovenski dnevnik |	-W" A Y Jk A	Th« lirge.t Slovenian Daily
w«	N \ ki II1A	I
bpdhU............... 3.00 S	\ ■ 1 jn L J 1 1 1 |iV/ J / /A	I—r-T^-^l^l
Z. New York «lo Irto ... 7.00 J	™ ^ PST A*. W —^	ud legal Holiday,,
j z. too^T, cio leto... 7.00 H	ligt Slovenskih delavcev v Ameriki. .	| ^ —- n.ooo	—.
TELEFON: 287C COBTLANDT.	Entered u Second Clas* Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 COBTLANDT.
NO. 277. — STEV. 277.	NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 24, 1920. — SREDA, 24. NOVEMBRA, 1920.	VOLUME XXVUJ. — LETNIK yXVlU
MEHIKA SE VRAČA K NORMALNIM RAZMERAM
RAZMERE V MEHIKI NISO &E POPOLNOMA NORMALNE, A V ZADNJIH ŠESTIH MESECIH JE BILO OPAZITI ČUDOVITO IZ EOLJSANJE — BLIŽA SE POPOLEN IN STALEN MIR — STA RO MESTO V ROKAH PRAVIH LJUDI.
Poroči Max Tread well.
Pred šestimi mpw: sem »win**! v Mehiko in pred par dnevi sem s« vrnil i/, uje.
Mi Am. rikanci todimo Mehiko na dva različna načina. Prvi na-,
<•	r
in j. <ni Amerikaneev, ki so poznali Mehiko v dnevih starega l)ia-/. . ku j« MIh Mehika na višku svoj • materijalne prosperitete»tekom tr i-l. -• till let pribiljenega miru ter strogega diktatorsva. Drugi na-n j i j« (mi Amerik.»neev, ki niso še nikdar prišli iz svoje dežele in Vi iih-' jo, tla je celi *ve» opremljen - Carnegie knjižnicami, avtomo-1'i'i j t i varnostmi britvami.
Ljudje takega kalibra seveda ne morejo najti ničesar hvale-j \ rednega, kar je najti pod Rio Grande.
v'/eniituo naprimer stenice. Napadejo čl« veka v velikanskihl ti i! 7ii ah in še se človtk pritoži, n« <lobi v odgovor drugega kot jtnigavanje z rameni.
Mehika je sla ravno skozi deset let revolucije. Deset let nereda, /m* šn ja Ve m ohupa. Mehika je hila zelo uboga, zelo bolna ter vedno v vojni.
Le malo ljudi je izven Mehike, ki spoznavajo, da je poirenjalo deset let revolucije skoro popolno paraliziranje skoro vsakega dela, da je bilo ui ičcnih na tisoče milj železniških tračnic in da se je na tisoče in tisoče poštenih delavcev iz golef potrebe izpremenilo v ban-
dite. —
Kif-gan* a, razkošnost in bogastvo, — vse to je izginilo iz Me-f ke s padet-ni ^tarepa Diaza. Propadla je kultura in koncem režima • a t rit ti/i ni bilo opaziti ničesar drugega kot črui obup. Vse. kar je ..stalo «>d starega rat*«>dtiega značaja, je bil ponos v Mehiki preveč razvite rahločutnosti.
Le lepota je osiula v Mehiki nedotaknjena. Njen« glavno me-^ -t-- -c prav tako lepo kot je bilo nekoč ter se sveti kot nekdaj v či-i -•lein h I iškern zraku Lepota je ostala v Mehiki in v zadnjem času j • je pričelo vračati tudi upanje. A'i je mogoče, da se bo vrnil tudi j »•-t -n mir, prosperiteta in z njo »red tudi veselje?
< arran/a je ime! vedno na jeziku odgovor in naj se mu je stavi-t,i ko nujna vprašanja, tikajoča se države: Pues. quien sabe? <Kdo ve?>	If ..i	&
l'n več je bilo zavojevalcev, ki so prišli v mehiško glavno mesto.I Pt > s.», i^tali nekaj Časa in zopet izginili. Staro glavno mesto pa j- d.ij v rokah pravih ljudi, ki so prišli s severa, iz Sonore, v! dru/lu Ya*pii-Indijanc*ev. Ya«pii Indijanci so edino domače pleme v Me} ki, ki ni bilo še podjarmijeno. Skozi celo okupacijo dežele od spancev in	vsa leta mehiške neodvisnosti ni nikdar pre-i
^ ilia .i »b Yaf|ui reki V telesnem «.ziru je Ya<pii-Indijanee močnej-i m-\u in bolj nevaren kot dabo prehranjeni jwori iz južnih pro-* (»ti je Indijanec, ki ni nikdar opustil boja. V današnjih dneh jej i bojna sila, katero imu Mehika še na razpolago. Sedaj pa se je po'.i-til tudi kontrol«- nad dc/elo, v družbi belih ljudi svoje pokrajin*.
S.»nora je na j v r**-j a država na severu Mehike ter obenem tudi i odthdjena »hI trt pičiiejra joga. Ta provinca je tudi najbližja /dru/ nirn državam.
\a I« Imji možje kontrolirajo sedaj Mehiko: Obregon. IliJl. de I Ilnr-*a in ("alles. — vsi i/ Sonore. čeprav ima Obregon v svojih iilah tu kaj kapljit' domače indijanske kr\i.
To mi l ili tudi možje, ki so prinesli v dežeio žarek upanja. i |»r.i\ so njih sede/i za enkrat še negotovi in to vsfed osebnih i cz,,.i<>\<i!j-»te\ ter -.»arih sovraštev, je dobila trgovina vsepovsod i o\ impulz Vt-likan^ke naj»«>re »,e j.- vprizorilo, ila se obnovi obra-!o\,. u :' ti.i v s< h žel /nicah in da se izboljša prometna sredstva dežele. —
Mehiški narod je postal v zadnjem času upapoln. To je opaziti ^-.'povsod, tako v mestih kot tia d«želi. Novi rovi so bili otvorjeni in \ v ase h in trgih, kal« re so uničili revolucijonarji. je opaziti novo pihanje in življenje.
Prt-d krakim hmmu potoval v lH»lj oddaljene države mehiške repn-1 ike Splošno uničenje \sepovso<l je presenetljivo, a na isti način je pr« set:« tljlv način, krko se^ je naro<l lotil rekonatrukcije.
Prav posebno spominjam na majhno mesto Taxeo v državi tiu.ri.rrv, ki je bilo dvakrat obiskano od Zapatistov in kojega prebivalstvo je zbežalo v gore To nievo je takrat in sedaj!
Tam je nastanjen glavni stan angleške kmpanije. imenovane < pMpWii Exploradors de Minas in glavni upravitelj te družbe mi j. pripovedoval, da ima v *lužhi številne generale, polkovnike in majorje. ki m> »luiili v armadi Zapate \u ki se<laj radi delajo za 73 cen-tor na dan.
Izboljšanje ruzmtr je opaziti tudi v drugem oziru. fsedanji pro-M/orični predsednik Je la Huerta jt velik ljubitelj godbe rer skuša i a v se načine po*pešiti umetniško življenje v mehiškem glavnem
me*tu.
li. s nekaj kulture se je vendar vrnilo v Mehiko, po vsem opu-fctošetiju in uničevanju desetih let revolucije. Eleganca pa se za enkrat ie ni vrnila. Tekom celega svojega bivanja v Mehiki *>em videl le eno dobro-oblečei.o žensko in še ta je oila igralka.
sestal *f>m ae z nekim Amerikaneem in predmet pogovora je l il kot vedno — Mehika.
—	Koliko £aaa ste Že tukaj? — rem vprašal.
—	Petindvajset !et, — je odvrnil.
—	Kako te vam dopadejo razmere? Skomignil je * rameni.
—	Zakaj p« niste šli zopet nazaj domov?
—	Veste, tukaj imam ae vedno nekaj osebne svobode, — se je is lasi I značilni odgovor.	9	I
Mogoče je seveda, da je mUlil pod "osebno svobodo" svojo ča-šo konjaka, katerega je ravno pil. Nadalje je tudi mogoče, da je mislil svobodo, katere je deležen vsak Amerokanee, kadar pride v kako tujo deželo. Po mojem mnenju pa je imel v mislih nekaj več kot to. Najbrže je imel v mislih stvar, ki je najbolj značilna in ki kaže tt«mčttl značaj Mehikaneev. Nobena sila na svetu ni bila namreč do-
NADAUNI IZGREDI V IRSKIH MESTIH
Tudi drugod po d?želi je bilo zaznamovati številne politične umore. Hišne preiskave in aretacije.
- !
Belfast, Irska. 2:1. novembra. — Število ubitih je znašalo včeraj v Duhlinu pet oseb. Zgodaj zjutraj je napadla oborožena ljudska tolpa stražo pred gradom. Straže ustrelile tri napadalce in tekom nemirov, ki so se završili preko dneva, sta bila ubita dva nadalj-na človeka.
Cork, Irska, novembra. — Včeraj zvečer so p-id!i številni streli med pomožno poieijo in civilisti v vasi Millstn-et, v Kilar-ney okraju. Poroča sc. da jo bil neki policist ranjen, dočini sta bila dva civilista ustreljena. Po ži-' vahnem streljanju i/, policijske vojašnice je bilo nemirov konec.
Dublin. Irska. novembra. —-Močni oddelki čet straži jo vsak most in vsako cesto v Duhlinu in ves promet je stal včeraj iu danes po<l kontrolo vojaštva, ki je obdalo mesto nalik železnemu obroču. Domneva se. da so oblasti porabile vse vojaške sile. katere so i-mele na razpolago, da oklenejo mesto ter tra ohranijo pod svojo kontrolo. Ves promet v Dublum in iz njega je bil prekinjen poseb- | no proti večeru, ko je prišlo povelje. da se mora ustaviti ves železniški promet.
01) istem času so napadle čete hiše ter vprizorile hišne preiskave. kojih namen je bil najti t-krito orožje. Iskanje se je pričelo zgodaj zjutraj in pri tem je seveda prišlo do številnih spopadov.
UMOR V BLAZNOSTI.
Manchester, Ohio, 23. nov. — "'Vs. May T.nnlin je ubila danes s >ekiro svojega pet let starega sinčka, nevarno poškodovala svo-, j^ triletno hčerko ter izvršila nato samomor. Njen dva meseca star
- '	I
dojenček je o>tal nepoškodovan.
PREDSEDNIKOV ZAHVALNI
DAN.
-- i
Washington, I). C., 22. nov. —
Predsednik Wilson je dobil v dar o-* a purana, ki tehtata vsak po cs» mintrideset tiuitov.
NAJVIŠJE SODIŠČE SE JE ODGODILO
Washington, D. C.. 22. nov. — .Zatem, ko je najvišje sodišče rešilo par malenkostnih slučajev, se je odgodilo do 6. decembra.
ZŠT* Zastrun postavnega prazni-! Z^ ka "ZAHVALNEGA DNE "! -F* ne izide jutri *' Glas Naro-! da". — Prihodnja številka | ZJF* izide v petek, dne 20. no-2 vembra.
Uredn^tvo.
TRUMB1G I ODSTOPIL.
i JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER JE RESIGNIRAL. KJEGOV NASLEDNIK BO DR. I4ILENKO VESNIČ, BIVŠI JUGOSLOVANSKI POSLANIK V
i	FRANCIJI.
i i
Današ ji dan nam je prinesel kratko toda značilno brzojavko, ki fee glasi:
Belgrad, Srbija, 23. novembra. Danes je resigniral kot minister za zunanje zadeve dr. Ante Trum-tič.
Njegov naslednik bo postal dr. Milenko R. Vesnič, bivši jugoslovanski poslanik v Franciji. * * *
Trumbič ki je največ pripomo-;}_»1. da je bilo pripisano izdajstvo v Rappolo. je torej odstopil. Delal je po navodilu srbske vla-jdc. toda Lrlas naroda je bil tako silen, da je preupil v>a povelja, prihajajoča i/. l.»elgrajske Kraljeve hiše.
< "e so se <•, "■> v Bel gradu vršile ^ demonstracije proti pogo.ibi. je Masno, da je prikipelo ogorčenje <io viška in ia se celo Srbom zdi .cela stvar nekoliko preveč.
Iz vsega ve--:a je razvidno, da ; jo narod drugačnih misli kot je sedanja vladi. Sodeč po teh zad-i i:jih dogodkih, je pa tudi jasno, da se jugoslovanska vlada ne ho r .ogla več doigo vzdržati.
Na krmilo l;odo prišli v Jugoslaviji novi možje, ki imajo malo \tč pojma o ljubezni do svoje rodne grude in ki znajo govoriti z zahrbtnim iaškim sosedom drugačen jezik kot ga je govoril j Trumbič in njegova kompanija.
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da s; ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
FRANK SAKSER,
KO n<wt1an<1t S« WMV V/wlr V XT
Oklepni avtomobil, kakoršnih se poslužujejo angleške čete v boju proti Ircem.
j REKA V NEVARNOSTI- j j PRAVI D'ANNUNZIO
Italijanski Don Kišot izjavlja, da je Reka brez Sušaka toliko kot mrtva.
Reka, 23. novembra. — Sprejet-' I je mirovne pogodbe, sklenjene v; Rapallo. s pomočjo katere hočejo ( i rešit i jadransko vprašanje, pome-nja za Reko samomor, kakor iz-javi.a d.Aununzio. famozni kape-[ tan laških arditov ter podobnih1 i eapinov. Nadalje je d'Aimunzio i-' zjavil. je P.arros, ki je bil v 1'ogotlbi določen Jugoslovanom, naravno pristanišče Reke ter da bo Reka brez tega pristanišča to-iiko kot ini*tv2.
"Ameriško ljudstvo bo seveda zopet dejalo: "(Jotovo ima d"An-nun/.io zopet svoje prste vmes-!**
j«* dejal nadalje d'Annunzio. Toda Aim rikancem moramo pokazati položaj Reke v pravi luči. _
Povejte jim. da če pristane Reka ' . na to pogodbo, da si podpiše s tem svojo lastno smrtno obsodbo. Reka brez Sušaka mora umreti, kajti s tem. da je pristanišče Baros določeno Jugoslaviji, ho izročena Reka na milost in nemilost Jugoslovanom na Sušaku. ki kontrolirajo tudi pristanišče Barro«. Hrvatje bodo pustili pravo reško : pristanišče vnemar ter se bodo po- 1 -luževali pristanišča Barros. Po- : leg tega po ne smemo tudi prezre-i ti dejstva, d;i prihaja vsa voda na Reko s Sušaka ter da nam isto Jugoslovani lahko vsak trenutek u- ' stavijo.
, ' K meni je že prišlo nekaj dalmatinskih Italijanov, ki so me pro-, -ili za pomoč. Moja dolžnost je. da jih branim. TO. kako velikodušen je duleissimo signore eapetano. O. stavca. Pridrsali so k meni po
DENARNE POftlLJATVE ▼ ISTRO. NA GORIŠKO IV NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna isplačils
•opolnoma zanesljivo in sedanjim -azmeram primerno tudi hitro p< •cli Istri, na GoriSkem in "tudi n* ' Notranjskem, po ozemlju, ki jf
zasedeno po italjanaki armadi ' Včeraj smo računali ca poiilja tve italjanaki h lir po aledeč.il 'enah •
50 lir ____ $ 2.60
100 lir ____ $ 4.60
300 lir ____ $12.90
'	500 lir ____ $21.50
'	1000 lir ____ $42.00
Vrednost denarju aedaj ni stal ' aa, menja ae večkrat nepričako «ano; iz tega razloga nam ni mo ?o2e podati natančna eana ma prej.	%
Mi račnnamo po eni iitaga daa co nam poalani denar doqw v 1 roke.
Denar nam ]• poAati najbolj fi Domestic Postal Money Order, al1 pa New York Beak Draft
Trrdka TriDk Sikni,
SILEN VAL PRISELJEVANJA
V ZDRUŽENE DRŽAVE BODO DOSPELA CELA PLEMENA. — KMALO PO SKLENITVI MIRU BO DOSPELO SEM OSEM MILIJONOV NEMŠKIH PRISELJENCEV. — ODREDBE ZA IZSELJEVANJE NISO POSEBNO STROGE V EVROPI.
Washington, I>. <".. 23. novembra. — Cela plemena Evrope pripravljajo na to. da odpotujejo v Združene države. — je izjavil \ če raj priseljeniški komisar Wallis z Ellis Islamia v New Vorku tekom nekega obeda, katerega je priredil kongresnik Albert -lohn-|Son iz AVashingtona. Johnson je predsednik hišnega komiteja za priseljevanje.
TValIis je presenetil svoje poslušalce s trditvinjo, da bo poklala Italija v Ameriko pet milijonov svojih sinov in hčera. Pripravljenih je baje osem milijonov Nemcev, da zapuste svojo domovino ter si poiščejo nove domove v Združenih državah. Tudi druge centralno evropske države so pripravljene na odpošiljatev številnih ljudi, ti oči m bodo takozvane nevtralne dežele dale na razpolago običajno število izseljencev.
Wallis je rekel, la se je preseljevanje narodov že pričelo in da je vsaka ladja, ki pride v deželo, natlačeno polna. Prostori v med krovu ter tretjem razredu so pri vseh pa rob rodnih drlžbah rezervirani že za celo leto naprej. Priseljevanje, kot ga bo opaziti v teku par mesecev, bo po njegovem mnenju stavljalo v senco vse, kar je bilo dosedaj opaziti na tem polju.
— Naša dežela stoji vspričo teh okolišč-in pred problemom, katerega je treba na vsak način rešiti, — je rekel Wallis. — Komitej za priseljevanje bo vprizoril poskus, da dejanski reši ta problem.
Priseljeniški lymiisar je rekel, da ni rul ničesar o zaznamovanih načrtih raznih evropskih držav, tla se iznebe neljubih elementov ter jim olajšalo potovanje v Ameriko. Pač pa je opaziti znamenja, da imajo uradniki raznih evropskih držav nekaj takega v mislih. Preveč takozvanih "slepih'' pasažirjev prihaja v ameriška pristanišča in to j? znamenje, da zatisne policija v evropskih pristaniščih večkrat oba očesa. Ti slepi potniki pa so najslabši element, ki prihaja v deželo.
Komisar je naduije opozoril na nevarnosti, ki bi se izc-imile iz tega, če bi se velike množice priseljencev zbrale v večjih mestih. Rekel je. da bi se moralo poslati priseljence tjakaj, kjer se jih najbolj potrebuje. Na ta način bi se lahko tudi poljedelske okraje založilo s potrebno delavsko-silo.
