OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ Or^o-ponoek RUBRIKE KOLUMNA UCITEL3A NASI USPEHI KRIŽANKA /v'oa RAZREP pokukajmo V ŠOLO USTVARCJALNICA INTERVJU PNEVl PEJAVNOSTI KR02EK SE PREPSTAVl P06AJAL0 SE JE UVODNIK Čeprav nam je zima prinesla veliko radosti in veselja, celo tridnevni vikend in praznovanje novega leta, se ne smemo odtujiti od šole in zasovražiti vsake molekule njenega gradbenega materiala. Da ne bi bilo temu tako, nas je šola malo razveselila in nam v ta namen ponudila sodelovanje v pustni povorki ter nas razveselila s številnimi drugimi stvarmi. Zato se bomo tokrat v šolskem glasilu posvetili predvsem dogodkom, ki so se dogajali med zimskim vrtenjem sekundnega, minutnega in urnega kazalca (urni ni ravno uren). Učenci, ki so bili spoznani kot nadarjeni, so imeli srečanje. Vsi razredi so imeli nekakšen dogodek. Vse skupaj bi lahko poimenovali »poklicno čofotanje v snegu«. Če vas zanima kaj več, si o tem preberite, a še prej vam moram zaupati strogo tajno skrivnost. »Misija PPPV« ali drugače povedano »Misija pust, povorka pa veselje«. Tako je! Izdelovali smo pustne maske. Na povorki pa ... ah, če vas zanima, preberite. Zelo je pomembno, da uživamo in da smo srečni, a vseeno ne smemo pozabiti na to, kar nas dela ljudi, zakaj smo homo sapiens sapiens \x\ ne opica. Ta vrlina je znanje. Sola nam to ponuja in če tega ne sprejmemo, smo nula. Znanje je stvar, ki se je ne moremo naučiti. Znanje lahko sprejmemo. In zato šola ni demon ... mogoče čisto malo ... ampak, če ne bi bilo šole, ne bi bilo Ormožančka, ki bi vas opozarjal, da šola ni demon, ampak šole ne bi bilo, lepo pa bi bilo, če bi bil Ormožanček ... In tako je pred vami že druga številka ... Vaš urednik Matic Petek j 6. b "Znanje je stvar, ki se je ne moremo naučiti. Znanje lahko sprejmemo." osnovna šola Or^oš j Vdrvnoct | OcjdovonOoct | UctvdrjdLnoct KOLOFON ORMOŽANČEK, glasilo Osnovne šole Ormož Letnik 2013/2014, številka 2 Slavni urednik in novinar: Matic Petek, 6. b Oblikovanje in prelom: Zala Cunk, 6. b Novinarji: Larisa Šek, 6. a, Ana Zemljič, 7. a, Lea Husel, 6. b, Špela Prejac, 6. b MENTORICI Oblikovanje in fotografija: Renata Pučko, učiteljica matematike in računalništva Lektoriranje: Tina Zadravec, učiteljica slovenščine STRAN 3 # 4L »v NAPOVEDNIK 4L # Kulturni dnevi Tehniški dnevi Športni dnevi Naši uspehi ^ Moj razred Krožek se predstavi Na klepetu z Pokukajmo v šolo Dogajalo seje... Ustvarjalnica Kolumna učitelja Foto zgodba. ^ Križanka. STRAN 4 S ' — — — - Mačkon in mačkonka N N Nekega dne smo s šolo, z avtobusom odšli v ljudsko gledališče v Celju. Tam smo si ogledali predstavo »Maček Muri«. Po sprehodu do gledališča smo odložili jakne in odšli v dvorano. Ko smo se usedli, smo vsi nestrpno čakali, da se predstava začne. Luči na odru so se prižgale in začelo se je. Vsi igralci so bili zelo lepo oblečeni. V predstavi so nastopali: Maček Muri, Muca Maca, Veliki Combe, policaja Mucelj in Macelj, Mica, Mala Muca, Zupan, Miki, kuhar Žane, Mav, Brkati Marko, Krasni Pepe, točajka in Mika. Ko je bilo predstave konec, smo si vzeli jakne in odšli do avtobusa. Na poti v šolo smo se pogovarjali o predstavi. Vsem je bila zelo všeč. Ina Voljč, 5. a V torek, 10. 12. 2013, smo šli v SLS Celje (Slovensko ljudsko gledališče). Tam smo si ogledali predstavo »Maček Muri«, katere avtor je Kajetan Kovič. Bilo je zabavno, smešno in poučno ter zanimivo. Na ta dan smo se imeli zelo lepo. Nicole Nemec, 5. b Novembra 2013 smo učenci 4. in 5. razredov šli v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Tam smo si ogledali predstavo Kajetana Koviča »Maček Muri«. Igralci, ki so v predstavi predstavljali muce, so zelo lepo peli. Nastopali so Maček Muri (bil je glavna oseba). Muca Maca, Čombe (ki nastavlja pasje bombe), policaja Mucelj in Macelj ter ostale, nekatere smešne, nekatere zapeljive, nekatere zabavne muce. Vsak kostum je imel svojo barvo. Oder je bil kot mesto mačk. Zapeli so vse pesmi, natanko tako kot v knjigi. Muce so bile v krilih, mačkoni pa v hlačah. Dogodki, kot npr. nogometna tekma, so bili zelo zanimivi. Smešno je bilo, ko sta Muca in Maca lovili Combeta, med tem je on na tla vrgel pasjo bombo. Tako je počilo, da smo se kar ustrašili! Vsem v 5. a razredu je bila predstava zelo všeč. / / N Poroka na tisoč in en način Ogledali smo si predstavo »Malomeščanska svatba«. Ne verjamem, da je kateri učenec od nje odšel zdolgočasen ali še vedno prepričan, da je mentalno nenasiten. Gledališka predstava govori o poroki ... no, če ji lahko tako rečemo. Priprava: neuspešno poskušanje namestiti trimetrsko mizo v tri- in polmetrsko sobo. Razgrniti prt, ne da bi z njega odstranili vilice — zelo einsteinsko. Nevesta: zelo radočevljesezuvajoča. Ženin: polizan, uglajeno urejen mamin sinček. Nevestin oče: dobrohoten starostni pripovedovalec izkušenj (nihče ga ne posluša). Ženinova mama: debelušna strežnica. Gostje: neskončno nezadovoljivi. Le napake so iskali. Ples je bil najbolj obupna stvar v celi predstavi (v pozitivnem smislu) - prazgodovinski disko. Medtem ko so glasilke enega od gostov