AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVU PO PORAZU NEMCEV BO ARMADA DEMOBILIZIRANA PO NASLEDNJEM REDU Amerikanci so pred trdnjavo Metz ob Nemčiji Unija bo šla zopet na stavko če ne doseže svojih zahtev Cleveland, O. — Uradniki unije mehanikov, ki so odnehali s stavko pri Graphite Bronze Co., ko je predsednik Roosevelt ukazal armadi zasesti podjetje, so včedaj odločili, da bo šlo na sta\»ko 65,000 članov te linije v Clevelandu, Toledo in Detroitu, kadar armada zapusti tovarno in če do takrat ne bo sprejet nazaj na delo delavec Elmer Torok. Kot znano, je bila stavka razglašena, ker je tovarna odpustila Toroka, ker je razbil ključavnico pri shrambi za obleko. V torek zvečer in včeraj zjutraj so se vrnili skoro vsi delavci na delo, ko je armada prevzela v svoje roke obrat pri Graphite Bronze Co. v obeh tovarnah. Razne vesli.od naših borcev v službi Strica Sama Nov odbor Sansa Na zadnji konvenciji je bil izvoljen sledeči izvršni odbor Sansa: Louis Adamič, častni predsednik; dr. F. J. Kern, častni podpredsednik; Marie Prisland, častna podpredsednica. Etbin Kristan, predsednik; Janko N. Rogelj, I. podpredsednik. Fred Vider, II. podpredsednik; Mirko Kuhel, tajnik; Vincent Cainkar, blagajnik; odborniki: J. Jurjevec, Leo Kushlan, Albina Novak, Anton Krapenc in Frank Zaitz; nadzorniki: Jos, Zavertnik, Josephine Zakrajšek, Louis železnikar. V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja Margaret Stopar roj. Smole, iz 6112 Glass Ave. Operirana bo na slepem črevesu. Obiski so dovoljeni. Maša za vojakom V petek 8. sept. bo darovana v cerkvi sv. Alojzija na 109. St. in St. Clair Ave. maša za pokojnega vojaka T/Sgt. Frank J. Kap-la. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Ensign Wm. Tome ima zdaj nov naslov in sicer: Ensign William Tome, USNR Box A (Aero-olgiral Office) Naval Air Station, Key West, Florida. W P8 H Mr. in Mrs. John Hrvatin iz 15620 Saranac Rd. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina John E. Hrvatina S 2/C, ki služi pri mornarici nekje na Pacifiku. Ka HC S francoskih bojišč se je oglasil Pvt. Edward M. Intihar, sin poznane družine Mr. in Mrs. Matt Intihar, 630 E. 222. St., Euclid, O. Eddie se zahvaljuje staršem, ker so mu naročili Ameriško Domovino, ki jo redno prejema in prav vesel čita novice iz doma. Pravi, da je dozdaj I ž njim še vse O. K. Edino težavo imajo ameriški fantje, piše, ker Nemci tako naglo beže, da jih ne morejo doteči. m B ft Cpl. Lou-is E. Grdina, naš priljubljeni baritonist, je prijel včeraj na dopust iz Fort Meade, Maryland. Doma pri ženki na 18115 Neff Rd. bo do 18. sep-! tembra. Lojzek je zdaj prideljem letalskem koru in sicer je pri oddelku za radijsko varnost. Lt. Ivan J. Miklich, sin Mr. in Mrs. Frank Miklich iz 18509 Shawnee Ave., ki je bil sporočan 19. julija med pogrešanimi v Franciji, je sedaj naznanjen kot nemški vojni ujetnik. Tako sporoča vojni oddelek. Ivan je služil skoro tri leta pri pehoti in preko morja je bil poslan meseca maja. ■» Ift «■ John Sterle, 6713 Edna Ave. je prejel prvo pismo od sina S/Sgt. Leonarda, ki se nahaja v nemškem ujetništvu. Piše, da je zdrav in da je srečal tam dva Slovenca iz Euclida, katerih imen pa v pismu ne omenja. Samo toliko omenja, da eden izmed njiju igra na harmoniko in jim s tem krajša težke dneve,ujetništva. Pismo je bilo oddano še meseca maja. « m id Mrs. Frances Zakrajšek, 1083 Addison Rd. je naročila sobotno ameriško Domovino za sina Lt. Williama, katerega fraslov je: Lt. William F. Zakrajšek, 01322662 Co. C. 77th Bn. Camp Roberts, Calif. Ameriško Domovino je naročila tudi za sina Pfc. Edwarda Zak, ki služi nekje preko morja. Ne odlaiajle! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERN A dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Razstrelha oljnega tanka je napravila veliko škodo Včeraj je razneslo oljni tank Standard Oil Co. pod Broadway em. 19 požarnih bramb je gasilo silen požar, ko se je vnelo olje in gazolin. Tank 'je imel prostornine za milijon in pol ga-lon olja in je bil eno tretjino poln. Dim je segal do neba. škode je do $100,000. Kako se je , vnelo olje, ni znano. Na operaciji V St. Alexis bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Antonija Tekavčič, soproga dobro poznanega Vencla Tekavčič iz 7828 Union Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi 316. Upamo, da se bo kmalu zopet vrnila domov k soprogu in hčerki Antoniji. Na obisku v metropoli Miss Mary Jelenčič iz Ber-wyn, 111. in Miss Brigita Spenko iz Chicaga, 111. sta tukaj na obisku pri Mr. in Mrs. Joe Grdina, 6113 St. Clair Ave. Tukaj ostaneta do sobote. Kupujmo vojne bonde In znamke Najprej bodo odpuščeni očetje in oni, ki so služili i onstran morja. Mornarica pa svoje sile ne bo razpustila po porazu Nemčije. Washington, 6. sept. —Vojni oddelek je danes objavil uraden načrt, po katerem bo demobiliziral armado po porazu Nemčije. Načrt govori, da bodo najprej poslani v civilno življenje očetje in pa oni vojaki, ki so služili preko morja. Vendar pa armada ne bo odpuščala vojaštva v masah, ampak J počasi in V majhnem številu. Načrt dalje govori, da bo po padcu Nemčije poslanih na milijone vojakov na Pacifik, da naglo opravijo še z Japonci. Na Pacifik bo armada poslala tudi na milijone ton municije, tankov, letal in živil, ičiate, ki so zdaj na Pacifiku in ki so tam' potrebne, bodo ostale nadalje v službi. Večina zračne sile bo poslane na Pacifik. V Evropi bodo ostale čete, ki bodo potrebne za okupacijo. Oni veterani na Pacifiku, ki so že dolgo v službi, bodo zamenjani z novimi četami iz Zed. i držav ali iz Evrope. ženske pomožne kore bodo odpuščali po istem redu kot arma- j do. i Glavni faktorji pri odpuščanju j vojakov bodo sledeči: doba vojaške službe, doba službe onstran morja, udeležba v bojih in število odvisnih oseb doma. Pri vsem tem pa izjavlja vojni oddelek, da bo igrala glavno vlogo vojna na Pacifiku, vse drugo bo moralo čakati. Mornariški tajnik,Forrestal je pa istočasno izjavil, da mornari-ia ne bo poslala v civilno življenje svojega moštva pd padcu Nemčije. Obratno, je rekel tajnik, mornarica se bo še pomnožila, dokler ne bo poražena Ja-' ponska. Mornarica šteje danes nekaj nad 3,000,000 mož in bo naraščala, dokler ne bo dosegla števila 4,000,000. Po padcu Nemčije bo dobila1 mornarica novo nalogo, je rekel. Mr. Forrestal. Treba bo prepe-j ljati moštvo in vojni material iz evropskih bojišč na Pacifik. De-mobilizacija mornarice mora čakati poraza Japoncev, je rekel mornariški tajnik in tedaj bo odpuščala moštvo po istem redu kot armada. Pozor, Preserci! Jože Grdina vabi vse rojake in rojakinje iz župnije Preserje, da pridejo v nedeljo 10. sept. ob desetih dopoldne v staro šolo sv. Vida Norwood Rd. in Glass Ave., Cleveland, O. Več nekdanjih fa-ranov, ki so spadali po zvon sv. Vida v Preserju je izrazilo željo, da bi se organizirali za pomoč njih nekdanji župniji, ki je v tej vojni toliko trpela. Vabljeni so ne samo Preserci iz Clevelanda, ampak tudi iz Lo-raina in Barbertona, kjer je precej naših rojakov. Na tem sestanku bo prečitano tudi pismo, | ki je dospelo iz Preserja in v katerem je razvidno, v kako žalostnem položaju se domači nahajajo. Bodite točni! Na dan zmage ga ne * bomo pilli, kot se vidi V okraju Cuyahoga