34. štev.
V Kranju, dne 21. avgusta 1909.
X. leto.
Političen in gospodarska list.
Stane aa Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poiti za celo leto 4 K, sa pol leta 8 K, za droge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposttjatve naročnin« se ne ozira. — Uredništvo in upravno v ii t je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ======
Inserati se računajo na celo stran 60 K, za pol strani 80 I, aa četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten
EopusL — UpravnUtvu naj se blagovolijo poftUjati naročnina, n> lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj«.
Gorenjske kmečke razmere.
m.
Na mlaka dobe največ dohodkov med posameznimi sodnimi okraji: Škofjeloški, kamniški in brdski. Za temi okraji zaostajata zelo kranjski in radovljiški V kranjskogorskem okraju ni moč govoriti, kajti sklepati iz uradnih podatkov, bi se ne pridobilo ondi nič več mleka, nego za svoje biSne potrebe. Ce je to mnenje resnično, tedaj je tudi živinoreja, odnosno govedoreja zelo slabo razvits.
Krivda tem razmeram bo menda, ker nima okraj ni kake gospodarske organizacije, a danes se brez te ničesar ne doseže I
Da pride v kranjski sodni okraj iz tujine za mleko, ozir. mlečne izdelke samo 77-964 K, kateri Šteje 12.214 goved, nasprotno v brdski 151.452 K, z veliko manjšim številom goved, namreč 9608, kaže prav jasno, koliko se da v posameznih okrajih, občinah, da še celo posameznih vaseh napraviti, da donaša kmetu kot lastniku in oskrbovalcu teh pokrajin večjih letnih dohodkov. Potrebujemo pouka, potrebujemo previdnih, pametnih gospodarjev, koji kažejo v dejanju svojim nevednim sotovarišem napredek v razumnem gospodarjenju.
A Gorenjci nimajo dohodkov samo od mleka, takorekoč krav; dokaj nese tudi reja pitane goveje živine, ponekod posebno reja prašičev. Semnji, posebni oni v Kranju so od tujcev, Korošcev, Solnogradčanov in Tirolcev prav dobro obiskani. Pokupijo mnogo govedi, katero odpeljejo v domače kraje.
Obžalovanja vredno je, da tujci pokupijo baš najlepšo plemensko živino, katero tako odvzamejo našim krajem, da nam ostane samo msnj vreden materijah To ni gospodarsko, da se kupujejo dragi, večkrat prav malovredni biki v tujini, Solno-graškem, Švici i. t d. s pomočjo državnih in deželnih denarjev, da se tako izboljšana goved zopet prodaja nazaj onim tujcem, odkoder smo dobili svežo, čilo in zdravo kri. Tem potom ne bode šlo, to postopanje bo treba ustaviti, sicer v reji ne pridemo posebno daleč. Kako se naj to prepreči, ne bomo razpravljali, a mislimo pa, da bo neobhodno potrebno, da se budi « Gorenjcih ponos na lepo plemeno živino, in sicer oni ponos, da gleda bolj na kakovost glav v svojem hlevu, kakor pa na to, če eno žival dobro proda, a v hlevu obdrži «zbirek».
Kamniški, brdski in deloma kranjski okraj se pečajo prav hvalevredno s prašičjerejo, katera, ako ni bolezni, prinaša v prav kratkem času reje najlepša dohodke. Semnji v Lukovici, Domžalah, Pobu, Moravčah, Mengišu, Kamniku in Cerkljah so znani daleč naokrog, da jih pose ji jo posestniki iz prav oddaljenih gorenjskih občin, in si nakupijo potrebnega zaroda za rejo, kolikor rabijo tega blaga za dom, odnosno tudi za prodajo. Prašiči se vedno lažje in dražje prodajajo. Da znaša vrednost poldrugoletnega prašiča ali svinje nad 200 K, ni nič novega in nikaka posebnost Poznamo pa posamezne občine, katere dobe letno samo za prašiče 70.000—100.000 K. Pozna se ondi posestnikom, da so v blagostanju, pozna se pa posebno posameznim prekupcem, mesarjem in meše-tarjem, da so potom teh kupčij prišli do lepega
premoženja. Skrb Gorenjcev mora biti, da se pra-šičjereja Se bolj povzdigne, in sicer tem potom, da se začne pri nas upeljevati prašičjerejske postaje, v katerih bi se gojilo zadostno Število mrjascev. — Baš v pomanjkanju mrjascev je velik nedostatek praSičjereje. Ne izbira se nič ple-menjakov, plemeni se prašiče v sorodstvo, kar je najbolj kvarno, posebno ker je prašič v tem pogledu najbolj občutljiva žival Da so prašičja bolezni ravno po Gorenjskem toliko razširjene — ne mislimo tukaj kužnih bolezni — je pripisovati ple-menjenju prašičev v sorodstvu.
Poročilo
glavnega tajnika |. dr. Srag. terjava aa 84. rada! skupščini družbe sv. Cirila La Metoda aa Jesenicah.
Leto, ki preteka od zadnje Ciril-Metodove skupščine v Ptuju, bode za vselej s častjo zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Izza 1. 1848 in dobe narodnih taborov ni stopila narodna zavest Slovencev na tako elementaren način v ospredje. 13. kimovca 1908 se je vršila skupščina naše družbe v Ptuju, kjer je izbruhnila nemška strast in sovraštvo v dotlej nam nepoznani meri Tedaj se je pokazalo, kako ljubi naš narod tvojo šolsko družbo. Socijalni skupini, ki na tak živahen način pokaže, kako je vsem njenim članom na usodi posameznikov in narodne organizacije, gre z vso pravico ime narod, dasi Slovenci nimamo svoje državne celote. Po 13. septembru je odmevalo po vsej domovini. Osmino velike skupščine smo praznovali v Ljubljani ob krvi ustreljenih mučenikov Ivana Adamiča in Rudolfa
PODLISTEK.
Gajeva slavnost v Kraplnl.
Krapina, dne 16. avgusta 1909.
Dne 14. in 15. t m. se je obhajala stoletnica Oajevega rojstva v njegovem rodnem kraju — v lepem zagorskem trgu Krapina. Udeležili so se je v obilnem številu njegovi rojaki Zagorci. Daljna Hrvatska, Slavonija i. t. d. je bila le skromno zastopana, zato je imelo to slavlje nekako omejen, lokalen značaj. Izmed Slovencev so se je udeležili: župan Hribar, dr. Novak, dr. Švigelj in Mayr kot odposlanci ljubljanskega občinskega odbora; prof. Uešič, gled. ravnatelj Fr. Oovekar kot odposlanca Slov. Matice; prof. M. Pimat kot zastopnik Društva slov. profesorjev.
Dne 14. dopoldne se je vršil v Krapi ni občni zbor društva ,Pucka prosvjeta". Popoldan so sprejemali prve goste. Slovencem se je krapinski župan Sluga peljal z deputacijo nasproti do postaje Križ in jih ondi iskreno pozdravil. Zahvalil ga je župan Hribar. V Krapini sta došle goste, zlasti Slovence, pozdravila krapinski župnik Vu-kovinski in odvetnik Barbot; odgovarjala sta Hribar in llešič. Nato je bil slavnosten vhod v Krapino. Ob mraku je zažarela vsa Krapina v tisočerih lučih, zlasti lepo so razvetlili stari krapinski grad. Zvečer se je vršil slavnostni koncert v dvorani hotela „Pri kroni"; igralec Štefanac je dovršeno deklamiral prolog, ki ga je zložil Božidar pl. Kukuljevič-Sakcinski. Po koncertu se je
razvil živahen komers v stranski dvorani istega hotela.