proizvajale prostaške pesmi, so »plesalci« drug drugemu kradli »plesalke«. Največja senzacija »prvorazredne« poroke je bilo ženinovo domače, ročno narejeno, pohištvo. Neverjetno brezhibna omara z največjimi dragocenostmi mladega para (odpiranje; nemogoče). Specialni stoli (nekoliko sovražijo svoje noge (cel čas so odpadale)). Že prej omenjena predolga miza ter težko premična vrata. Za konec sem pripravil še največ jo podrtijo v vsej stavbi - stavbo samo. Če si imate priložnost ogledati to predstavo, kupite vstopnice takoj, ko jih lahko. Matic Petek, 6. b / \ 1 Zakripno svojo identiteto! Tudi na naši šoli imamo zelo radi pust. Prav zato smo se tudi letos udeležili ormoške povorke. Še preden pa je bilo to sploh mogoče, smo si seveda morali izdelati maske. Na šoli smo imeli tako teden dni pred pustnim torkom tehniški dan. Razredi so si izdelovali maske in tako kot vsako leto smo bili tudi letos zelo izvirni. Celotna prva triada se je odločila, da se želijo preizkusiti tudi v kuhinji in so se tako spremenili v kuharje. Druga triada pa se je odločila, da bodo letos predstavljali razglednice. Učenci 7. a so se odločili, da si želijo izvedeti, kako poteka novinarski poklic, in so tako za en dan postali novinarji, ki pa so za svoje prispevke spraševali kar obiskovalce ormoškega karnevala. 7. b-razred pa se je navdušil nad hipiji. Oblekli so se v hipijevskem stilu in se naučili zaplesati ob pesmi. Učenci 8. a in b so letos s posebnim navdušenjem spremljali olimpijado, saj so nam eno uprizorili kar na ormoških ulicah. Pozabili niso niti na našo šampionko Tino Maže in na nosilce ognja ter zastav. 9. a-razred pa je letos ustvaril kar svoje turistično društvo. 9. b se je odločil, da se želijo spremeniti v voznike, mehanike in v vse, kar spada zraven k formuli. Vsi smo se odrezali več kot odlično in lepo zastopali šolo. Vseeno pa je bila komisiji od vseh mask z naše šole še najbolj všeč ideja 7. a, ki si je s tem prislužil 4. mesto v kategoriji šolskih skupin. Ana Zemljič, 7. a Tehniški dnevi STRAN 7 Terme Snovik Tehniški dan se je začel tako, da smo se vsi učenci osmih razredov zbrali na parkirišču pred šolo. Ko je prispel avtobus, smo se posedli in se odpravili iz Ormoža. Ko smo prispeli v eko terme Snovik, smo imeli najprej malico. Ko smo pomalicali, nam je vodička, ki je bila tam, razložila, kako delujejo eko terme. Izvedeli smo, da eko terme Snovik ležijo v Tuhinjski dolini, da segrevajo sanitarno in bazensko vodo ter apartmaje z viri energije, ki so okolju prijazni, to pa so lesna biomasa, toplotne črpalke in sončna energija. Vodo prečiščujejo z biološko čistilno napravo. Ogledali smo si tudi, kako delujejo bazeni. Z vodičkama in učitelji smo se peš odpravili proti izviru, iz katerega teče voda, ki ima okrog 20 stopinj. V prazne plastenke smo si lahko nalili to vodo, za katero pravijo, da naj bi bila zdravilna voda. Bilo je grdo vreme, ker je zelo snežilo, in bili smo vsi premočeni. Preden smo se odpravili, smo dobili še kopalne karte za terme Snovik. Seveda smo na koncu Šli še v McDonald's. Bilo je zanimivo Vin poučno. Eva Štampar Ivanuša, 8. b / x_____________________________________________________________________________________________ Zimski radosti PLAVANJE »Znašli smo se sredi prave I ledene, pravljice, ki so' jo pričarali i glasba in1 svetlobni \ učinki.« 38 učencev 05 Ormož se je v sredo, 11. februarja 2014 udeležilo zimskega športnega dne, in sicer kopanja v bližnjem kopališču Bioterme Mala Nedelja. Skupaj smo preživeli izjemno zabavne, vendar za nas kar nekako prekratke 3 ure. V samem kopališču v času naše prisotnosti ni bilo dosti kopalcev, kar nam je prijalo, saj smo se lahko razživeli na svojstven (živahen) najstniški način. V bližnji restavraciji smo se nekateri tudi malce okrepčali, saj nam je vodna zabava snedla vso energijo. Čas je zelo hitro minil, vendar smo ga pridno izkoristili. Vzdušje na avtobusu na poti nazaj nam je popestrila tudi vožnja slovenske smučarke Tine Maže, ki si je privozila 1. zlato medaljo na ZOI v Sočiju. Na koncu pa smo se vsi izčrpani vrnili nazaj v Ormož. Mislim, da smo preživeli zelo lepo in zabavno dopoldne in upam, da to še kdaj ponovimo. Toni Kvar, 8. b DRSANJE IN BOVVLING V sredo, 12. 2. 2104, smo se učenci od 4.-9. razreda odpravili na športni dan. Tisti, ki smo si izbrali drsanje in bovvling, smo lahko spali dlje, saj smo proti Mariboru krenili zadnji, ob 9. uri. Najprej smo se odpravili na kegljišče, kjer pa so prvi na vrsto prišli starejši. Mlajši so nas počakali in medtem pojedli malico. Nato smo se zamenjali. Keglji so ves čas kar padali! Po končanem bovvlingu smo se odpravili na drsanje. Znašli smo se sredi prave ledene pravljice, ki so jo pričarali glasba in svetlobni učinki. Ker je nekaterim fantom drsanje delalo preglavice, smo morala na pomoč priskočiti dekleta. Tako smo skupaj "plesali" na ledu. Domov smo se odpravili utrujeni, a polni lepih spominov. Nastja Feguš, Eva Munda in Klavdija Vicetič, 9. b SMUČANJE V sredo, 12. 2. 