so sklenili gostilničarji in lastniki restavracij, da bodo zaprli svoje prostore za 24 ur, ko bo prišla vest, da se je Nemčija podala. Tozadevni apel je poslal direktor Fisher iz Columbusa na 17,-000 gostilničarjev po državi Ohio. Stavkarji v Barbertonu ne gredo na delo Barberton, O. — Stavkarji pri Pitcairn Co. so izjavili, da ostanejo na stavki, dokler ne bodo dosegli svojih zahtev, ali dokler vlada ne prevzame tovarne. Vladni posredovalni odbor jim je ukazal, naj se vrnejo nazaj na delo. Stavko so pričeli, ker je pod-, jetje zmanjšalo plačilno lestvico za delo od kosa šestim delavcem. Podjetje trdi, da se je povsem držalo pogodbe z unijo. Brez molitve bo pa šlo, pravi Barbič Znani socialist France Barbič je pisal pred konvencijo S AN So, da takih, "ki nas uce molitvic, ne sprejmemo v naše vrste!" Pri prvem kongresu, piše Barbič, smo molili, pa ni nič pomagalo. Zdaj bomo opravili pa brez ■molitve, ker "Bog bo uslišaj naše prošnje brez njih (brez duhovnov)." Kako bo Bog uslišal Bar-bičeve in njemu podobnih prošnje brez molitve, nam je uganka. Ampak glavno je, da Barbie ve, kako bo to šlo. Barbič je tudi najbrže vedel, da pri odprtiji konvencije ne bo ntivzočega nobenega duhovnika, zato je že naprej napovedoval, da bo ■ konvencija SANSa brez molitve. Le kaj bi bilo, če bi se bili odzvali vsi gg. duhovniki, lci so bili povabljeni. Po Barbičevem bi jih bili pometali ven. No, delo so jim prihranili. Ameriške patrulje so bile vdrle že čez nemiko mejo, toda so se pozneje umaknile. Pallon je čakal na zalogo. Tretja ameriška armada pod poveljstvom gen. Pattona je skoro en teden čakala na potrebščine, zato ni mogla nikamor naprej. Zdaj so potrebščine došle in Amerikanci so se zopet spoprijeli z Nemci v dolini reke Moselle v severno-vzhodni Franciji. Patton je prej tako naglo podil I^emce, da ga niso mo-gle dohajati zaloge potrebščin. Moral se je ustaviti in čakati nanje. Nemci, ki so bežali kot brez glave so dobili tako čas, da so se zopet organizirali in postavili v bran. Amerikanci so prodrli že na štiri milje do trdnjave Metz, ki je zadnje francosko mesto pred Siegfried linijo. Prva ameriška armada, ki se nahaja v Belgiji, pa prodira ne-vzdržema proti nemški meji. V nedeljo je poslal Patton patrulje čez mejo na nemško ozemlje. Dosegli so točke 8 milj severno od Metza. Nemci so jih sprejeli z 88 mm topovi, možnar-ji in poljskimi topovi, nakar so se ameriške patrulje vrnile nazaj. Amerikanci so se vsul! čez roko Moselle, ki je zadnja vodna zapreka pred reko Reno, kjer je nemška meja in utrjena Siegfried linija. Tukaj se bodo poskusili Nemci ustaviti in za vleči vdor zaveznikov v Nemčijo. Ameriška prva in tretja armada sta zajeli dozdaj 230,000 Nemcev. Samo Patton jih je s svojo 3. armado zajel 76,000. Tako so Nemci izgubili v zapad-ni Evropi v zadnjih treh mesecih najmanj 600,000 mož, ubitih, ranjenih in zajetih. Kanadske čete, ki oblegajo Havre, so poslale nemški garni-ziji ultimat za vdajo. Angleška armada se nevzdržema bliža pristanišču Rotterdam v Holandiji. Nemški komentator Sertorius je trdil, da je namen zavezniških armad v južni Franciji, da se združijo z 5. ameriško in 8. angleško v Italiji in skupno udarijo na Nemce v severni Italiji. * * * Ruske čete so ie vdrle v Jugoslavijo, odkoder ogrožajo Madžarsko London, 7. sept. — Ruske čete so prešle Donavo in vdrle v Jugoslavijo, da se tam združijo z jugoslovanskimi gerilci, tako se glasi najnovejše poročilo iz Moskve, ki tudi omenja, da so Rusi okupirali Turnu-Severin, ki leži na severnem bregu Donave blizu jugoslovanske meje. Tukaj je Donava široka tri četrt milje in ako so prešli Rusi Donavo, so najbrže poslali čez reko parašutarje. Z okupacijo Turnu-Severina so se približali Rusi Belgradu na 100 milj in so oddaljeni od madžarske meje še kakih 140 milj. S pogonom proti Jugoslaviji so Rusi popolnoma izolirali Bolgarijo, ki že prosi za premirje. S tem so si Rusi tudi odprli pot na madžarske planjave ter jim" ni treba jemati za okupacijo Madžarske utrjenih prelazov v Karpatih. Nemci poročajo, da so vdrli Rusi tudi že v Bolgarijo, toda Mosjcva molči o tem. V NEDELJO BO LAUSCHE GOVORIL V EUCLIDU Eden največjih političnih shodov v državi Ohio bo gotovo ta, ki ga pripravljajo naši Slovenci za prihodnjo nedeljo v Euclidu in sicer na vrtu Slovenskega društvenega doma. Ta shod bo nekaka otvoritvena kampanja za guvernerskega kandidata Lauscheta med Slovenci. Zato niso vabljeni vsi Slovenci in Slovenke samo iz Clevelanda in okolice, ampak iz vse države Ohio. Shod se prične ob 1:30 popoldne. Glavni govornik bo kandidat Frank Lau-sche. Po govorih bodo pa na razpolago dobra okrepčila. Anglija bo zopet prižgala luči 17. sept. London. — Na 17. septembra bodo po Angliji zopet prižgali luči ponoči. Dežela je bila ponoči v temi neprestano pet let. Zahteva manj vladnih uradnikov Washington. — Poslanec Dworshak iz Idaho je imel v zbornici govor, v katerem je zahteval, da začne vlada zmanjša-vati svoje uslužbence. V prvih šestih mesecih letos se je zvišalo število vladnih uslužbencev za 90,000 in število še vedno narašča, je rekel poslanec. Nov grob Sinoči ob sedmih je umrl v v Charity bolnišnici Michael iVranich iz 8910 Cannon Ave., | star 61 let in rodom Hrvat. Tu-1 kaj je bival nad 40 let. Bil je ! član društva Zrinjski Franko-.pan št. 403 HBZ. Zapušča soprogo Ano roj. Crnkovič, hčer Katarino, sinove Matthew, S 2/C Louis, S 2/C George in Williama ter vnuke. Pogreb bo v soboto zjutraj ob desetih iz pogrebnega zavoda Louis Fer-' folia v cerkev sv. Imena. ' Za Lauschetovo kampanjo Farmarja Joseph in Terezija Vene, RFD 3, Geneva, O. sta darovala $5.00, Frank Jeran iz 14900 Cardinal Ave. pa tudi $5 za pomoč v Lauschetovi kampanji. Prav lepa hvala vsem skupaj. Na bolniški postelji 1 Dlje časa se nahaja na bolni-, ški postelji Mrs. Mary Brinšek, . 1.064 Addison Rd. želimo, da bi ■ se ji ljubo zdravje kmalu povrnilo. I v domovini I >1 >h čpln ^ ' ic Cek elesmk nam je % K™ $30.00, katero :iii 5 Sl°venska za- jski P°možni s Kv i .Prispevke za re-enw°Vini- Z^ruga % 7to. J** darovala prav Nv^PŠa hvala v K 1» i ri domovini. fCioii 2 bolnišnice X "ko zdaj obišče m je, ce veste littial ° p0vel3'stvo za pre-|tazJetal°' ki ga je vodilo de-jfi(]e p°sadk po šest mož od Kaz!nd0 Indije brez nezgo-ame jJJ'fe Je 23,000 milj in 80 ur časa za polet. ^dfža-* * * &ca n Iowa spravijo obso- k-hz v svet s strelja" tfV n mu na-iPreJ denejo Priveže 0 masko- potem ga ŠVofjsvJo. na stol ter posade eni d0;VetniW. Zdravnik W>jenec0ci prostor, kjer ima SrostSrCe ter PriPne na doki ' ,°r belo papirnato tar- i Je dobljena rdeče. %n * * Oni, ki azi'iske propagande je Hi ttu,^ ga izvedli v umetni-Ka2a/lu v Monakovem, ho- Mto na!' da ima Hitler v se" Hfef J?aVno moč. Ko se ^'iti * v!ter približal mar- ateti s°nam, je vsaka zače- •5jalod TTS!,je videl°' kot bi Ostv J. ltlei"J'a na sohe nek n žar. ^tiik • * * * Nr? pesek v pristani-^500 , Danskem je v 50 čevl' dvignil ozemlje % d0J6^ Meščani morajo Casa dvigniti svoje °%ov?- p0sl°Pia> da osta-' Sa,«o neka cer- Siv2 V5' Mletju, je "1 v „ "a>. da so jo morali Samotni legi. Ta ><}n i tako kompletno! \ 3e v'deti samo še vrh ...