Na Veliki Šmaren zjutraj se je pripeljalo častno število Zagrebčanov, med njimi še živeči Oajevi sorodniki. Po maši so došla društva, odposlanci in množica ljudstva odkorakali na Gajev trg pred Oajev spomenik, kjer se je nato začela slavnostna akademija. Govorili so: župnik Vukovinski v ime slavnostnega odbora; prof. Mil* četic, zastopnik jugoslovanske akademije, ki je v kratkih, a točnih povezah naslikal Gajevo življenje, delovanje in njegov pomen; Rus prof. Volodimirov kot odposlanec , Slovanskega društva" v Petrogradu; hrvaški pisatelj Ljuba Gjalski v ime »Društva hrvaških književnikov"; Bulgar prof. Bobčev; Poljak prof. T. S. Grabovski; dr. S. Bazala v ime Hrvaške Matice; drž. poslanec Ivanisevic v ime Dalmatincev; dr. Fr. Uešič kot zastopnik Slov. Matice; posl. Vjek. Spinčič kot zastopnik Istranov; Juri Džamanja iz Mostara v ime Ercegovcev in Bošnjakov; prof. Rožič v ime društva svetojeronimskega; Krapinec dr. Štefan Ortner. Prelepe in globoke misli je v svojem govoru razvijal naš llešič; riše skupno delo Vraza in Gaja in omenja, da so baš Slovenci bili prvi, ki so sprijeli Gajeve ideje, ideje ilirizma in narodnega edinstva. Pravi, da bi ne bilo hrvatstva brez ilirizma. Gaj je napravil iz nacionalnega kaosa red, ta red je treba dalje ' vršiti v vsem Slovanstvu; Gaj je nadovezal pričo o Cehu, Lehu in Mehu, ker je deloval za edinslvo naroda. Zato je treba Gaja prištevati i
med velike zgodovinske može in spodobno proslaviti stoletnico njegovega rojstva. Posamezna izvajanja Uešičeva so poslušalci spremljali z burnim odobravanjem; kaj tudi ne, tako govori mož, ki je globoko prepričan o svoji ideji, in beseda takega moža seže vsakemu v srce.
. Po končani akademiji so položili pred Gajev spomenik vence: župan Hribar, razne čitalnice in druga društva. Banket je bil v veliki dvorani hotela „pri kroni". Izpregovorila se je marsikatera krepka zdravica, posebno vneto je bila sprejeta ona, v kateri je Slovenec dr. Novak poživljal Slovence in Hrvate na vzajemno delovanje in bratsko ljubezen.
Popoldne se. je razvila živahna ljudska zabava v Zdraviliškem parku. Udeležilo se je je na tisoče ljudstva. Drugi dan so zborovali akcio-narji »Gajevega doma", kojega hočejo postaviti kot zavetišče za razna narodna društva v Krapini in kot bivališče za obolele hrvaške književnike.
Lokalna je bila Gajeva slavnost, a zato tem bolj prisrčna. Vsak udeležnik jo zato ohrani v lepem spominu, zlasti še Slovenci, katere so Hrvatje sprejeli uprav bratski.
Slavnost je minula, ostane pa naj med nami duh in ideja velikega Gaja, ustanovitelja slovenskega in hrvaškega pravopisa, probuditelju velike ilirske ideje, ideje bratske vzajamnosti med Jugoslovani.
•
Lnndra. Kot nepolitičnemu društvu, ki nam preži c. kr. vlada za vsakim korakom, nam ni dovoljeno, da Ciril • Metodova družba javno izrazi svoje mnenje in občutke. To pa bi bilo tudi nepotrebno, ker vsi vemo, kaj smo zaprisegli ob grobu Lundiovem in Adamičevem.
Poročilo o družbinem delovanju v preteklem letu mi je letos toliko lažje, ker je narodno časopisje v posebnih oddelkih, posvečenih obrambnemu delu, o njem veliko poročalo in se je ustanovil izven ..družbe" mesečnik »Slovenski Branik", ki sestavno goji manjšinska vprašanja. Poročal bom letos povsem suho in stvarno o našem položaju in delu, saj čuvstev, ki nas vlečejo k temu delu, je v vsakem narodnem srcu dovolj.
Pred 2 letoma smo si odkrito priznali, da je družbina notranja organizacija, naše podružništvo v veliki meri le na papirju in da mu je treba izpopolnitve ter globokosežne reforme. — Taka se čez noč ne da izpeljati. Vendar se je naša organizacija v zadnjih 2 letih ojačila bolj, kakor je to bilo poprej v celem desetletju. Nismo sicer še doili tako daleč, da bi izgubile podružnice povsod tisti svoj slučajni značaj in da bi delale trajno, redno in sestavno. Nismo še prišli skoro nikjer do tistega ideala podružnic, ki sem jih popisal v koledarju naše družbe za 1. 1908 — vendar so dospele nekatere podružnice že tako daleč, da gredo pri nabiranju članov do zadnjega slovenskega moža in žene svojega okoliša, da svoje člane poučujejo o naših narodno-obrambnih vprašanjih in da se jim bo končno moglo izročiti kak manjši okoliš na meji v neposredno oskrbo. — Most med diletantizmom, ki je podružništvu neizogiben, in sestavnim delom bodo gradili naši potovalni učitelji, kojih število bi se moralo še pomnožiti.
Na Kranjskem se je naša organizacija od lanske skupščine zelo okrepila. (Tu poroča tajnik o delovanju ljubljanskih podružnic, ki so si razdelile delo v mestu samem in kako se je ustanovilo krog Ljubljane par dobro delujočih podružnic.)
Družbina organizacija na Primorskem je veliko boljša, nego na Kranjskem. Tržaške podružnice vse delujejo, goriška dežela pa je posejana s pridnimi podružnicami. O našem narodnem položaju v Trstu izpregovorim posebej, kar se Goriške tiče, ima družba delokrog le v takih krajih, kjer narašča industrija. Pozorni moramo biti na Tržič, ki ima velikansko bodočnost, v Kormiou se deluje z naše strani jako uspešno. V Gorici sami deluje „Šolski dom", družba pa je pripravljena v kolodvorskem delu mesta pomagati, ako se lokalnim činiteljem posreči vstvariti vse za to potrebne pogoje.
Glede Štajerske omenja tajnik, da se tudi tu veselo razvija podružništvo, da se je samo letos ustanovilo 12 podružnic, 5 pa oživilo.
Dalje prih.
Poučni listek.
Mekollko o naši ustavi. Dalje.
Občinski volilni red. Voli praviloma vsak osebno. Izjeme so tele:
1. za ne svoiepravne osebe volijo njihovi zastopniki, xa teno, ki živi v zakonski zvezi, njen mož; za drage svojepravne ženske pa njihovi pooblaščenci ,
2. častniki, ki spadajo k občanom, naštetim v S 17. ob«, reda, smejo voliti le po svojih pooblaščencih;
3. tisti, kateri niso prisotni v občini radi kakih občinskih ali drugih javnih opravkov, imajo pravico postaviti pooblaščenca, da za aje voli;
4. tudi taki, ki imajo v občini nepremično posestvo ali kak obrt, če sami stanujejo v kaki dragi občini, smejo pooblastiti svojega oskrbnika ali poslovodjo, da zanje voli;
6. za državo, deželo in za javne zaklade (fonde), če imajo v občini zemljo, hišo ali obrt, volijo tisti, katere za to postavijo njihovi upravni organi.
Za skupščine (korporacije), drusha in družbe volijo tisti, kateri jih imajo po postavi ali po družbenih pravilih zastopati na ven, ali pa njihovi pooblaščenci.
Solastniki kakega davku podvrženega posestva imajo en glas. Ce sta taka posestnika skupaj živeča mož in leni, Ima mož pravica voliti. Sicer pa morajo taki enega izmed sebe ali koga dragega za to pooblastiti.
Le svojepravni avstrijski državljani, ki aiso izključeni od volilne pravice, smejo biti pooblaščenci, in sicer sme en volilec sastopati le ena •itbo.
Za odbornike ali namestnike se smejo izmed občanov voliti samo tisti moški, ki imajo pravico voliti in so izpolnili 24. leto ter uživajo vse državljanske pravice.
Voljeni ne morejo biti:
1. občinski uslužbenci, dokler služijo;
2. oseba, ki uživajo preskrbo ubogih, posli, težaki ali obrtni pomočniki, ki nimajo svojega kruha.
O pripravah sa volitev.
Zs volitev občinskega odbora ima župan napraviti natančen zaznamek vseh volilnih upravičencev in sicer tsko, ds se najprej vpišejo častni meščani ali občani, za njimi pa osebe, ki imajo zaradi svojega dostojanstva ali službe volilno pravico v občini, z zneskom neposrednega davka, če ga kaj plačujejo v občini, potem pa ostali občani, ki imajo pravico voliti in sicer po vrsti, kolikor jim je v občini letnega neposrednega davka predpisanega, od največjega do najmanjšega zneska, in pri vsakemu imenu mora biti zaznamovan letni neposredni davek dotične osebe. Ce dva ali več voliloev plačuje poenoliko davka, naj se starejši postavi pred mlajšega.