2014, smo imeli športni dan. Vreme je bilo toplo, a vetrovno. Ko smo prišli na Areh, smo ugotovili, da ni elektrike. Tam smo nekaj časa počakali in pojedli malico. Nato smo se odločili, da gremo na mariborsko stran Pohorja. Tam smo se razdelili v skupine po razredih in prosto smučali. Kljub južnemu snegu smo vsi uživali na smučanju. Po napornem dnevu smo se vsi zadovoljni odpeljali domov. Tina Rizman Herga in Maša Jambriško, 9. b Ko sneži, se snežinka, majhna in lepa, vrti in vrti. Po zraku vijuga, se z drugimi spušča, vetru vdana leta in leta brez konca in kraja. A tal ne doseže, do roke leti, se iskri in iskri ter se raztali. \ Greta Stumberger, 9. b ^ STRAN 10 S Naši uspehi REZULTATI TEKMOVANJA IZ BIOLOGIJE ZA 8. IN 9. RAZREDE ZLATO PRIZNANJE - Nuša Žinko, 8. a -Tina Rizman Herga, 9. b SREBRNO PRIZNANJE - Ana Klinc, 8. a - Eva Šantič Zadravec, 9. b - Maša Jambriško, 9. b - Lucija Ivanuša, 9. b - Nastja Feguš, 9. b BRONASTO PRIZNANJE - Eva Munda, 9. b TEKMOVANJE BOBER Boberček: 3 BRONASTA PRIZNANJA Mladi bober: 7 BRONASTIH PRIZNANJ Mentorica: Mirjana Korpar TEKMOVANJE IZ ASTRONOMIJE 5 BRONASTIH PRIZNANJ Mentor: Roman Bobnarič Objavljeni so samo rezultati tekmovanj, kjer je bilo že izvedeno tudi državno tekmovanje. Naši uspehi STRAN II / \ NATEČAJ PRAŠIČKI Učenci 1. a razreda so se udeležili natečaja za izbor najlepše risbe in fotografije s področja reje prašičev na področju Prlekije in Medžimurja. Med prispelimi likovnimi deli so naši učenci 1. a-razreda dosegli 1. mesto. In kaj so o tem povedali učenci sami? »Zelo veseli smo, ker smo zmagali in smo na 1. mestu.« (Lana in Alja) »Meni je bilo všeč, ko smo rezali hrano in korito.«(Anže) »Ponosnismo na svojo zmago.« (Tiya in Neja) »Veseli smo, ker smo izdelali vsak svojega prašička.« (Rok) Čestitava svojim učencem. \ »Všeč mi je bilo, ko smo izdelovali hrano za pujske.« (Žan) Mentorici: Darja Horvat in Irena Blagovič X / ROKOMET — starejši fantje 1. mesto na šolskem tekmovanju 1. mesto na področnem tekmovanju 1. mesto v četrtfinalu Pred nami je še polfinale. MALI NOGOMET — starejši fantje 1. mesto na medobčinskem tekmovanju ROKOMET — starejša dekleta 1. mesto na šolskem tekmovanju 1. mesto na področnem tekmovanju 2. mesto v četrtfinalu s 1 i : v ; I 1 I Mi smo 6. a. Poznamo se že dolgo, večina nas je bila skupaj že v vrtcu. Seveda ne vsi. Nekateri so odhajali, drugi prihajali tudi v tem času. Nekateri pa smo kot trden temelj našega razreda skupaj že od začetka. V prvem razredu nas je bilo osemnajst, v drugem se je število dvignilo na dvajset. Trenutno nas je v razredu devetnajst. Naša razredničarka je bila prva tri leta učiteljica Duška Feguš, v četrtem razredu je za nas posebej skrbela učiteljica Mateja Meško, v petem razredu jo je zamenjala učiteljica Mateja Kovačič. Sedaj je naš razrednik učitelj Darko Špacapan. Naš razred premore veliko delavnih in marljivih učencev. Drugi so jim tesno za petami in se kar trudijo. Učenci iz našega razreda pridno sodelujemo na različnih tekmovanjih. V razredu pa je seveda največ športnikov. To se je pokazalo v šoli v naravi, v kateri smo bili lansko in letošnje leto. Lansko leto na pohodih po Kranjski Gori, letošnje leto pa na smučanju v Ribnici na Pohorju. V našem razredu je kar nekaj pevk, ki obiskujejo pevski zbor. Veliko spretnežev se je letos prijavilo tudi k modelarskemu krožku. V našem razredu je zelo veliko živaloljub-cev, ki svoje znanje nadgrajujejo pri živalovarstvenem krožku. Imamo zelo različne interese, znanja in lastnosti, toda vseeno se dobro razumemo med seboj. Vsa skupna leta se nam je zgodilo dosti lepega in zabavnega. Skupaj smo se učili, se veliko zabavali, v petem in Šestem razredu skupaj preživeli pet dni. Torej je bilo teh nekaj let za nas zelo zabavnih. Larisa Šek, 6. a ooooe ' Š ^ i * 3U eoooo ■ x 1 ■ 2002 mi letnik smo. Logika, saj tako zažigamo! 5 prvimi koraki v šolo smo šli, 6. razred the best - to smo mi! V 4. razredu vso grozo smo spoznali, ko za oceno smo modrovali! Horor, groza, jok in krik, a same petke in nobenih črnih pik. \ 1. razred — še majhni smo bili, naši možgani so pameti stradali! Smo učili preprostih se stvari, nič pomembnega, da omenil bi. Lani 5. razred, uh, to bo to, prva šola v naravi, eh, vse je šlo! Kolesarski izpit mi vsi smo naredili, s kolesi v zemljo smo zarili. 2. razred — se z matematiko spoznamo, to staro tetico pošteno naplahtamo! Rajši se mi brati naučimo, peresa za pisanje v rokah zavrtimo! Oh, jeah!!! Oh, jeah!!! Za letos še kar sprašujete me, za čem vsa ta skrivnost skriva se! Sola v naravi dobra je bila, dobra izkušnja se je pojavila. 