Vse nezazeljene elemente naj bi se zavrnilo in po mnenju komisarja je boljše zavrniti "isoč dobrih ljudi kot pa pripustiti en. ga. ki bi bil v stanu izčistfti pozneje kak zločin
sedaj v stanu doseči izročitev bednih, ki so iskali pribežališče v no- 1 , tranjosti meja Mehiko, razven če je šlo za navadne zločine. V tem j pogledu se lahko reče, da vlada v Mehiki se vedno "osebna svo-jboda".	1
Provizorični predsednik de la Huerta je poljsko-italjansko- 1 španske in indijanske krvi ter zelo točen in bistroglav človek. Njegov oče je bil majhen trgovec v mestu Guaymas.
svojih kolenih, solznih oči, zato morajo biti deležni moje obrambe. Malo nas je, a silni smo! (Ilakra-rnent! O. stavca ). Pripravljeni smo umreti in naša srca |o polna poguma. Jaz vem, tla.bodo Aineri-kanci vedeli ceniti naše žrtve. — Jaz vem, da bo Amerika razumevala naše stremljenje ter da nam bo apla vdirala. Jaz bom za-svojo stvar umrl z orožjem v^Toki. O. kako slama smrt bo to! Bog je z nami!
"Italijansko ljudstvo je danes zmešano in konfuzno vsled intrig svojih voditeljev. Celo na Reki sami ste lahko opazili gotovo mero konfuznosti. Toda vse to bo prestalo, kakorhitro bo pričelo ljudstvo misliti. V dveh mesecih bo1 naše ljudstvo izprevidelo, kako^ prav serti imel. da sem se uprl z oboroženo silo spletkam državnikov. Da, uprl sem se proti trikom vlade.
"Vse to sem jaz videl vnaprej. Videl sem padec britanskih kolonij na Vzhodu; videl sem vnaprej poraz generala Wrangia in ponižanje Venizelosa ter popolni polom politike ameriškega predsednika Wilson a.
"Spomnjate se še. da me je v decembru italiianski ministrski
predsednik Nit t i naprosil, naj pristanem vsaj v nekatere njegove pogoje. -laz nisem hitel pristati in ljudstvo me je zato obsojalo, roda imel sera prav! Ce bi mi pridali tedaj na Nittijeve predloge, »i imeli danes samo Wilsonovo čr-:o kot mejo. tako pa nam je prignana ona črta. ki jo določa lon-lon>ki pakt. Zato moramo še na-lalje potrpežljivo Čakati. Položaj t' Jugoslaviji je se nejasen In ne-ircjen. Nova vlada ho strmoglavila Vesniča in Tnimbiča in v deželi se bodo zgodile velike stvari, rsled katerih bo Italija le pmfitl--ala ter dobila to, kar ji gre.*'
i
GLASOVANJE V GORNJI ŠLE-ZIJI
Pariz, Francija, 'Jli. novembra. Glasovanje glede vprašanja, če .r.j pripade Gornja Šlezija Nem-•iji ali Poljski, se bo vršilo končni meseca decembra. Ministrski predsedniki Anglije. Francije in lii.li.je bodo šele odločili glede vprašanja, če naj imajo volilno [»ravico vsi ljudje, ki so bili rojeni v Šleziji sili le oni. ki d-janski -tanujejo tam.
taisliti dobro, komu bo sto vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listka.
Sedaj živimo t času negotovosti in ftlorabe, vsak skuia postati
titro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in *ako1 -d bankirji rastejo povsod, kakor gob^po dežju.	4
V teh časih ae stavijo t denarnem prometa nepričakovane sa P reke starim izkuienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malia neizkušenim začetnikom mogoče ispolnitl svoje neutemeljene oblja >«, je veliko vpraianje.
Naše denarne poiiljatve ae sadnji čaa po nori sveži in na nor lačin primerno aedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in tanea jivo izplačujejo.
Včeraj smo računali sa poiiljatve Jugoalovanakik lcm »o de letih eenah:
300 kron ---- $3.00	1,000 kron ____ $9.50
,400 kron .. $4.00	5,000 kron ____ $47i)0
500 kron----- $5.00	10,000 kron ____ $94.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ee večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. IG račnnamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp4 w roke.
Denar nam je podati najbolj po Domestic Money Order. aH p« Vew York Bank Draft
Trrdka Prank Sakier. W Oertlaadt Mew Yerk. « T
•'GfcAa NA AO D A"
TOLOWMIATf AMLVI •»»land Mm»i< fey Koymo PUBLISHING COMPACT ""
Plaaa df EurfwiM If UM CirmwMM aN .........of Abava OWiton
— C»fH«ii<t »»Mt. »onmaii off mnhrtton. New Vocte C»ty. N- V._
b Mto M» «MJa M m A w >i Mil	Ca New York ca colo fen	PJI
^ J^mmH	MLM ^ ^	sa pol tata	IW
Ea tatH Uta __ttJI_mm pmi tata_Ml
ILAI NARODA (Vataa of tho PiopU) kM tatrr <iy »ictpt Sundays u| Vallinl
_SuSacrlptlan yaarty »Jfe_
____»tilHIimmit irMmrt_
•a Mwar Or i m . Pri aprraanM knj» uraialkor pnMtmoTta h^mTm _m» MvnUSfio najmanj, da hltrojo naJdoaao a—lovnauw_
ALAS NARODA ■ •MmM Hi Ml. Nrougti of Manhattan, Na« Vwt. Ifc V.
_T^laphowt C+rtlmndt MH_
Kam jadramo?
K "t pororano je pritilo v Belpradu do velikih izpmlov, kakor-] ilro jf postala znauu v*«*foina dopvora, skleiij»*nep-« med zastopniki jujr'^lovanske vlade Ter onimi Italije.
Kot znano se je uprl — narod
Ni s*- uprla ona klika jrospooov, ki vrpajo ic bednih ljudi svoj v>ak<laliji kruh i rt tudi Rt* ni uprl kraljevič Aleksander, ki oseb-l o odgovoren za svinjarije, ki se tiojrajo v Jugoslaviji, teyivee st ,}♦• 11 pri narod, ki ji prišel tor racral priti do spoznanja, da je bil o*leparjtu, tako nesramno osleparjen kot ni i'il Se nikdar noben drugi nai"d na eelein bo/.ji tn svetil in t<*I <>m celega poteka krvave iri žalostue zgodovin • rloveškega rodu.
Slovenski velikaši, torej oni, ki so pi-iredili mogotcem iz Bel-gra<lu -prejem in prelivali -voje krokodilskt' solze spričo uniee-rja it;iš«-tra Krasa, vedno slovenskega, so z odobravanjem sprejeli na : nanje zase t len je in an* ksijo dežel, ki predstavljajo bistvo našega i a rod a in brez kater h je naš narod pohabljen««-, ki hodi le po eni nogi in kateremu so odrezali obe roki.
Priznati moramo dejstvo, da je vojna med Italijo in Jugoslavijo popolnoma izključena. 8 silami, katere ima Italija na razpolago jia svojih mejaii bi bila v stanu zdrobiti odpor jug«>slovanske armade v par dneh.
V-led t« ga je ostal;« le še ena eventnalnost, namreč popust napram vlatli in ljudem, ki nimajo niti toliko koraj/.e. da bi spodili ponorelega prisniojenea DAununzija iz Keke ter napravili konec posebni vladi v državi sami.
Vsakemu i>*nietuemu eloveku je razvidno na prvi pogled, da deluje L'Annunzio po naročilu italjanske vla«le same. Drugače bi -» ne mogel obnašati na ta način ter izzivati oblasti, katerim je prisegel zrehtol>o.
Proti takemu narodu in taki državi, ki ne pozna nobene diseipli-n«\ lu bi! boj laliak, če bi ne bilo ene stvari, — namreč vojne pripravljenosti Italije ter razorano-ti, ki vlada v Jugoslaviji.
Srlnmi je lahko, — čeprav so tekom vojne dosti trpeli. Njim ni uiti najmanj mar Slovencev, katerim pravijo "Švabe" ter postopaj«* 7. njimi tudi na temu primeren način.
Njim je par macedon-kih va>i vee kot eeii Kras in celo naše jtigo-lovansko Priiuorje.
Njih predstaviti ji so se zbrali i«jr podpisali -redi velikanskega »dutiovljenja ter italjanskega govoričenja pogodbo, ki pomenja smrtno obsodbo za niš slovenski narod, že od kdaj teptan in preganjan.	.
Značilen dan.
Nedelja, dne 2H. novembra, bo značilen dati v zgodovini slovenske newyorike kolonije, značilen za tiste, ki vodijo zapi nike, koliko miki dosedaj stori'i in koliko ne, ter značilen za nas vse. ki imamo lu-kaj zaupanja v našo -tvar, katera ne more propasti.
V New Yorku imajo Slovene! pevsko društvo "S'avec", ki dela časi svojemu imenu. Iz majhnih, malenkostnih pričet kov s? je ''Sla-vee" razvil in začel nastopati najprej po slovenskih nabavah in ve-selu ah. potem na jugoslovanskih, vdeleževal se je izletov po Vzhodni Ameriki ter se od vsepovsod vrnil s pohvalo in občudovanjem, ki mu je bilo dodeljeno. *
Slovenska javnost v New Yorku životari, dočini edinole "Slavce' živi. £*okaz te«ja življenja je \»a naslednje:
Vsi, kar vas je prišlo v Ameriko, poznate Ellis Island. Todi otok sol/a mu pravijo, ker je bila tam že marsikatera solza prelita in marsikatero sree ranjeno.
Drugi časi, drugi ljudje. Sedanji naf-elnik te prisekiiške postaje -i je zadal za glavno nalogo, da izpremeni poniževalno ime "otok solza v '"otok prijaznosti in vzpodbude".
Krepko in dosledno je začel. Vsi nameščenci morajo dobro postopati s priseljenci, imeti morajo dobro hrano in postrežbo. Pa ne samo za telesno udobuo-t, tudi za duševni užitek jim mora biti preskrbljeno.
S kom bo«te pa razveselili človeka, ki je po dolgih trudili in naperili privandral v novo domovino? Z umetnostjo, petjem in zabavo. Prišelniški načelnik -e je tega prav dobro zavedel, ter povabil v -a k o nedeljo ali vsako drugo nedeljo na otok najboljše pevee in umetnike, da *o zabavali priseljenec.
Pred kratkim je pela tam najslavnejša ameriška sopranistinja tradama Sebuman-Ileink. N?^ v nedeljo bo pa "Slavec pel. Mislimo, da je s tem dosti povedanega in vse rečeno.
Med tisočerimi priseljenci, katerim bo "Slavec" pel, ba tudi par sto Sloxencev, ki so po strašnem večletnem trpljenju dospeli do praga nove domovine.	J
Ali si morete predstavljati, kako silen utis bo napravil nanje prvi pozdrav ob vstopu v Ameriko. Pozdrav v slovenskem jeziku, domač* alovenaka pesem.
Dolžnost slovenskega naroda v Ameriki je, da se v imenu teh'
"Slavca" iskreno zalivali.
| •
Znani angleški humorist Shaw je rekel, da je proklamacija neodvisnosti Egipta le hiuavščina....
Egiptu se godi prav tako kot človeku, ki ima sicer v žepu ključ, ki pa najde ob svojem povratku na dom vrata ne le zaklenjena, temveč tudi zapahnjena.
# . •
Raxv«*U«ga pa bi svetovali Japoncem, da n,*j se ne igrajo pre-
Slovenske novice
V	Cleveland je dospel 15. nov. Herbert Hoover, ki je bil tekom vojne živilski administrator Amerike in ki je takorekoe bil gosp«j-dar nad hrano skoro sveta 2 leti. Prišel je v Cleveland, da govori v prid skupne blagajne, nabiraj« *če se v Clevelandu v i>od-poro dobrodelnim zavodom in siromakom. Ob tej priliki so se mu poklonili zastopniki raznih narodov. za katere je Hoover no očetovsko skrbel tekom vojne in po vojni, da niso umrli gladu. Rojakom je znano, koliko je Hoover storil za našo domovino. koliko tniljonov je potrošil za Jugoslavijo. koliko stoti«*«** sirotie in zapuščenih je nahranil ter jim preskrbe l obleko. Hooverja je p«»zdravila v imenu .Jugirslovanov Slovenka ude. Jennie Perdan in gdč. Marv Kunjavec. Hoover je bil popolnoma presenečen od iskrenega pozdrava gdč. Perdan. Solze so mu prišli v oči. ko je slišal pozdrav našega naroda v zahvalo za
■ ne^tfte dobrote. ki jih je izkazal nan m lu. fide. Perdan mu je poklonila. «*>pek cvetja, in Hoover je j bil tako ginjeii. da je komaj našel
I besede iskrene zahvale. Več tisoč
»
Amerikancetv je bilo navzočih pri leii obredih in vsi so občudovali 'erasno narodno n<j«o. katero je mela Miss Perdan in ki je «»rigi-nalno blago. jH*avkar dospelo iz domovine.
I'm rl je Frank Zupančič na 1405 K. 41. St. V Ameriki je bival 1!» let. Bil je «"lan društva "Slovenija". Doma je bil iz Gornjega polja pri Straži. Zapušča ženo in eno sestro tukaj, v starem kraju pa dve sestri in očeta.
Posoda vrele vode j»* povzročila smrt dveh otrok slovenskih stari-šev. Medtem k<» ^e je lil. nov. proti večeru Mrs. Marolt. 1>7."> Addi-sum lt«iad, nahajala na dvorišču, se je prevrnila posoda z vrelo vodo na na tleh se igrajoča otroka, .'iletno Roziko iti "»letnega Toneta. Mati najprej ni mislila, da so opekline tako nevarne, ter se je po-rlužila samo domačih zdravil in dala otroka v posteljo. 17. nov. pop«»ldne je poklicala zdravnika, toda bilo ni nobene pomoči več za •troka. Ponoči sta umrla <>ba.
Družini Zupančič na 81. eesti je umrl sin Frank, star 7 mesecev.
(jostilničar J. Klemenčič na 16-J21 Waterloo Road je bil v svojem lokalu napaden od dveh lopovov. ki sta mu odnesla ."f-JtKj in uro. Tudi navzoči gostje so bili oropani. Policija seveda ni nikogar aretirala.
Znani elevelandski Ilrvat Daniel Kekič je bil napaden na svojem domu. Roparjev je bilo šest in prišli so čisto pri prosto na Ive-kieev dom na 4&> Eddy Ave. ter ga poklicali k vratom. Ko ta vrata odpre, mu gleda v obraz šest najetih revolverjev. Moral je mimo gledati, ko «■*> r«»parji brkljali po njegovem stanovanju, v katerem so dobili >jci00 v gotovini in končno so iztakjiili pa še 7 zabojev žganja, katero je tudi moralo iti ž njimi.
V	neki hiši na 53. cesti je eksplodiral aparat za distiliranje žganja, ali podomače rečeno kotliček. Pokadilo se je, in sosedje so [Hiklicali požarno hrambo. Lastniki k«>tlička pa so prepovedali vstop požarni brambi. boječ se za lastno kožo. Zato je morala priti policija, ki je priborila požarni brambi vstop. Medtem so skrili kotliček, t«>da policija ga je izvohala in vse stanovalce za-prla. |
Kotliček, ki pa je bil že kotel, je našla policija v stanovanju Jakoba Taska na 2089 E. 81. St. •Taka je kuhal žganje v kotlu, v katerem je bilo pr«»stora za 2-V) galon. In povedal je. da je prodal že več kot 5000 galon jakata. Sedaj so mu ga zaplejiili, in prihod-j nje dni pride Jakob pred zvezno( poroto.
12 Slovencev je bilo aretiranih zadnje dneve v zvezi s pr«>hibieij-| sko postavo. Večinoma so dobili vsak po $200. Pravijo, da ima po-; lieija že kar napisano, koga bodo aretirali, in danes pride na vrsto »••leti. jutri drugi.
Dobrota je sir^a! Takega mnenja je najbrže Andrej Visol. Dobro je hotel policistu, ki ga je prišel aretirat radi "suše", pa mu je ponudil	da stvar ostane
med njima. Ta policijska št rama pa ni Inttele nič razumeti, zato bo moral Andrej sedeti 30 dni v o-k rajni jetnianicL Voljak Mike Niedxiewicki je
t
. mesar na 17. eesti. poleg mesa pa
1	prodaja tudi rozinovca. Odjemal-
-	ei so prihajali v mesnico, mesar
-	jih je spravil v ledenico, kjer je
2	j vsakdo d«»bil par požirkov, potem
-	pa so zopet odhajali, ne da bi ku-
-	pili meso. Detektivom se je t«> ne-
-	kani čudno z«lelo. pa so prišli ter
-	aretirali mesarja. V ledenici za li meso so dobili več galon jakata.
Mike je bil obsojen na >"2tN».' K«lor se loči od svoje žene, ta ii ne sine več stresati svojih nesfca-L- nosti okrog nje. Poljakinja Kata-r| rina Lapinski se ie pritožila na ojsodniji. da io njen mož navzlic t-; vloženi tožbi za razporoko še ved-i-'n«» nadleguje. Sodnija ie odl«>eila.
' da mora Lapinski plačati svoji i- ženi *2U na mesec in jo pustiti pri miru. dokler ne pride tožba na *. vr«it<» in ne pride do odločitve. >- Iver Lapinski tega ni vpošteval. a ga je st»duik Levine IS. novembra
0	obsodil v 20dnevno ječ«>. "Am-»- pak. če se dam zapreti, ne morem a plačevati alimonija*\ se je ižuo-l1 varjal l^apinski. <-Že sedaj «le->- lam samo pet dni v tednu. p««tem e pa gotovo izgubim še t«i del«>." ►I Sodnik Levine pa vsakemu rad č ust reže. če se le «la. "Dobri*", je -i dejal, "delajte pet dni v tednu, lijdva dni boste pa zaprti toliko e časa, da bo kazen izpolnjena."
'"i
z	Joliet, m.
j 16. nov. zvečer je po tlranite a cesti pridrl neki avtomobil in ob
1	vogalu Cora* ceste podrl rojaka h Martina Juričiča, ki biva na 1218 a X. Center St.. ravno k«> je šel na u delo. AvtomoLilist je neobotavlja-ii j<»č se zdrdral naprej. Ponesrečenega rojaka so odpeljali v bolniš-
a nieo SV. Jožefa, ker je zadobil več i- ran na glavi. Cpati je. da se r<».jak >- skoro vrne zdrav domu, a voznik-[. divjak pa dobi za zločin primerno plačilo. Pravijo, da že vedo, kdo je lastnik dotičnega avtomobila, ij V okrajno Ixdnirmieo je bil «k1-l. peljan rojak John Čemetič, ki je bival na 1201 X. Hickory St. in je »- bd svoječasno natakar v raznih n slovenskih gostilnah. Bolan je že rjveč mesecev. Ena roka mu je po-stala nerabl jiva. — Rojak Leo a Adamič, ki se že par mesecev na-jhaja v okrajni bolnišnici, je že i nekoliko boljšega zdravja, katero se mu dokaj počasi obrača na . bolje.
a Dne 17. nov. sta bila poročena v -slovenski cerkvi sv. Jožefa g. ». John Rožič. 1.118 X. Center St., n in gdč. Mary Ilenič. Ženin biva i v tukajšnji naselbini že dolgo vr-Sto let. Nevesta ]>a je prišla pred j nedavnim iz stare doinovine od I- Dragatuša i»ri Črnomlju. Bila je i- Pa rojena v Jolietu, a je r»dšla v ,t staro domovino pred več leti s
svojimi starisi. Hilo srečno! r Policija in šerifovi pomočniki . so obiskali lokal našega salunar-t ja Jos. Božiča, 620 X. Broadway, e kjer ima dotičnik "suho" pivni-_ co in groeerijo. Nekdo je rojaka naznanil, da prodaja opojne pija-i ce. Kar hkrati so prišli od policije . m šerifa zastopniki, da so pre-. iskali vse kotičke, pa niso mogli j ničesar zavohati. Konečno so se .domislili, da je morda kaj "mun-| e saj na ' v veliki železni blagajni.]