Na konec se deneje tisti meščani in tržani, ki ne plačujejo nič davka.
Na podlagi tega zaznamka se napravijo volilni razredi, in sicer po navadi trije. Samo če je prav malo volilcev in razloček med posameznimi davčnimi svotami majhen, se smeta napraviti le 2 razreda, o čemur odločuje okrajno glavarstvo.
V ta namen se skupna svata davka, ki ga plačujejo volilni upravičenci razdeli na tri, oziroma dvaenaka dela. Volilci, ki po vrsti, kakor kaže zaznamek, plačujejo prvo tretjino vsega davka, spadajo v prvi, ki plačujejo drugo tretjino, v drugI,
!in vsi drugi volilci v tretji volilni razred. Ce .se napravita samo dva volilna razrede, spadajo tisti volilci, ki po tej vrsti plačujejo polo-{ vico vsega davka, v prvi, vsi drugi volilci pa v j drugi volilni razred. Dalje prih.
Gospodarski del.
Tedenski  sajam v Kranju dne 16. avgusta
j 1909. Prignalo se je — koštrun, 85 glav domače ! goveje živine, 37 glav bosanske goveje živine, 45 I glav goveje živine hrvaške, 7 domaČih telet, — hrvaških telet, 46 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 13—, proso K 775, rž K 9—, oves K 9—, ajda K 9—, repno seme K —90-, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje
Dopisi.
Ii škofjeloškega okraja.
Za župana občine Z m in ec je bil dne
16. L m. soglasno izvoljen g. Luka Dagarin, posestnik v Pustalu in dosedanji večletni župan zminski. Nasprotni kandidat Kovkar iz Bodovlj, ki ga je na lastno pest postavil loški fajmošter Šinkovec, je torej grdo pogorel. Iz tega se lahko Šinkovec prepriča, kako malo vpliva in ugleda vživa pri svojih vernih ovčicah v zminski občini, ki so ga pustile na cedilu.
Volitev v pridobninsko komisijo so se vršile pri davčnem uradu v Škofji Loki dne
17. t. m. IV. razred je volil dopoldne od 8. do 11. ure, III. razred pa popoldne od 2. do 4. ure. Naša stranka se za te volitve ni posebno pripravila. Pač pa so se bili pripravili naši klerikalci, ki so celo v ta namen imeli svoj shod pri Tomaževem Pepetu. Na tem shodu se je največ napenjal neki klerikalni sedlar Bertel Cerne. Agi-tiral je pri vseh obrtnikih s tako strastjo, da je vsled tega izgubil zaslužek od par dni. Revež se nam kar smili. Tudi drugi klerikalni agitatorji so bili na nogah in potili krvavi pot. Tako je na-primer iadrno dirjal s svojim bicikljem slavno-znani klerikalni Špengler Migut od vasi do vasi in pobiral glasovnice. Pa tudi klerikalni kovač Lah, klerikalni kamnosek Finžgar in klerikalni krojač Kapar so brusili svoje pete — a vse zastonj I Naši zavedni napredni obrtniki so jim pokazali na dan volitve, da ne bodo klerikalci ž njimi pometali, kakor bi se jim poljubilo. Na-predno-politično in gospodarsko društvo je vzelo stvar v roke in izvojevalo zmago. V IV. razredu je bilo oddanih 422 glasov, med temi je bilo samo naših 220, nasprotnih in razcepljenih glasov pa vkup 202. V III. razredu pa so se nasprotniki skrili in se niso upali postaviti svoja kandidata. Torej sta bila naša kandidata brez vsakega boja izvoljena v III. razredu.
vsled teh nepričakovanih porazov v dveh razredih naenkrat so bili nasprotniki poparjeni, tako da se par dni niti na cesti niso pokazali. Šinkovec celo maševal ni pri cesarski maši, ki je bila drugi dan po volitvL Najbolj usmiljenja vreden je Bertel, ki prav klavrno hodi po mestu in noče nič slišati o volitvah, ko mu
znanci nagajajo. Sedaj se je Bertel celo izrazil, da se ne bo več mešal v politiko. Seveda mu to nihče ne verjame. Mož se je preveč navzel klerikalnih nazorov, da bi tako hitro počepal. Sicer je Bertel nerodnež karseda, vendar meni, da je sposoben igrati pri klerikalcih veliko vlogo. Ta pohlepnost v dosego politične veljave ga bo še fenala, če se brž ne izpatnetuje, od poraza do poraza. Bertel, Bertel, politično grozdje je kislo!
Ako bi bili klerikalcizmagali, potem bi ne bilo konca vpitju in rajanju v Pepetovi oštariji. Tudi prečastita loška duhovščina bi počastila pivce s svojim prihodom in kvartanjem v zgornjih Pepetovih prostorih. Tako je Pepe prišel ob tisti zaslužek. Tolaži naj se pa, ker mu ni bilo treba .plačati" policijske ure. Ker pa jo je z nekim mestnim duhovnikom popihal na božjo pot, upamo, da se bo dovoljno spokoril za svoje dosedanje grehe in da si bo tudi izprosil več sreče za svojo bodočo politično karijero.
Naši Sokoli so se tudi udeležili II. z leta gorenjske sokolske župe v Tržiču, v nedeljo, 15. t. m. Naši telovadci so bili pohvaljeni povsod, kadarkoli so nastopili.
Ob povratku iz Tržiča do Kranja seje v vozu, v katerem je bilo tudi nekaj loških Sokolov, prikazal neki ljubljanski gospodič, ki se je predstavil za praktikanta iz Ljubljane. Fantek se je obnašal jako ošabno in grozno zabavljal in zasmehoval Sokole. Takoj se mu je poznalo, da je res pravi praktikant v vsem, kar je počenjal. Njemu bi bilo res v prvi vrsti potreba vbrizgati malo onega „kulturina", ki ga je iznašel neki domišljavi sotrudnik vsevednega .Slovenca" in v katerem svojim backom pripoveduje, da bi bil potreben naprednjakom. V Loki imamo za to že posebnega klerikalnega dohtarja, o katerem smo prepričani, da je v tem poslu zelo izveden in bi vbrizganje tega zdravilnega sredstva zlasti pri razgretih klerikalnih frkulinčkih prevzel brezplačno.
Ljubljanski praktikant je v vozu s ponosom kazal na svoj znak in rjul: .Nazdar Orel I" Zraven pa je tudi pošteno klel, kakor kak pastir, na kar so ga morali Sokoli še posebno opozarjati. Ker le ni miroval, je k njemu pristopil neki loški Sokol in ga izkušal pomiriti. Sokolom pač ni bilo na tem, da bi mu prešteli šibke koščice njegovega rahlega telesca, kakor bi bil on rad, da bi potem mogel po .Slovencu" napadati Sokole. A gospodič se ni dal utolažiti. Najbrž se je tudi preveč navžil korajže v Tržiču. Še na peronu v Kranju je provociral in iskal, da bi ga bili Sokoli pomendrali, a se je fantek zmotil. Sokoli ne bodo svojih rok mazali nad vsako ljubljansko klerikalno pokveko, če se ji ravno zljubi prikazati se na deželi.
.Slovenec" pa je ta samonasebi malenkostni dogodek porabil in je z nesramnim zavijanjem dejstev poročal, da je načelnik loških Sokolov rekel njegovemu somišljeniku, da ga bo on varoval do Škofje Loke, da se mu nič ne zgodi. Vprašali smo načelnika, brata Pristova, kaj je na tem resnice. Odgovoril nam je, da ima zanesljive priče, ki so bile celi čas prisotne, in ki z lahko vestjo izpričajo, da on ni govoril tega. Drugič naj ljubljanski kolega .Slovenec" pošlje na sokolske prireditve bolj zrele poročevalce, ker z lažmi in obrekovanjem mirnih ljudi tudi njegovi somišljeniki ne bodo nič dosegli, pa če se delajo še tako hinavsko pobožni.