3. razred — karneval, hm, zanimiva stvar. Na drugi stopnički smo stali, zraven pa še poštevanko znali. Pamet se nam iz glave že cedi, do 9. razreda bomo »einsteini« že vsi. Mi nismo nobeni luzerji! I I Mi, hm, smo vzorni šestarji. Matic Petek, 6. by Lutkovna pripravnica Lutkovna pripravnica Osnovne šole Ormož deluje že šesto leto. Sodelujejo predvsem učenci prvih in drugih razredov, in sicer iz = prvega razreda Zala Zorjan, Sara Lesjak, Spela Rodi in iz drugega razreda Lana Meško, Nuša Bauman, Nives Mesareč, Kaja Fafulič, Nika Bedrač, Domen Zlatnik in Lea Pongrac. Večina učencev se je z lutkami srečala prvič. Vemo, da otrok lažje vzpostavi kontakt z lutko kot z učiteljico, včasih celo s starši. Naše začetne ure so bile namenjene ravno tej komunikaciji, igri vlog, pri čemer smo uporabili lutke, ki so lahko zelo enostavne. Uporabili smo kar naše prste in roke, ki smo jim dodatno narisali obraze. Napravimo jih lahko iz rokavic, nogavic ali škrnicljev. Sami smo si izdelali različne enostavne lutke ter z njimi odigrali prizore iz vsakdanjega življenja. Spoznali smo, da lahko oživi vsak predmet. Se učili animiranja z lutko in usklajevanja animacije z besedilom in glasbo. Naše lutke znajo peti, si izmišljati besede in izraze za neznane dogodke, znajo povedati zgodbo ali pesem. Ugotovili smo, da zna lutka govoriti tudi v narečju ali v žargonu, skratka - vzpostavlja zavedanje o jezikovnih nivojih. Lutka je radovedna, rada sprašuje, pogosto zelo izzivalno. Kljub temu, da smo tako majhni in neizkušeni, smo se odločili, da bomo nastopili na Območnem srečanju lutkovnih skupin, ki bo 11. 3. 2014. Letos se bomo predstavili s pravljico z naslovom Lakota je najboljši kuhar avtorice Jane Miličinski. Priredili smo jo sami. Izdelali smo lutke na palici, ki so otrokom blizu. Izdelane so iz stiropornih kroglic in jajčk, pri Čemer so z idejami sodelovali tudi lutkarji. Lutkovno predstavo bomo popestrili s petjem in z glasbeno spremljavo na kitari, pri čemer nam bo pomagala učenka 4. razreda Maša Baum. Otroci ob igranju improvizirajo, sami dodajajo in dopolnjujejo tekst, kar daje zgodbi še posebno vrednost. Upamo, da se bodo naši gledalci kaj naučili iz te predstave, saj je zelo poučna. Lutke izzivajo domišljijo, ustvarjalnost, oboje pa je najdragocenejša dota otroku za nadaljnji razvoj. Mentorica: Ksenja Šoštarič / Lutkovni krožek v šolskem letu 2013/2014, obiskuje 8 otrok. Otroci se pri krožku seznanijo z različnimi vrstami lutk, izdelujejo lutke, se z njimi igrajo in zabavajo. Lutka, ki si jo učenci izdelajo, omogoča čustveno reakcijo, ki je pogosto neodvisna od besed. Mentorici dajeva temu velik poudarek, saj se današnji otroci težko vživijo v drugega, v njegovo žalost ali srečo. Gre za komunikacijo. Seveda pa v lutkovnem svetu sama lutka in njena komunikacija ni dovolj. Potrebna je Še scena oz. pripravljen prostor na odru, v katerem se bo lutka gibala. Tako z učenci pripravljamo sceno, ki je pri določeni igri tudi potrebna. V tem šolskem letu so izbrali lutkovno igro, katere tematika se zdi otrokom zanimiva in aktualna. Predstavo, ki jo bomo v tem šolskem letu odigrali na Območnem lutkovnem srečanju in kasneje še za starše, ima naslov Spletna pošast, računalniška miška in telefonski Škrat. Mentorici: Maja Korban ČrnjaviČ in Jolanda Magdič I V nadaljevanju si lahko preberete nekaj misli učencev o ' lutkah. I | LUTKE > Lutke prstne, ročne, marionete, • obiskujejo skorej vse planete. | ■ Lutke so na svetu že nakaj let, I | a žal še zaenkrat obiskujejo le en planet. Ta planet je ZEMLJA, a ne zgleda kakor ŽEMLJA. | | V igri lahko nastopajo žaba, miška ali celo kakšen mrož, I ki je takšne velikosti kot Ormož (Zala Jurkovič) ■ Pri lutkah sem kanarček, Jona je vrana in Mišel veverica. I | (Ema Šoštarič) I Lutke so živali, ljudje, pošasti in drugi izmišljeni liki. |Poznamo veliko lutk, kot so: marionete, prstne lutke, ročne' \ in veliko drugih. 1 i »Rada sem tajnica na OŠ Ormož« Prav vsi na šoli se zavedamo, da je za naše delo in življenje na šoli nepogrešljiva gospa Anica Krničar, ki opravlja delo tajnice. Ormožanček ji je zastavi! nekaj vprašanj. Gospa Anica! V tokratni številki šolske revije Ormožanček bi radi predstavili vaše delo. Prosimo, da si vzamete nekaj časa in nam v odgovorih na spodaj zapisana vprašanja predstavite vaše delo. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje! Kaj ste želeli postati, ko ste bili mlajši - kakšne poklicne želje ste imeli? Kot otrok sem imela različne zamisli, kaj bi postala, ko odrastem. Moje misli so bile razpredene od frizerke do učiteljice. Pa se nisem odločila ne za eno in ne za drugo, ampak sem se po končani osnovni šoli vpisala v Srednjo ekonomsko šolo na Ptuju. Po poklicu sem postala ekonomska tehnica in danes opravljam delo tajnice, friziram pa samo še sebe. V šoli pa tudi nisem zaposlena kot učiteljica, ampak kot tajnica. Življenje me je torej vseeno nekako povezalo s šolstvom in z izobraževanjem, j Kaj pravzaprav počnete kot tajnica? Pravzaprav je delovno mesto tajnice povsod, ne samo v šoli, neko središče, kjer se po navadi vsi obiskovalci oglasijo najprej. Torej je delo tajnice pestro, saj nudi podporo ravnateljici.