-	Moral jim jo je tak«>j odpreti. V j e blagajni so našli eno steklenico ^"bonded" whiskey, kar so zaple-. ni!i. da si bodo lahko oni nama-]
kali grlo namesto Božičevih odje-l malcev.
. $150 denarne globe je moral , plačati na okrajnem sodišču ro-, jak FVank Žagar, krojač na 1004 _ X. Broadway, ker so šerif«>vi vo-Jhuni zavohali "munšajn" v nje-P<»vi kuhinji ravno takrat, ko je i ^^ najlepše curljal iz kotla. Ker Žagarju niso mogli dokazati, da , je izdelek prodajal, zato je bila j kazen nekoliko nižja, kakor je to l doslej v navadi v okrajnem sodi-. šču.
i Pred okrajnega sodnika je bil , radi Jcršitne prohibicijskega zako-|n»priveden tudi Jos. Škof. Njega ^je sodnik "potipal" za ^200.
i;	La SaJle, m.
■	! Dne 8. nov. je v tukajšnji bol-
►	nišnici umrla rojakinja Mary Zu-
>	pančič, ki jo je obstrelil njen so-|prog. gf»stihiičar na 3 Croset St..
■	dne 2. okt. med prepirom. Do
-	zadnje minute je upala, da okre-; va, ker ni mogla zapustiti tri ne-l dolžne otrtwiee. Tf>da podlegla je ! ranam. Stara je bilp 35 let in do-i ma iz Artič pri Brežicah na Sta-
* jerskem. V jttari domovini zapu-j
■	šča. mater, »tiri sestre in dva hra-ta, tukaj pa enega brata in več i
' sorodnikov. Moža so zaprli.
Peter Zgaga
t	' t 1 a
%
"Xiko nema, št o Srbin imade".
To je stara -rbska narodna modrost." Srb ima kraljeviča Marka. ' ima Muso Kesedžijo in ima v! vVasliingtonu iu"adno brzojavno« agenturo, katere naloga je obve-^ ščati podanike Kraljevine Srba. L i vata in Sloveneca o vseh najvažnejših rečeh. , ' • •
Ko je bil srbski princ v Ljub-».'ani. so si pismonoše v Xew Yor-j i u kar roke t».»dajali, toliko je bilo . poročil iz te agenture.
Aleksander v Ljubljani! To se i že nekaj pravi. Taka slava, taka i east.
t Če bi hoteii objaviti vs.? tiste . slavospeve. bi ne bilo dovolj štiri-. iudvajset strani in še katere po-1 vrhu.
* * *
1 Ko je bilo pa izročenih pol mi-Ijona Slovencev* Italiji, je dobilo uredništvo iz tega urada v obliki | fcrzojava tegale otroeieka; ^	in istrski svet je danes štiri
n.re zboroval. Po dolgi razpravi je ministrski svt soglasno sklenil, naj se odobri italjansko-jugoslo-
' vansko pogodbo v Rapallo. * ♦ '
Iz Čikage mi poročajo, da je že-^ i.i « vseli tamošnjih Slovencev, da J bi Kazimir znova izpodrinil Rev. ^ Soja rja ter prišel na njegovo se-, tianje mesto.
Pft Zakrajškovih zaslugah se rainreč sedaj nahaja Rev. Soj ar
jv zapornem kloštru v Wiseonsinu. -j * * •
i
-j Organista Kovačiča je spravil» c iz Wiseonsina z ilebelimi obljuba-
-	ini v Čikago. Kmalo zatem tra je > sedmimi otrobi postavil na e«'^t<». 5 * * #
Iz starega kraja je importiral nekega novima, kateremu sedaj mežnar Čagram goni meh.
#	a *
Slovenski otroci ne morejo za-1 ajati v slovensko šolo. ker je ni. Kazimir je n iiel «lve sobi v nemški šoli. Otroke poučujejo nem-ške črnooblečene gospodične. Ka-zimir uči otroke slovenski očenas Ji'i "šest resni«-", katere j«' bil zad-
Injič objavil v svojem listu.
*	*
i *
Upravitelj "Glas Xaroda" je ^dobil pred par dnevi značilni 1 j oglas, katerega pa ni objavil. Dal -|£a je meni. Tukaj je: ^J "Rad bi izvedel za naslov svo-1; jo žene, ki me je dne 26. oktobra ; i zapustila ter -\zela seboj 2300 dolarjev. Za njen naslov bi pa zato \rad izvedel, ker bi ji rad poslal . še sto dolarjev, da bi še dalje odpotovala k«it je že sedaj.
J«jže Štempihar,
Detroit, Mich. # - #
Za sprejem se je priglasilo de-1 vet novih kandidatov. Kot že na-
-	v.ida pri takih prilikah, je vstal i i predsednik ter jih primerno po-' zdravil. Pri govorih pa velja na-
jfelo: Če je konec dober, je vse | dobro.
Predsednik je nekaj časa slavil ' zasluge kandidatov ter ga slednjič med burnim ploskanjem polomil z besedami:
Cenjeni kandidati, naše društvo I je spalo. Xaše društveno polje ni rodilo. Veseli me. da ste prišli, kajti vi boste tisti gnoj, ki bo po-vspešil rast vseh naših društvenih zadev.	„ < • • • 1
Jutri je Zahvalni dan. Sam ne vem, čemu bi bil hvaležen. Sicer J-a vse kaže, da so začeli ameriški narodni prazniki izgubljati na ■svoji veljavi.
Edino le prvi april je Še vedno na svojem mestn.
Effingham, HL
Rojak .Tož^f Kramer je srečno prestal skušnjo slikarstva in bo dobil te dni tozadevno diplomo. Namerava se preseliti v Chicago. Novemu umetniku objlo uspeha!
Eveleth, Mkin.
Tukaj se je pripetila velika nesreča po neprevidnosti. 161etni Frank Polkovič se je pripravljal, da pojde na lov. Ko »e je oblačil v primemo obleko, je bil pri njemu v sobi tudi njegov 41etni bra-|tec. Med oblačenjem je Frank prislonil puško k stolu. Mlajši j bratec, nie hudega sluteč, jo pri-me, a pri tem se puaka sproži m
strel zadene Franka tako nesrečno. da je bil v nekoliko minutah mrtev.	«
Valentin Lesnik, trgovec iz Chisholma. je prehitro vozil skozi Eveleth dne 10. novembra ob S. uri zvečer. Ker je na K velet hu še i vedno tista lepa navada, da vzlie i ponovnim prepovedim policija vedno miži na obe očesi, kadar bi m«»rala s-i»«nliti otroke z njihovimi sanmi s prometnih cest in obeest-nih hodnikov, bi se bila kmalu zgodila velika nesreča. Nr* voglu Grant Ave. in .Tones St. prid r ve po strmi eesti d«»li sani. na katerih je sedelo par otrok, v istem hipu. ko s,> pripelje mimo rojak l>csn i k. Le y. največjim na|*oroiii je mogel vstaviti avtomobil v zadnjem hipu. da ni prevozil preko sani in preko otrok. Došla policija ga je se veil a zgrabila ter tirala na policijsko post njo, trdeč «la je prehitro vozil. Eden izmeti policajev gr«' brez ukaza preiskovat avtomobil. Zatrjuje s**, tla tu našel p..lu galon. v katerem j>;i ni bila vo«la. «ialon na policiji "zaprli" (menda zn slabe čase Lt's.nil^i pa izpustili.• da *e nadaljeval svojo pot.
Aretiran je bil pri jmliei.isken pogonu Lotiis Ojumovič. ki inui Pool Hali na 41o ffrant Ave. Do šla policija je našla st«*kleiiic« "mesečnine" v njegovi pose-T i Bila je že skoraj popolnoma (»raz na. a vendar je preostalih pai kapljic zadostovalo, da j«- plača na nuinicrpalnem siwli^'u šl<N» ka |/ni in š2.oM so«lnijskih stn-škov
Sheboygan, Wis.
Ponesrečil* je rojak Jako! . Pre^ioc. ko popravljal por.'. I/
ffubil .ie ravnotežje, padel na th !er si zlomil levo rok«) na «lv«*l t mestih.
Semkaj je <1 -pelo iz stare do ■novim* ve.'- d»-kl»-t in iiiških. tn«L< njimi tudi !n*i -los. Zupaneiča.
Chisholm, Minn.
Prva dva Slovenca iz Jugosla vije sta »spela v <"hi-h..lm 7. n«> veuibra. Ja;:«-/. Težak i/. D<»la, l"a ra Sijhor na B«-loki~mjskein, ii Jaiu-z Južina iz Dragaml jevasi fara Suh« r. < >!»a sta bila celih let v vojni za pokojno Avstrijo dalje sta bila k«>t ujetnika v Ru >iji in Italiji ter sle« In j ič po v>ia novitvi Jug«»slavije kot rek rut a \
I
- armadi kraljevine Srbije. Praviti ta. da s srbsko dinastijo je prišla v veljavo nekdanja desetina, tla-z ka. batine itd. Bolj pa kot vsa i vojna jmkI Avstrijo se jima je ga->. bilo rekrutiranje v srbsko vojsko, e —___-
ssi ^ twss] ^ iwsa
a ..._
;; o<cz>oo<cz>oo<3><» Novi ceniki!
u
za moške in ženske ure, veri- I žice, priveske, prstane in vso , drugo zlatnino so gotovi.
rv
11 Pišite dopisnico, in" mi vam
v	pošljemo novi cenik brezpla-«"no, da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike
i-
Cene nižje kot dmgje.
d
Ivan Pajk
a	24 Main St. .
ji	Conemaugh, Pa.
■ ■ — - i
n	VAŽNO ZA ONE,
a	KATERIH SE TIČE.
}- ___
Pri nas imajo pisma iz starega kraja:
Mihael Abramovič, Matevž l'»a-l! nič. Matija « « j. Martin Cein-elj. 1 Matija Dremelj, John Fabjančič, Maiija < >ajdekv .l -si[> (jroboljšek. L* Andrej Hribljan. Luka Jamnikar. ali i:.ing. r. Matevž Janko. Jakob Jutb*ž. družina Alojzija Kapš. Anton Kristan, Anton Kompoš. f-' Franc in Janez Križnar. Andrej ;l Mad«
»u. Frank Maliiar. Iirnae Ma-ster. Koloman Nemetli. Marija Paulin. Krst«« Pelič, Janez Petri«", Ana P"je, Jože Podgornik in An-ton P«xlgornik. Marija Thom«», Frank Račie. John Rudolf. < »Ijja Scognji. Frban Stražišar. .lože S Vet. Frank Zlobec. Ant«»n Žagar, t- Jož«*!" Žagar. Ferdinand Žagar, >- Valentin Žurga. Anton Zornada. i-j I van Zama.
n j V slučaju, da je kdo izmed gori «. omenjenih med vojno umrl. naj se •» nam poroča vse p<»drohnosti o 1; njem.
1'pravuištvo Cljis Nar da, i- S2 <"«»rtlandt St.. New York, X. Y.
vi	(ig— n v d)
Pridite! Tukaj je nekaj velikanskega. Pridite!
Ura z godbo, v
I .T . M .L J	' I . L 11 wr »	.II l«.
žina imeti di>t>r<« jro. in v«ak ve. da. j- <IoIht	p'ltrr-
bu v vsaki dom j'i ji, ne sarno to. d:\ Vfstc koliko }*• ura. am-p;jk služi tudi okn-.sek.
Ali vidite tukaj to krasno uro? K.iž.-	in	t-l't vaa ra.z-
«"e h'x"»-fe siiSjti dobro godbo, vam ni iKjtreli.i tr-išiti t«?žko pri-služf n« t';* denarja za draica iro-»1 lu. kot so k!._i-ir. fon'.grraf Violina .-ilj flavta. iKitrel»a vam J«" f<- naviti to uro in igrala vaju
bo IzvrstntJ katerikoli skladbo
hoiVtf sl.ii.jti. \"i in vaSi prijatelji p.- I f-, ."udiii. «"> Jo enkrat navijete. l.o iprula «"-etrt ure. I*o-legtega v.itn pa ni potreba kupovati rekordov ali kaj podobne-kiijti ta ura Je tako naprav-f da luhko iz, remenite vale t. r iRT.it*- vxakipot drtifafen koma 1. Napravljena Je iz Kolidne f-ronce z umstniik^m <>kra»kom ter je nad*belo pozlačena. Garantirana jZ: i 2a let.
Ta Cra je veiiko vredna. n" kot fasorot-r, paf- pa tudi kot cr>dalo Trajalo vam bo Vse življenje. Vredna je J2»00. toda mi jo ho/erno dati v tem mene-cu za $10.95.
V; i m nf treba pošiljati noben«»-e,a flen.irja, »amu lzrev-.ite ta offla«, po5!jite Ka. nam » 50 centi v po-Atruh znamkah in mi vam bomo lojslali iO krasno uro Ostanek boste Marali ko v;un bo ura dostavljanja na dom.
Pomnite, da je ta ponudba velja v..a le za kratek <*as. kajti pozneje bo stala ura <20.00. Sedaj na delo.
^ --1 < MP	iK'zneje no stala ura $20.00.
~T." ,	Sedaj na delo.
m	Naslov:
Union Sales Company 2029 W- Chicago Ave., Chicago, III.
_r *	Dept. 238
DOCTOR LORENZg>
»OII-I SLOVENSKO GOVOREČI ZDKAVNIK	Ht ^
SPECIJALIST MO&KIH BOLE,Nl
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka j« zdravljenja akntnih ic kroničnih bolezni. Jaz sam 2* zdravim nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih in k&4 znam slovensko, zato vas ziotem popolnoma rarumeti in spozna ti vaio beleven, da vas ozdravim in vrnem mod in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja nmft^n I bolezni. Zato we morete ponotnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridiU čimpreje.
Jaz ozdravim za«tru«i>*ne krt, mazulj« In Um va Mmu, ftotaMi v irlu. la-oadanj« las. boladln« v h—stara ran«. SMm* bolasnl. -rlahaioat. in I—nT
v mehurju, ladeah. Jatrch In tatodeu« rmanlao. ravmatllaam. katar. sUao kfc, aaduha ML
9 Uradna ura ae: V pondalJak.*aradaii In aatklh o4 t. mrm zjutraj da «. aaaaldna. V torkih, tetrtklh In aobotah od u-a zjuw>oj da ura mer. os nadaljak pa Jo L t*ra pioaMna. r PO »OtTI NE ZDRAVIM. PR.OCTE OSEBNO. NE POZAWTC |M> m
NASLOV.
Dr. L0RENZ Pew Ave. PfrrSPURGH, pa.
w<hanrl^nnl zdravniki rabijo totanaea. da vaa razumajp zn»jw lirn^j
_^_______________ .
__GLAS XAffOPA, 24. NOV. l^gO	%_
GLASILO ■HS* KATOLIŠKE JEDHOTE
miFOVUHA UT1 IMS.	QLAVNI USAD KLT, HHTK.	HKCUOBIKiKA LETA )«*
PMdMdBtt: M ni A ML KOVAJltUL
aos »I, fin« «». r«. Mprwted.: LOt'M BAULlfT. |m
TmJsO: iOeiffH* PUHMB, By
QWO. L. BBOEXGB. By
"iToaiTlLLa ®alk»a. OoU. ^
Dt. J(« V. tt&lHEt, MS E OUi •M«. ■ a, Plttabarcfc. P*.
joam «or£a, k*, mniiin
airrHoirr mor. mas itcmh il
s*. chieMA. ru
I Van VAKOOA. 1129 Natroaa Alta« rmaugk. Pa.
CIMOI I. PO&AHTA, Milili
DtaUBMd, WufeL
LIONiRD H T. A BODUK. |tf •
By, kiinaMoU. /oeui RUFtm. a a »v m. »ii* ra.
'Ohh plauts mrta iti, »
lUMt, kflctL JOHN MOVIBB. r< II ift, IMS*
Mlnimnfi CATT. FOGOUMX T W. Miti— » oanago, ru.
cijuour puDiH, aoaa at. mm
A v CUM. Cleveland. Obla. fRANK IUABHL «W4 Wesfclag**
Bt_ Denver. Oolo.
•JKBQOH. FIRlBftftAK. AVT tm Ml Avl
J^utovn. Pa. iednodno ciaailo: "tLAl IAIOD«
▼m «rvui tlkajoti n sradalh wtor kakor tudi Ocnarn« poBljatvv m m poMljajo aa |Uraap t«jalka. V« prltotb« aaj n poailjajo na proda* aSka pirotaej« odbora. Protaje m «|u«Jmi aorlb fiuo* la vplok m adn ■im aprMmk m aaj poOlJaJo aa nhnraaga adrarnlka.
Jafoelorandka KatolUha Jedaota m priporoči tmb JocoaloraJM* • ofttlaa pristop. JadooCa poeluja po "National Fraternal OongreM" lwtrtaL OlacaJaJ tea okra« fJWO.OOa (trlitottaoC dolarjev K Bo4nUklb podpor, » Bodala, la pmmrtaia je lsplaCala ft* nad poldragi mlljon dolarjev. JmOmm I •taja okrot • tlroi r*dalb Oa&o?<lca) la okrog S tlao« otrok r Mladinska^ i oddelka. Dnkn Jedaota aa aa ha je jo po aaalh clor enaki* mmIMmI i Tua. kjor jlk Ai si. priporočamo rataaorlu* norih. Kdor 1*11 poeta 11 H* 1 aaj m	prt tajnika blttae«a drvTra J8KJ. Za ritanorttar north droit* 1
ee ye otoralte aa cUvaena tajnika, Novo drnfltro ee le h ko vmbotI ■ ■ «la* atl Haaknel
Usoda cesarskih palač na Dunaju.