^et-isi,. * * 1 vojaki prihrani- !' Haz, rja' ki Sa dobe kot %vili t0- da so v Ita-: vsakih $6Plače' ISiki • * * •H talcolma danes 20,000,-v 8W ZVan° hospitaliza-}o nel| 'nski zavarovalnini. Malega na mesec ' SnjJ^j0 v bolnišnico, \\ ?.a Vse Plačan°. seve" * « ' *g°t0V0 dobo. * - < >^fol?anbury>Conn- 1 Unije u ? jev- Bili Ak ^klobučarjev, ki je 5 C6riški delavski fe-JSo la je Potem bojko-, NVn er s tem kršila ' *N j6 fUrUStno P°sta" l »e j sla na sodni j o in te r, u le ni Zed. držav, it firma) kate- : >ti $oSls°dilo odškodni- 51 t 0:000- Pozneje so } >1*234,000. Ta de-i Scij A^eriška delav-k lWimed svojimi uni-;%elol0voljnimi doneski, , ®k0ro dve leti. 5V-* * videli, ampak ' *Cko> da rih stekl° je C oK>- Se ga dene nad i Sk p°.in ne kot na-tak; 1 j'h nosimo na * d do?8ftft .0cal stane vse Q 50,00o00 ln danes jih ra-K ^ " oseb. DEMOKRATI BODO POVABILI F. D. R. V CLEVELAND Cleveland, O. — Izvršni odbor demokratske stranke v okraju Cuyahoga je naročil načelniku ,Ray T. Millerju, naj povabi v Cleveland predsednika Roosevelta in podpredsedniškega Trumana. Mr. Roosevelt naj bi prišel v Cleveland za zaključek kampanje, koncem oktobra ali začetkom novembra, Truman pa naj bi imel v. Clevelandu svoj otvoritveni govor za kampanjo. Dalje so demokrati sklenili, da bodo podvzeli veliko kampanjo za registracijo volivcev. Samo tedaj, če bodo registrirali dovolj svojih volivcev, smejo upati demokratje na zmago v državi Ohio. ——-KJ-—— Naročnikom na Jutrovem Pri Hrenovih, ki so vam 13 let tako pridno in redno prinašali naš list v hišo, so zdaj odrasli in treba je dobiti nove raznašalce. Potrebujemo TAKOJ DVA za okolico od 93. do 116. ceste, Prince, Reno, Way in tam okrog. Kdor ima svojega sina ali hčerko, ki bi bila pripravljena raznašati list, ali če kdo ve za katerega drugega, naj nam to takoj sporoči, prosimo. Pokličite HEnderson 0628, ali pa povejte to našemu zastopniku Mr. Walterju. Upamo, da se bo dobil kateri za to delo, ker bi zelo neradi pošiljali list po pošti, katerega ste dozdaj prejemali redno vsak dan, ko je izšel. Prosimo torej naše naročnike, naj bi nam šli v tem oziru na roke, saj bo tudi njim v korist in udobnost. r i AMERIŠKA DOMOVINA" XHBRICAN HOME . SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HInderson 6628 Cleveland S. Oblo. ___Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta (4.00 Za Ameriko ln Kanado, 6etrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Kuclld. do raznašalclh: Celo leto $6.50. pol leta $350. četrt leta $2.00 ___Ponamenm itevUka » cente_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $650 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year U. s. and Canada. $3.50 for 6 monthr. Cleveland, by mall. $4.00 tor 6 months U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Euclid by Carrier $650 per year; $350 tor 8 months. $2.00 for 3 months. __Single copies 3 cents_______ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Offlee at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 209 . Thurs. Sept. 7, 1944 In po vojni - kaj? V poletju 1918 smo bili gotovi, kakor smo gotovi danes, da bomo zmagali Nečijo. Takrat smo natančno vedeli, ali vsaj mislili smo, da vemo, kako bomo napravili, ko bo vojna končana. Kakor danes, smo imeli tudi takrat načrte. Morda niso povsem odgovarjali, kakor morda ne odgovarjajo današnji. Toda ko je bila prva svetovna vojna končana, smo nehali misliti na tiste načrte. Parne piščali, ki so oznanjale konec prve svetovne vojne, še niso bile dobro utihnile, ko smo se že zazibali v sladke sanje. Pozabili smo na vse načrte in smo izvolili menda najslabšega predsednika, kar so jih še imele Zed. države — Hardinga. Zibali smo se v sladkih sanjah povojnega miru in mislili, da smo zopet v normalnih časih, torej je pač vseeno, kdo je naš prvi izvršni uradnik v Beli hiši. Za nas Amerikance je bilo takrat prvo in glavno vprašanje — prohibicija. Med tem, ko smo se mi dajali, kdo sme in kdo ne sme vzeti k sebi požirek alkoholne pijače, je začela svoj tragični obstoj liga narodov. Za nas je bil bolj važen boj za ali proti 18. amendmentu, kot pa je bilo vprašanje organizacije, ki bi zagotovila svetu trajen mir. In v tistih časih, ko je bilo za Amerikance glavno dnevno vprašanje prohibicija, je marširal Mussolini v Rim, Hitler je začel oznanjati svoj nacizem, Japonska je začela utrjevati otoke na Pacifiku, katere ji jemljemo sedaj nazaj z velikimi stroški in ogromnimi žrtvami. Kljub temu, da je vladala pri nas precej povoljna prosperiteta, se je svetovni ekonomski sistem že sumljivo majal. Pred pragom je bil največji ekonomski polom, kar jih je še videla zgodovina. In ko so bile take katastrofe v delu, kaj smo mi delali? Poleg boja za ali proti prohibiciji, nas je zanimalo, kdo bo najdlje presedel na visokem drogQ; imeli smo tekme, kdo bo najhitreje prehodil ameriški kontinent in hodili smo gledat, kdo bo z večjo furijo plesal tisti slavni "Charleston." Zanimale so nas torej stvari, ki niso za resnega človeka nobenega pomena v vsakdanji borbi za življenje. Ni nas zanimala vedno bolj rastoča brezposelnost, ni nas zanimalo,'č'e bo šel ameriški farmar na boben. Pa kaj, na borzi je cvetela kupčija z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji in prostorov je bilo dovolj, kjet smo lahko do bili pijačo, prohibicija gor, prohibicija dol. Tedaj je prišla depresija in vseh tistih neumnosti je bilo naenkrat konec. Obstali smo in zijali. . . In zdaj, ko bomo enkrat našeškali osišče, ko bodo zma goslavne sirene utihnile in ko bomo prespali veseljačenje prvo noč po vesti, da je vojna končana, ali se bomo zopet zazibali v sladko brezskrbnost, v kakršni smo spali deset let po prvi svetovni vojni? Vsaj upamo; da ne bomo. Imeli smo že eno bogato izkušnjo v tem in postali smo mnogo bolj modri od prve svetovne vojne sem. Morda nam je bila takrat izkušnja potrebna, kot mora iti otrok skozi vse otroške bolezni, ošpice, bez gavke in podobno, predno doraste. Zdaj je na vodstvu druga generacija, kot je bila po prvi svetovni vojni in morda je ta veliko bolj poučena o vsem, kot je bila ona pred 26 leti. Naši fantje in dekleta so takrat morda gledali na svoje voditelje kot na nezrele in ne dovolj previdne in ne dovolj preudarne. Danes so ti v njih čevljih in ti imajo zdaj našo bodočo usodo v svojih rokah. Morda bo ta generacija toliko modra, da ne bo delala napak svojih prednikov, radi katerih napak je in bo še moralo umreti toliko mladih fantov na bojišču. Ne more biti več dolgo Nemški oprijem na zapadni Evropi postaja vedno šib kejši in Balkan se ruši Hitlerju pod nogami. Še nikoli ni bil konec vojne tako blizu, kot se zdi prav zdaj. Ako bi bila Nemčija, kot je bila leta 1918 v njenih sedanjih čevljih, bi bila že davno kapitulirala. Toda Hitlerjeva Nemčija je iz drugega kova in nekateri veščaki trdijo, da se današnja Nemčija ne bo zrušila naenkrat, ampak da bo poginjala počasi. Vojaški eksperti trdijo, da bo treba najprej premagati nemško armado, potem bo šele klecnil na kolena narod. V prvi svetovni vojni se je zrušila Nemčija najprej v notranjosti, dočim je bila armada še kolikor toliko cela. To Hitler tudi uporablja v svoji propagandi trdeč, da nemška armada ni bila premagana leta 1918, ampak da narod ni vzdržal in je bil kriv poraza. V tej vojni je pa nemška armada tista, ki je doživela strahovite poraze in