^ pomočnici ravnateljice, vsem zaposle-nim pa tudi vam, učencem, ko me potrebujete. Zakaj po vašem mnenju ljudje sploh potrebujejo tajnice? Tajništvo je največkrat neki osrednji prostor, kjer se najde največ informacij in se usmerja zunanje obiskovalce, zaposlene in pri nas učence na mesta, kjer lahko rešijo svoja vprašanja ali uredijo namen obiska v šoli. Ali se vam zdi delo tajnice težko? Zakaj? Delo tajnice ni fizično zahtevno, je pa raznoliko - to je delo z ljudmi in delo z dokumenti. Če imaš rad življenje in ljudi, s katerimi si vsakodnevno v stiku, je delo veliko lažje opravljati. Ja, rada sem tajnica na 05 Ormož. Ali je delo, ki ga opravljate danes, kaj podobno tistemu, kar ste si predstavljali, ko ste se odločali za ta poklic? Delno. Z veliko razliko. Delo ni umirjeno, je kar pestro. In ugotavljam, da mi je ta pestrost kar všeč. Larisa Šek, 6. a »Tajnica mora biti vedra, komunikativna, prijazna, strokovna, zanesljiva, urejena in dobro organizirana oseba. Taka se trudim biti tudi sama. Mogoče mi kdaj to uspeva, mogoče kdaj tudi ne - o tem prepuščam odločitev vam. « Zadišalo je po... V rubriki »Pokukajmo v šolo« bi želeli izvedeti čim več o dogajanju v Šolski" kuhinji", zato smo se napotili h gospodu Danielu Lesjaku, vodji šolske kuhinje, in mu zastavili nekaj vprašanj. Pa poglejmo, kaj se dogaja tam, kjer vsak dan skrbijo za naše prazne želodčke. O tem, kakšen je poklic kuharja ... Poklic kuharja je nekaj posebnega. Zahteva celega človeka, z dušo in s telesom. Delo v kuhinji je zelo naporno, a hkrati lepo in prijetno. Najlepše pa je, ko so otroci zadovoljni s hrano in jo z veseljem pojedo. Že od rane mladosti sem rad pripravljal jedi. Te so bile v začetku bolj preproste. Pripravljal sem palačinke, sendviče in podobno, potem pa sem se loteval vedno bolj zahtevnih jedi. Ta poklic me je zanimal, ker sem si predstavljal, da v kuhinji ni monotonega dela in da se dogaja vedno kaj novega. / Kako je organizirano delo v kuhinji pri tako veliki količini hrane ... Delo v kuhinji je organizirano tako, da vsak točno ve, kaj je njegovo delo. Vodja prehrane skrbi za jedilnike. Vodja kuhinje pa skrbi za naročanje živil in ostalega materiala, ki ga potrebujemo pri delu v kuhinji, za pripravo jedi in njihovo kvaliteto. Kuharji skrbijo za pripravo jedi in delitev. Naloge pomočnikov pa so hladna priprava jedi ter čiščenje in pospravljanje kuhinje. Odnos učencev do hrane ... ... je dober. Mislim, da se zavedajo, da je hrano treba plačati in da je na svetu še mnogo otrok, ki nimajo hrane v izobilju. Kako poteka delovni dan v šolski kuhinji ... V šolski kuhinji se dan prične okrog 7. ure zjutraj. Takrat se v kuhinji zberemo vsi zaposleni. Pogovorimo se o jedeh, ki so tisti dan na jedilniku. Sam preverim zaloge surovin, ki so tisti dan potrebne za pripravo jedi. Potem začnemo s hladno pripravo hrane, kar pomeni rezanje zelenjave, sadja, priprava mesa, rezanje kruha in podobno. Nekateri izmed zaposlenih istočasno pripravljajo malico. Med osmo in deveto uro pogledam jedilnik za naslednji dan in naročim živila, ki jih bomo potrebovali. Okrog 9. ure dva kuharja razdelita malico, ostali pa začnemo s toplo pripravo kosil. Ob 10. uri razdelimo še drugo malico. Potem vse počistimo, pomijemo posodo, dokončamo kosila in se pripravimo na njihovo razdelitev. Okrog 11. ure dva kuharja odpeljeta kosilo v gimnazijo, ga razdelita in na koncu tudi vse pospravita. Na šoli začnemo z delitvijo kosila ob petnajst čez dvanajsto, ko pride druga polovica lačnih gimnazijcev. Okrog 12. ure pridejo na kosilo prvi šolarji. Delitev kosila traja do pol treh. Potem nas čaka še temeljito čiščenje kuhinje. Ob kuhanju moram skrbeti tudi za vodenje dokumentov po programu HACCP, s čimer skrbimo, da je hrana pripravljena po vseh zahtevanih standardih. In še zanimivost — najljubša jed našega glavnega kuharja ... Že kot otroka me je zanimalo, kako se določena jed pripravi. Kmalu sem začel sam pripravljati različne jedi. Kuhanje se mi je že nekdaj zdelo nekaj lepega, ustvarjalnega. V tem poklicu lahko ustvarjaš, vedno lahko pripraviš kaj novega. Tako se lahko dokažeš. V tem poklicu uživam. Moja naj ljubša jed? Hm! Veliko jih je. Če pa že moram izbrati, gre za preprosto, a meni zelo ljubo jed. To je jabolčni zavitek, ki se mu nikakor ne morem ^upreti. Larisa Šek, 6. a / Žabica, delfinček In kravl Čofotanje po vodi Zjutraj smo se dobili z učiteljico Stanko. Potem smo imeli dve uri pouka. Komaj smo čakali, da se končata. "Gremo!" je zakričala učiteljica. "Tooo!" smo zakričali Še mi. Cof čof čof se je slišalo po bazenu. Otroci smo že skočili v vodo. Potem pa je prišla na vrsto zabava s črvički, z deskami ter z blazinami. Dve uri sta se končali. "Kaj že?" smo vprašali. "Ja že," sta rekli učiteljici. Potem smo se obrisali in oblekli. Učiteljica Stanka je deklicam spletla tudi kite. Nato smo se poslovili. To je bil dan plavanja. JUTRO Rosa na travi in prva sled sonca v očeh. Nova priložnost za novo zmago in upanje novo se sveti v očeh. Svež jutranji zrak in mrzel piš vetra v laseh. Ana Zemljič, 7. a Dogajalo se STRAN 19 / X \ Tržnica poklicev V življenju pogosto sprejemamo odločitve, ki so lahko posledica naključij ali pa rezultat sistematičnega razmišljanja in načrtovanja. Med slednje prav gotovo sodi tudi izbira poklica oziroma nadaljnjega izobraževanja, kar je najbrž ena izmed najpomembnejših odločitev v življenju. Vsak posameznik namreč želi biti uspešen v času šolanja in kasneje pri opravljanju poklica, zato je pomembno, da ozavešča vedenje o sebi in o sebi veliko razmišlja. V ta namen na šoli v okviru poklicne orientacije z učenci v času razrednih ur izvajamo različne aktivnosti, s pomočjo katerih se seznanjajo z dejavniki poklicnega odločanja. Ena izmed pomembnejših aktivnosti je zagotovo TRŽNICA POKLICEV, ki jo vsako leto že tradicionalno prirejamo v mesecu januarju z namenom, da učencem 8. in 9. razreda ter njihovim staršem približamo programe različnih srednjih šol in možnosti nadaljnjega izobraževanja ter jim s tem olajšamo že omenjeno odločitev. » Vsak Letos je tržnica poklicev potekala v torek, 21. 