Palače na Dunaju. zgrajene za cesarje, kralie in prince, so sedaj kuhinje, v katerih t'«-bivajo sinovi in hčerke buržuazije svoj dnev ni obed, obstoje** iz ameriških živil. Schoenbrunri, nekoč najbolj priljubljeno invalid e cesarice Elizabete ; Angartcn. kjer je cesar Ka-rol, izgnani monarh, preživel svojo mladost in Belvedere, ena naj-kritsmjših ee<«arakih palu>- v Evropi, — vse te palače so sedaj poln* duha po dobrem ameriškem "stew"'. Ko se je Ameriška pomožna lulminiMt racija lot;la na lope, da prebranja otrok? v deželah centralis in iztočne Evrope, je stala preti najbolj težkim problemom na Dunaju samem. Na Dunaju ni bilo le najti slabo prehranjenih otrok. l»mveč je njih stradanje doseglo tako stopnjo, d.i je bilo treba na rawiost junaških naporov, če se je hotelo rešiti njih življenja.
Nekaj ideje glede velikanskega števila otrok, katere je bilr. treba zakladati z živili, črpa lahko človek iz dejstva, da je sedaj. I o dv»-h letih nepres'anega prehranjcviinja, še vedno IGO,000 otrok \ .»lavnem mestu \vstrije. ki dobivajo stojo brano od Ameriške pomožne administracij".
Otroci, ki polnijo dvorane cesarskih palač niso le raztrgani in um ./.»ni mali berači, temveč tudi otroci srednjih in profesijonalnili ruzndov. Nekaj časa nazaj je prišel neki slavni general, koje ime f mora hiti znano Amerikaneem, ki so zasledovali vojne dogodke n; ilaljanski fnnti. v lielvedere s svojo majhno iičerko. Prosil je za -kodelico riža z koiutenziranim mlekom ter čakal, dokler ni hčerka snedla jedi.
Sinovi in ličerk«' umetnikov, godbenikov, pisateljev in profesorji v so oni, ki morajo nositi vso te/. > razmer, ki so posledica vojne V tem smislu se je izrazil Ignac Pantzer. član New York I'roduc* l.xchange, ki se je ravnokar vrnil iz K v rope.
Mr. Pantzer je nke?. ria je poslala ameriška hrana, ki bi mo »ala biti le dodatna, glavna in edina hrana pretežne večine dunajskih «>trok. Otroci d »bivajo za xa jut rek malo clkorije. brez mleka ali sladkorja. Edina hrana, katero zavžijejo tekom dneva, je ont-na lloover postajah.
V" naslednjem hočemo navesti seznam jedi. katere zavživajo < tn»,-i v palačah, v katerih so sc 11« k t k" kraljevska veličanstva re-vj!a od d..hndkuv d žele. V prmedrijek: kruh. kuhan riž z mlekom in sladkorjem. V torek: kruh in juha iz zelenjave. V sredo: nudlji ; mlekom. V četrtek; knedlji s solato. V petek: riževa juha s kruhom. V soboto: kakao in pogača.
Kaeija vsakega dne ima isto redilno vrednost. V vsaki kuhinji se kuha na znanstven način. Vse primesi so skrbno pretehtane in pripravljene. V*ak k .s kruha se stehta in vsak krožnik juhe natančno odmeri, tako da u« dobi noben otrok več ali man j-kot drupri. Na koncu šestdesetih dni te^a prehranjevanja se otroke stehta. Število slabo prehranjenih otrol; pa je tako \eliko, da je treba odstraniti one. ki kažejo normalno ležo.
—	Slučajni obiskovalec, ki bi šel po ulicah Dunaja, bi ne opazil bede, ki tiči naravnost pod površino, — je rekel Mr. Pantzer. — Seveda so izginile ljudske množice. Dunaj se zdi ljudem, ki so poznali mesto v starih dnevih, kot pokopališče. — čudno mirno in ne- j realno. Restavracije fo odprte ter lahko dobite brano za denar, ki predstavlja malenkost v ameriškem denarju, n povprečni Ameri- , kanec ne vzame vpoštev dejstva, da predstavljajo te eene velikanske ! •svote v domačem avstrijskem denarju.
—	Scle potem, ko ste prišli iz boljših okrajev in potem ko ste . obiskali šole in izkulie, ste vstanu razumeti presenetljivi položaj. : Presenečen sem bil. Jco sem vprašal otroke po njih starosti, vspričo < učinkovanja teh let stradanja na njih rast in splošni razvoj. Neki l majhen deček, o katerem sem domneval, da je star šest let. je bil v 1 icsnici star trinajst !«t. Ce bi ne bilo ameriške hrane, bi ti otroci, že ' itak zaostali telesno *er duševno pobiti že davno umrli.	1
—	Presenetljivo dejstvo je bilo tudi za mene. da kažejo dekli- , <*e veliko več odporne sile v boju proti slabi prehrani kot pa dečki. Zdravniki so našli, da deklice lažje prestanejo slabo prehrano in z > manj usodepolnimi posledicami kot pa dečki, se nahajajo v isti ' starosti. Proti splošnemu prepričanju obstaja dejstvo, da niso do- 1 jenčki oni. ki največ trpe v Avstriji. Prišel sem uo prepričanja, da so 1 otroci, ki največ trpe od stradanja, t ni v sta ros'i med šestimi in šti- * rinajstimi leti.	' s
Mr. Pantzer je večkrat obiskal te kuhinje, v spremstvu zdrav- 3 nikov t er članov Ameriške pomožne administracije.	j j
Herbert Hoover ye je zopet pričel zavzemati za stvar zapušče-nih in osirotelih otmk v Avstriji, Čeho-Slovaški, Poljski ter v bal -j J tiskih državah. Po preiskavi, ki je bila vprizorjena leta 1920 po kon-'-čani žetvi, ae je izkazalo, da mora poslati Amerika v tekoči zimi 1, ie nadaijna živila, kajti ▼ nasprotnem slučaju bo stradalo pol mi- c
k. i	k. , ^Bfc- .
■ ' ' ' --- ■
Pred kratkim se je vršila iako značilna dirka ;ned ameriškimi in canadskimi ribiškimi jadrnicami Zmagala je ameriška jadrnica "Mercedes", katero vidite na sliki.
Tristoletnica
Letos se je praznovala v Združenih državah tristoletnica, <ar so prišli sem prvi naseljenci, ii s<» bili namenjeni ostati tukaj
i
■:ljub vsem težavam in nevarnosti m ter so postavili prvi temelj lanašnjim m o •ročnim Združenim lržavam. Ti naseljenci so dospeli »eni na ladji ' Mayflower" in so izkrcali dne 21. novembra leta %	ob obali, kjer stoji danes
nesto Provincetown v državi Massachusetts. 1 Š.* ko so se nahajali ti prvi na-; -eljenci na vodi. >■> so inoški /drtl-( >ili dne 11. novembra 1<»20 in se •-šli v kabini kapitana male bar-, ki ji* vozila neustrašene može i, • daljno deželo. Vsega skupaj je bilo na ladji 1<>2 osebi med njimi U moških, ostale pa ženske in »troei. Ti m'»žje so teda.i spisali n«-<l m-ImiJ polnih ► glede življe-ija v Ameriki. 111 to je nekaka prva ameriška ustava, prva garancija ameriških svobodščin in pravic. To so bili prvi boritelji ■'.meriške dcmokraeije. ki je mo-J rala prestati hude boje, p redno se je spolnila. Ti j»rvi naseljenci *so 1 i riši i sem z namenom, da ust an o-■ ve tukaj svojo državo, kjer ne l>o 1 *:raljev, ne plemenitašev. kjer bo-i lo postave za vse enake, kjer ne - Ho verske nestrpnosti, pač pa svoboda in enaka pravica za vse. i Teh idej so bili prvi naseljenci.
I	vi 21 .novembra "lf>20 dt>speli v . Ameriko in dali podlago današ-, 11 jim Združenim državam.
> Stotis«H"e dolarjev so izdale letos Združene države in posamezne države, da se dostojno proslavi ta veliki dosrodek ameriške zgodovine. En načrt je, da se v pristanišču Plymouth. Mass.. kamor so prišli prvi naseljenci, postavi ko-' losalni kip indijanskega glavarja
II	Massasoit. ki je s svojimi četami j prvi branil f revne, t/nla značajne
' naseljence.
V zgodovini narodov doba treh 1 sto let ni jako dolira. toda kaj je VK) let povzročilo v Združenih i državah, to je pravi čudež. V letih se je v severnem ameriškem kontinentu razvil in spopolnil na-i rrKl. ki mu jra ni para na svetu* iiansl. ki je dajies za voditelja vsem drugim narodom sveta.
Mesec november znaci dvoje velikih zgodovinskih d^»godkov. Pomembno je, da je bilo podpisano premirje, ki je zaključilo najbolj krvavo vojno v zgodovini sveta, dne 11. novembra 1918. Pogodba pa. ki je temeljni kamen ameriškim svobodščinam in pravicam. pogodba, ki je povzročila današnje Združene države, je bila sprejeta in podpisana 298 let p >-
i prej. 11. novembra 1620. Ta po-
.....
Ijona dečkov in deklic. Mr. Hoove tbdržalo te otroke pri življenju do
Wels proti izpolnjevanju mirovne pogodbe
i Listi javljajo iz Kasala : — Na zoorovanju soeijalno-demokratske stranke je kot prvi govoril načelnik stranke "\Vels, ki je dejal med drugim: Na vprašanje kakš o stališče naj zastopa nemška soci-jalna demokracija napram mirovni pogodbi versaillski. se ue more več odir*i\ 'iiti kratkonialo: —
Izpolnimo!*", zakaj ravno dcla-vce je po tej pogodbi liajl« -lj o-l.rcmenjcn. Socijalna demokracija mora delovati za revizijo mirovne pogodbe potom medna rod r etra s]n*»razumljenja. Obnova Francije in IJelgije se mora krej>ko pričeli. — Govornik se je izrazil zoper neizvedljive zahteve glede doba • c kalija in premoga. Glavni u ■ ;*eh mora prinesti delo nemških delavcev. Za izvedbo obnove na bi se ustanovil mednarodni glav ni odbor. Naposled je zahteval g tvoru i k brezpogojno nevtralnost in vzpostavitev odnosa je v z Rusijo. Govornik je odklonil splošno svetovno revolucijo, ki naj bi izsilila revizijo pogodbe. — Cohcn ,:e poizkušal zagovarjati Francijo glede vojnih ujetnikov. Ves zbor pa je odklonil politiko sentimen talizma. — Bernstein je izjavil, da smatra prijateljske odSiošuje -I- a ne i jo za potrebne, svaril pa je pred tem. da bi preveč pričakovali od francoske soeijalne demokracije.
Mezdno gibaš je angleških rudarjev.
Glasovanje rudarjev je% izkazalo povsod večino proti temu, da bi se sprjela ponudba posestni-i kov rudnikov. Ipak. da ne pride! čin stavke, temveč da se bo po po-! n ovnih pogajanjih vršilo novo glasovanje rudarjev trlede vpraša j rja. ali se naj spori predlože rp ' sebnemu razsodišču.
srodba je vstanovila pravo in iskreno demokracijo kot način vlade., kakoršnjo imamo v Ameriki. oziroma kakoršnjo bi morali imeti po idejah prvih naseljen-: cev. Premirje pa. ki je bilo podpi-ano 11. novembra 1M18. je tako-1 rekoč končalo vojno, tekom kate-1 re si mi'jiuii izgubili življenje, z namenom, da zavlada demokracija po širnem svetu. In principi' demokracije morajo prevladovati.I Principi demokracije ostanejo, med nami. ako so Tirni je na straži in dovolj bistrega duha.
r je prepričan, da bo $23,000.000! avgusta liaklednjega leta.
Za največjo mater na svetu
; _ j;
1
Dne 11. t. m. je začela letošnja kampanja Ameriškega Rdečega, l Križa za članstvo leta 1<>21., tako-1 , zvani Kol) rail. Dne t. m., t. jJ Zahvalnega dne, se vpisovanje I članov zaključi..
f Med t c! 1 l časom zastopniki in ' zastojmii-e lideče^ra Križa vpisujejo člane v njihovem domu, v
uradih, delavnicah, 11a cesti, v
-'ti
jecriival« na zborovanjih, v gleda-I - iš<'ih itd. Številu članstva je le • n.-i :.icjii t w prebivalstvo Z<lrn-' /• niii držav. Kajti Ameriški R*b--j 1, i Kr»ž je i/raz praktičnejra člo-- j vekoljubja vseh Amerikaneev. i Kadi tega je dolžnost vsakogar.' * ki Tjrebiva v tej zemlji, da posta j -ne član Ameriškega Kdečega Križa.
Najmanjša članarina znaša le, jen dolar.
n Lrto* želi Ameriki Rileči Križ j imeti kolikor mogoče natančno i statistiko svojih članov iznled raz-I ■ nih inojeziČnih skupin v Ameriki.I . j S tem hoče doprinesti d^kaz pri-' i speva 11 ja tujerodnih skupin sKup-l ni ameriški stvari. Da je to veli- , j ke važnosti toliko gjede ugleda j I prišel jeništva v tej zemlji, koli- , jkor irlede yadaljne pomoči Ame-j rLškejja Rdečega Ki i/^i v starem kraju, je samo f»b sebi ume\~no.
Radi K-ga je skrajno važno, daj ■ <e izve za kolikor mogoče natanč-'; no število naših ljudi, ki so po-j stali člani Rdečega Križii. Da se'] to doseže, je bil po en zastopnik , vsakega našega društva po Ame-J viki imenovan opolnomočencem ] Ameriškegra Rdečega Križa. On' nna i>ravieo sam nabirati člana- ] lino, ali vsaj poizvedeti, kolikoj izmed sodruStvenikov se je vpi-'( salo kjersilxidi v Ameriški Rdeči ( 1 Križ.
Opozarjamo, da se druge na-
jrodnf»sti, zlasti Italjani. Poljaki
lin drugi, silno trudijo, da se pri f - i. lej {»riliki izkažejo pred ameriškO|
I javnostjo na najboljši način; ne s
i dvomimo, da bo naš narod storili'
[enako.	J J
Wak. ki želi postati član AIne-;, li.škcga Rdečega Križa, naj se in-js formira pri tajniku svojega dru-1 Štva. ali če je že postal, naj mu to | ' naznani. Na tak način bo tajnik * oziroma njegov zastopnik najlaž- 1 je izvedel za število članov Ame-.s jriškega Rd<s'*e«ra Križa me<l svo- ^ (jimi sodruštve-niki ali prijatelji .in bo v stanu naznaniti to število j na pristojno mesto.	s
Ro jaki, storite svojo dolžnost J
----t
Eksplozija v Pilznu.	;
Dne 12. oktobra dopoldne je v 11 Pilznn v Škodovih tvorni.'»ah bi- v la velika eksplozija. En delavec je mrtev, trije so težko, dva lahko ranjena.	Ii
0 pomlajenju človeka
V Zanderevem inštitutu v Nan-leimu je dunajski profesor Lieh-tenstein predaval o svojih izknš-njali [>ri uporabi Steinacliovih metod za pomlajenje. Sfeinaeh je od-si ranil pri starih pod<ranah vse xnake sti»rf»iti. Stare niršave poj-♦.ane hr»*/. dlak so se začele zopet Uf belit i. dobile apetit in spolni nagon. Stejnach je stai*i.n podganam podaljšal življenje za 3> mesecev. Lichtenstein^je v svojem predavanju rekel: — Jes»ni leta 2Mls mi je Sieinaeh sporočil svoje uspehe, ki jih je imel ]>ri pod panah. ter me pozval, da [»o njegovi metodi izvedeni operacije na ljudeh. Svoje poizkuse sem nato i v vedel na boinikih ob ))riliki drugih operacij. Najvažnejše Stei-nachove metmie, t. j. pod vezava n.*e semenske žleze, se je že preje izvajalo. Prv > operacijo sem izvršil leta 1918. Tretji mesec po operaciji se je človek v resnici začel hitro debeliti. koža je postala zopet gladka, začeli so rasti novi lasje in zvečala se je telesna moč^ Ta izprememba traja še sedaj. Drugič sem operiral 7?letnega strrca, pri katerem so nastopile enake izpremembe. Starec je poslal zopet potenten. Tretji paei-j« nt je bil fil let stari uradnik, ki .I. tehtal 43 kg. Pet mesecev p< c» eraciji je bil še vedno enak. po t m pa se je tudi on pričel debe liti, roke se jnu niso več tresle in seksualni nagon se je poživel. Se-tla j se ta človek bavi celo še s tu r:stiko. Nad nekim drugim paci jentom sem že skoraj obupal in sem mislil, d;» umre. toda po pel mesecih se je začel popravljali V dveh slučajih sem imel ne i.--peh.
Negovanje otrok
PRAVILNO RAVNANJE* ZA MATERE.
Negovanje otroka mora začet še pr^i porodom. Življenje zdravje in razvoj deteta je ««d visno v veliki meri «d zdravji matere in od načina, kako on; svoje zdravje varuje. 1 Za pravilni začetek v življenji treba je:
1. — Da je zadosti zaslužka z; družinske potrebe.
—	Da so stariši zdravi in d;j pravilno živijo.
—	Da se pričakujoča mat; varuje pred težkim delom, neza dostno hrano in skrbmi.
—	Da bo za časa nos*«čnost in poroda pod strokovno pažnjo.
—	Da ima zn časa b-žanja j« porotlu miren počitek in primerm oskrbo.
C. — I)a doji d,-te z lastnim mle kom.
Mat! utegne poškodovati dete katerega nosi, ravno tako lahke tekom devetih mesecev pred p<»ro-dora^| kakor tekom devetih /^es.-cev za istim.	v
__ Umrljivost otrok.
2-V»/H)0 dojeneev ▼ Združenih državah umira vsako leto. predno s/> eno leto stari. Nad polovico teh otrok mre vsled vzrokov, spojenih z materinim zdravjem. 100
tis4N- njih mre. predno so mesec stari. Večina izmed njih so otroci, rojeni preslabi. prep<»škodovatii in prebolni, da bi mogli preživeti Nekateri izmed njih mrejo, ker matere niso znale, kako varovati svoje prsi. ali niso znale ceniti važnost dojenja.
Umrljivost mater.
Nosečnost je naraven proces, in ako mati uživa pravilno pažnjo. so slučaji smrti redki. Vendarle tekom leta 1918. je 23.000 mater v Združenih državah plačalo z življenjem ivsled vzrokov, spojenih s porodom. Skoraj vse te žrtve so se mogle preprečiti.
Opomba: Vladni urad za otroke bo dostavil brezplačno knjiži-
Politika Nemčije .