silne izgube. Samo v zapadni Evropi je imela do 400,000 izgub, dočim preti drugim divizijam v Italiji in na Balkanu isto. Hitler drži nemški narod v kleščah in ga bo držal, dokler ne bo nemška vojaška sila zlomljena. Toda zavezniki pridno razbijajo nemško Wehrmacht. V zapadni Evropi je izgubila Nemčija od 6. junija, od dneva invazije do danes, kakih 60 divizij, kar niso mačkine solze niti v nemški bojni sili. Hitler morda upa, da se bo vzdržala A^ojska za Siegfried linijo čez zimo. Toda kaj pa je danes tudi največja trdnjava? Prihrumi zračna sila, pa jo razbije. ParaŠutarji se spuste daleč za linijo in primejo sovražnika za hrbtom, pa je po njem. Iz Barbertona Priloženo pošiljam naročnino še za eno leto za dnevnik Ameriška Domovina in obenem pa se želim javno zahvalit potom tega lista, ki je tako razširjen po Ameriki, da sem ga celo brala v javni knjižnici v daljni Minnesoti. Zahvalo sem dolžna mojim sorodnikom v Chisholmu, Minn. Prav tako se jim zahvaljuje tudi moja prijateljica, Mrs. Jennie Podlipec, za vso prijaznost, postrežbo in trud, ki so ga imeli z nama v tednu, ko sva se nahajali med njimi. Kljub temu da jim je gazolin pičlo odmerjen, so nas vozili na vse zanimive kraje blizu in daleč. Posebno Mr. Louis Novak je porabil vsak prosti čas ter naju vozil okrog in nama razkazoval razne zanimivosti. Hvala Louis. Njegova soproga, moja se-strična, naju je tudi gostila in skrbela za najino razvedrilo, kljub temu ,da dela v rudniku (v open pitu). Veliko žena se je tam osrčilo in so se podale na delo v rudnike, seveda samo v odprte, a vendar je tudi to jako naporno delo. Pa je že tako, da kar žena hoče, da tudi zmore. Vsa čast jim, da so priskočile na pomoč v tako resnih časih. Iskrena hvala moji teti in svaku Mr. in Mrs. John Baraga ter družini. Počutila sem se med vami, kot nekdaj v starem kraju. Dalje lepa hvala Mr. in Mrs. Jack Mlakar, Mr. in Mrs. Jack Petrič, ki so nas prav imenitno pogostili ter za ves čas, ki so ga zgubili z nama. Prav tako lepa hvala Mr. in Mrs. Wujnovič na Hibbing in Žleb-nikovin ter sploh vsem prijateljem, kajti vse povsod so nama postregli s sladkim vincem, ki nama je kaj prav prišel pri gašenju žeje, kajti tam vam ne dajo vode, pravijo, da jo imajo na "ipider." So modri, kaj ? Da so Slovenci tam tudi podjetni, se vidi tudi iz tega, ker jih najdeš vsepovsod, različni trgovci in tudi v mestnih službah jih je več. Imajo krasno cerkev sv. Srca Jezusovega in župniku je pa tam Rev. Shifrar. V javni knjižnici pa imajo Slovenci tudi svoj predal za slovenske knjige in slovenske časopise. Mrs. Podlipec je hodila kar tja titat svoj dnevnik. Naj pripomnim, da imajo na Chisholmu najlepše in $o vsej Ameriki poznane ljudske šole, ki nudijo otrokom raznovrsten in brezplačen pouk. Nama se je tam jako dopadlo sploh vse. Jaz sem najbolj občudovala mogočne odprtine "open pit" rudnkiov, človek nehote premišljuje naravno ustvarjenje in mora tudi poveličevati delo človeških rok ter razum, ki us^ar-ja in spopolnuje delo Stvarnika. Končno še enkrat pozdravljam vse gori imenovane in vse druge prijatelje, posebno pa Ložane in če kateri kdaj pride v Ohio, naj se ne pozabi ustavit v Magic City of Barberton na 15. cesti pri Žagarju in Pod-lipcu. Frances Žagar (Matijeva iz Kozarišč) Jennie Podlipec, 123-15th St. N. W. Barberton, Ohio. -/ mladeniča v odločnega moža rojak, katerega slava in modrost slovi širom ameriške Unije. Ob mraku,- ko posedamo v počitku na verandah lastrtih domov, trudni in izdelani od trdega dela in neznosne vročine, i kako nam je gorko in prijazno pri srcu, ko se spomnimo "v tem mestu nam gospodari sin naše krvi" S smehlajem na ustih ugotavljamo "in letos kandidira za guvernerja državi, ki šteje 7,000,000 ljudi med tem, ko nas je vseh Slovencev v tej državi komaj 1 odstotek skupnega prebivalstva." Ali ni i to nekaj izrednega, nekaj, kar se pojavi v tujini mogoče vsakih tisoč let, da se iz takega malega naroda rodi sin, kateremu so prirojene izredne lastnosti, da se potoni lastnih ambicij dvigne na njivo najvišjega administrativnega uradnika v državi. K temu podvigu pa je potrebno jekleno potrpljenje, izredna razsodnost, čisto in plemenito srce. S tem bla-grom je naš dični rojak Frank J. Lausche obilno oddarovan. Zgoraj smo navedli, kako ponosni, kako veliki se med maso 7,000,000 počutimo, toda nismo pa pri tem pomislili, koliko smo pripravljeni prispevati, da se naša iskrena želja tudi uresniči. Vprašajmo se, ali bomo dejansko pokazali, da strumno stojimo za našim narodnim sinom, ki kandidira v državi v najvišji urad — in če nam je to res pri srcu, potem moramo biti v nedeljo 10. septembra vsi navzoči, ko bo v imenu Slovencev otvoril gu-vernersko kampanjo na prostem v vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. v Euclid, Ohio. Komur je pri srcu, da bo Frank J. Lausche guverner države Ohio bo GOTOVO NAVZOČ. Euclid Roosevelt-Lausche kampanjski odbor. Podružnica št73 SMZ Frank J. Lauschetov dan Vsak narod, kateri v sebi čuti narodni ponos in narodno zavest proslavlja može,, ki so se dvignili iz navadnega zemljana j do visokega mesta. Kakor ima- j mo v duhu izredno bogate duševne in prosvetne delavce, ta-i (o je iz naše sredine zrastel iz Cenjeni člani podružnice št. 3 SMZ; zopet se je približal prvi četrtek v mesecu. To je dan, ko se vrši redna seja naše podružnice in sicer ob 7:30 v navadnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. in ker bo to zadnja seja pred konvencijo, je pričakovati, da se članstvo udeleži v čim večjem številu. Na tej seji bo podanih več važnih poročil, tikajočih se konvencije, ki se bo vršila kot že omenjeno v Slovenskem društvenem domu v Euclidu, Ohio, in sicer 23 .septembra. Ker jso pa člani podružnice preveč zaposleni v vojnih delih, sta na-prošeni podružnica št. 14 pa št. 3, da se bo vse delo za priprave lažje izvršilo, to je, kar se tiče večernega programa in banketa, da bo vsak navzočih imel tudi nekaj zabave.' Glede tega so že imele tudi vse tri podružnice skupno sejo in vse priprave so že v lepem teku, potrebno je le, da se še mi odzovemo za pomoč. Kako je pa kaj naša kampanja za pridobivanje novega članstva. Letos smo jih prav malo pridobili in ker je ta seja zadnja pred konvencijo, bo s tem dnevom tudi ikampanja pri naši podružnici zaključena.) Kdor ima še kakšnega rojaka za sprejem ,naj ga pripelje na sejo (nocoj) v četrtek. Vsem članom naše podružnice pa polagam na srce, da kljub temu, da bo sedaj kampanja zaključena, da ne prenehate agitirati in pridobivati novih članov, saj vam ita^ ni za nagrade. Dal Bog, da bi bilo že skoro vojno konec, da nam bo tako Hitler bo najbrže poskušal podaljšati vojno, ker vsak nov dan vojne pomeni zanj še en dan življenja. Well, svoje preostale dni bo kmalu lahko štel na prste. lažje pomnožiti vrste naše Slovenske moške zveze, ker do sedaj nam to ni bilo mogoče, posebno zadnjih par let ne. Da smo pridno delali ves čas od ustavitve naše podružnice in da smo obdrževali višek članstva okrog 250 članov in več vse od časa predzadnje konvencije, je razvidno iz naših rekordov, da je podružnica sprejela do 30. junija tega leta 369 novih članov, od katerih jih je bilo v tem času 92 črtanih in odstoplih članov. Dalje naša podružnica beleži v teku šestih let od svoje