1. 2014, v jedilnici šole, na njej pa so se na posameznih stojnicah predstavile naslednje srednje šole, dijaški domovi in druge ustanove: posameznik namreč želi Gimnazija Ormož, Biotehniška šola Ptuj, Strojna šola Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Ekonomska šola Ptuj, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Prometna šola Maribor, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Dijaški dom Murska Sobota, Dijaški dom Drava Maribor, Dijaški dom Maribor, ČIPS Ptuj, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož, predstavitev vojaških poklicev. biti uspešen v času šolanja in kasneje pri opravljanju poklica, zato je pomembno, da ozavešča vedenje o sebi in o sebi veliko razmišlja. « Verjamemo, da so naši učenci skupaj s svojimi starši pridobili ustrezne informacije in si tako olajšali odločitev o nadaljevanju izobraževanja in morebiti tudi poklica, ki ga bodo z veseljem opravljali. ^ >/Aojca Bauman Kralj, šolska svetovalna služba , * »Prehodil hi svet za en sam nasmek« V šolskem letu 2013/2014 je nošo šola v okviru dela z nadarjenimi učenci pričela sodelovanje z Mensa gymndzium iz Prage. V okviru sodelovanja so se nadarjeni učenci 9. razreda v decembru udeležili dveh dnevov dejavnosti v sodelovanju z 05 Kidričevo in 05 Cirkovce. Izkustveno učenje, na katerem je temeljilo učenje in ustvarjanje učencev iz 05 Ormož, 05 Kidričevo, 05 Cirkovce in dijakov iz Mensa gimnazije iz Prage, poudarja pomen samega procesa pridobivanja znanja in je kontinuiran proces, ki temelji na izkušnji. Aktivna vpletenost posameznika je bistvenega pomena, hkrati pa tudi njegovi interesi, razmišljanja, radovednost, ustvarjalnost in domišljija. Ustvarjanje je temeljilo na komunikaciji in interakciji, ki imata v učnem procesu velik pomen, saj sta nujno potrebni za razvoj posameznika in njegovo funkcioniranje v svetu. Tak proces zahteva vrsto spretnosti, kot so: poslušanje, opazovanje, analiziranje in evalvacija, kar popelje učence v uporabnost znanja na višjih ravneh učenja in v razvoj kritičnega mišljenja. Sanja Miškovič, šolska svetovalna služba »Za nas pa mislim, da je to bila izjemno pomembna izkušnja. Menim, da se moramo spoznavati z drugimi kulturami ter srečevati nove ljudi. Le tako se lahko pripravimo na prihodnost, ki nas čaka. « V mesecu decembru smo na naši šoli gostili prav posebne goste. To so bili namreč dijaki in učitelji iz gimnazije Mensa, ki se nahaja v Pragi. In ne le, da so bili iz druge države, vsi dijaki na tej gimnaziji imajo IQ nad 130. To je za naše učence predstavljalo poseben izziv - da bi jim pripravili zanimiv program. Le upamo lahko, da jim je obisk ostal v dobrem spominu. Za nas pa mislim, da je to bila izjemno pomembna izkušnja. Menim, da se moramo spoznavati z drugimi kulturami ter srečevati nove ljudi. Le tako se lahko pripravimo na prihodnost, ki nas čaka. Veliko učencev je omenilo, da so si želeli več komuniciranja. Stvar je namreč v tem, da so bili Čehi precej sramežljivi, nekateri pa so govorili le češko. Torej, bilo je zanimivo. Mislim, da smo vsi iz tega obiska nekaj 'potegnili'. Ali so to novi prijatelji, znanci, nova znanja ali pa le izkušnja, ki bo z nami ostala za vedno. Pomembno je, da se zavedamo, da takšne priložnosti ne dobimo vedno. Da jo je potrebno zgrabiti, ko je na voljo, ter jo i izkoristiti. Iz takšnih | obiskov ter srečanj se lahko veliko naučimo, ne le iz šolskega' vidika, ampak za živ- ^ Ijenje. Lucija Ivanuša, 9. b STRAN 21 Dogajalo seje... Literarni večer z naslovom Pravljica pa se rojeva... Slovenci sodimo med dobre bralce. Radi vstopamo v zapisana življenja drugih, ker s tem bogatimo svoja. Všeč so nam svetovi, sestavljeni iz petindvajsetih črk. MoČ teh posebnih znakov je neizmerna; v njih so shranjene preteklost, sedanjost in prihodnost človeštva. Zato imajo besede veliko vrednost... jr w . ' t Ti ... Knjigam je vseeno, kdo jih bere. Zanje so vsi bralci enakovredni: tisti, ki berejo in nič ne vidijo, tisti, ki od njih kaj odnesejo, tisti, ki so jih o prebranem polna usta in tisti, ki o vsem molčijo. Knjige so domovanje intimne dvojine: najprej pisatelja in rokopisa in na koncu knjige in bralca ... »Knjigam je vseeno, kdo jih bere. Zanje so vsi bralci enakovredni: Literarni večer »Pravljica pa se rojeva« je bil posvečen vsestranski umetnici, književnici, igralki, pevki in ilustratorki Svetlani Makarovič. Veliko, dobro in zelo domiselno je pisala za mladino in najmlajše. V svojih mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog. Odlikujejo ga motivne in besedne domislice ter ane-kdotičnost opisov literarnih osebic in dialogov. Sedaj piše baladne pravljice za odrasle, v katerih se loteva predelav starodavnih mitov in zgodb. Posegajmo po knjigah in bogatimo svoja življenja-_______ mag. Mateja Meško tisti, ki berejo in nič ne vidijo, tisti, ki od njih kaj odnesejo, tisti, ki so jih o prebranem polna usta in tisti, ki o vsem molčijo.