"Journal de Geneve" je priobčil članek svojega berlinskega dopisnika. ki se peča z bojem med tiacijonalisti in pacifisti. Med dru-l_im pravi: ".lasno je. da naeijo-; nalisti. ki plavajo danes na vrhuncu. blatijo vse pacifiste. Včeraj so blatili profesorja F«»erst**r-ja (znanega pedairoda i» paelfi-stu^. danes Turija Rernharda. direktorja "Vossische Zeitunir". In /akaj.' Ker že ve" mesecev bije , lentrudljiv boj jiroti neutrudlji-vemu iiacijotializmu. Ker poka-znje. kako p*t>labšuje ta nacijo-r-alizem že i*ak usodni položaj N« niči je in k»-r ima pogum, da pove .nekdanjim "Vscnemcem *. r i se niso ničesar naučili, da bo njihova politika zalučala državn; "oz v brezdanji prepad. Zanj j.1 edina politika, ki obeta pozitiven .ad. ona, katero je objasnil dr. S'mons ob svojem nastopu: politika dobre volje namesto brezko-listnih protestov, kratkomalo 1 zdravi človeški razum namesto blaznih samoprevar in upanj, ki
■	.so se opirale prvotno 11a Wilsona, 1 nato na Trockija in Lenina 111 ' včeraj še na Giolittija. Nemčija
jj-- navezana sama nase in trpi po-■,manjkanje skoro na vsem. Gospo-' darsko se more dvigniti le tedaj, '/•e se postavi na stojišče dejstev in «'a zasleduje pot. ki jo je pokazal
■	>'illerand: Sodelovanje med obe« '(ma državama »Nemčijo in Fran-"jtijo . ki st<»ji na podlagi skup-".1'ih interesov. Zediujenje je mo-
-	"iče, pravi R- rnhard. in to zedi-i
1 r jenje postane ključ vsega položaja. ki je danes ]>opolnoma razr-
■	j van in postane lahko tndi rešitev -. \ >eh vprašanj, ki lo-'-ijo dani s obe
!«li ŽL-li. — r • so si iJeriilnrd in jnjegovi somišljeniki naprtili so-jvraštvo neuištfih nacijonalistov, jVcndarle nis.j fistali preroki v i»u-s-'avi. ampak so zbrali okro»j sebe \* dno večje "tevilo mislečih Nem-r evf ki vidijo "realno politiko" v jtem, <la je trf-oa računati z nespremenljivimi dejstvi in zbližati ined-i s-bojne narod ne pripr.tvljati . 1 o vi h vojn. ampak organizirati
-	(o lo in Evropo prenoviti!" 1!_____
I
I
j Naknadne občinske volitve na Bolgarskem.
Iz Sofije javljajo; Ii'zultati jraknadnih občinskih volitev so 1 po ]»odatkih ministrstva za notra-l'je posle nastopni: Poljedelska i stranka ."»2.9!»7 glasov, komunisti
-	29 ?*92 Klasov, demokrati 7322 ffla-jS »v. liberalci :il9.ri glaar»v. narod-
' 1 Jaki 46.76 srlasov, široki socijali-|S'i 2711. radikah i 16T»1. Caukovi-Vs*i 1339, koalicijska stranka 9769, ' nezavisni 7.s."» glasov.
ce o ne$r«»vanju mater in otrok. ({Ako Želite t«- !:!ijižtee ali osebyi nasvet, obrnite se na: Children's Bureau. Deprtment of Labor. Washington. D. C.
NAZNANILO. '
Chicago, 111.
Iz uratla društva Jugoslovan št. 1**4 JSKJ. se naznanja vsem članom in članicam, da bo prihodnja redna seja našega društva v soboto 4. decembra točno ob ft. uri zvečer pri sobr. Johnu Koši-ček 11a 18. cesti in Racine Ave. To pa radi tega. ker so prostore, kjer smo imeli prej seje, izpretne-nili v stanovanja, tako da sedaj nimamo dvorane. Pri tej seji borno" ukrenili, kje in kdaj bomo imeli seje. Drugo pa je, da je to zadnji mesec v letu in bodo volitve društvenega odbora. Prosim vas, člani in članice, pridite vsi na sejo. Cim več nas bo, tem lažje -bomo volili odbor. Kakor vam že znano, ako je odbor zanič, jo celo društvo mrtvo. Sen enkrat vas opozarjam, pridite vsi. Torej na svidenje 4. decembra!
Joseph Rlish, tajnik, 1044 W. 22. PL, Chicago, I1L
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPORIRANA
5. JULIJA 1006	27. OKTOBRA 1006
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOH: PradMdBlk: JOHN PK1C. 4459 Wash. St. Dw*ai. Oola.
Podpredsednik: JOHN F AJDI« A. Bor 33, Laadvll*, Ooio. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4b04 Wash. 81., Denver, Goto. Zapisnikar: ROBERT ROB L EC K, Sta. 5, Pnetolo, Ooio. U lav al blagajnik: JOSIP VIDETlC. 4485. Logan St.. Denver, Ookat Zdapnlk. FRANK ZA1TZ. 614 W. Cestnat St. Lend rile. Gola
NADZORNI ODBOR:
PrwdSfa^Tk: JOHN GERM. 734 Moffst Ara.
MIHAEL KAPSCB. BOS N. Spruce St. Cola. Springs, Cole.
GEORGE PAVLAKOVICH. 471? Grant St. Denver. Oolo.
POROTNI ODBOR:
Predwdnlk: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwtad Ave^ Pueblo. Oola JOHN KOCKAN, 1203 Mshren Ave.. Pueblo, Coin. FKANK C AN J AS. 000-601 — 45 Are., Denver. Ooio.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Predardnlk: FRANK BOTTZ. RR. 2, Box 132, Pneblo, OoU. FRANK MARTIN JAK. Box ??9, Fly, Minn. PETER OESHtuL, 44«4 Wait St.. Denver. Odl*.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr R. S. BCRKETT, 4487 Washington S.., Denver, Golo.
0tAS NARODA. 82 Cortlandt Strast Ne« York, H. T. Va» denarna tiskarniln ras arsdne stvari se poilljsjo na gL tajal ka. prltodba na predaednlks gl nadzornega odbora, pracrlrna aadara pa
m» nv«w*Mwt*itka w! ■ VTK m ■ iwmn»t» vthnn
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV.
St, 1. — Predsednik Adolph
Anžii-herk; tajnik: John iStaresi-nieh, 4.'»7ii Locran St.; blagajnik: •I I! r i	1 IrnitTO rborajt. vsa-
ki tretji ponedeljek v Domu Slo-j v»-nxk h Drtt&ev,	Washing-1
ton St. — Vsi v l)enver, Colo.
it S. — Predsednik Anton Ko-ebevar; tajnik: .lohn Germ, 734 Moffst St.; blarcjnik: .Tolm Koe-j man Seje se vrše vsako prvo ne-| d« I jo v neseeti v dvorani drnitva1 Sv. .f«'/.efa. — Vm v 1'neblo Colo.!
St. 4. — Predsednik. Frank Ka-| strlie; tajnik: Frank M i smash, j Hox 12; buagajnik: l>an Kadato-. viefe, S«-je se vrii- vsak etra 10. v j meieeii, — Vsi v Jlklvalle, Ctab.
St ft. — Pre«lsednik: Frank Mo-j har; tajnik: Joseph Ponikvar, 6101 W. L'ntd St.; blagajnik: Frank 7aif/. Seje vrše vsakega 10. v j mesecu v lastni dvorani, na 527j VAm St. — Vsi v Led vili, Colo.
Št. <8. — Predsednik: Joseph! Kap*eh; lajnik: Mike Kap«-h,I rm N. Spruce St.; blagajnik: Paul Str<-k. Seje so vrle vsakega; 10. v meseeu v Slovenskem Domu.} V-i v Colorado Spring, Colo.
St. 7. — Predsedniea: Mary Les-! K.ir; tajnic a: Mary Prijatelj, 4-">74' I^tgan St.; blagajniea: Frances, Rautlek. Seje m* vrae vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Domu Slovenskih Društev. Vsi v Denver, Colo.
St. 8 : — Predsednik; Peter Medo»h; tajnik: Joe Boh o rich, 4. 4 No. H; blagajnik: Joe lJohoricb-Sejc se vrše vsakega 16. v mesecu. — Vsi v Mulberry, Kana.
St. 9.: — Predsednik: Anton-Strajner; tajnik: Frank Kocjan, Prospect Ileihgts; blagajnik: John Logan. Seje se v^še vsakega 12. v mesecu. — Vsi v Canon City, Colo.
St 10. — Predsednik : Peter C.o shell; tajnik: Frank Oraien, Box 622; blagajnik: Frank Mehle. — Vsi v Victor, Colo.
St. 11. — Predsednik: Frank Hek; tajnik: Joe Blatnik, Box 2r>7; blagajnik: John Mcršek. Dmitvo zboruje vsakega 14. v mesecu. — Vm v Bokvalle, Colo. Mihelich; tajnik: Anton Sever.
St. 12. — Pred s«-dnik Ludvig
53; blagajnik: Andrej Fijač-ko. s ja se vrše vsakega 15. v me-s» en. — Vsi v Clear Creeck, Utah.
Št. 13. — Predsednik: Frank Trlep; tajnik: Anton Lesjak, Bx' blagajnik: Anton Lesjak. Seje st« vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Frontenac, Kans.
St. 14. — Predsednik: Marko ■Petricli; tajnik: Joseph Kopav-n.k. Boa 1C01; blagajnik; Joe j Brodnik. — Vsi v Standard\ ille, j Utah.
Št. 16. — Predsednik: Peter jPredovich; tajnik: Frank Pance, ' K. K .1, Box 43; blagajnik: Nick liiilieh. —. Vsi v Bingham Canyon, Utah.
St. 16. — Predsednik: Louis | Lovšin; tajnica: Anna Snedec, j |-SIS E. B. St.; blagajnik: Anton , ltupar. Seje se vrše vsako prvo ( in drugo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo.	1
St. 17. — Predsednik: Mike Ju- ; irešieh; tajnik; Anton Mohar; blagajnik: Somas Salmo. Seje se vr-
š" vsakega 14. v mesecu. — Vsi *
... v Frideriek, Colo.
Št. 19. — Predsednik: John Ja- j ni/.ii-h; Anton Mencin; blagajnik : Frank Okoren. — Vsi v Den- ( vt r, Colo.
«
Št. 20. — Predsednica: Frances j Miklieli; tajnica: Frances Poni-kvar, 010 W. 2nd St.; blagajni-« a : Anie T</.ak. — V se v Lead- j vilic, Colo.	t
St. 21. — Predsednik: John , Zaje; tajnik; Matt Polajner, Box , 2s9; blagajnik: Math Ogrinc. Se- . je se v d še vsako tretjo nedeljoo . v mesecu. — Vsi v Elv, Minn.
Št. 22. — Predsednik: John Re-^ bolj; tajnik: Niek Hrozovieh, Bx j 28; blagajnik: (?) | Vsi v Toele, Utah.	,
St. 23. — Predsednik: Louis j Mežnar; tajnik: Frank Avpich, -55ft E. 75th St.; blagajnik: Fr. Poje. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. — Vsi v Cleve-landu, O.
Št. 24. — Predsednik: Frank M nhich; tajnica Frances SajnJ Box 171; blagajnik; Fr. J?nko. Vsi v Salida, Colo.
Št. 25. — Predsednik: John P od bo v še k : tajnik : Joe Alich, Bx 617; blagajnik: Anton Vdleič. Seje se vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Wilburton, Okla.
Hrvatski seljaki se upirajo žigosanju
živine.
m •
Po hrvaških Taseh je nastal upor, o katerem pa ni točnejsih po-j T#0»l. Politi«%e stranke izrabljajo to gibanje v svoje namene, ee»J da so gibanje povzročili nemlko-avstrijski agitatorji. Vlada proglasi! pnrki sod, ako ji bi zdelo potrebno. LDU poroča o tem pokretu: j I>ele/na vlada vZagrebu je takoj, ko so prišle pr\e vesti, o' vstaji zapeljanih seljakov. izdaja v sporazuma z okrožnimi oblastvi na red bo. da »e takoj ustavi v.sako žigosanje in popisovanje govedine, in navodila pled® nespametnih in zlobnih vesti o odvzemanju! foveje živine in izvažanja v inozemstvo. Iz poročil vueh oblastev in zaslišanja večine arc«iraneev izhaja, da gre tu za direktno napeljevanje temnih elementov, ki so hodili od sel a do sel a, od občine do občine in razširjali lažnjive vesti ter poživljali narod na odpor. Ogrom na veAna seljakov izjavlja, da je bila z direktnim terorjem prisiljena, pridružiti ae upornikom. Zahvala gre taktnemn in mirnemu nastopa občinskih uprav, da do sedaj nikjer ni došlo do večjih spopadov ter da je kmetsko ljudstvo začelo razumevati, da je bilo zapeljano tako da vse kaže, da bo v kratkem izpostavljen popolni mir. Da se zavaruje avtoriteta države, so d osle na mesto že močne orožniške in vojaške ediniee.
Rajši obisk pri materi kot odlikovanje
! 4 ~
Ko je prišel Vit tori o Airaldi. italjanski pilot, v družbi drugih častnikov tekom preteklega julija pred kralja Emanuela v Kimu. da sprejme odlikovani?, je tudi on kot vsi drugi nosil odlikovanja, ki so mu bila že podeljena. Kralj je poštel odlikovanja in bilo jih ic štirinajst, nakar rekel:
—	Kaj hoet-te. dii vam dam. naaaljno zvezdo ali trak?
Mladi častnik pa je rekel:
—	Ce mi hoče vaše veličanstvo dati dopust da grem v Ameriko na obisk k svoj^ materi, bi imel to rajše kot vsako odlikovanje.
—	Kje živi vasa mati? — je vprašal kralj.
—	V Californiji.
—	To je dolga not in treba bo časa in denarja, a naj bo. Dobili l oste dopust treh mesecev ter denar /.a vse stroške.
Tako je prišlo, da se je mudil Airaldi tudi par dni v New Yorku. na poti v Califoraijo. Njegov obisk pa ne bo popolnoma srečen, kajti obvestiti bo moral svojo mater o smrti mlajšega brata, koje-jga sinit so nekateri zamolčali, ker je delikatnega zdravja.
—	Moj mlajši br^t. ki ni bil nikdar v Italiji ter ni znal nič italjanski, je dospel v Italijo v starosti 19 let ter mi pisal, da bi se rad boril za Italijo. Kekei sem mu. naj stopi v armado in v kampanji leta 1917 je bil ubit. Kot on sem bil tudi jaz rojen v Californiji, a kmalu odšel v Italijo, kjer sem se boril neprestano skozi osem let. naj prvo v tripolitanski in nato v svetovni vojni.
[En sovražnik odveč.
-r
Belgrajsko narodno predstavništvo je pred par dnevi odobrilo mirovno pogodijo z Bolgarijo. Vendar pa so pri tej priliki od strani poslancev raznih strank p^dle take pikre in po našem skromnem mnenju nedalekovidno besede, da si ne moremo kaj, da ne bi izrazji svojih pomislekov proti temu. Ton, ki ga je belgrajsko narodno predstavništvo v splošnem nasproti Bo7gariji ubralo, se nam ne zdi n;» mestu, pa tudi s stališča naših državnih interesov ni ravno po-1 vale vreden.
Da je nekdo več ali manj naravnost izrazil mnenje, naj se bolgarski narod kar iz lica zemlje izbriše ali vsaj čez noč prelevi, to še r.i tako strašno, ali dobro ni, da «*la zbornica kot taka ni našla bolj tople in prijateljske besede za narod, ki trpi bolj za tuje nego za svoje lastne grehe. Zraven tega pe je Bolgarija država, ki nam danes ali jutri lahko ali veliko pomaga ali pa veliko škodi. In končno s<» Bolgari narod, katerega smo mi \si še do nedavno brez vsakega pridržka prištevali k jugoslovanskemu plemenu neglede na to, da je menda pri Bolgarih slovanska kri pomešana s tatarsko ali tatarska s slovansko. Vprašanje, ki ga politiki mirne vesti prepustijo nadaljnjemu reševanju etnologom.
Ali >|> mirovni pogoji, ki jih je entente d^kretirala med Bolgarijo in Jugoslavijo, pravično ni 2 našega stališča, ali odgovarjajo brezmejni^ žrtvam, ki jih je junaška Srbija doprinesla v tej vojni, ko je Bolgarija tako izdajniško in zahrbtno posegla v prilog Ger-luanije, to je posebno poglavje. Gotovo da niso. Vendar pa je treba. Ja danes, ko smo nov.1, jugoslovanska država, boreča se s težavami porajajočega se stanja, gledamo dalj« v bodočnost in svoje razmer-je razmerje do Bolgarije presojamo bolj velikodušno, pa tudi bolj trezno.
Zavezniki so nam nujno potrebni. Da se na entento, ' kateri je dr. Vesnič tako strašno hvaležen, ne moremo preveč zanesti (ako-r.rav jo globoko spoštujemo), s tem se bo pač vsak z nami strinjal, bintenta tudi ne more vsega za nas storiti, akoprav bi hotela. Zdaj imamo, kakor nas zagotavljajo, neko drugo, "malo entento" o bi-itvn, ciljih in smereh katere pa smo popolnoma nepoučeni. Pa tudi "e bi bili, mala ententa je še veliko premalo. Italija, Avstrija in 0«rr-dca, to da mnogo misliti. Spričo tega pač ni odveč vprašanje: Kaj ko bi v Belgradu, kjer brez nas kuhajo zunanjo politiko, enkrat za-'eli resno misliti o bolj trdnih odnošajih z Bolgarijo?
Jugoslovanska država skupaj z Bolgarijo, ?? katero bi dobili polagoma tudi dostop do Egejskega molja, je seveda danes še utopija, toda misel o zvezi je resnega vpoštevanja vredna. Veliko o tem govoriti se nam#zdi votlo v Savo nositi. Pod kakšnimi pogoji naj se t-j realizira, to je reč naših državnikov; da ti pogoji ne smejo biti za nas, oziroma za bratski srbski narod, poniževalni, je samoposebi umevno: saj smo mi hvala Bogu še zmeraj močnejši in zmagovalci N*i pa prav, če se pokaže tako malo volje za pomirjenje in za začetek boljših odnošajev, kakor ga je pokazalo belgrajsko narodno
predstavništvo.
Pa da bi se to ja ne tolmačilo kot "bolgarofilstvo" ali temu podobno !
X vCl«! K*Mlllv*
Konzulat Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je odprl svoj urad v San Francisco, California, dne 1. oktobra 1920.
V delokrog tega V-nzulata spadajo sledeče države: Alaska. Arizona, California, Colorado, Dakota (Severna in Južna), Hawai-ski otoki, Idaho. Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, New Mexico, Oklahoma, Oregon, Philippinski otoki, Porto Rico, Texas, Utah. Washington in Wyoming.
Po postavi našega kraljestva mora vsak državljan imet: svoj pas (potni list), katerega mora redno obnavljati.
Taksa (pristojbina) za pas znosi 60 centov za šest mesecev in $1.00 za eno leto, povrh te takse se plača še 10 centov za vlogo prošnje, s katero se išče pas.