Iz kamniškega okraja.
Vsem Kamničanom je še v živem spominu, kako brezobzirno se je postopalo ž njimi od lanskega septembra dalje. Vlačili so jih v ječe na prszne besede, ki so prišle žandarmeriji na uho; prišel je v preiskavo kdor ni spodobno pozdravil tega ali onega Nemca. Narodne gostilne so morale biti zaprte ob 7. uri zvečer, dočim je bila gostilna, kjer so se zbirali nemškutarji, odprta do 12. ure ponoči. Tukaj so se shajali Nemec glavar Krešse in njegovi somišljeniki Dne 13. t. m. so se zopet zbrali v dotični gostilni razni c. in kr. ljudje na zabaven večer. Prišla je polnoč. Gostilničar uljudno opozori goste, da je prišla policijska ura. Nato vstane, je sicer neverjetno, toda govori se po celem Kamniku, paša Kresse, se razkorači pred gostilničarjem, ter mu ukaže, da ga mora takoj prositi odpuščanja, ker je s svojim opominom razžalil njega, gospoda okrajnega glavarja. Ako ga takoj ne prosi odpuščanja, ne bo njega, glavarja in njegove družbe nikdar več v njegovo gostilno. Kdo je naposled odnehal, ali glavar ali gostilničar, o tem bogovi molče. Nekdo od c. in kr. ljudi se je drugi dan pohvalil, da so se prav dobro imeli, ker ni bilo nobenega Slovenca med njimi. Privoščimo Svabom njihovo veselje, rečemo le, da naj Svabi gredo med Svabe, c. kr. vlada naj pa nam pošlje slovenskih uradnikov. Čemu pošiljati Svabe med nas, ko imamo dovolj sposobnih domačih ljudi? Da ima paša Kresse posebne simpatije do svojih somišljenikom, o tem pač nI treba dvomiti. Pri tukajšnjem davčnem uradu službuje neki Mayer, ki je predsednik kamniškega «Cuka». Ta Mayer je zaradi bolezni na dopustu, vidimo ga pa pri vseh klerikalnih zlatih. Udeležil se je tudi zadnje kamniške «čukarijo». Namesto da bi ga njegov šef, glavar Kresse, zapodil domov, sta
I. prlloja »Gorenjcu" §1 34 z 1.1909
celo skupaj jedla «flancate» in «bobe» s tistih ne-pomitih desk, na katere so ljudi pozimi pljuvali po cerkvah. Guten Appetit, paša Kresse, in ti zdravstvena komisija!
Is Domžal. (Domžalski župan Janežič in njegova zavednost.) Za ustanovni obfini zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kateri se je vršil predzadnjo nedeljo na vrtu narodne gostilne g. Kuharja, je bil naprošen župan Janežič, da pozdravi navzoče zborovalce v imenu domžalske občine. Proti nekemu gospodu se je izrazil: <Sam ne vem, kaj bi storil«. Vredna je ta beseda župana Janežiča. Zadnji čas je, da dobe Domžale narodnega, od Tirolcev neodvisnega moža. V žalostnem spominu je Se vsem škandal, da sta bila bivši podžupan, g. Kuhar in pa vrvar g. Adamič, katerega sedaj vsi Tirolci bojkotirajo, — vržena iz obč. sveta, in se je zgodilo po želji Tirolcev. Nikjer še ni bilo citati, da bi dala domžalska občina v kak narodni namen, še manj, da bi odposlala peticijo za kako narodno zahtevo, kar najbolj dokazuje, kdo županuje v lepih Domžalah. V zadnjem času se je mož prelevil in je zajahal klerikalnega konjička. Njegova koža je že tako trda, da je za vse popolnoma neobčutljiv. Res, pomilovanja vreden mežl
Na kamniških planinah bo od 30. avgusta do 4. septembra od Grintovca do Ojstrice in v predgorju lov na divje kozle. Občinstvo se opozarja, naj v tem času opusti hojo po kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in se ne moti lov. _
II Bale. V naši dolini je nekaj dijakov. A dočim so bili dijaki včasih svobodoljubni, gledajo sedanji večinoma, kje je kako polno farovško korito in služijo klerikalcem kot nekaki krvni psi, ker vohajo okoli naprednih mož in nosijo pošte v farovž. Od take mladine naš narod ne more kaj dobrega pričakovati. Se če dijak poln lepih idealov stopi v resno in sebično življenje, se mu kmalu izgubi večina idealov in postane sebičen in kruho-borsk. A kaj bo šele s takimi, ki že v najlepših letih, ko bi jim morala duša prekipevati navdušenja za svobodo, pravico in omiko, gledajo samo, kje je kako polno korito in odkod bo padla kaka kronicaP Tu so vam naši kmečki fantje drugačni značaji, ki se ne dajo ujeti na kozarec vina ali ocvrtega piščanca. Zato pa tudi naši dijaki pri tukajSnih fantih ne vživajo nikakega ugleda, ker našim ljudem ugaja neupogljiv značaj, ne pa suženjska narava, ki se da prepričati pri bogato obloženimi mizi z visokoletečimi besedami.
|S Železnikov. V zadnjem «Domoljubu» naš znani dopisnik zopet obira nekatere neljube mu osebe. Ne zdi se nam vredao odgovarjati na njegove klobasarije, ki nimajo prav ni kake resne vsebine. Kaj pa koga briga, s kom kdo občuje v svojem prostem času P Zanimivo pa je, da dopisnik napada ravno one osebe, o kaierih misli, da jim bo to kaj škodovalo. To prav dobro označuje tega hinavca. Vprašali bi pa dopisnika, če je na sv. Roka dan kaj videl pri sv. Križu v cerkvi svojega najljubšega prijatelja ŠtrajnarjaP Ta steber katoliške stranke v Železnikih je med vsemi tremi mašami se sprehajal po vrhu hriba. Morebiti je pa inšpi-ciral, če kak «SokoI» ne sloji zunaj ceraveP Mi ne maramo čevljarčku Strajnarju škodovati pri njegovi obrti, tudi nas le vesel', da on vodi v Železnikih klerikalno politiko, ki je imenitne zavožena, vendar naj ne briše svojega jezika ob drugačnomisleče radi izpolnjevanja verskih dolžnosti j, ker ne moremo dopustiti, da bi on uporabljal naprednjake kot reklamo, da bi imel v farovžih in mežnarijah več dela.
II. zlet gorenjskih sokolsklb društev v Tržiču.
Gorenjska sokolska društva so priredila minulo nedeljo zlet Sokolov v Tržiču, prijaznem kraju na severni meji naše dežele, v okrilju fieguajščice, Košute in Storžiča tik pred durmi v Koroško. Važen je bil ta zlet z osirom na politične razmere, ki vladajo v Tržiču, ki je še vedno v rokah par nemških oblastnežev, dasi prebiva v njem slovenski rod v velikanski večini, važen je bil pa tudi za bližnje Koroško, odkoder je prihitelo čez Ljubelj peš 80 zavednih slovenskih Borovljčanov, v katerih srcih in dušah je prireditev napravila aeisbrisljiv utis; lepe uspehe tega utiša bomo videli v kratkem.
Zleta se je udeležilo okrog 280 Sokolov v kroju, ne vstevši. seveda naraščaja, moškega in ženskega. Jutranji vlak iz Ljubljane je pripeljal večino uniformiranih, oni ob dveh pa večino civilnih udeležencev. Bili so Sokoli iz Kranja, Bleda, Škofje Loke, Javornika, Radovljice, Tržiča, Šiške, Ljubljane (vseh treh sokolskih društev), Vrhnike, še celo is daljnjega Novega mesta so prihiteli ti borilci za narodno zavednost na tržiški sokolski dan. Civilno občinstvo je prišlo iz vse Gorenjske, veselilo nas je pa posebno, da je bilo navzočega toliko k m e t-skega ljudstva. S prižnic se je ponekod v okolici sicer zabičalo ljudem, da naj ne gredo na brez-versko prireditev, a ljudje so v kljub temu prišli in ko so videli pri telovadbi in veselici tudi duhovnika, trtiškega župnika, gosp. Špendala, so si pač napravili primerno sodbo o vsem hujskanju zoper so« kolstvo. Narod naš je dober in nepokvarjen, zato je pa naravnost vnebovpijoče brezvestno rovaaje lierutaine stranke proti nosi taljena narodne misli!