« / r x Urška iz podvodnega kraljestva telefonira domov Povodni mož je Urško odpeljal daleč v globine, kamor ni segla še nobena podmornica. Zaprl jo je v kupolo na sredino koralaste dnevne sobe. Okoli nje so plavale morske deklice, ki so se ob mraku spremenile v ribe s človeško glavo. Ogrožali so jo tudi številni Člani sosednjih hiš. Urška je mislila, da se je znašla med oceanskimi nezemljani. Povodni mož je hotel, da mu kuha korale, alge in druge oceanske nezemljonske specialitete. Zavrnila ga je in zaprl jo je v oceansko omaro. Tam je našla telefon. Ni bilo signala. Ko ga je našla, je poklicala prvo telefonsko številko na telefonu. Javil se je Prešeren. Urška: »Halo, koga sem dobila?« Prešeren: »France Prešeren tukaj. Kdo je na drugi strani?« Urška: » Urška s plesa.« Prešeren: »Kaj rabiš? Nimam časa Zdravljico pišem.« Urška: »Povodni mož me je ugrabil.« Prešeren: »Kaj? Kje si?« Urška: »V morskih globinah.« Prešeren: »Tvoj princ te bo rešil. Natančneje opiši, kje si?« Urška:« Ko sva plesala, me je odvrtel do Ljubljanice. Vanjo sva skočila in tok naju je sam pripeljal do sem. Plavaj proti vzhodu in uspelo ti bo« Prešeren: »Hvala, vse bom dal od sebe. Povej nekaj o sebi« Urška: »Sem plemiška deklica in sem hči Antona. Zelo dobro plešem. Kaj pa ti?« Prešeren: »Sem slovenski pesnik. Rodil sem se v kmečki družini. Nekaj časa sem bil odvetnik. Vidim pa tudi v prihodnost. Vem, da bo Slovenija imela mojo 7. kitico Zdravljice za državno himno. Praznovali pa bodo tudi mojo smrt 8. februarja.« Urška: »Najprej me pridi rešit in potem se bova dalje pogovarjala.« Prešeren: »Že hitim ...« Tistega dne je Prešeren zbral mogočno vojsko ter porazil vse. Rešil je Urško. Poročila sta se in imela otroka po imenu Povodko. Eli Hergula, 8. a MAMA Mame pogosto so teč ke, saj prepovejo milijon stvari, narediti pa moraš tiste, za katere ti še mar ni. A kljub temu si moraš priznati, da mamo rad imaš in je za nič na svetu ne daš. Ana Zemljič, 7. a MOJI MAMI Moja mama je najboljša. Ko sem bolna, mi pomaga. Moja mama je najboljša. Ko sem žalostna, me objame, saj ve, da me to potolaži. Moja mama je najboljša. Ko sem vesela, me ona naredi še bolj veselo. Zato vam povem, da je mamo imeti na vsakem koraku velik ponos. Nika Zidarič, 4. b Ustvarja!nico s svojimi izdelki popestrijo učenci Uterarno-recitatorskega krožka. T Ustvarjalnica STRAN 23 KAJ BI RADA NOČNA SOVA? Z NE! X Črno oglje na belo platno barva, mladost zabriše, nedolžno in milo. In sprašujem se, kam zadovoljstvo je izginilo? Kaj bi rada nočna sova? Ali naj ji damo lepo krošnjo? Ali naj ji damo polno mošnjo? Kaj bi rada nočna sova? Ali naj jo damo spat? Ali naj jo v sanjah damo v mlečno beli sovji grad? Kaj bi rada nočna sova? Že vem! Nočna sova rada bi tortico za rojstni dan, ki ga ima čez tri dni. Iza Korpar, 3. b NAJDI SE Vsak človek kdaj samote si želi, da bi sam lahko bil stran od ljudi. Da bi lahko našel samega sebe ter izvedel, zakaj ga v duši zebe. Saj v življenju je pomembno, da vemo, kdo smo, ter da se zavedamo, kam gremo. Ana Zemljič, 7. a Ali tava, kje daleč vstran? Vzelo je veselje s seboj. Oh, le kaj bo z nami, z menoj? Vstati je treba, se nasmehniti. Pokazati, da našel ju boš spet. Pokazati, da poraziti te ne more, ta naš hladen svet. Vajeti v rokah držijo, strici s sedmerih morja. Si to res želimo? Ubogati Človeka dva? Le gre jima v korist. Ne nam ali vam. Njim. Odrasli, pa mirno le čepijo in prav nič ne postorijo. PIŠKOTKI Piškoti čokoladni, piškotki sadni, piškotki vseh okusov. A le eni so pravi: domači, babičini. Babica jim doda kanček ljubezni in čokolade, in tako pripravi srčne piškotke sreče. JUTRO Rosa na travi in prva sled sonca v očeh. Nova priložnost za novo zmago in upanje novo se sveti v očeh. Svež jutranji zrak in mrzel piš vetra v laseh. Za svoj uspeh, druge treba sabotirati. Le jaz sem sebi pomembna. Drugi, narod, še lastna mati, je le zapravljena omemba. Ali res želimo tako živeti? Tako omejevati? Soditi, sestreliti svetle zvezde z neba, ki niso nam sijale? Pozabi enkrat, kar družba naroča. Pozabi, kdo si, kaj si, kaj ti to onemogoča. Vsi le sedijo, ždijo in ne živijo. Le trpijo. ^ r ■ -r v Ana Zemljič, 7. a Sofija Ivanuša, 7. a MAMA, MAMICA MOJA Mama, hvala ti, da zame skrbiš vse dneve in noči. Stojiš mi ob strani tudi, ko sem žalostna ali potrta. Hvala ti, da si tako dobra mama. Najboljša mama na svetu si, zato sem srečna, da sem tvoja hčerka. Valentina Žalar, 4. b Sam lahko to spremeniš. Bi res narobe bilo, biti drugačen? Narobe bilo, biti pošten? Narobe bilo biti srečen? Kaj pa, če bi kdo rekel: »Ne?« Mi vam sporočamo, da ne! Glasno vam vpijemo: »NE!