Vsi tisti, ki nimajo pasa (potnega lista) morajo plačati takso od dne zed in jen ja. namreč od časa ko je njihova dežela prišla v o-kvir kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: Macedonci in Staro-srbi od 1. januarja 1913; tisti iz krajev prejšnje Avstro-Ogrske od 1. januarja 1919; Srbijanci od dne "ko je veljava potnega lista i*-tekla.
Pristojbina za potrdilo podpisov in pečatov ameriških oblasti znaša 70 centov. Taksa za prestavo iz angleškeea v naš jezik ali o-bratno iz našega v angleški jezik se račnns $1.00 za vsakih sto besed. Ce stranka sama prestavi spis in želi potrditev, da je prevod točen in soglasen z originalom, mora tudi plačati $1.00 za sto besed. Druge različne potrditve so podvržene taksi od 70 centrfv.
Z vsako prošnjo konzulatu se mora še povrh rečenih pristojbin poslati 10 centov.
Za
vse posle naj bodo administrativne ali pa trgovske narave naj se piše na naslov.
Concolate of the Kingdom of the SERBS, CROATS AND SLOVENES,
244 Kmrnj Street, San Francisco, CaL
-—
Ey ROJAKI. NAROČAJTE SE MA "GLAS NARODA", NAJ-1ST VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
k	OGLASI NAJ SE
' ANTON MOZETIČ, ki ma pri;
lias več pisem iz starega lcraja.| , nekaj iz zasedenega ozemlja, ne-' kaj pa iz Zagreba.
Upravništvo Glasa Naroda. !
(24-26—11)
Rad bi izvedel, kje se nahaja' FRANK KOMAT, doma iz Velike Loke pri Trebnjem na Dolenjskem. Pred 4. leti se je nahajal na Willocku. Pa. Prosim* rojake široni Združenih držav, ako kateri ve za njeirov naslov.' naj mi blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem:1 ako pa sam čita. naj se mi javi in naznani svoj naslov. — Mike Mf.ra\w\ Box 72. Willock. Pa.
(24-26—11)
Zafimb* idUtm la aajraxnovnt
Mjh
domača zdravila
kateva priporoča «efr. Knetpp. imam redno ▼ salogi.
Nit« po bresplaSxrf eanfk. MATH. PEZDIR P. O. Box 773, Oily Hall Statlos ____NEW TORK OITT.
NAZNANILO IN VABILO.
Conemaugh, Pa.
Clanstvrt društva Boritelj št. 1' |SDPZ. v Conemaugh s* naznanja. I ,tla se mora vsak vsak elan vdele- J žiti prihodnje ralne mesečne seje. ki se vrši v nedeljo 5. decembra. Izvzeti so samo bolniki in 4 mil ie odda!jeni člani. Na t*-j seji se bo volil fMlhor za prihodnje 1. l!*21 in za rešiti je več važnih točk. Xa zadnji seji je bilo sklenjeno, da z onim. ki se ne vdeleži te seje. se bo postopalo po sklepu zadnje seje dne 7. novembra. Torej, bratje, vpoštevajte društveni ssklep. da ne bo potem kakega prerekanja.
S sobratskim pozdravom (2:3-24—11)	Odbor.
LETOŠNJE
Suho Grozdje
importirano iz ft&rega kraja
18 centov funt. Boksa 50 funtov	$9.00
Posebne cene na veliko.
BALKAN IMPORTING 00
51-53 Cherry Street New York. N. Y.
NAZNANILO.
Willock, Pa.
Vsem članom in uradnikom krajevnih organizacij naznanjam. Ja se vrši prihodnja konferenca ►krožne organizacije J. K. Z. št. 1
r.a zapatjno Pennsvlvanijo v ne-ileljo 2*>. novembra v Willocku '• '•no ob 1. uri popoldne. Ker bo ta konferenca velikega pomena t-a delovanje J. R. Z., opozarjam vse Jn#oslovaiie iz okolice, da se ■iirurno te konference vdeleže, kjer lx> tudi poročilo iz {davnega urada in več drugih stvari, ki >pa<laj<i v delokrog organizacije. Torej na svidenje 28. novembra! los. Peternel. tajnik okrožne or-ganizacije J. R. Z. ste v. 1, Law-fence. Pa.
Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja .JOHNA TOMŠIČ, podo-mače Zaje, in JOHNA ČELI-<iOJ. podoma Guč, oba doma iz Knežaka na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, ako kat.-ri ve za njun naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali naj se mi pa sama oplasita. ker bi jima rad pisal. — Frank Strle, Box 4">(>, Canonsburg, Pa. _	(23-24—11)
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Zdruz državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J7S/K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
[STANE:
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta	$3.00
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
fTRADE.S fČ^luOUHCJIfr
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
H |' itd.
Točno in po najnižjin cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 CsftlaMt Stmt. New York Cttv.
Mirite 1 j*i*c a.
Francoski spisal Del&ruc-Madrus.
Hila je v r^uiiei nenrerua liisa. one^a »'•■** naprej, ko »ta se >;ela, »»ta *e vetiuo prepirala.
Nikdar ni*.f>» pretiHiala v kre-
(fom. Sk«<zi petindvajset let sta > da jrdroiena. a v«-«lno v prepi-ui. Rojstvo dveh otrok, njih vz$fo-. ja. poroka heerke ter odkod situ* / doma — kajti posvetil se, j»- roornariatvu, — vse to je prišlo i.i odšlo, a '»i napravilo nobene sprave ni»*tl njimi.
Najti j" dvojice, o kat* rih vi i»>nii-i lahko ntVmo: — Ta dva k!a kot ustvarjena drnir za dru-UTira. froupmlii in inadanti I.ev-H! pa bi lahko r«*kti ravno na-hprotno. M.tdama I>eyril je \raida vse, kur se je dopadlo jro-s m nI u I^evril. thi pa jt* imel odlo-«"»-n r«ijmr proti vvran, kar je u-(.Mjalo nj- j. Zakaj pa m* nista lo-
i i!a 4 Mh^kv stM našla |>erver*no
vi-s. Ije v t« m, da sta *.»• vedno kre trala. da sta vedno vprizarjaia p«i/«»r» in da sta vedny i/mišlja-,'a na. ine. kako mučiti drug drn-t;i'tra, I'opoliiou*« sta privadila kii*-«ti «Imr na tlrupejra, 'oputn-ti / \rati ter si r»*«*i v obraz naj-i"»Jj if rde st\.iri. >i'.lzr maitaine in |{!avol««»l i»o>;m dt, — vs*« to je I *<stalo bi«tV'-ni d>-I njih existence —
lir.-/ dvoma bi p«ti»rešala v*e te
stvari, tm bi bil« loct-na. Kden kot «lruyi je smatral nasprotno stran odtrovoraitn ra kar se je tlo-Iif04tilo nepi jjetn^a. Na ta na«'-in st:i se /a \ a romala proti vsen pri-
t «i/ba iti
\"ji' /<ikoti -Uej»a nasprotovanja li prekinila niti vojna. Niti sin, t ti /H nista sii/Ja na kaki ne-
i tn ki \ bližini fronte VU^I t* um sta stara dva nadaljevala s »vnjimi prepiri ter ponesla >l»-«!nje rejo \ klet, !%.ani4>r sta <«* /atekla tekom obstr* Ijevanja.
-r. . ni mir, \ is«.k<» življe&ski s*r<>ski in splošno to/adovoljstvo. uc ti» j*- le a* povečala in |*osrlo-bilo sjh»r a»ed alien. <'eprav sta se morala oba boriti proti sknp mm ie/ko<-ai'». nista vendar po /alula na iiuljeuo rita a je, na nika-
Oiif.M <tne, ko sta ostala br»-7 -ln/kinj. st,4 ve prepirala kot »Iva • riNfclava mbtda zakonska, pfl-I Inoma brez ozira na »ive lase < e bi le tnala kuhati, — je lektt gospod Ij»*>ril, — preiti bi » mi ne bilo Irrha žrrti trj:a, kar Žrntto s*>daj,
(V I>i znal ti zaslužiti d»*nar j <>d\rtiila <mu, — bi nam n»* bilo fr.-b« kuhati doma in jedli bi lalikn v hotelu.
M o/ se je nato zaprl v svoj«
sobo m na se je pričela jokat; •
Po nekako dveh tetinih bede ar j*' dojrodil u ai /nulei. Prišla je neka ženska, ki je bila priprav 1 jena prevzeti služIm.
Hda je to Zelo velika <u*eba, ku I'.tri« a |>«» p«ikli« ti t$r tudi lakep; «tuia sanja.
Njene b»*sed* so bile ostre. *ko ro tiranske, kot so ve«lno bftKili vmatfovalcev, razvrn .'e j«* zina^a ler slu. ajno Francoz.
Oo>iK«la in irospa Leyril sti sprejela v*e poffoje, katere je sta *'ila nova kuhartea.
Nekuhko jweseuei»na v>pri^c cejstva. «la sta bila zo|»et v majhni meri deležna im-ftčaiisketM kom forta, katerega toliko ea«a po ureaala. sta ostala oba zakonska skozi nekaj >*a*>a mirna, kajti ha
sta se, da lu kaka ostra beseda omajala njrti tepe sanje. Nobeuc stvari, p« ni »o svetu, ki bi se ta ko hiteo vrnila kot utara navada P.-eseaeeetije obeh ae ja poleffl© in prepiri na «e iznova pričeli
Zopet «a bipatala vrata, zopet j« Nlo čuti krike, jokanje. — in pridela ne je hmova stara pove*t
N obeti ejra .intra, ko niata bila niti sr«i«>p(»d. niti roup« eL#yril ar oble«"ena, je lupila v sobo Alfoti-r'»a. služkinja ter zmotila običaj »i jutranji spopad. Bila je zelo rdeea v obraz tar imela na pU-vi klobuk,
—	I Vi šla sem po račun, — j« rrlria, — Ho. etn iti proč.
Preseiifs-enje. ki ae je slikalo na obrazih, obok zakonski, j« ni niti malo aMrtilo.
-	14« bitk prosladaU. mada-
ina. mojo knjižico? — je rekla služkinja.
—	Pn»im vas. zakaj pa hočete oditi, — je rekel jrospod L^eyril.
-	- AJi niste zadovoljni *
Pomišljal je za trenutek te rekel nato:
—	Ali hočete po dvakrat na j ti'den v kino-jrlediščc mesto enkrat *
—	Ti 'i Osel, — je vzkliknila ir'adama Leyril vspričo tepa pre<l-|l >ura. — Pusti jfovoriti mene.
—	Jaz bom rekel, kar hočem re-ri, — je mlvrnil on. — .Jaz vem, kaj hoče. Ona hoče, da ne pospraviš ti edinole svoje sobe temveč ti.di ostale.
—	Nič teira. — je zakričala madam a Leyril. — Ona hoče, da prinašaš ti iz kb*ti premog in vino in da tiuli odnnSaš smeti.
—	kaVa neumnost, — je rekel ' n. — Ona hoče. da trr»š ti na trjr ter nakupiš v»c potrebno.
Kuharica je medtem mirno poslušala ter >e ni brigala za to, kar sta zaLtxiska jnror^a.
—	Alfonzi na. dete moje. — je .ikla madam i Leyril. ali bi rada imela mojo novo obleko? Neko-"- >i rekla, da ti ugaja. Si«»er si nekoliko večja, a t<» sf lahko p«»pravi,
* — Ti srovoriš neumnosti. — je rekel gospod Leyril. — Alfonzi-
n»i. ali hočeš novo obleko po meri?
Ti si osel. — je zakričala nia-
J iUia Leyril.
i e selil jaz «<s»d. si ti tudi. — je odvrnil on.
•
Sk«»/i f»et minut sta se prepira-'a na ta način. Nato pa je stopila Kuharica naprej ter zaukazala obema molk z mojročno kretinjo.
—	Oba motita. — je rekla.
—	Povsem primerno je. da «nlna-■ {j«.sp«.,l sm«-ti. «la pospravi ina-
«:.«ma \ se s«.b.- ter trre na trtr. Dva tiketa na teden nista preveč in prepričana sem. da zaslužim tako obleko gospe kot novo obleko, ka-t» ro nii je obliubil »rospod. Je pa še nadaljna tvar. katero hočem in siet-r takoj, kajti druiraee ^rrem.
Oba sta jo poželjivo vprašala:
—	Kaj {ki je to, Alfonzina?
Kuharica se je vzravnala ter
o«!vrnila slov snu:
—	Ja/. hočem mir. — je rekla.
Oba sta se presenečen* ozrla
drug v drupe ga,
—	Ali mislite, da je veselje, —
nadaljevala kuharica, — poslušati vajine prepire «lan za dnem? 1o loputanje vrat me vznemirja. T. u«lje. ki j«fkajo. me delajo nervozno. Ne morem prenašati krn'a-nja po hiši in ljudje, ki imajo \ edno glavobol, se mi studijo. f> h.-četa pospo*l in pospa živeti še naprej na tak način, potem mora m iti.
Oba sta se ozrla drug v drujre-,»ar. Prvikrat izza Časa. ko sta se rfiročila. sta vedela, da razumeta •ruir druseta. G<v«po*l I^eyril je razprr»«trl svoji roki in madama je skočila k njemu.
Ko sta kon«"rsla svoj objem, sta se obrnila proti kuharici.
—	No, Alfonzina, ali si se«laj -.adovoljna?
Šele tedaj, po pet in dvajsetih letih spora, sta se oba zakonska /opet sprijaznda in sicer za trajno. —
Trgovina na Reki.
Heška rejfcnza je izdala dekret, ]>o katerem .e ustanovi posebna li« misija, da proučuje način, ka-V o bi ne povzdignila trgovina in 'nduatrija na reškem ozemlju. Nadalje je reprgenza odredila da se <:nejn na Reki namesto drobiža uporabljati samo reške in iialjaA-»ke znamke. Kdor bo rabil druff £»obiž. bo k iznovan z globo 10 do 500 lir in ae mu eventuelno od-v ume trgovina.
iratirui oradnikL
4,Epoea" poroča iz Milana, da j« policija prišla v uredništvo anarhističnega lista 4<Homanita nnova" ter aretirala navzoče urednike. Istočasno je izvršila policija hišne preiskave v stanova-rji h urednikov, vendar pa izdajatelja in glavnega urednika lista »i dobila v svoje rok«.
I __•
Javno mistjenje.
*'Slovenski Naroa" je priobčil &ledtrči članek, ki je izšel izpod peresa Fran Govekarja:
Te dni s-mo »a /opet lahko opazovali. V Ljubljani, Celju, ' iZranju, r 3lariboru, Zagrebu in po vsej Jugoslaviji. A z mešanimi čustvi.
Rcipio Sijrhele piavi: "Javno mišljenje je na zemlji ono, kar . je Bf>f£ v nebesih : neviden, neosol>eii sodnik, ki se ga vse boji; javno mišljenje je kakor religije tajna sila in v njegovem imenu so se . izvrševala najvzviiencjša junaštva in najgrše krivice: ono je kakor zakon, na kateri se sklicujejo včasih upravičeno, včasih" krivično baš v najvažnejših trenotkik."
Ruirg»-ro Botighi, italijanski pisatelj in prvoborilee za edinstvo Italije, pa je leta ls7:i., dejal v d ravni zbornici: "Ne gre misliti ali kinaviti, tla je vsak izraz razpoloženja res javno mišljenje. Da more imeti javno mišljenje avtoriteto, mora biti utemeljeno na splošnem in foulasnem mišljenju izobražencev !*T
Teb dveh izrekov ^ein se spomnil, ko sein stal sredi ogromnih mas, ki so demonstrirale po Ljubljani. Rodoljub je bil laliko vesel ' teh mas in vesel motivov teh demonstracij. Ilvaia Bogu. Ljubljana Ei več zaspana! <>d prevrata sem se je zbudil v njej letargičuo dremajoči temperament. Ljubljanase je začela iznova zavedati, da je Jaree in plava Slovenije ter krepko reagira, lz_nnil je marazem, ki (ram je včasih povzročal skrbi, in naše mesto zopet čilo bdi. poyori. se "iblje in se udejstvnje. Z univerzo in tehniko se je v zaapnele Žile i.starele Ljubljai*e pri'ilo mnogo sveže, mlade, vrele krvi. Naša akademika mladina se uveljavlja. In za njo pre enodušno naša 'fcrednješolska in telo naša Ijmlskošolska mlade/. K<lor ima rat 1 olju-bno s!*,-e. ali te ni sladke pretreslo, ko si videl korakati v opronuiem sprevodu naše moške vtsokošolce. večinoma žc brkate bivše legio-|i.arje. vojne ujetnike, invalide ali energične častnike. vst» pomešane I v gladkoličnimi gimnazijci in realci ter s trumami pedei»j-ljudi, ki ne tiščal pod pazduho voje abecedo k e, drobeneijali ^ kiaikinti no-iicami t« r s«, v gromkem zboru basov in tenorjev diskantili / nežnimi. otroškimi trla s k i; "Ilooruk. švaba!"
i Zame je bil ta prizor nadvse lep dogodek: Mislil sem na leto in se spomnil ?cta 1!)0*. O, ne dvomimo: niadina je vzli«- vsemu še vedno na braniku idealov slovenskega naroda! In zavedajmo sc: d» kler in ;.mo tako mladino, nas niti pekla ognjena >iJa nikdar U> uklonila. Ta mladina je vr«*dnH one iz leta	in 1. 190^.. da,
m«.rila je celo boljša. V« lik njen del je v Husiji v Dobrudži. na Balkanu in še marsikje drugje že dokazal, da nima le jezika in srea na pravem mestu, nego da zna in hoče na pravem mestu tudi dvigniti svojo pest! Že l«-ta 141£f. je naša akademska in srednješolska mlade/ junaško tM*istila u.adež, ki je bil za hip oskrunil ugled naših Ja-rtzov ter je rešila slovensko Kor«»ško. NiK«lar i>!* pozabimo krvi. ki jo je prelita in ne groln.v, ki so se ]>olnili z našimi mladimi heroji takrat slovensko Koroško! Ne pozabimo jih 'n v>ak večer m«»li-t:io: "Bog «;iivaj iu'ti. .nladino, steber sedanjosti in l»odočnosti !"*
In ta mladina j" te. dni klicala: '"Ne damo Koroške! Na hoj proti sl.parjem! Na boj pr«»ti nasi ln i kom !— klh-ala je. s<- k=ir hi tio organizirala in o<lmarširahi.