Ns sporedn tržiškega sokolskega zleta je bila pred vsem tekmovalna telovadba. Zsšela se je zjutraj ob 6. Zs prvenstvo so tekmovali bratje Franc Benedek, Egon Jezeršek, Frsac Ažmsn in Valentin Korošec. V nižjem odelku se je pa udeležilo tekme 18 članov, L j. tri vrste, in sicer: I. vrsta Kranj, II. vrsta Škofja Loka in Bled, III. vrsta Jesenice. Največ točk so dosegli bratje Celešnik iz Kranja, Marčan iz Kranja, Peternel iz Bleda in Boštele z Jesenic
Po končani tekmovalni telovadbi so se vršile celo dopoldne skušnje za popoldansko telovadbo, tako da je bil dan posvečen pač samo delu in le prav malo zabavi in razvedritvi.
Opoldne so Sokoli kosili po raznih narodnih gostilnah tržiških, kjer so bili naravnost ljubeznjivo postreženi.
Ob 2. je bil sprevod po trgu. Na telovadišču tik postaje se je zbrala sokolska armada, ki je odkorakala med spremljevaajem godbe Slov. Filharmonije iz Ljubljane, oziroma trobentanjem trobentačev v trg. Krasen je bil pogled na te čete, pred katerimi so šle zastave ljubljanskega, kranjskega in jeseniškega Sokola, za njimi pa korakal naraščaj istotako v kroju. Zato ni čudno, da je bilo v Tržiču tako silno navdušenje, ko je bil ves trg poln Sokolov, da je kar grmelo «Na zdar»-klicev, nežna roke zavednih slovenskih Tržičank so pa sule na pfišlece iz vseh oken cvetje in zelenje. Tržič sam je bil tako ves v slovenskih zastavah, da je bilo teško najti par hiš, kjer ni bilo zastav.
Konec prib.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden:
22. avgustu. — 1490. Cesar Maksimilijan I. osvoji zopet Dunaj. — 1803. • Puatelj Placid Javornik v Trsteniku. — I860, f Pesnik Nikolaj Lenau. — 1864. Genfška konvencija v svrho polajšanja vojnega zla; 1. 1868 so to konvencijo tudi raztegnili na pomorske vaje. — 1891. Češki pisatelj Jan Neruda.
23. avgusta. — 1268. Bitka pri Tagliacozzo. — 1528. f Humanist Ulrih pl. Hutten. — 1527. VhoJ Ferdinanda I. v Budimpešto. — 1769. • Naravoslovec  Cuvier.   — 1780.
* Jernej Kopitar v Repnjah pri Vodicah. — 1799. • Pisatelj Jernej Medved v Logatcu.  —  1813. Bitka pri Groflbeerenu.
— 1866. V Pragi sklenejo mir med Avstrijo in Prusko.
24. avgusta. — 79. Vezuv zasuje mesta Herculanitm, Pompeji in Stabiae. — 410. Prva osvojitev Rima po Germanih (Zahodni Gotje pod Alarihorn). — 1572. Jernejeva noč v Parizu. — 1683. Karel Lotarinški potolče Turke ob Bisam-bergu pri Dunaju. — 1759. f Pesnik Evald pl. Kleist. — 1796. Nadvojvoda Karel premaga Francoze pri Ambergu. — 1863. f Pesnik Luka Dolinar v Smart nem v Tuhinjski dolini. — 1895. Pisatelj Anton Sušnik v Ljubljani.
25. avgusta. — 476. Konec zahodno - rimskega cesarstva.
— 1346. t Češki kralj Janez v bitki pri Crecjju. — 1744.
* Pesnik Gotfrid Herder. — 1758. Friderik II. premaga Ruse pri Zerndorfu. — 1827. * Pisatelj Jernej Lenček na Brezovici.
— 1900. f MoJroslovec Friderik Nietsobe.
26. avgusta, — 526. Teodorik Veliki. — 1278. Rudolf Habsburški premaga češkega kralja Otokarja na Moravskem polju. — 1813. Blucher premaga Macdonalda ob Katzbachu.
— 1813. Pesnik Teodor Korner pade pri  Gadebuschu. —
* Pisatelj in rodoljub Janez Dolinar v Škofji Loki.
27. avgusta. — 1556. Karel V. se odpove dostojanstvu nemškega cesarja. — 1748. t Angleški pesnik I. Thomson,
— 1770. * Modroslovec Hegel. — 1791. Zakon proglase na Francoskem za navadno pogodbo. — 1813. Bitka pri Draž-danih; Moreau smrtno ranjea. — 1827. * Jezikoslovec Janez Solar v Kropi. — 1883. Strašni vulkanski izbruh v morski ožini Sunda.
28. avgusta. — 1749. * Pesnik Wolfgang pl. Goethe v Frankobrodu ob Meni. — 1840. f Sloveč kemik pater Gotard Bizjak v Bottenmannu.
Godovi prihodnjega tedna:
22. Ostrivoj; 23. Filip Ben., Bogovoljka, Svetopolk, Mi-laša, Zdenek; 24. Jernej, Borivoj, Zlatava; 25. Ludovik, Dra-gorad, Nika, Pravoslava; 26. Cefirin, Zidimir; 27. Jožef K., Boleslav, Ljubidrag, Natalija; 28. Augustin, Nikolaj, Stanova.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
24. v Kamniku.
V Kranju, dne 21. avgusta 1909.
Notranji položaj Minoli torek je sklical poslanec Glombinski skupno konferenco vseh klu-bovnih načelnikov, da se dogovore, kako omogočiti delovanje državnega zbora. Na posvetovanju so pokazale vse stranke dobro voljo in tako je upati, da se sklice meseca septembra ali oktobra državni zbor.
Ministrski vrat. V četrtek je imel ministrski : svet pod predsedstvom barona Bienertha sejo dopoldne in popoldne ter se je posvetoval o iz- 1 premembah finančnega načrta. Vsi ministri so bili mnenja, da ne bo dobiti večine državnega zbora za zvišanje doklade na pivo. Misli se tudi na manopoliziranje vžigalic in povišanje pristojbin.
Včeraj ja imel ožji ministrski odbor sejo ter se posvetoval o sklicanju češkega deželnega zbora in o dnevnem redu, ki naj bi se mu predložil, če se skliče. Izražalo se je mnenje, da naj bi se sklicala na Dunaj konferenca poslancev iz vseh strank, ki so zastopane v češkem deželnem zboru. Na tej konferenci naj bi se poizkušalo doseči spravo med Cehi in Nemci. Vlada bi izdelala načrt, ki naj bi omogočil pred vsem, da se konstituira češki deželni odbor. Število deželnih odbornikov, ki znaša sedaj 8, bi se imelo zvišati na 10; od novih odbornikov bi bil eden Ceh, drugi Nemec. Deželni uradniki bi se imeli nastavljati po narodnem ključu. Ce se to posreči, bi se predložili češkemu deželnemu zbora tudi načrti o jezikovni rabi pri avtonomnih uradih in o razdelitvi okrožij. Tekom septembra misli vlada razpravljati posebej s Cehi ins Nemci.
Fran Josip in Nikolaj. Iz Dunaja m poroča, da se vest, da se tekom letošnjega leta sestane car Nikolaj s cesarjem Fran Josipom potrjuje, a kraj sestanka še ni določen.
Cehi ln Nemci. V Jabloncih so bile velike rabuke med Nemci in Cehi; orožništvo se je pomnožilo.
Novi davki. Vlada namerava predlagati vpeljavo davka na petrolej, zvišanje tobačnih cen in borzni davek, proti kateremu se kaže na borzi močna opozicija.
Vojna v Afriki. Kakor smo že poročali, imajo v Maroku v Afriki Spanci vojno z ondotnimi prebivalci, takozvanimi Kabfli..Začetkoma so bili Španci vedno tepeni, a zadnji čas pa se jim je
Kosrečilo, ako se sme verjeti poročilom, uporne abile v več bitkah premagati.
Novičar.