ustanovitve do danes 24 smrtnih slučajev, za katerih dediče je izplačala SMZ po lestvici $1,075.00; na glavni urad pa smo poslali v asesmen-tih od 1. januarja 1939 do 30. junija 1944 vsoto $3,697.25, kar izkazuje, da ima naša podružnica v glavnem uradu še dobrih par tisoč dolarjev; skupni upravni stroški pa mi za enkrat niso znani. Da omenjam večkrat število članstva naše podružnice v svojih dopisih, je pa zato, ker vem, da naše člane, kateri se ne morejo udeleževati rednih sej radi zaposlenosti, kljub temu zanima vedeti, kako podružnica obstoji. Za danes pa sem pobral iz knjig še druge rekorde, da si tako lahko napravite boljšo sliko o delovanju naše podružnice v dobi zadnjih šest let. Z bratskim pozdravom in na svidenje nocoj na seji, Charles Benevol, preds. Septemberska številka "Novega Sveta" Te dip bo izšla septemberska številka družinskega mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "Danes in jutri" (uvodni članek) ; "Pregled" (političnih in drugih dogodkov); "Vsi so prihajali" (narodna pesem); Dr. D. Doktorič: "Doba sv. Cirila in Metoda" (članek); Dr. John Zaplotnik: "Bernard Ločni-kar" (življenjepis); J. M. Trunk: :"Tihe ure—Ni bilo, ne bo" (premišljevanja); E. G.: "Slepa gospa Marija" (črtica) ; B. B.: "Prekletstvo" (črtica) ; "Izreki"; "Slovenski pi-jonir" (opisovanje zgodovine slovenske naselbine v Milwaukee in tamkajšnih slovenskih družin); "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo); "Za smeh in zabavo"; M. Seeman-A. Lebar "Dve kroni'* (zanimiv roman). Družinski mesečnik "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu, razen v mesecu avgustu. Vsak mesec prinaša zanimivo zbrano čtivo svojim naročnikom. S prihodnjo številko začne v tem listu izhajati nov zelo zanimiv roman "Nevesta z milijoni." "Novi Svet" je imel dosedaj vse skozi zelo zanimive povesti in romane. Ta novi roman pa je nekaj posebnega. Ljubitelje zanimivih povesti in romanov vabimo, da si naroče "Novi Svet" da bodo skozi jesen in zimo brali ta zanimivi roman. "Novi Svet" stane letno za Združene države samo $2.00; za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.00 na leto. Naročnino je poslati na: Uprava "Novi Svet," 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. 25 NAGRAD se odda vsak petek večer prifari $va Vida pod cerkvijo ob 8:45 PRIDITE IN PRIPELJITE PRIJATELJE IN SOSEDE! Domača fronta V ladjedelnicah in pristanišč-nih napravah primanjkuje 30,000 delavcev Ralph A. Bard, podtajnik za mornarico, nujno poziva na "delo, podvojeno delo" v ladjedelnicah mornarice in vseh podjetjih, ki delajo za mornarico, ter v pristaniščnih napravah in zasebnih tovarnah in ladjedelnicah v vsej državi, ki delajo za mornarico. Naznanil je, da primanjkuje 30,000 delavcev v ladjedelnicah, pred vsem na obrežju Tihega oceana. Bard je zahteval, da vsi mornariški nastavi j enci "ostanejo na svojem poslu," ne glede na to, da je mnogo govoric o miru in navzlic dogodkom v Evropi, ter da tako omogočijo naši mornarici, da "zvali na Japonce vse nakopičene sile našega brodovja in naše produkcije." Produkcijska bitka mornarice se ne bo končala, predno ne bo Japonska popolnoma potol-čena, je dejal Bard, tako da bi moralo biti zaposlenih v enem letu ravno toliko delavcev v naši mornariški industriji kot sedaj. "Mornarica se zanaša na vas — in mi vemo, da je ne boste pustili na cedilu," je Bard zaključil svoj poziv delavcem. Razne vesli Delavci v Nemčiji Stockholm, 18. avg. (ONA) — Ob istem času, ko je Gestapo začela klati nemške . generale, da bi očistila armado ne-sigurnih elementov, je začela tudi gonja proti nemškim delavcem, in sicer pred vsem v nekaterih mestih severne Nemčije. Najhujše je v Hamburgu, kjer pravijo da izvrši Gestapo na dan po 30 in več smrtnih obsodb. Zanesljive vesti o tem, kar se dogaja, prihajajo iz Nemčije po skandinavskih mornarjih, ki prihhjajo v Stockholm iz Bremena in Hamburga. Ti mornarji potrjujejo, da delavske podtalne organizacije nemotene poslujejo v vseh severnih mestih Nemčije, ter da jih to preganjanje in množične usmrtitve niso zadušile. Te organizacije bi podpirale vsako resno revolto v armadi. Ker pa te dozdaj še ni, posvečajo svoje sile pred vsem zastajanju dela in pasivni rezistenci, na ta način pripravljajoč uničenje vseh reakcijonarnih skupin v Nemčiji čim bo mogoče nastopiti. Baje razpolagajo te organizacije z obširnimi seznami vseh takih delavcev, ki so postali sokrivci nacistov, in ki bodo radi tega izključeni iz vseh delavskih organizacij po vojni. Tudi nacistične zločince imajo zapisane. V večjem številu krajev je bilo izzvanih več delavskih štrajkov, deloma radi slabih razmer glede dela, včasih pa tudi iz drugih vzrokov. V Hil-desheimu je 100 tujerodnih delavcev štrajkalo celo nič manj kot 14 dni. Nekje drugje so morali gestapovci aretirati veliko število žena, ki so protestirale radi tega, ker je bila objavljena prepoved, da se ne sme več pošiljati vojakom na fronto zavojev, katere so ljudje Vajeni dostavljati redno svojcem pri vojakih. Posebno številne pa so aretacije Nemcev radi prestopkov v zvezi s podporo vojnim ujetnikom, tujerodnim delavcem, dezerterjem iz nemšk^ de, Zidom in članom P"' gibanj vseh vrst. Jasno, da je nemir in1" voljnost največja v vrs^ jerodnih delavcev, biti zadovoljni z Wn°j! bejšim življenjskim s. dom kot nemški delav^ ko je število takih del® so jo popihali iz Vzh° . sije radi bližajoče se ^ varnosti. V Hildeshel". pred nekaj tedni Pobe^ Rumunov, ki so enos • I pustili svoj posel in znano kam. V okraju pa je pobegi1'18, na. vojnih ujetnikov, J® rimi se je nahajalo ne landcev, ter je neda J nizirala partizanski zdaj napada železnih PripovetSke na plošči Na Irskem živi moz> ■ kal skoro sto let i11 mnogo starih narod'1^ vedk, katerih mladis več ne poznajo. Da dragoceno narodno 6 ^ bilo in pozabilo, so P0^ dublinske univerze P njegove stare P na gramofon ske Tako bo staro nai'0^ ostalo ohranjeno P°z vom. .....—--- Oni dan sem se n{ počutil (za spi'eme^, počuti tele na sv. Ju zagleda zeleno gnlilJ'' mladi; ali pa kot podnevi nažvižga,11 pa prav sladko zasP1' častitljivem razpol^ v koloni prazniš^0 ^ rekel eno na čast ^ Pa je stvar dreg^'J. šega pesnika Ivan^j s'tako sveto potrp^ tvuje vsak dan tako dragocenega c. j Ioni, pa je šel in &0L sem o pšenici, o 111 fj cah in o škrjanc« ^ verze in to res z "j žnodtjo in s tak° j; prisrčno zamisli ' jij: vem, ali je Ivan j! jj polju, ali sem ^ ne bo radi tega o"1 j,j večno prijateljstvi j lagal., da naj bi se $ nje, da sva hodjj j žitnim klasjem °b 'jjo! roke — Ivan z ne 1 yi poln prelestnih i1® je' pa ob njem kreV's J škornjih. Razume'^; bo popolna, če n^f koračnice menišeV-J pritrkavajo z vis°, s* • • c YC<* ma vsipljejo v s | spomin. f Torej posluša J sem o našem dimo z Ivanom v jn ko češe zlato SO^M kah in ko mak: . ," Co sam pri sebi. "Za Ve- * dobro, da odidem; in ores h - ZOper kraljevo tesa boj zoper cer- 8) J Pa ne verjamem, te-enj m štel v čast, kri in uba Zastaviti zanjo." Do d(J.ati je bivala s po- ' hišici Veroniko v naši Za lepo cerkvi" je že 1Ua »a obrežni poti. eeift0 nekaJ časa bolna in j faCa le,Žala in Ie 8 te" i T0(j„ sko*aj ohromele Eitvol j o fm^o!i J6 nisem vi-ko,. [ ;e£a žalostne. "Ka- 15 Iožp "J " sicer ^be^j JOCl> tam iz poseb- fc' sv°ji drugi osebi Hi tU(J evharističnimi po- 1 ter d P° sv°ji človeški ^ in i* Pozna vse njene eN0Pi čine- Zlasti ka-!