O, kdo moreš dvomili o zdravju in neiimrljivosti slovenskega rannla. dokler imamo tako mIa<lino! In kdo moreš obupa vat i nad našo bodočnost j«kdor sj videl in slikal tisto impozantno množico r.a protestnem sht»du in obhodih: nj»-ii<» enodušuost v tu<ri in h«-sno-sti nad krivico in po^'lovtjo t«-r v odločni pripravljenosti poiskati zadoščenja kruto užaljeni pravici in resnici. Nastop naše mladine in vseh slojev ljubljanskega prebivalstva je bil najlepši dokaz popolne >Joinosti v skrbi in ljubezni do koroških rojakov t« r nepotvor jen izraz splošnega javnega mišljenja. Isto popurtno skladnost kaže tudi brez izjeme v>e naše časopisje, in resnico je povedal govornik ki je dejal: "Glede Koioake in neodrešenih slovenskih pokrajin ne ne poznamo nikakih strank niti stanovskih razločkov."
Ali pa ni še toiiko točk. glede katerih bi bilo tudi nujno želeti, dr >e zedinimo v mogočno enoto, ki je ne moti nobeno strankarstvo in kast o vst voal i kla.sovstAo Ali nas more res vedno le bič izpameto-vati in le nesreča izirczniti — Slovenija 1k» kmalu sliena monstru-TiU. ki zbuja le še grozo in sočutje Dokler smo bili pod Avstro-O-prsko, smo bili p«»«lob)ii sužnju, ki je tičal sicer v ječi, a s«- je vendar Sloveniji hočejo ods.-kati obe roki in obe nogi!
Da je taka zahteva nemogoča, je danes tudi javno mišljenje. — Ljubijan>ko občinstvo je proti tej nakani grozi.ilno ugovarjalo in od povsod odmeva is;i protest. Da pa se take in enake operacije na Sloveniji ne bodo ve«' poskušale niti od zunaj, niti odznotraj, ali bi ne bilo pametno, da združijo vse slovenske stranke in vsi stano-.vi Ali pa vsaj vse itrie napredne stranke in vsi narodni, državotvorni in domoljubni stanovi!
i Javno mnenje tr<!i. da j«« to ne le možno, netro tudi nujna in neizogibna dolžnost!
Se malo dni nas bw"i od volitev v konstituanui. Ali naj se že čez par dni začne med nami klanje, blatenje in smešenje, in zopet naj st nudi Korošcem, Primorcem in Prekmurcem odurni prizor gnusnega bratomorstva Mi naj v slučaju volilne geometrije in večje ali manjše vsiljivosti agitatorjev prepustimo določiti, kdo bo v bodoče zastopal v Bel gradu interese — Sloveniae moriturte (Kaže da bo tako. kajti v strankarskih bojih ste neprekosljivi in nepoboljšljivi! O. stavca). Dejanje in še huje nelianje ju gosi o venski h ministrov. ministrskih predsednikov in diplomatov s>> nas končno menila vendarle v tolik oizbrihtaia, da se danes zaved aže vsak slovenski inteligent. da tako ne sme iti več ialje!
Tako je javno mnenje izobražencev. Zato ]»a vendarle zavračam nekatere vzklike in nastope pri zadnjih demonstracijah. Kvarili so njih imponujočo dostojnost, pravičnost in kulturnost. In u-pravičeno lahko ugotavljamo, da niso bili izraz javnega mnenja. A-ko zahtevamo, da se nas spoštuje kot narod, spoatujtno sami repre-zentante naše volje In moči! Žaliti avtoriteto in skruniti osebno čast (najvišjega predstavitelja Slovenije, se pravi omalovaževati avtoriteto in čast vsega naroda. Tn razbijanje tuje lastnine ni slovenski o-bieaj. Posnemati tržaške fašiste in koroške Volkselirovce je za Slovence nečastno. Reagenti na pobalinski vzklik nekega postopača, ki je poživljal v neki kavami, naj se obesi najprej gotove, za naš narod in za našo domov.no velezaslužne osebe, reagirati. — pravim. — na bedasto bestijalnos* take sorte, bi se reklo ji pripisovati vsaj kolikor toliko pomemhtiotrti. Javno mnenje jo je obsodilo in jo obstnli šc na pristojnem mestu. — Tudi nekatera izvajanja v nekem našem časopisju, naperjena proti bratom Srbom, so prekoračila mero. ki jo zahteva hladna preudarnost. Javno mišljenje se ne strinja s takn gonjo, ker ve, kam pes svojo šapo moli. . .
Jugoslavija je enotna država s skupno centralno vlado in upra vo. V njima sede in odločajo prav tako Slovenci, kakor Hrvatje in r Srbi. Vsa i morali bi odločati! Ce je torej kje ktj krivde, naj pade I t% na vse tri brate Mrnjavčeviee enako! — Ali so slovenski ministri . in slovenski uradniki ter slovenski narodni predstavniki dovolj in dobro pcučili hrvatske in srbske tovariše v Belgradu o krasoti bogastvu in vanosti Koroške Če niso. potem je krivda le na slovenski strani; če pa so, je 10 za nas le nov dokaz, da Slovenci v Bel gradu nimamo pravih mož in da bodi poslej naša najpoglavitnejša skrb 1 postaviti v Btlprad zares prave može!
1 Tako je jaxmo mišljenje, ki pravi: \e natolcujmo se med sabo. i potrkajmo se na prsi - "Nostra eulpa! Itystra maxima culpa!" —
--Z-i_
I
Ali naj gre Japonska v vojno proti Združenim državam? _ je
- vprašanje, o katerem debatira sedaj japonska organizacija dijakov, k — Ka Japonskem še sedaj ne vedo, da zboruje v Ženevi organizacija, ki bo preprečila vse bodoče vojne.
Kiji Držite ta liniment 1 !! pri roki.	|
ni	Kadar trpite na renn&tUn:*. lombarl.	'
1 ►	sciatic!. n«ur»lffiji. bolečih milicah, otrp-	(
. .	tjenih členih, krtih in drugih znn&n^it
ir	Imlafinib. rabile milo	1
r- !	i
Ei; Several j Gothardol
"C ( k	,
: (preje SeveroroGotbardiikc cIje) na mestu, '
( I	*ijer je bolečina, in ste lahko prepričan* iia |
.	vam bo kmala odleglo. Ta zanebljivi do-
.	n_a£i iiniment je bil rafc.jen slcoil Štiri-
( I	deset let z največjim in x&d< vo!Jhim |
t* I | .	o i pehom z- odvrni te v tekalnih ooWic m
a	odstranjenja, oteklin. Naprodaj v vseh
( I	lekarnah. V dveh merah. 30c in 60c. | P- ^
ie
i. ________
MATIJA SKENDER
;a	JAVNI N0TJL&
i- Za Ameriko in stari kraj. 11 5227 Butler Street
v	Pittsburgh, Pa.
e	_ '
[ o<ri>o6<cz>oo<iz>o
" KAKO SE UČI- l TI ANGLEŠKO
Vzemite v roke angleško knjiqo j- ali daiop.t. beležnico (note-book) in angleiko-slevenaki besednjak, 1. ki ga je aeat?v«l dr. Kern. Vsako neznano ang eiko besedo poglejte v besednjaku, kako ae izgovori in a kak pomen ima: zapišite neznane fj besede v beležnico in jih veČKrat ponovite. V nekaj mesecih boste i- Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja.
Jesenkt in zimski večeri so vl kot nalašč za učenje. Vsaka slovenji ska hiša bi morala imeti :a besednjak. Naročite ga na sledeči na-1" slov:
,1 Dr. F. J. Kern
i	6202 St. CL*ir Avenue
CLEVELAND, OHIO.
Cena besednjaku Je SS. —— (stotam
<i lahko naročite za $1.25 Zormano-ve pe»mi. ki vam bodo ugajale.
/ik
I Patenti. I
Na zahtevo t am Imi poslana H brezplarno dragocena knjižicami z informacijami o patentih. ^H
Iznajditelji 1
in drugi, pišite ponjo. ^B Ime M. WILSON Je irV znano 30 LET in vsaka nam poverjena patentna zadeva b«H deležna najlM>lj>e pozornosti.^B I*o>ljite model ali sliko vase H iznajdbe v rregled-	I
Pišite danes po ■ ovensko paten- ^B tno knjižico v slovenskem jezi- H ku na sledeči naslov:	j^B
A. M. WILSON I
Registered Patent Attorneys^!
320 Victor Bldg.f ■
f
[ fl| Pozor rojaki : ; nffl in rojakinje!:
^P^. C«1 Alpentinkture j
Vam zrastejo kravji i lasje v Gtifc tclnfb. t>l Alpcnpomade zrastejo v Orih tetinih m.^kiiu krasno T ' f»rke it: bra«la- Revmatiaem ali kosiitn.t -i -jzdravi ix»pc"noiL,^ v r.riii dneh. Od } Bruslintinkture Vam postanejo sivi j-a s je iH>pc>lnoma tiatumi kakor so l>ili ! r mla«k>sti- Zdravilo za rane. «.i^klinenj i' kraste, bule, tur«.ve, za kar je očesa," jbradoviee, jiotne nope, ozebline. Zasta* I rane želodčne Iwlezni se zilravljo bltro ^ j In jtocei.i. Pišite takoj eeuik in Koledar iM.^ljt-ui zastonj.
Jakob Wahcich v
6702 Bonna Ave., N. K. Cleveland, O. Z
f
POZDRAV.
i *
Mudeč se začasno v New Y«>r-f kn, pozdravljam vse Slovence ši-' rnm Amerike p<»sel»iu pa «"lane pevskega dm-štva Zarja v i leve-!andu. Moja najsrčnejša /<»lj.i j». da č i m prej -lisim vi<št- kr.i !i > pe-? rje. — .1« ^ip Kočevar. t----—
j ZAKAJ TRPETI i
i Revmatu iif. r.( vralpi^ne in boie»-in»* ▼ fnii?ic»h <o hitM odprKvIjt ti«- » j.riui«-™ >
"spain-expellerja^
11 T-.-1'rnjSka is.jnV;« rt z v;.f ur. Ztir lr.
'»lejl«>. -In «Iob:te {Tl<tneifa - -lavi te več kot 5<» lt-t.
.Zahtevajte SIIHtO trorni^ko / un«"..o.
i NAGRADO VREDNO $5.00 DOBITE
4 zastonj, če naročite pri nas privi Columbia gl-sni in močni gra^ < J tnofon in Vaše sloven, plošče, in sicer od danes pa do Božiča t. 1. j p Vsakemu naročnikn damo z gramofonom vred čisto zlato j A krasno kravatno iglo, vredno $5.00, če pa naroči gramofon žen i 4 ska, ji damo krasno 20 let garantirano broško. m Pri .tem niso cene pri gramofonih in recordih za cent višje J 8 kakor »o tile. Ako nimate pri rokah našega cenika, pišite karto, ^ in mi ga Vam takoj pošljemo zastonj..
i ... ,Take P"1*«* "»»t*- nikdar imeli. Naročite gnunotim «akoj doker J A lih imamo v zalogi. Vsak Columbia gramofon je garantiran, clasan da ( rA ca slišite na miljo daleč, in jako m;>č?n. Pišite takoj na Vašega večlet- I ^ nega trgovin.
j 1 V A N PAIK 24 Main Street, CONEMAUGH, PA. \
Pozor!
Sldvenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite oa moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja.. Najnižje cene.
August Bach
ZASTONJ 9 PREDMETOV ZASTONJ
Nikdar ie niste Imeli tako dpbr« prilike kot vam ]o nudimo danes. L"ra. ki Jo vtdito tukaj naslikano. Je ena najboljših, kar Jih izdelujejo. L»a omogočimo vsakomur nabavo t* dragocene ure. ki l»o slutila veC let, nudimo pofebno nizke cene In prihodnjih 30 dni Jo bomo prodajali po laatn' ceni. Take poplatcr.e ure srednjevelikosti z umetnimi okr-■ki in grarantirane za več let, izdeljuje "Illinois Watch Case Co.". Koienje Je iz čistega niklja, postavljeno v pristne dragulje in Karan tiran o. KaSe bolJSe Caa kot katerakoli druga. Te ure smatrajo za najbolj**- na svetu in vsak-lo. kdor jo ima. bo Vt^Jet ceniti njeno vrednost In jo ne bo dal nikomur za nobeno ceno. kajti $100.00 bi vam ne dalo takega zadovoljstva kot ga vam bo dala ta ura za C-22.00. Da pa seznanimo fitatelje s temi urami najboljšega amerl Skepa izdelka, smo sklenili prodajati Jih po tovarniški ceni, ki Je 112.^5.
1'OZOR. ..Ker smo ^.a til 30. dnevno razprodajo tlall nt stran samo 2.0X) teh ur po tej Jako nizki ceni. oposarja-mn titatelje. naj hite z naročili, in vsakdo bo dobil kot darilo, zastonj, sledeče predmete: (1) avtomati.r.a Silo. ■ katerim si lahko popravljate svoje čevlje ali žimnice. ker Siva kot stroj ter vzame istočasno dvoje £:vov z obeh strani. 2 igli in 25 jrvrdov čevljarske drete ueno z vsakim Šilom. (2) Svileni priveselk za verižico. (?.} Avtomat ni stroj za stri-žeje las. s katerim lahko vsakdo striže lase po svoji volji b-«-z vsakih navodil. (4) '^ej' ie pni glavnik. '5) Pozlačen prstan z vašima začetnicama. (6) Patentirana verižica za ključe. (7) Nov p_ »lsku.4en ste-eoskDp. ki povečuje najmanjše predmete do njihove naravne veliko**'i in polegtega 50 stik. <k> letnik za cigarete iz čistega jantarja. 'JOBarcmeter. najnovejša iznajdba, ki naznauija izpremembe vremena za en «11 več- dni vnaprej. Zgrajen je v obliki hiSice. v kateri živita dve osebi, mofikl ln ženska. Če naznanja lepo vrem". ini«1? iz h!^i<e ženska, če pa deževno, se ženska skrije in iz hišice pride mot k i % dežnikom. AM nI zanimivo dob--o, če imate tak termometer v svoji hlfii*
Nobenega teh predmetov se ne inoče prodati po-sebej za. katerokoli ceno. kajti Imamo Jih za samo
ca darilo ta vao uro. katero kupite pri nas. HI no-	GARANCIJSKI KUPON
Pemo denarja, vnaprej, samo izre«tt« ta kupon, na-	Oospodje: Prosim. poSIJtte ml uro. katero prodajate po
fn8^	TT ^,POSt°	« «12.* devet predmetov, kstSTfihS
In za. stvari boste P«ačali ko Jih dobite. Mi ga- k«.t darilo brezplačno v prihodnjih 30. dneh, zakar pridevam
^rS^^,n0^OVOlJStVO,a,l|,*Vrnem0denar- K °*nt"V	ln za stvart b^n plača! Jo jJS
i istce se aanes.	«om dobIL
UNION SALES CO. ™ :
Dept. 324	Naslov ..........................................................
2029 W. Chicago Ave Chicago,	z<)ruž<n,h drf<v nai poi,jeJ{) denar , nMroiUom.
...................
I KRALJICA SVETA, i
> i.	—■	raj
Bowiifi. — Spini Kari Figborg.	S
Z& "01 na Naroda" priredil O. F.	M
.'tO	(Nadaljevanje.)
Triinitirideaeto poglavje.
V	veliki anpleiki hre*ži«'ni postaji Poldhu j- mladi pomožni in* j y nir l»ster ravno na mestu svojega loVarisa. ki je zaključil dnev-;
no delo.
To Imi Kopet dol?o«'aMia noč.
hr/i'javk i.»- bo nikakili iti kontaktni ma<rueti. ki so bili ]»r«'koj km* \ a t. ko n« iimorno zapo^lt-ni. molčijo.
Ni.i je i»orKo-vl.i/n.-t Spo<laj p-* s«- je razbijalo morje ob peči-j i«. Z r«. k,trna v z pili j.* inžinir opa/oval ifrrarje luninih žarkov, ki i •»o si- odhnjali od površine vode.
Z**b» i 4-umi i', da je pozabil svoj časopis. Si-daj se bo Ial ko do'- | '-.isii pra" o o jutr-i	-»
Naenkrat pa je čul v *luialk) pevajoč ton. Potejmil j«* roki :z /»-pa ter sk«H'il proti mizi." ZofH t brenčanje, v istih pmlnikili. In tretjič.
Ali j" kaka ladji, v levartHVsti? Zopet je napeto prisluškoval.
Vi • kot »no ur«» »o molčali kontakti, naenkrat se je zopet ojrl;« silo brenčanje.
t ion počasi so prihajale besede. Nekatere so bile tako slabe, da jih njegovo uho i; moglo razumeti.
I le I i v najve'ii nevarnosti. .. Hope ekspedieija.. . . Jetniki v notranjosti Afrike....
tu potem zopet dol<ro časa nič.
.... Ofir, severno o«l Bure____ Sambezi....
Zopet so bila prekinjena znamenja.
Prifelo se je že daniti, ^še vedno je čakal Webster.
Zaman.
Ali se je za vršila kak h
katastrota v notranjosti Afrike? Ravno \ tie utkn. ko je I>:»n Webster sedei na tej postaji stare Autrlije
I bill Webster je *• i 1 vajen kazati stvarem te-.^a sveta mrzel hrbet. V njegovim življenju ni bilo ito tedaj se ničesar, kar bi ga moglo -praviti i/ ravnotežja Sedaj pa je. /endar zmeden. Razburjen je skotil pokorn i ter pričel korakati po sobi gorindol. Dve veliki gubi sta s» poj;ivili na njegovem čelu. Napeto je razmišlja!. Naenkrat pa je planil proti telefonu.
K« ni te v človeških življenj! Senzacija prve vrste. London Herald plača dobro za take novosti.
Hallo, tukaj pomožni inžiuir Webster, brezžična postaja Poldhu. Ali je kdo od uredništva tain? Z drugi strani je prišel odgovor;
Well, mladi mož kaj pa hočete tako zgodaj * Tukaj je Flenn, upravitelj London II« rahla.
Dan Webster j«* pričel pripovedovati.	,
Dobro. ji* /amrmral mož na drugi strani. — Mogoče je to /acija. Pošljemo vam navodilo. Pazite dobro, da izveste še kaj novega.
osmi uri zjutraj. — t elo velikarfsko Mesto London*je na l.ogah, na poti na d» o. t »h enajstih zvečer je W lister prevzel sluiihn Mi bie žih ni br/.ojav.ii postaji v Poldhu. Ob dveh je prišel prvi klic Allan Stanley a... . ' )b šestih je prišel drugi klic. Ob sedmih je go-\oril Webster z*pridom. Ob. polosmih so bili uredidl:i in reporterji na poti v uredništvo. Ob osmih je bil ravnatelj prekmurske zračne črte obveščen, <tfi mora biti ob devetih največja zračna ladja družbi. opremljena /a potovanje v tropičnih krajih, zasidrana na strehi n dakcijskega poslopia . Ob poblevetili so izšle že posebne izdaje lista.
Promet v pre; apolnjenih eestaii mesta je /a trenutek prenehal. \ se se je trgalo /a 'ot, ki je objavil največjo senzacijo dneva.