Valita? v pridebaueke komisije za kraalaki okra) ssa je vršila včeraj. Prodrli so v IV. razredu
napredni volilni možje z 233 glasovi, dočim so nasprotniki s 165 glasovi ostali v manjšini. Volitve v III. razredu se nasprotniki sploh niso udeležili.
Pri valitvi v pridobainsko komisijo aa radovljiški okraj je bil izvoljen v IV. razredu g. Jože Bogataj, klobučar in posestnik v Radovljici; v III. razredu je bil izvoljen g. Oton Roman, trgovec in posestnik istotam.
Isvrievalnl odbor aarodao-aapradsa stranke naznanja, da se bode vršil v nedeljo, 22. t. m., v ljubljanskem »Mestnem domn» shod kmečkih zaupnikov narodno-napredne stranke. Prosimo torej one somišljenike is dežele, ki bi se tega shoda radi udeležili, da nemudoma naznanijo svoje nadove in mogoče tudi drugih naprednih kmetov iz svoje okolice, ki bi se tega shoda udeležili, da jim lahko pravočasno pošljemo vabila.
Hladi Gaiiner v Mita — obsojen Minuli teden se je pred okrajnim sodiščem v Tržiču vršila obravnava Rudolf Rooss. trgovec v Kranju, proti mlademu Gassnerju iz Tržiča radi prestopka zs varnost časti. Gassaerjev zastopnik, dr. Ambrožič iz Ljubljane, se je izgovarjal na njegovo popolno pijanost Sodnik pa se ni mogel prepričati o tem in zato je obsodil mladega Gassnerja ns 150 K, oziroma v slučaju neizterljivosti na 3 dni zapora in povrnitev vseh troškov. Seveda je dr. Ambrožič prijavil proti tej razsodbi vzklic
Naradae nosa. Z Gorenjskega se piše, da dara a čini prav pridno prodajajo dragocene predmete (dele) narodnih noš in tudi druge narodne starine. Ako bo šlo tako naprej, izgubi naša dežela vse te zaklade za vedno. Obenem pa bode tudi izginilo zanimanje za narodno nošo, izgubile se bodo torej noše same. Skrajni čas je torej, da se še tekom bodoče zime ustanovi deželno društvo za ohranitev narodnih noš in starin. Predno se pa ustanovi tako društvo, naj se sestavi poseben deželni odbor, v katerem bodo zaupniki posameznih krajev. Ta važna zadeva ne sme več priti z dnevnega reda.
Tridesetletnica   prostovoljnega gasilnega
društva f Kranju se je vršila dne 8. L m. Da je slavnost tako lepo uspela, je največ pripomoglo krasno vreme. Že z jutranjim vlakom so dospeli gostje iz divne Gorenjske. Ob 8. uri zjutraj smo sprejeli na kolodvoru zastopnike .Zveze prostovoljnih gasilnih društev Kranjske" in druga gasilna društva. Na to smo odkorakali z godbo na čelu v mesto. Starodavni Kranj je bil v praznični obleki in raz poslopij so plapolale zastave v pozdrav gostom. Pri vhodu v mesto je bil postavljen impozanten slavolok s sledečim napisom:
Prisrčen — bratski Vam pozdrav — krotitelji ognjenih sil, naj spaja vroča vse ljubav — za čin najlepši — ta Vai cilj t
Ko strop nebesni stresa grom — če strela vžiga — iskra vnema, kdar kliče „Na pomoč" Vas dom — „na straži" vedno ste obema 1
Ob 9V,, uri so se zbrala v Pungrata In odkorakala k maši v .Zvezdo" vsa društva, katerim se je pridružilo nebroj občinstva. Pri maši je svirala godba nekaj prav lepih komadov. Po maši se je vršil izprevod po mesta, na kar se je korakalo pred mestno nišo, kjer jih je sprejel občinski zastop z županom na Čelu. Župan, ces. svetnik gosp. Karel Savnik, je pozdravil došle goste v vznesenih besedah, za kar se mu je zahvalil zvezin podnačclnik gosp. Matija Petrič. C. kr. okrajni komisar in vodja c. kr. okrajnega glavarstva, gosp. Oto Merk je na to z zbranimi besedami pozdravil jubilarja gosp. Frana Špenkota in mu pripel častno kolajno za 25 letno zaslužno delovanje na polju gasilstva ln rešilstva, ustanovljeno od Njega Veličanstva našega presvitlega cesarja. Župan je čestital v ginljivih besedah jubilarju in prisrčno pozdravil starčke gasilce-veterane, kateri že trideset let stoje v obrambo in pomoč svojemu bližnjemu ter jih postavil drugim za izgled in v posnemanje. Zelo giuljiv prizor je bil to in marsikateremu so stopile solze v oči. Slavnosti so se udeležila sledeča društva, večinoma po deputacijab: Ljubljana, Krško, Škofja Loka, Stara Loka, Stražišče, Ljubno, Žabnica, Bohinjska Bistrica. Predoslje, Zgor. Brniki, Vegi je,
Kamnik, Postojna, Jezica, Bled, Duplje, Cerklje, Stob in tukajšnje vojaško veteransko društvo. Vseh gasilcev bilo je okrog 300. Ob 1. uri je bil skupni obed na vrta gostilne gospe Marije Mayrjeve, katerega se je udeležilo 40 oseb. Načelnik g. Janko Sajovic se je spominjal najprvo pokrovitelja in dobrotnika vsega gasilstva Njega veličanstva našega presvitlega cesarja. Navzoči so se dvignili raz sedeže in zaklicali trikratni .Slava", godba je zaigrala na to cesarsko pesem. Zverin podnačelnik, g. Matija Petrič je napil ne-navzočemu starosti zveznemu načelniku g. Francu Doberletu, deželni poslanec g. Ciril Pire je čestital v imenu občine k tridesetletnici našemu gasilnemu društvu in zvezin tajnik g. Fran Ks. Trošt je napil v imenu zveze vsem članom gasilstva. Sledile so še različne napitnice.  Pri tej
Sriliki je izročil načelnik g. Janko Sajovic zelo čno izdelano častno diplomo trobentaču-vodniku g. Francu Erženu, kateri je bil imenovan častnim članom pri občnem zboru dne 3. januarja t 1. Omeniti moramo, da je bila postrežba zelo dobra in da gre vse priznanje gosp. Mariji Mayrjevi. Ob 3. uri se je pričela ljudska veselica v „Zvezdi", Na veseliškem prostoru so bili postavljeni šotori za šampanjec, v no, pivo, jestvine in za kavo. Vsi šotori so bili zelo okusno okrašeni. V njih so prav pridno stregle gospe in gospodične, katerim gre vsestranska pohvala za njih požrtvovalnost. Tudi mlajše gospodične so prav pridno prodajale šopke, spominjske kolajne i. dr. Srečo-lov je bil bogat lepih dobitkov in občinstvo je
Erav pridno segalo po številkah. Postavljeno je ilo tudi plesišče, na katerem se je pridno sukala mladina, da jo je bilo veselje gladati. Zabave in veselja je bilo na vse strani dovolj. Posebno nas je presenetila zvečer takozvana „Skandalbanda" z malim oddelkom ..Menažerije", katera je vzbudila mnogo smehu in zabave. Škoda, da so jo prehitro odkurili z veseličnega prostora. Glede obiska se ne moremo preveč pohvalno izraziti. Konečno še omenimo, da je pri slavnosti svirala slavna Domžalska godba, kateri gre na njenem proizvajanju vse priznanje.