« Lucija Ivanuša, 9. b X__________________________________________✓ Poklicanost človeka in njegov poklic Ne vem, ne kod ne kam me moja pot zanaša, a le upam, da me pravi tok prenaša. Le to vem, da na poti iskala bom srečo, a ne tisto, ki prekmalu bo minila, temveč tisto, ki jo bom še dolgo občutila. Ana Zemljič, 7.a Kot sorazredničarka 9. a razreda sem v zadnjih mesecih veliko Iskalka sreče razmišljala o poklicni poti učencev. Tudi mene je prevzelo to razmišljanje in spomnila sem se, kako sem se počutila, ko sem Sama izbirala svoj poklic. Čeprav so bili učenci dobro pripravljeni na to odločitev, saj smo se o tej tematiki pogovarjali v šoli, imeli smo tržnico poklicev, doma so razmišljali in razpravljali o dobrih in slabih plateh določenega poklica, sem opazovala marsikatere zbegane in prestrašene oči. Razumem jih, saj je odločitev za poklic izredno pomembna, ker večina to delo opravlja vso aktivno življenje. 5 to odločitvijo si začrtaš svojo življenjsko pot. Obenem pa se je treba zavedati, da ni tako malo tistih, ki so že med srednješolskim izobraževanjem ali po njem menjali svojo odločitev in so sedaj zelo uspešni na novem področju. Zato pogumno naprej, pred vami so nove poti in nič ni dokončno, vse še lahko spremenite. Odločitev za šolanje in poklicno pot poteka v soglasju s starši, zato je prav, da se z otrokom o tem veliko pogovarjajo, da mu morda poklice, ki so mu zanimivi, poskušajo približati preko sorodnikov, znancev ... tudi v živo. Vsak izmed staršev si želi, da bi njegov otrok dosegel vsaj to, kar je dosegel sam, ali pa še več glede na današnje boljše pogoje, ki so k sreči večini dani. Starši pogosto razmišljajo nekoliko drugače kot njihovi otroci, saj želijo, da bi svojega otroka videvali vsak dan, da bi lah-ko spremljali njegov razvoj, ga vsakodnevno usmerjali, mu pomagali, potrebno je razmišljati o ekonomskih stroških, ki nastanejo z vzponom v srednjo šolo, najbolj pomembno pa je prisluhniti iskreni in globoki želji otroka, ki bo s tem poklicem morda živel vse življenje. Poklic je nekaj, za kar si poklican, kar ti leži, kar z veseljem opravljaš, zato želim našim devetošolcem, da bi se pravilno odločili, da bi bili sprejeti tja, kamor se želijo vpisati, vsem mlajšim pa svetujem, da začnejo o svoji poklicanosti razmišljati čim prej. Metka Lešničar »Zato pogumno naprej, pred vami so nove poti in nič ni dokončno, vse še lahko spremenite.<( mm STRAN 25 Foto zgodba. Pustno rajanje Zz POGLEJTE NA SVET KOT MI Včasih se zdi, kot da resnoba odraslih prevzela je svet in ljudi. Nasmeh izginil je z obrazov in v očeh le še žalost odseva. Iz teh duŠ je pobegnila še zadnja kapljica mladosti, ki za sabo ni pustila kaj dosti. Namesto veselja in sreče v odraslem človeku domuje žalostna pesem. — — — — — — — —^ \ Si res želijo taki biti ali se želijo spremeniti? Upam, da pozitivnih odgovorov je mnogo več, saj mi otroci bomo drugače čisto "preč". Vse, kar si želimo mi, je, da bi odrasli pogledali na svet kot mi in da bi videli to, kar vidijo naše oči. Mi si pogosto nadenemo rožnata očala in svet je za nas šala. To pesem lahko zapoje le človek sam, a tega nobeden noče, saj to ni pesem sanj. Odrasli se dandanes obnašajo vse prej kot veselo, \ kot da bi v njih nekaj ovenelo. Odrasli, prikličite svoje skrite otroke na piano! Prepričana sem, da še niso odšli v pozabo. Videli boste, kako je svet lep in doumeli, daje lahko s pravim pogledom prelep. Ana Zemljič, 7. a ^ S I TIME \ l Time is valuable. There is a saying " Time and tide waits for nond'. The saying is indeed true. Time comes and goes. Time can't be bought. Neither money nor position can buy it. Sooner or later we will ali be up to high schools and colleges and we are going to remember these years as the most beautiful years. At least I think I will. I am really going to miss ali the jokes and laughs, even tears that I shared with my friends. Sometimes we wish moments could last forever and sometimes we are watching a clock counting minutes until it rings. Time changes us ali. Maybe these are just teenage years but we are ali changing visually and characteristically. Sometimes it makes you smile when you see one person happier, brighter and more confident after a while. And on the other hand you can see another person sadder, lonelier messing up their life. That is just something time can do. That makes me think about ali the sunny days I have spent behind my Computer not appreciating the time I have got. We need to appreciate every moment of each day because in the end we will never be younger than we are right now. Julija Fric, 8.a / Logotip Osnovne šole Ormož OŠ Ormož temelji na znaryu, Id ga simJboliztra odprta knjiga. Z njim naši učenci bogatijo svoja življenja in svoj vrednostni sistem. Ob znanju, so naše vrednote zasnovane še na varnosti, odgovornosti in ustvarjalnosti. V naši šoli se učijo, razvijajo in odraščajo enkratni, radovedni, kritični, igrivi ter neponovljivi posamezniki, kiv sebi gojijo veselje do dela in življenja. Avtorica ideje logotipa je Špela Petričič, likovno ga je oblikovalajanja Rudolf V računalniško pa Renata Pučko.