Peli ujet \ notranjosti Afrike. Postaviti so morali brezžični br/ojav London Her. Id Im> odposlal zračno ladjo na pomoč. Ob de-« tih j. zasidrana na strehi. Pet prostorov na razpolago. Vsak prosi or za vožnjo tja in ni* za j tisoč funtov za ubost.
Ob devetih zju'raj — Pred poslopjem London Ileralda se je /brala velikanska množica ljudi. Prostori v zračni ladji so že dav
1.0	o« 1 d a tu iu družba j« morala zavrniti 12.j dim iz najvišjih sloji v. ki s,, bile v sled nekega čudnega slučaja v fiii uri pripravljene l:a polov« nje.
Kot težka, velikanska ptica se je zibala zračna ladja nad me-
Pet minut po devetih je bilo na krovu lad.k* vse, kar se je potrebovalo za potovanje.
Ze je dal kapitan povelje, naj m- potegne navzgor lestvico tei*
oprosti vrvi.
V	zadnjem trenutku pa je planil na krov A'illiani Fletcher, zna-
1.1	Klele her, najslavn< ji i med vsemi, poročevalci sveta. Boril se je j ri \seh revolucijah sveta ter bil član vseh mogočih, razbojniških tolp. V berača preoblečen *e je upal prav do K^be v Meki. Tri leta je lu\ hI v severnih krajih ž nekim polarnim raziskovalcem, seniacija prre vrste brez Kletcherja je bila sploh ntjnogoča. Že je' ■korit po stof>njicah navzgor.
Ko je zračna ladja že dvigala, je zakričal manaperju lista, ki je »tal spodaj :
—	Well, koliko htolpov hočete jutri za list?
—	Tri. — je zakričal manager.
—	Ibihro, — je rekel Fletcher, potegnil -z ust pipico. iztresel pepel ter se po<lal k bari, da izpije iašo whiskey sode.
Spodaj pa je izgujalo mesto. Ž? so bili videti ljudje tako majh-i i kot hrošči in šumenje in ropotauje propelerjev je bil edini šum. ki je prodiral na nae*a
Kot snežno-bel velikanski ptič je rezal zrakoplov zrak. Pot je vodila proti jugo-iztoku.
fitiriinitirideseto poglavje.
Pre.l svojo ko«"o, v samotni dolini ob obronku gore Fura je sedel ' Allan Stanley.
Se vedno nobenima odgovora.
Delal je ure in ure vse preiskal ter nanovo montiral, a vse za- j man. Ali je bilo delo mesecev iu«let zaman?
Naenkrat pa je zazvenelo. Stanley je zaprl oči, da je mogel boljši Se slišati.	j|
— Prihajamo, - - ao čula njegova do skrajnosti napeta ušesa.' 'ledaj pa je akočtl pokonci kot obseden.	tj
Zveza JugosL	Pev. Društev
____ _ •
RAČUN Z. J. P. D.
Prejemki koncerta j. septembra 1920 v Youngstownu.
Ohio ............................................ $1997.00
Izdatki pri koncertu ................................. -tllST.SG
V	Čisti dobiček____$ 809.64
t	Preostanek prejšnjega leta.....t 322.41
* __
Sianje blagajne 5. septembra 1920. .. .$1132.0."» IzdatIfi od 6. septembra do 18. avgusta 1920:
Josip Dupin. nagrad i po zaključku "». zborovanja ........$ ."»0.00
Ignacij Hude. nagrada za skladatelje ....................................$ 18.00
Primož Kogoj, za papir in pisanje not .........................$ 5.00
Josip Dupin, za pisanje not .........................................................f 10.00
Potni stroški 5. koncerta:
Rodoljub. Johnsfot.n, Pa..........................................................$ 227.70
Slavce. New York ........................................................................$ 202.76
Hied, Conemaugh, Pc..................................................................$ 83.49
Jugoslavija. Johnstown. Pa...........................................$ 166.98
Prešeren. Pittsburgh. Pa...........................................$ 52.37
Samo, Cleveland. O.......................a..............$ 26.70
Llinost. Cleveland. O................................. 40.47
Zvon, Cicvpland. O.........*..................................................$ 50.44
Soča. Cleveland, O......................................................................$ 80.11
•losip Dupin, pisanje not ............................................................$ 6.00
Ignacij IIude, klišej za note .......................... 18.91
Izdatki____$1038.93
Skupni prejemki . .*.................................... $1132.0;")
Skupni izdatki .. ................................... $1038.93
Stanje blagajne 18. novembra ..........;............. $ 93.12
Ivan Klarič, blagajnik.
Slišali so ga. Prihajajo!
Se vedno ni vedri, kdo je bil. ki mu je ;>betal rešitev. Moral je biti Amerikarec ili Anglež, kaj1! odgovor je bil angleški.
Moral se je zadrževati, da ni ob belem dnevu pohitel navzgor v seetišče ter obvestil Maud o čudoviti stvari, ki se je dogodila.
Poteklo je precej časa. dokler je imel samega sebe zopet v obla jsti. Tedaj pa je pričel^razmišljati, na kak način bi mogla priti re |šitev.
(Dalje prihodnjič. )
Legenda o čudežnih očeh«
Spi..al Ksaver Meško.
(Nadaljevanje.)
1 A nekoč sem jo srečal nenado-1 ma spet.
j Jeseni je bilo. Ptice so se že od--v-lile. listje na drevju je ruuienic-i b» in mi} »a dal o. Na breskvi v vrtu! i pred mojim tihim domom je odpadlo malone že vse. (di jutrih. ko sem odprl okno, sem jo ogledoval s sočutjem in usmiljenjem. , Videl sem, kako je p »drhtevala..
in solza za solzo ji je padala s . hega vejevja. Solzila se je za svojo letno lepoto, za svojim brste-,
)' čim življenjem je jilakala in pred 1 smrtjo je trepetala. (jrledal sem jo I s sočutjem in usmiljnjem, žal mi J je je bilo kakor rodne sestre in 1 >aplakal bi ž njo.	j<
j In tudi jaz sem začutil v srcu 'težko bol za odhajajočim življe-{njem in zbal sem se smrti, ki sem 1 t jo videl prihajati od daleč. In na- ! pravil sein se in sein odšel v svet, i vsako jesen greni v svet, ker bi : doma umrl od osameftoeti in lire- 1 tpenenja in žalosti, t In na sv<»jem pritovanju sem ipriromal v kraj. kakršen je na ' svetu le eden. V samotni dolini je ranjal samoten in tih grad. Ob * gradu se je širil vrt. A. bil je za- 1 puščen Ln pozabljen. Cvetje na 1 gredicah je ovenelo in se osulo; ' plevel Je poganjal bohotno po 3 gredah, vzpenjal se »je prek na 1 bele poti, prepregal jih je prek- * in prek. Pred gradom se je raz- 5 , prostiral drevored. Dremal je, pogrezal se v težek sen: življenske 1 moči mo mu sehnile in ga zapušča- 1 h*, in umiral je. Za gradom je te- 1 kel potok, a voda ni šrume-la. Tek- * la je tiho, kakor poteka lahek s~n, neslišno je odtekala, kakor r odteka čas v večnost. Ob potoku ^ je stal mlin. A ni klopotaL Osa- J mel se je dozdeval in zapuščen in F otožen, kakor bi umrl mlinar pred ^ mnogimi leti, ali bi se bil izselil 11 iz tihe doline in bi bil odšel v ^ svet in v življenje. Zazdelo se mi n je. da sem hodil že nekdaj tod; a n tedaj je bila solmčna pomlad in v krepko življenje je dihalo v do- v lini.	\&f
Grad se je kopal v solnčnih ni žarkih, mlin za gradom je k lopo- n tal in potok je šumel, drevored je o1 zelenel, in v vrtu je cvetelo cvet- k je. kakršno evete le v pravljičnih' Vrtih čudežnih jutrovskih dežel... k> A sedaj vse tiho, dremajoče, sa- flj njavo, jesensko, otožno...	pi
Kako sem našel pot v dolino. . ani nisem " vedel. Nekje na poti me je srečala neznana misel, tiha slutnja se mi je pridružila, me povabila s seboj, in šel sem ž njo, l ne da bi jo vprašal, kam me vede... Jeseni se vedno dam voditi c*l neznanih fantastičnih misli in ^ nejasnih sluten j, ker sem jeseni melanholičen iu bolan in niman lastne volje. Pojdem, kamor ho-_ i če jo drugi, storim, kar mi velevajo tuje misli. J Tako sem šol tudi zdaj. In pri-[ šel sein v tiho dolino. In komaj ,'sem prišel v njo, sem čutil, da ra-j zen moje še nikoli ni stopila tuja l noga na to zemljo: tako deviška je bila in tako se je čudila iu je trepetala pod mojimi koraki.
Tiha tuja misel, ki mi je prišla l na poti naproti in me je povabila . s seboj, me je vedla naravnost proti gradu. Ob široki cesti so [ stali v dveh dolgih vrstah vitki . topoli, in dalje tam ob gradu so se zibali stari, širokovejnati ko-stanji. Zazdelo se mi je. da se ču-L dijo, kako sem prišel semkaj, a , vendar so mi šumeli pozdrave: , vedeli so pač, da se nisem vsilil . nepovabljen v začarani raj, ki ga t čuvajo. Med drevjem so stale . čudne podobe, fantastične in bi-, zarne, kakor bi jih prinesli sem-1 kaj iz indskih ali japonskih pa-. god. Tudi te so me gledale začudeno in nekako sovražno. A no-'»ena se mi ni postavila na pot. nobena ni dvignila težke, skriv-Ijene roke: vedele so, da nepovabljen ne stopam v Kveti».e, ki ga straži jo.
Poln -pričakovanja sem stopal med visokimi topoli, med indski-nii in japonskimi maliki, kar mi je prišla naproti iz kostanjevega parka. Prišla je naproti sama — kakor neke davne paniladi in zamišljena in otožna. Dolga bela dbleka je šumela komaj slišno za njo, in pod obleko je šuštelo glasneje velo listje. Lase je imela razvezane in razplet ene, kakor zlati valovi so se ji sipali čez rami in so segali do tal. Bili so istotako mehki in krasni kakor nekoč pomladi. le solneni žarki *jih niso , obsevali danes, in iekre se niso kresale danes -iz njih.
Počasi je^stopala po cesti kakor utrujena in izmučena. Pod £tlasovimi šolnički je šuštelo odpadlo listje, kostanji ob poti so ji
KBETANJE PARNIK0Y ;
<EDAJ PRIBLIŽNO ODPL.UJKJO IZ
NEW YORK A.	I
CARONIA	27 nov. — Hamburg ^
PHILADELPHIA 27 nov. — Cherbourg 1
LA SAVOia	27 now. — Cherbours 1
PRANCE	2 dee. — Havral R^NDAM t dcc- - Htvrt |
ARGENTINA	a dec. — Tr«t ,
ROCHAMBEAU	4 d«c. — Hivr« i SAXONIA 7 aec. — Hamburg
LA LORRAINE	11 dec. — Havre
NEW YO^K	ii dec« — Cherbourg i
ROTTERDAM	11 aec. — Boulogne
AQUITANIA	14 dec. — Cherbourg
CANOPIC	16 dec. — Genoa
*T. PAUL	1« dec. — Cherbourg
PRES. WILSON	0 dec — Tre« IMPERATOR dec. — Cherbourg CRETIC 6 Jan. — Genoa
IMPERATOR	20 Jan. — Chercbourg
AQUITANIA	'25 |an. — Cherebourg
Glede cen za vox-	In vsa druga
pojasnila, obrnite „ " tvrdko
F R A K 6 A K S E R
82 Cortlandt St. New York
šumeli z onimenelim. sesvalkanim listjem tihe pozdrave, fantastične podobe iz indskih in japonskih ;nigod so strmele v njo zavzete iu vzradoščene obenem — omamljala jih je njena lepota.
Pstavil sein »e in sem jo priča-j koval — in bilo mi je, da moram' odbežati. predno zal)lestita pre<l menoj iskreča se V»is<*ra. gore*"*i plamenici, veliki solne:; in da ji lin ram hiteti naproti, mi je bilo, in se ji prikloniti do zemlje. A stal sem in čakal — in glej. že je žarelo pred menoj dvoje velikih s'.Inc. in v srcu se mi je zganilo in vzvalovilo. da bi pokleknil in bi jih počastil in molil... "Čakala sem te.'' Začudil sem se in se potopil v n jene oči.
''Vedela sem. da prideš, ker jeseni ne najdeš nikjer miru."
4* Nikjer V' — Spomnil sem se svojega prokletstva. in postalo mi je bolno.
"Zato sem ti poslala svoje hrepenenje naproti, da te privede semkaj, kamor ne j^iide nobeno [drugo živo bitje... f?aj te je sre-jealo?"
"Srečalo in me je privedlo k tebi."
Tesno drug ob drtigem sva stopala po otožnem drevoredu, ki so ea zapuščale življenske moči, in je umiral.
"Kje si h ml i l vča ta čas od one pomladi in kaj si delal, dragi?"
"Po mračnih in samotnih potih sem hodil in cein mislil nate, ljub-l jena." ,
j Pogledala mi je v oči, da sem vztrcpetal pod njenim pogledom.
"Po samotnih potih si hodil ? j Ali nisi inntl nikogar, ki bi hodil 's teboj V"
| "Nikogar nisem imel, draga." 1 "In ljudje tam zunaj — toliko jih je. ali te ni ljubil nihče?"
"Nihče. Sovražili so me, lažnivo so govorili o meni. ometavali so me z blatom in rezali so mi srce. da je krvavelo iz tisočerih ran."
"Revež!"
Z ljubečo roko mi je pobožala bolno liee in vroče čelo.
(Dalje prihodnjič.)
Krvav spopad med klerikalnim shodom na Slovaškem.
V Nemeszru na Slovaškem so med nekim slovaškim klerikalnim i shodom protestirali nekateri vojaki proti govoroma duhovnika llinke in senatorja Klimka. Mno-ž"ea je razjarjena napadla vojake, katerih je 7 smrtno ranila. Nr:to so pobit "de vojaške Čete. katere so ustrelile 2 demonsti anta. ;
Dr* Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
C8 Ptss Atc. Pifofapfk, Pa.
t Or. Koler Je naj etareJM alovenak Mravnlk, Spec^a-Hat v Ptttabarghu ki ima M-letni ormkao » adravlje aju TMfe mnJrtfc bolemL
Eaatruolleaje to
- __e« adravl ■ (te
Mnrttaa MS. ki ga I« Inanel grof i
Brtlcb. Ce Imate aoaolje aU menur fika go telesu v grlo. '-r**rnt> la« bolettae v koeteb. pridite 1« goal rem bom kri. Me AakaJte, ker te be
da. vam preiM^aJe nlravlIlT/lŠu I te.	nrMlte te Jas ras gg bedi I
■opat pomll.	I
HydroMig ah niM kilo usSrarlgii 4 ▼ **■ arma ta eleer area oemdja^j
triktoneT^SblScew'itoSe la drage kotne boleanl. kl ■■■»■ ■|» vp*e« mS-
al potrebno leSatt.
t Uradne ■>«: reak «aa oŠ S. are mm~ traj So a rvefier; v petklk od M. rfa-traJ do S. popoldne: eb ~ f lllib g« ■Mnl «ea ppgaMna.
French Line
COMMSIIE 6ENERALE TRANSATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRČ
LA SA VOS E .............. 27. novembra
PRANCE .................. 2. decembre
ROCHAM8EAU ........... 4. decemh**.
LA LORRAINE .......... 11. decembra
LA TOURAINE .......... 18. decembra
LA SAVOIE .............. 23. decembra
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBUBCA
•I Itn perniki e MIH m i m aroma vljakeea-'oeepni aaetopnlh Jugceloranefce *!*>. * neakai potnike cj prihodu nail h par-ilkov v Hevru ter jih toino e Opremi, camor eo namenjeni.
Merniki Fran crake Cna ee U aiiepmMiP»
ekc i vojne na t:«o£r čehoslovaftklk pa
•kov brez vee neprC'ka.
Za Al*karte In eene vareAatre a
DRUŽBENI PISARNI, 19 State St, t. r. v.
eP aa ar« aminl^ eeanflk.
LLOYD SABAUOO
Prihodnji odt.lutje iz N'. T. Paiiilk Bi Z vijaka RE D* ITALIA — SO. dec.
PESARO — •. Jan. ladajajo ae aireistnl rosni nsik. go «e>a
alavnlb meet r JuaaelartJl. Bresplatao Tino potnlkum t. nrifc
Cosulich črta I
Cirrktno potovanje r DukrmiL (Grsvgga) In Trat.
ARGENTINA 4. dfrfmbra PRKS. ti. decembra
i	Potom llatkov. izdanih xa vee krp m le v Jugos'aviJi In Vtl.L
3	Razkoine ugodnosti orvega. drupe
H	ga in tet Je ga razreda.
H	Potniki tr*tiega razreda deb*v»|r g breze af -ic Vino.
j PHELPS 0R0THEP.S.&C1 !
5	pa«»engar Department
1 1 West Strm	Sew Tut i
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo brzoparnik:
"ARGENTINA"
odpluje 3. decembra. Cena za IIL razred do Trata
$125.00
Pri navedenih cenah je všteta svota za vojni
davek.
Na tem parniku je dobiti *udi prostor za n. razi 2d za nizko ceno.
. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER 82
Potovanje za Božič. Parnik "CARONIA" 20.000 ton 27. nov.-
2.	razred..........$180.00).
3.	razerd..........$125.00)» ^ 00 vojnrca davka.
Parnik "SAX0NIA" 14.300 ton 9. dec.
Kabina .......... $180.00), - ^	, .
3. razerd..........$125.00),n 55 00 TOJWSZ da%km'
Naj ver j i parnik i NARAVNOST V HAMBURG 3. razred "OderburK" preko Hamburga $129.20 in $.'». voj. davka. Agent je v va*em domarem mestu ali bližini.
Parnik 'CARONIA'
20,000 TON.
15. JANUARJA ~~
v Dubrovnik preko Napolja.
Cena za tretji razred $104.50. in $5.00 vojnega davka.
V vašem domačem mestu je lokalni agent. Pojdite k
ni emu.
CUNARP LINE
Samo devet dni v
Hamburg in Passau
preko Angleške.	j
Parnik AQUITANIA 14. decembra '
Cena za tretji razred:
Hamburg...................$126.00
t>assau ..................... $129.00
in $5.00 vojnega davka. V vasem domaČem mestu je lokalni , aerent. Poidite k ni emu.
ZASTAVE
VICTOR RAVWSEK, 331 6reeve St.
KcfaUJe h> vge druitrg-
Garantirana deM la Ma fg. Izdeluje pg »nih eenah rai rgjgk
, CONEMAUGH, Pi