Okrog 30 sjovesskib Borovljancev se je minulo nedeljo v jutro ob 1. uri odpravilo čez Ljubelj in je po osemurni hoji dospelo v Tržič, kjer je bil zbran gorenjski Sokol. Na vse je napravil njihov prihod najboljši vtis. Gorenjci so sprejeli koroške brate z odprtimi rokami, kar je bilo popolnoma pravilno. Zelo ginljivo je bilo zvečer slovo na kolodvoru. .Živeli, Korošci!" je odmevalo vseokrog, na skorajšnje svidenje v ogroženem kraju — v Borovljah.
uboj. V nedeljo, dne 15. t. m. okrog 5. ure zjutraj se je izvršil v vasi Forme pri Žabnici
Írožen uboj. Gostaška fanta Jurij Triler in Martin užan sta šla vasovat in izzivat fante k sv. Duhu, kateri so ju pa pognali v beg ter podili do Form. Tu izruje Triler kol pri nekem drevesu ter udari ž njim fanta Beta od sv. Duha po glavi, da se takoj zgrudi na tla, vendar pa se je kmalu pobral ter stekel za tovarišem, ki je zbežal. Sedaj je Triler silil svojega tovariša Lužana, da bi stekla za bežečima Sv. Duharjema, kar pa ta ni hotel storiti. To Trilerja tako ujezi, da rekoč: ,Ce nočeš, bom pa tebe", trešči Lužana po glavi tako silno, da je takoj telebnil pod cesto. Na to je še na tleh ležečega tolkel s kolom po glavi, da je Lužan kmalu izdihnil. Pa še ni bilo konca. Zverinski fant je že mrtvega obdelaval s kolom s tako silo, da mu je zdrobil vso črepinjo in so mu pogledali ven možgani. Bilo ga je gozno videti. Vsega krvavega so pripeljali v mrtvašnico v Žabnico. Po Trilerja so kmalu prišli orožniki, ki jim je pa, zapazivši jih, pobegnil. Pozneje se je pa sam podal v škofjeloške zapore. — Fant je šele 17 let star, sirov in divji, da mu niso zaman nadeli ime „ta divji Jurij". Da je postal tak, je veliko kriva slaba vzgoja njegove matere, p. d. „puklaste Mice". Da se ne bode žabniškim fantom glede tega dogodka pripisovalo, da so sirovi, moramo izjaviti, da je ubijalec Triler doma na Sutni, katera vas je v moralnem oziru najslabša v fari. Žabnica pa, ki je bila nekdaj glede pretepanja tako razvpita, je tekom časa tako napredovala, da je glede omike lahko za vzgled sosednjim vasem.
Isgnbii je minólo srede nekdo večjo svoto denarja od pošte do Straiišča. Pošten najditelj naj ga izroči tukajšnjemu občinskemu uradu proti dobri nagradi.
Upokojen je davkar v Kranjski gori, g. Franc Zupan.
¿•aptacn aa Karaikl Bali je izvoljen g. Jože ▲kave, posestnik in gostilničar, za podžupana pa g. Melbijor Svetina. Prvi je po mišljenju napred-njak, drugj pa socialni demokrat.
KmetSjika podružnica la poljanske dolino priredi v nedeljo, 22. avgusta ob 4. uri popoldne v Srednji vasi pri Anžonovcu veselico, katere čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje podružničnega vrta in nakup kmetijskega orodja. Z ozirom na dobri namen k tej veselici uJjndno vabi odbor.
Il Želesslkov Dne 22. avgusta priredi naš vrli «Sokol» v zvezi z brati «Sokoli* iz Dražgoš drugo javno telovadbo ob štirih popoldne in ljudsko veselico v prostorih g. Thalerja. Pri telovadbi in veselici s vira godba is Krope. Vse naše somišljenike vabimo, da bi prihiteli ta dan v prijazne, na-
predne Železnike in pripomogli tako do sijajne udebsbe. Obenem* pa obhaja društvo tudi obletnico svojega obstanka in tedaj hoče tudi dokazati, da si je v tem kratkem času nabral «Sokol» novih moči, ter da so bile psč prazne nade nasprotnikov, ki so v svoji zeleni zavisti prerokovali društvu pogin. Župnik afarčič v svoji slepi strasti raje vedno hnjše proti nam, a nam s tem samo koristi, kajti njegovi lastni pristali mu obračajo hrbet, ker se jim gnusi ostudna gonja, katero uganja ta »namestnik Kristov» proti vsakemu, ki brezpogojno ne trobi v njegov rog.
Goraajako akademlčae lerijalao društvo <Vesna* v Kranju si je izvolilo za letošnje leto sledeči odbor: predsednik jur. G. Pavlin; podpredsednika :jur. IvanStanonikin vet. J. Šink; tajnika: com. Fran Sire in tehn. Boris Tavčar; blagajnik: jur. Sukadolnik; knjižničar: jur. Anton Debeljak; namestnik: tehn. Demeter Majdič; pregledniki: jur. Dr. Josip Hacin, jur. Ivan Olip in jur. Joža Sajovic.
Poročil se bo dne 23. t. m. v kapelici aa Plavžu pri Jesenicah g. dr. Ljudevit Brence, c. kr. komisar v finančnem ministrstvu, rodom iz Velenja na Štajerskem, z gospico Fino Schrevjevo, hčerko višjega poštarja, g. Alojzija Schreva z Jesenic Iskreno čestitamo 1
Prostovoljno gasilne društvo v Hateeah vabi na veselico v proslavo svoje, desetletnice, ki seNrši v nedeljo, dne 22. avgusta L 1. v hotelu c Mangart* z godbo, srečolovom, prosto zabavo i. t. d. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 vin. za osebo. Dame proste. Cisti dobiček je namenjen za zidavo novega gasilnega doma. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Gasilno društvo v Dupljah priredi veselico t nedeljo, dne 22. avgusta v gostilniških prostorih g. Marijane Šter, p. d. pri Borštarju v Spodnjih Dupljah. Spored: Petje, tombola, ples in prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen za napravo gasilnega orodja. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Smrtna nesreča. V pondeljek zjutraj so dobili na kolodvoru v Kranju grozno razmesarjeno truplo 24 let starega hlapca Janeza Bajielja iz Stra-žišča. Glava je bila popolnoma odtrgana od trupla, ena noga je ležala kakih 100 korakov proč. Menda ga je raztrgala lokomotiva tovornega vlaka zjutraj ob 3. uri. Kako in zakaj je zašel na železnični tir, ni znano.
Posebno Špacialitato mod nepoštenostmi si je izbral 18. avgusta 1870 v Šmartnem pod Šmarno goro rojeni in v Št. Vid pristojni delavec Ivan Jovan, po domače cjanče». Mož je znan kot dober igralec na harmonike, a ima to navado, da, namesto bi si služil denar z igranjem, rajši s harmonikami ckupčuje*. Ko se mu namreč posreči kako dobiti v roko, začne nanjo igrati in kmalu iztakne pri nji napako, za katero se potem z lastnikom pogodi, da jo bode doma popravil. Popravlja jih pa na ta način, da jih poproda za vsako ceno. Tako je lansko leto «popravil* v Brežicah nekemu delavcu 170 kron vredno harmoniko, za kar je potem v Celju obsedel 6 mesecev. Kmalu, ko je bil prost, je prišel v Ljubljano, in nekemu železo-stružcu na Ilovici poneveril 60 K vredno harmoniko in jo prodal za 12 K. Tudi v Rudniku in v Trzinu je delal take kupčije. Zadnjo je hotel »pečati v denar v nedeljo pri starinarjih v Ljubljani, kjer ga je stražnik ustavil in odvede! v zapor. Ker ga zasleduje v policijski tiralici tudi novomeško sodišče, bode izročen tukaj. Jovan je bil po § 81, 153, 71 460 in 468 kaz. zak. že štirikrat pred-kaznovan.
Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potem vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je XXIV. glavna skupščina na Jesenicah dne 8. avgusta tako sijajno izvršila. Imenoma pa se še zahvaljuje pripravljalnemu odboru in njega načelniku g. dr. Kogoju, jeseniškima podružnicama in podružnici na Savi, ki so po svojih odborih preskrbele vse za prisrčen sprejem in za bivanje skupščinarjev med njimi kot med rodnimi brati in sestricami; nadalje gasilnemu društvu, Sokolu in njega naraščaju, domači godbi, jeseniškemu pevskemu zboru «Liri» iz Kamnika, sploh vsem društvom, korporacijam in posameznikom, ki so sodelovali pri sprejemu in pri veselici. Prisrčna hvala za ganljivo-navdušene pozdravne govore g. dr. Kogoju, nadučitelju Sedlaku, Ankici Baiohovi, Tončku Vilmami, gdč. Rekarjevi in g. dr. Pretnarju. Hvala vsemu zavedenemu prebivalstvu, ki je sprejemalo skupščinarje z bratskimi čutstvi in narodnimi prapori I Hvala pa tudi vsem
cenjenim zborovskem, vsem cenjenim delegatom naših posameznih podružnic in zastopnikom pokroviteljstev. Sploh pa iskrena hvala vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali pri za res slovesnem našem zborovanju in bivanju med prebivalstvom ogroženih Jesenic.