*l^J morala često dol-K pa • v bolečinah brez Ne ji® u'edala tja večni foal „?edh odsvit je raz- ob oltarju. ' ^ Ua lmela slabo noč, 1 Od b sp°znal na njenih "slo ^ enja trudnih očeh. iSSa? Stegnila naproti S ie' nki in je deja" Ali 1. mian' da me Ss j. Je dal Zurlau- [»nZ°Tnice> da tak0 ili St* v nam? PaČ tl %re | Sn° dolgočasno, I j„ »tine prepisovati, •" Znamovati! Ubogi .' iiati , "M t ter mi : g°Vorilrajne počitnice!" t' ^ar l v ž ,nože vendar us- ^ slik. i in Pustiti, da e uKarv> • v' ' veste " Je vprašala. Udarih ne ceni veliko l Vdr °Sti za slikanje. ^ Ugega namerava. 10 tej °dgovorim, sem slišati vašo k K,' da bi Postal ne straže v Pari- i nik l(SGVJarizu!" je vzkli-' hiP Prestraše-t'Hv 0 sem ji vse je bilo v iSl g0dil° in ka^ mi SS5- ?ke1' ^ za ne- k PotP aprla oči in l ^'Ma]^ me je ijubez- 4Ssmjekia- tj % je %Je Prav svetost \\z' da ^a nekaj let O* nJeL8ieer mladim K švicalTen kraJ' in f? mi častni^ : .^'Katerega, ki je lo \ difU' dozdaj ostal z Vegovo po-v tndi v bodo- !a)0 "0lžni smo mu ^ Ptič .Ja naše premo- ^ bi ? od sv°j^a % h\ Tdl- Tebe je CJev " tUdi za ohe se- C Nol roške v Watt-Zakaj ni- s^ d naše ob LV>be za vse to. In IS^ si ne ko za si- W* iv" ^ P* ^ hvaležnosti iS?01«!*^ kakor °če- IV ^oj tnjesovo željo. I HvYln> z Bogom! ■fc moja molitev te bosta spremljala." "In vas naj pustim tako čisto samo doma?" "Jaz nisem nikoli sama. Bog je vedno pri meni, in jaz umem prav dobro govoriti z njim. In potem je tu stara zvesta Veronika, ki mi marsikaj pove in me po svoje razvedri. In zdaj se tudi spet vračajo lepi dnevi, potem pa lahko cele ure sedim pod češnjo na vrtu in gtedam ljube ptice, kako se veselo igrajo. Ne, ne, zavoljo mene ni treba, da si v skrbeh, Damian! Pojdi torej pogumno v Pariz! A prosi svetega angela variha, da te vodi. In če se ti bo kdaj hudo godilo in boš v nevarnostih za telo ali dušo, spomni se, da mati doma moli za te. Saj ne morem nič drugega delati!" Njene ljube oči so se bile zalile s solzami; a pri tem se mi je čisto prijazno nasmehnila in rekla: "Idi zdaj in javi Zurlau-benu svoj sklep!" Našel sem botra na vrtu, in že iz načina, kako je nosil španski trskovec na rami, sem uganil, da je kaj dobre volje. Vzrok temu je bila med drugim ravno budalost, ki sva jo jaz in Verenica prejšnji večer nago-dila gospe teti. Boter je namreč vsak dan hodil k maši k Sv. Ozvaldu, kjer so imeli Zurlau-beni svojo grobnico. Teta je bila tudi tam, in na potu domov se ji nič ni bolj mudilo, ko praviti botru, kako in zakaj je mlademu Muosu prepovedala v hišo. A glej spaka! Ne da bi se general razsrdil zavoljo te vesti, se je marveč na veliko jezo gospe oskrbnice smejal, češ, da sva midva mlada prava navi-hanca, in da v tem nikakor ne najde tistega velikega zločina, ki je bil teto toli ogorčil. (Dalje prihodnjič) Vabilo na otvoritev kampanje Lauscheta in Roosevelta dne 10. septembra v Slovenskem društvenem domu, Euclid, Ohio "Zamujena sreča je v starosti kovač srca" Ak' človek v duhu gleda ure zamujene, Po pot' ko danes hodiš sam brez tovarišije, Mrzli pot na čelo marsi'krat doide,' Zakaj si zbal se srečat' prot' idoče sreče, Sreče zamujene, v starosti so srca kovači, V srce prišli so neusmiljeni gostači, Če ednega utolažiš, da se pomiri, Se drugi, bolj močnejši, v tebi oglasi, Marsi'krat v družbi opazuješ smeh, Ko vidiš tovarišijo sedeti po stoleh, Vsak bi rad oblažil glas pekočih sreč, Če nje bolj tolaži, bolje so kričeč, Ti srca gostači, povsod gredo s teboj. Sreče zamujene so tovarši tvoj', Oni ne poznajo tolažbe, ne solza, Razjedajo v tebi oboke od srca, Poslušaj glas srca, kar tebi narekuje, Povelje dan od srca, večkrat je pekoče, Ubogaj ga, ker to je tvoje sreče klic, Skesanih solz nikdar ne bo na tvojih lic, Ako bi bil poslušal kar srce govori, Srca kovači tudi prijat'li tvoj bi b'li, Poslušal bi prijetni glas in njih odmev, In tucl ti bi z njimi pesmico zapel. Ta pesmiča zapeta, naj se tak glasi, Desetega septembra v Euclid gremo mi, Poslušat Frank Lauscheta, tako on veli, Da glasove vseh Slovanov, da vse on dobi, Dobro je poslušat naš'ga Franka glas, On vedno je pripravljen braniti domu čast, Vsak, kateri odklone naš vesel poziv Ta kovale v srce nove bo dobil. James I. Rotter. "Vsako jutro vaju moram po petkrat klicati! Ves tresoč se in potem Marko sede na posteljo in se prične oblačiti, dočim Tine spi kar naprej. "Kaj ne boš vstal?" ponavlja oče osorno, toda Tine zamrmra nekaj nerazločnega in potegne odejo čez glavo. "Lenoba!" Oče plane k postelji in po-, tegne odejo raz Tineta, ki se še, vedno v snu, zvije kakor črv, ko 1 ga pohodiš, in stisne h kolenom glavo, ki pa mu jo oče že naslednji trenutek dvigne talko, da ga prime za lase. Tine zakrili z rokama, skoči na tla in zajoka. Počasi se vendarle zdrami, preneha jokati in se prične oblačiti, med tem ko oče že v miljontič, toda danes v prvič in prav gotovo ne zadnjič, ponavlja vse tisto: da sta lenobi, da ima samo sitnosti z njima, da samo zapravljata čas in njegov denar, da zaman plačuje inštruktorja, da . . . da—. Neumita, razmršena in brez zajtrka sedeta Tine in Marko h knjigam. Tine si menca oči in ponavlja francosko lekcijo, ki jo mora znati na pamet, toda čim dlje jo drdra, tem bolj se mu mešajo stavki in besede, dokler ne omahne njegova glava na knjigo in zadrema. Marko ponavjja zgodovino. Od Dušana Silnega do bitke na Kosovem še gre nekako toda bitka na Kosovem . . . Kdaj je že bila? Leta . . . leta . . . Marko se zagleda skozi okno, Zunaj sije sonce, mehko svetlo zeleno kostanjevo listje se le-skeče in sredi njih se na pokončno stoječih grozdih odpirajo cvetovi . . . Med tem budi oče Majdo, da bi pomila posodo od včeraj zvečer. Nekaj se izgovarja češ, saj pride vsak hip postrežnica. Toda oče zahteva red. Posodo bi morala pomiti že včeraj in ker jo ni, jo mora pač danes in konec. Marko sliši, kako se v kuhinji prepirata in kako oče godrnja: "Da moram ravno jaz imeti take otroke, da . . ." Potem sliši, kako Majda ropotaj e pomiva posodo. Natanko jo vidi, kako stoji na pručki in s svojima drobnima rokama sega v veliko posodo z umazano vodo, ki stoji na štedilniku in oče, visok in mračen jo skozi zlato okvirjene naočnike strogo nadzoruje. Marko prisluškuje ropotu v kuhinji in med tem opazuje ptiča, ki se spreleteva na kostanju z veje na vejo in ščebeta. Tako svoboden in brezskrben je on, Marko, samo tiste pol ure, ko se brez slabe vesti, to je,, če je dopoldne znal ali pa sploh ni bil vprašan, vrača iz šole domov. Toda čim je doma in se vrata zaklenejo za njim, ostanejo tako zaklenjena do naslednjega jutra, ko mora zopet v šolo. Ves dan mora presedeti pri knjigi. Oče hoče tako. Hoče, da bi bili on, Marko, Tine in Majda odličnjaki, hoče, da . . . toda on, Marko bo danes vkljub vsemu in vkljub inštruktorja ... iz zgodovine— Marko se strese. "Bitka na Kosovem . . . po DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE . ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen-v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Janitor dobi službo Sprejme se janitor za restavracijo. Dobi tudi stanovanje in hrano. Sprejme se tudi ženska za kuhinjsko delo in sicer samo za ob petkih zvečer. Zglasite se na 390 E. 156. St. (213) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (211) Moške in ženske / se potrebuje za splošna tovarniška dela , ^ 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77i/2c na uro Ženske 62y2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. " :■ ^ ' ., . ..: -J Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. tej bitki je morala Lazarjeva vdova," Milica ... je morala . . . kaj, kaj še? Tudi njegovi mami je ime Milica. Pred dvemi leti je odšla. Z očetom sta se neprestano prepirala . . . Pred nekaj tedni mu je poslala lepo knjigo. Komaj pa jo je pričel citati, mu jo je oče vzel in jo zaklenil v omaro. "Raje se uči francoščine, matematike in zgodovine, da ne boš nosil domov slabih redov!" Tako je vedno, čeprav bi Marko rad včasih čital . . . "Pojdita k zajtrku!'' zakličej oče skozi vrata. Marko se zdrami iz svojih misli in ne da bi oče opazil, sune z nogo pod mizo Tineta, ki se v trenutku zbudi in dvigne glavo iznad francoske knjige. Po zajtrku se Tine in Marko preoblečeta za v šolo. Tudi oče se odpravlja v urad. Ko si hoče natakniti čevlje, vidi da niso očiščeni. "Tine, kaj je to?" Seveda, včeraj je skozi okno prežal na pse, da bi jih polival z vodo in ni utegnil pomisliti na očetove čevlje. Ves preplašen strmi zdaj v prašne čevlje, ki mu jih moli oče pod nos. "Kaj je to?" ponovi oče. Tine hoče pograbiti čevlje, med tem pa mu že prileti zaušnica in priletela bi še druga, če bi v tem hipu ne pozvonilo na vratih. "Smrkovca," zasika oče. "Delam za vaju, vidva pa . . ." Marko in Tine pograbita šolski torbici in smukneta skozi vrata na stopnjišče in od tam na ulico. Trudna in sama ne vesta zakaj žalostna, se počasi napotita v šolo. MACHINE REPAIRMEN TOOLMAKERS TOOL GRINDERS TOOL ROOM LATHE HANDS TOOL ROOM SHAPER HANDS TOOL ROOM MILLING HANDS INŠPEKTORJI LINE POMAGAČI MACHINE OPERATORJI Dnevni in nočni šift 100% vojno delo Plača od ure, overtime in od kosa 10 ur na dan, 6 dni v tednu Gotova bodočnost po vojni z družbo, ki dela že 60 let. Bishop and Babcock Mfg. Company "Parl&y-vous" — Moštvo angleške kraljeve zračne sile, ki je nastanjeno v Normandiji, se pet večerov na teden uči francoščine. Stika je bila posneta v šolski sobi v neimenovani vasi v bližini angleškega zrakoplovne ga polja. Poučuje jih mlad dijak. 1285 E. 49. St. blizu St. Clair Ave. (211) SNOOT STRAIGHT W»0« B*«l MHT "" MUM Gospodinja se sprejme Sprejme se hišo gospodinjo za delo v Westlake, O. Lahko ima tudi enega otroka. Cez nedeljo gre lahko domov. Nič pranja. V družini sta dva otroka. Zglasite se ali pišite na: Fred Kuznik, 1749 Canterbury Road, Westlake, Ohio. Tele-ion: Westlake 1181-W. (211) Kupujte vojne znamke! MACHINE OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMAGAČI DRILL PRESS OPERATORJI BROCH OPERATORJI SHORT CUT LATHE OPERATORJI INTERNAL IN EXTERNAL GRINDERJI MILLING MACHINE OPERATORJI Dip Tank barvarji TENDERJI ZA FURNEZ TEŽAKI IN TRUKTERJI Visoka plača od ure" in overtime Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave, (211) Dobra služba Sprejme se žensko da bi pra-la in likala; prijazen dom, dobra plača. Dr. Palay, 3632 Harvey Rd., Cleveland Heights. Telefon: YE 1254. (211) Jutro freiješofca Marka' Marko zakrili v snu, kakor bi se hotel ubraniti nečesa grozečega in pri tem zadene z roko v posteljno končnico s tolikšno silo, da se prebudi. Preplašen plane pokonci in se še napol v dremavici skuša domisliti — sam prav za prav ne ve česa, morda tega, kar se mu je pravkar senjalo. Ker pa se ne more ničesar domisliti znova leže, se obrne k steni in položi roko pod glavo, da bi zaspal. Toda tisti občutek, da bi se moral nekaj baje važnega spomniti, mu ne da miru. Znova se obrne v postelji, zatiska oči, toda nedoločeni občutek vendarle ostane. Zato položi roki pod glavo in se zagleda ven v jutro, ki se skozi nezastrto okno komaj zaznavno plazi v sobo. V njegovi sivini se temno odraža kostanj pod oknom, od nekod sliši pretrgano ščebetanje osamele ptice, ki se meša z rahlim in enakomernim dihom njegovega brata Tineta, ki spi v postelji poleg njegove. Zgodaj je še. Ura na nočni omarici kaže šele pol štirih. Lahko bi še spal. Vsaj pol ure. In Marko se obrne znova k steni in zapre oči. Toda spanca ni od nikoder. Tisti negotovi občutek, da je nekaj pozabil, da bi se nečesa moral domisliti, se še vedno negotovo mota nekje po njegovi notranjosti. "Oho!" vzdihne Marko in se okrene. Toda tudi to prav nič ne pomaga in z zavistjo se ozre po bratu, ki tako pokojno spi poleg njega. Njegovi kuštravi lasje se temno odražajo od blazine in Marku se zdi, da se v spanju smehlja. Tedaj se, bog si ga vedi v kakšni zvezi, spomni Marko, da so danes vprašan zgodovino za zaključni red. "V tem hipu ga zapusti negotovi občutek in mesto njega ga prevzame strah. Zgodovina! Vprašan bo, pa ni utegnil še vsega ponoviti in zadnjih deset strani sploh še ne zna. Morda . . . Ne, zadnjič je bil vprašan Delakov, zdaj pridejo na vrsto Drenovec, Eker in tretji bo on, Marko Ferjan . . . Profesor vprašuje po abecedi. Ko bi bil pod črko Z ali Ž, ali vsaj pod R, bi se še utegnil pripraviti, tako pa . . . Nenadoma zagleda pred seboj profesorja zgodovine. Visok in suh je, celo bolj suh in višji se mu zdi, kot običajno. "Marko Ferjan," ga pokliče, "povejte mi nekaj o zlomu srbske sile na Kosovem." "Po Dušanu ... po Dušanu. Silnem je Srbija pričela . . . šla — slabeti . . . in je . . ." Marko jeclja, profesor ga z visoko dvignjenimi obrvmi posluša. "Zakaj se niste naučili?" pravi, ko vidi, da Marko ničesar ne spravi iz sebe. "Povedal sem, kdaj bom pričel spraševati, in natanko veste da sprašujem po abecednem redu. Zakaj se niste pripravili?" Marko molči in čuti, kako iz sleherne celice njegovega telesa curlja znoj. "Najbrže vas ne bom utegnil več vprašati. Osem in štiri-j deset jih še čaka za vami, da j jih sprašam za zaključni red. ! Sedite!" I Profesorjev glas je jasen in miren, brez ostrine, toda Marko stoji, kakor bi ne razumel, kaj mu profesor govori. "Torej, kaj? se zadere nenadoma, da se Marko ves strese. Toda to ni profesorjev glas, marveč očetov, ki stoji na pragu in budi Tineta in Marka, ki je bil za nekaj minut zadremal. MALI OGLASI Hiša naprodaj Na E. 68. St. blizu St. Clair Ave. za 2 družini, 4 sobe zgorej, 6 spodaj. Lepo dvorišče. Na mesec dohodkov $100. Proda se s pohištvom ali brez, jako poceni. Pokličite ENdicott 7789. (211) Hiša naprodaj • Za 2 družini, 5 sob vsako stanovanje, zaprt porč, garaža, kurnice. Vse v najboljšem stanju. Cena $8,600. Hiša je na 978 E. 239. St. 135 čevljev na severni strani, 138 čevljev na rjužni, 65 čevljev zadej. Nobenega agenta. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 23911 Lakeland Blvd. suite 1. (Thurs., Fri., Sat. x) Za 2 družini Proda se hiša za 2 družini, 5 sob zgorej prazne in 6 sob spodaj ; garaža za 2 avta. Hiša je na E. 59. St. lastnik je na 5802 Wade Park. Telefon HE 8048. Cena hiši je $4,500. (210) Par išče stanovanje 4 Mlad zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče ENdicott 1169. (210) Hiša z dohodki Naprodaj je hiša, ki ima spodaj 5 sob, cabinet sink, fireplace, zelo lepo klet, 3 sobe in kuhinjo pa v drugem nadstropju. Trden cementen dovoz, 4 garaže, velik lot. Odprta za ogled v četrtek od 3 popoldne do 8 zvečer. Zglasite se na 7114 Wade Park Ave. (209) Stanovanje iščejo Mirna družina, 4 odrasle osebe, iščejo stanovanje S sob med 55. in 75. cesto blizu St. Clair-ja, spodaj. Kdor ima tako stanovanje na razpolago, naj pokliče po 4 uri Liberty 3260. (211) IKtD KITCHEN PAT is a pmstic mrn^l CLEAI? YI5I0W PLASTIC WINDOWS IN) OIK? AMP BOMB£R PLAKJES SIVE OUR W6HTIN6 M*"" EYE VIEW AND A BULL'S £Y£ HIT.' REFINED USED KITCHEN FATS ENTER INTO THE CONSTRUCTION OP OUR PLANES IN POZENS OF WAYS....... AIRPLANE BUILDERS ARE GETTING A THE WW KUCHIrN UK YOU SAVE A^ TURN IN FOR RATION! POINTS AN P CASH'" Jos. ^olo in POGREBNI ZAVOD ^ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri D®e£b0 . Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo PoSt ^jT C502 ST. CLAIR TVENUE Tel- COLINWOODSKI DBA" Vg/ 452 E. 152nd STREET. Tel.: » J fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftfiii]iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|<'iL^^ Rodney Adams Heating Seili Dajte pregledati in očistiti vaš grelni sistem SEDAJ' ffiA tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste ^ PURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete hranite na kurjavi, če inštalirate' THERMOSTAT. M* . gK AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi ima)fl?at£ ti TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo term«^!** tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. De'0 pertov. ' j 21601 West port Ave. Fft. MIHČIC CAFE 7114 St. Clair Ave. KNdioott NN •% pi to, vino, fcgunje ta dober priKi Be priporočamo m oblak. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 1542S Waterloo Rd. IVaahoe 2237 EDINA BLOVZN8KA IZDALO V Ai, W10A MAOROBNIB BJ»OMJCNIKO\ Tretjič: Morda je preselil postrežbo iz prejšnjega bivališča. Kjer so na razpolago žice, imajo ta naročila prednost pred prošnjami za novo postrežbo. Četrtič: Njegova prošnja za postrežbo je bila morda vložena pred vašo. Mi vam ne moremo povedati, kdaj bo vaša postrežba inštalirana. V mnogih slučajih bo morda šele po končni zmagi. Lahko ste pa zagotovljeni, da se bo vašo prošnjo upoštevalo. To se lahko pripeti vsakemu iz več vzrokov. Prvič: Telefonska postrežba vašega soseda je morda potrebna za vojni napor, ali javno zdravje, dobrodelnost in varnost. Taka postrežba ima prednost na nekaj pripomočkih, ki so na razpolago v vaši soseščini. Drugič: Morda so že napeljani od njegovega doma do centralnega urada kabli. Toda na vaši cesti so morda že vsi pripomočki v rabi. East 61st St. Garage FRANK RICH, lutnik 1109 E. Slsi St. HEnderson 9231 «« priporoča tat porwavlla tu barvanj« vatega avtomobila. Delo totoc in dobro. Kupite *Oeč ^Vojnih bonded za zmago! THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY .(3^ AJalnar CEMENTNA DELA ENdlcott 4371 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "On ne mara sem priti," pripoveduje Dorotija sočutno dalje," on mi je rekel, da vas je že videl in neče nič več o tem slišati, da ste vi prava Elizabeta Wilson. On mi je rekel, da je to samo nekaka pomota. On vas nikakor noče več pripozna-ti za svojo prvo ženo ,in vas tudi ne mara več videti. Vsi moji poizkusi so bili zaman. Lepo vas prosim, komu naj se potem vrjame?" Elizaibeta je jako pozorno poslušala pripovedovanje Do-rotijino — njeno zadnje upanje, njena prihodnjost, vse, vse je bilo za njo trenutkoma uničeno. Njeni dobri Edward ni hotel od nje nič več slišati in je bil tudi že v drugič poročen. On se je izrazil, da nisem več njegova Elizabeta, zatajil me je, strašno. — Kaj se naj sedaj zgodi? Kaj mi hoče sedaj moje življenje? Moj najdražji zaklad, moj Edward me je zapustil in me ne mara več iz-poznati za svojo ženo! Stala je nepremično in popolnoma uničena. Vertarica Dorotija je zaman čakala na odgovor, kaj da se bo izrazila. Ker pa ni dobila nobenega odgovora, je odšla iz njene sobice. Ona' je pričela zopet o Elizabeti dvomiti, ker nikakor ji ta zamotana zadeva ni hotela v glavo, kar je slišala na svoja ušesa o nji in od nje govoriti. Ko je Dorotija za seboj zaprla vrata, je stala Elizabeta še nekaj trenutkov nepremična v nekaki hipnozi. Trenutkoma pa je postalo vse naokoli nje- temno in zapustila jo je moč. Ona se je zgrudila. Zgrudila se je nezavestna na tla. Nobeden človek jb ni videl in ji nobeden ni hotel nič vrjeti. Tudi sam Edward jo je zapustil in jo zatajil, samo da je' ustregel neki drugi željo. Tako onesveščena je ležala precej časa na tleh, brez da bi jo kdo zapazil in ji priskočil na pomoč. Ko je prišla končno zopet k zavesti, je bilo že temno. Ona si potegne z rokami preko oči in čela — ona se je morala najprej spomniti, kje se nahaja in kaj se je zgodilo z njo. Kakor strašne sanje je ležalo za njo pripovedovanje od Dorotije. Vendar pa, to niso bile nikake sanje, ampak prava resnica, strašna resnica! Oči so ji ostale suhe — za- RE-NV AVTO BODY CO. •82 East 152nd St. Popravimo val avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body in fenderl«. Welding! J. POZNIH — M. ŽELODEC _OLenvllle 3830 1001 E. 74. St. Moj sosed na sosedni ulici je imel telefon instaliran Zakaj ga je dobil prej kot jaz? Vaša prošnja ne bo odložena in pozabljena. Mi neprestano pregledujemo naše pripomočke. Tudi vi boste postreženi po poštenem redu. - kaj naj še živim? Na kaj naj - jdaj še upam, ali želim? Stre-: da se je po vseh udih. i In jaz naj ostanem tukaj, - r.ukaj, kjer me imajo za urno-i bolno in me držijo za nesramno ) joljufivko? Polasti se jo nepopisljiva, > strašna obupnost. i Jaz moram proč, proč za vsa- • ko ceno — sedaj pa nastane i vprašanje, kam? Ona si ni mo- ?la tako brzo raztolmačiti te-£a težkega vprašanja. Elizabeta se us Jane — toda • oprijeti se je morala, ker nje-' ni udi so se ji tresli, kot šiba na • vodi — ah, gorje meni, vrata i so zaprta. Sedaj je stopila k oknu in ga odprla. Zunaj pa je bilo grozno temno in vladal je nočni mir. Nekak notranji nagon jo je pripravil do tega, da je splezala na okno in tudi že v tem trenutku stala na prostem. : Ozadaj v zidu so se nahaja- • la mala vrata, katera so vodila do male cerkvice umobolne- ■ ga zavoda. Elizabeta je zagledala, da so mala vrata odprta. i Hitro odločena hiti do njih in i se splazi skozi nje na pokopa- ■ lišče. V mali razdalji od nje ; se je nahajalo nekaj mož, kateri so kopali jamo. Prav go- ' tovo je umrl kaki nesrečnik tega zavoda in ti možje mu pri • svetilkinem odsevu pripravljajo njegovo novo in večno stanovanje. Oni so se medseboj prav živahno pogovarjali in smejali i tako od srca, da niso Elizabe-' te nič opazili. Sedaj se ona ojunači in se natiho splazi k zidu. Pokopališče je bilo s nizkim zidom obzidano tako, da ni bila nikaka težkoča preko njtega priti. Elizabeta še nekoliko postoji in oprezno prislužkuje in ko se je prepričala, da je varna, je hitro splezala preko zidu. In sedaj je bila prosta! Sedaj hiti vse navprek čez polje. Medtem pa je nastopila že trdna noč. Bežeča Elizabeta je trenutkoma izginila v temno noč. Kaznjenci. Ako pridemo od Tihega oceana, skozi ponosno dvigajoče se skalovje in ozko sotesko zlatih vrat, tako se imenuje ta prehod, — v okolico San Francisco, zapazimo na eni strani ru-javo-rumene visočine, katere se drzno dvigajo proti morju, ne-