Obesil sa ja hlapec nekega izvolčka, po imenu Kocmnr. Pri sebi je imel svetinjico in paternošter. Kaj bo dejal «Slo venec*, ki pravi, da «le krščanstvo daje pravo veselje do življenja in pa vztrajnost, da lahko prenašamo udarce usode, v nadi na večno blaženstvo pri očetu Luči P*
Profesor dr. Ludvlg Gnmploviez, glasoviti pravnik, in njegova žena sta si včeraj prostovoljno vzela življenja radi mučnih, neozdravljivih bolezni. Zastrupila sta se s cianka-lijem. Profesor Gumplovricz je imel že dve leti raka na jeziku, kar ga je zadnji čas že tako mučilo, da včasi sploh ni mogel govoriti; njegova žena je oslabela in vid ji je tako opešal, da se je bala popolne slepote. Profesor Gumplovvicz je bil 71, njegova žena 69 let stara. Profesor Gumplo-viez ni bil le jurist, temveč se je mnogo bavil s sociologijo.
Telefon brez žice med Evropo in Ameriko. Amerikanec Desforest, ki se bavi s telefoničnimi iznajdbami, misli napraviti telefon brez žice med Novim Jorkom in Parizem. Potemtakem se bode slišalo za majhen denar v Parizu to, kar se bo govorilo v Ameriki.
narodne prlredltoe
Intiio nedeltodnezt.aognsta igoB:
V Dupljah: Veselica gasilnega društva.
, Ratečah: Desetletnica prost. gas. društva.
Zlato na obroke!
Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «PJaque»-zlato uro, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano za K 150-— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5-— mesečno za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame.
Ogrska industrija ur
U|banya (Ogrsko) it. 142. 205101
Iščejo še
potniki.
Večje milijonsko podjetje išče izurjene zastopnike, ki imajo dobre odjemalce v zasebnih krogih. Zanesljivi in pridni ljudje, ki streme r.a tem, da saaluiijo zneseöno par sto kron, naj pošljejo ponudbe s podatki sedanje delavnosti pod «Bedeuten ier Verdienst 77981» anončni ekspediciji M. Dukea Naohf., Wien I./L 201 3-2
Za eno krono
dobita takoj
gosposko, damsko ali deško
S VI
Da upe'jem o našo tvrdko, kakor tudi naše gosposke, damske in deške ure ter bisere vseh vrst v vseh krogih civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje k 1*— za stroške (tudi v znamkah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro.
204 10—1
Plalta takcjl na
Ogrsko Industrijo ur
Ujbánya it. 142 (Ogrsko).
206
6—1
nalbollil lajk za tla Iz mehkega lesa.
Keii-ova bela prevlaka (glazura) za umi-
valne mize 00 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 80 vin.
Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin.
Keil-ovo leščilo za pode 90 vin.
Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
ima vedno v zalogi tvrdka
Prano Doienz v Kranja.
6s*siori«I|: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. ■aoavje; Franc Loy.
Ljubljani
Meden, ■ova aiaata
Leskovic &
I. Picek.
Paatojna: Anron Diu ich. Radovljtoa: O. Homann. Skafla Laka: H. Žigon. Zagorja Rih. E. Minelčič.
::     Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
Večkrat premiranol
Glinaste peči
138 5213
Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upa, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Zlate sfttinjc : Berlin, Pariz, Kin itd. X*
s*
Naboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstvo
Jzdetovatelj
0. Seydl
Ljubljana, SpHal.~Stritar.ul. ?
Na debelo ln drobno!
Anton Adamič
HIRANJ :: Glavni trg
največja zaloga galanterijskega, norimber-škega, modnega in drobnega blaga ter igrač
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih damskih pasov, moder cev, roakvic, nogavic, letnih čevljev, kopalnih čepic 1. t. d., pasov za gospode, srajc, ovratnikov, zapestnic kravat 1.1, d.
Velika zaloga slamnikov, klobukov in čepic za gospode in m i8-7 dečke
JCibrbtaikoV, palic, nogavic, sVctilk, i. t. d. za turist«!
Tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčekov (za Ameriko L t. d.), košaric, najboljših tržnih tašk 1.1, d.
Velika Ubera vsakovrstnega blaga za kramarja v božja pota!
£3 Vse priprave za ribolovstvo! £3 Postrežba točna in solidna!
la debelo ln drobno!
mmmmmmmmmm
uuuuuuuuuu
Električna gonilna sila.
Tovarna oljnatih barV, lafca in firneža
Brata Čberl'
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
ftnnllatll Miklošičeve ulice 8, IJugJljaiMI nasproti bot. ,Union'
Ustanovljeno 1842.
,68—61
Telefon 164.
DDDDODDDD
Loterijska areika dna 15. avgusta t. 1. Trst    31   84   63   73 86
^Efississsaseassasëaûfiss»
1 Newjork
Jnž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
Pozor I! u 62-61
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraina ln La Tonraina iz
Havre v Newyork. ===== Najkrajša črta. =
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Štnarda, Ljubljana
Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri FigovcuS
8BBflaRm*njaftfflnanUBa
68 48-87
Najmllejše milo za koio :: kakor tadl za pege. ::
Dobiva   bo puvMod>
Tönnies
v Ljubljani
52-20
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost t&g* ln vaa ■troje za obdelovanje lesa. Francii - turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
J OS. POGAČNIK
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist r izdelovanju frakov lo salonskih siikeil.
Zpiamčena je vestna izvršitev naročenega dela na-ta eno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vtem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 62—24
5 52—52
Rudolf Rus
nrar v
*   poleg lekarne.
"  Ustanovljeno leti 1885.
Velika zaloga vsakovr nlh ur, zlatnine ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. 1 Priznano izborno blago.
Martinova cesta 20 jI   £atllf Martinova oosta 20
Postajališče električne cestne WBWbW%jjk       železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—4
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogat* zaloga po-blitva rsake vrste r vseh oonab. Oglodala, »like r vseh Velikostih.
Popolna oprava 2a rile. špecijallteta: Gostilniški stoli.
Pohlitvo li železa, otroike postelje In vozički   po vsaki oenf.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oeto garnituro.
¿8 sabo; postelja,
nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodajo.
špedjalltete r nevestinih balah. Valiti prostori, pritlično In t I, nadstropju, čudovito poceni za hotele, vilo ln za letovišča 62 g/d.
D9C
00
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!
H
JL
Slavnemu občinstvu se uijudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina
Jranc Sotivan* sin - Cjubljana
v stari Soflvanovi biii na Jttestnent trgu it. 22.
80 48—26
Zobozdravniki a#a1Ia obotehnlškl :: *MMJ"
dr. Wtti GlebocnilE
v Kranju       1 62—60 je ed 16. septembra 1908 sla?, občinstva na razpolago
vsaki dan; in tudi v nedeljo.
JOS. MEJIL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškovo   ulioe   <6t. 4.
stivltio-onetio li koistrokcijsko Ultitfiiemtro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkor , verande, stolpne krile, štedilnike 1.1, d
Špecijaliteta: 76 52-26
valjidni zastori (Rollbalken).
8aS8HS8JSS8HS»SSI
Od c. kr. namestniitva oblastveno dovoljeni urad sa revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna
za poizvedbo farifov
L. Jandl
prevzame brcplaf-nn revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Doposljite nam torej takoj franko vaie tovorne listine letoiojeg i leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. u 52—42
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška laloga        10 52-31
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča tvoje najbolj priuiane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Zobotehnik
Oton 5cydl
je odpotoval
do 31. iVgtsta.
POSOJILNICA V RADOVLICI
lUservna naklada lanala:
Si
0 0
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SVVAi ali z 1 •/• amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192—4
registrovana sadrnga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet ▼ letu loosi
11 s.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
MF* vsak dan ~mjm| od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvsemšl nedelje pop.
Poštno branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
tedaj« fkeastnti 9«e«rtajta».
Odffvami nrtdaik Lavoslav Iflkui.
bat aha in tisak Iv. Pr. Laapreta v Kranja,
62