Narodi morajo ostati mirni, svari Amerika
DOBILI SMO PODATKE, da se nahaja nekaj onih domobrancev, ki ao jih dejali v skupino "B" in ki niso med onimi 8,000 brez sodbe poklanih, v Srbiji na suženjskem delu pri popravljanju železnice.
VINA ZMANJKUJE. — Iz štajerske gredo veliki transporti vina v Rusijo. To je povzročilo, da stane liter vina 50 dinarjev. Te draginje pa je v veliki meri krivS seveda tudi to, da dinarju nihče ne zaupa. Za ameriški dolar plačajo na črni borzj 350 dinarjev, med tem ko ga oficielno zamenjajo za 50 dinarjev.
SOVJETSKI AQENT PRIJET V NAŠI PRESTOLNICI
New York. — Msgr. Fulton J. Sheen, profesor filozofije na katoliški univerzi v Washingtonu, je izjavil tekom nekega govora, da je bil tekom javnega zasliševanja prijet v kongresnem odseku svojetski agent zadnji teden. Msgr. Sheen je rekel, da je dospel tisti agent iz Chicaga.
To je profesor omenil tekom govora, v katerem ,je izjavil, da bi moralo biti v javnosti več poročil o tajnem delovanju zavezniških in tujezemskih interesov v tej deželi.
Urad ameriške tajne policije ni na to izjavo katoliškega profesorja rekel ne tako ne tako. Rekli so, da vest niti ne zanikajo, niti ne potrdijo.
--o-
Kakih 16 strank postavi kandidate na Grškem
Atene. — V nedeljo bodo na Grškem volitve poslancev. No-mniranih je bilo kakih 1,000 kandidatov, ki zastopajo 15 ali 16 strank, več ali manj desničarskih ali proti-komunističnih. Komunisti se ne bodo udeležili volitev, ampak jih bodo bojkotiral. Podpirali pa bodo najbrže republikansko liberalno stranko, katero zastopa premier Sopho-ulis. Protikomunistična koalicja se še ni izjavila, če je za monarhijo ali republiko.
-o--
Vlada bo dovolila samo za potrebne zgradbe potrebni material
Washington. — Wilson Wyatt, administrator vladne agencije j za gradnjo hiš, je rekel, da boj vlada v nekaj dneh izdala pro-] gram, po katerem se bodo gra-j dila nova poslopja v Ameriki, i Vlada bo po tem programu dovolila gradbeni material samo za potrebne rezidenčne in trgovske hiše.
Wyatt je rekel, da bo vlada dovolila, da se zgradbe, ki so že v delu dokončajo, toda za bodoče pa ne bo dovolila gradbenega materiala za nepotrebna poslopja. Vzrok tej odredbi je, da se čim prej zgradi tako potrebne stanovanjske hiše za veterane, katerih nameravajo postaviti 2,-700,000 v prihodnjih dveh letih.
—--o-
DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
NEW YORK, 25. marca. — Predsednik Truman je zagotovil varnostni koncil arganizacije združenih narodov, da bodo Zed. države na celi črti sodelovale za obdržavanje svetovnega miru. Državni tajnik Byrnes je pa istočasno posvaril svetovne narode,1 da ne sme biti odslej nobenemu narodu dovoljeno, da bi delal po svoji glavi ter s tem ogrožal svetovni mir.
Državnj tainik Brynes je pred koncilom, ki je danes začel z zasedanjem, najprej prečital pozdravno poslanico predsednika Trumana, nato pa še sam dodal:
"Kakor mora storiti to vsak posaemznik, tako morajo tudi narodi storiti vse v svojih močeh, da poravnajo spore med seboj. Nobenemu narodu ne sme biti poslej dovoljeno, da bi si sam jemal pravice ali zahteve. Ako se spori ne morejo poravnati na prijateljski način, mora biti prednešena sporna zadeva pred varnostni koncil.
"Zategadelj pa mora biti ta koncil vsak čas pripravljen za hitro akcijo. Zato je tudi potrebno, da koncil deluje brez prestan-ka. Ako hočejo združeni narodi obstati, potem ne sme biti nobenega izgovora ali potrebe za katerikoli narod, da bi si sam jemal pravice."
Za danes se je koncil bavil samo s tem, da je sprejemal pozdravne govore. Zadeva Rusije in Perzije pa pride na vrsto jutri, če bo to potrebno vzpriČo poročil, da je Rusija začela že jemati svoje čete iz Perzije.
Predsednik Truman je v svoji poslanici izjavil, da smo zelo
počaščeni, ker so si združeni narodi izbrali našo deželo na svoj ____ _*
glavni stan. Obljubil je, da bo storil ameriški narod vse v svoji moči, da se bodo počutili zastopniki združenih narodov tukaj prav kot doma.
Izjavil je potrebo, da ostanejo vsi člani združenih narodov res zedinjeni in nadaljujejo z delom skupaj, kakor so se borili skupaj za mir in svobodo.
Predsednik je poudarjal, da ameriški narod obljublja vse sodelovane združenim narodom, da se obdrži mir ter svoboda po svetu.
Državni tajnik Brynes je primerjal organizacijo združenih narodov zgodovini Zed. držav, ki so morale preživeti mnogo preizkušenj, predno so postale stabilne in zares močne. Poudarjal je, da ne smemo nikdar spremeniti čarterja organizacije, ki obvezuje vse narode, velike in majhne, naj nikdar ne rabijo sile, niti ne grozijo s silo, razen v slučaju obrambe.
Splošno je videti, da si je koncil globoko oddahnil, ko je prišlo poročilo, da se je Rusija končno odločila vzeti svoje čete iz Perzije. Vendar bo prišlo to vprašanje najbrže jutri (v torek) na vrsto, razven v slučaju, če bi Perzija odtegnila svojo pritožbo pro-1i Rusiji. Pa tudi v tistem slučaju bodo ameriški in angleški delegati hoteli vedeti, do kakšnega sporazuma je prišlo med Rusijo in Perzijo.
I Zadeva spora med Rusijo in Perzijo bi morala priti pred koncil danes v razpravo. Toda preložili so jo za en dan s sporazumom ruskega poslanika Gromykova.
Odbornik Kovačič ima zelo lepo priliko do nominacije za okrajnega komisarja
Edward J. Kovačič, odbornik clevelandske mestne zbornice iz 23. varde je kandidat za okrajnega komisarja na demokratski listi. Pri primarnih volitvah 7. maja se bo potegoval za nominacijo. Po našem mnenju ima Mr. Kovačič zelo lepo priliko biti no-miniran, zlasti še, če ga bodo podprle razne narodnosti vsaj nekoliko, zlasti še, če bodo podprli njegovo kandidaturo razni kozmopolitski časopisi v Cleve-landu. Upamo, da mu bodo naklonjeni zlasti slovanski časopisi, saj tudi Slovenci radi pomagamo njih kandidatom ob vsaki priliki.
Demo kratska kozmopolitska liga za okraj Cuyahoga je že. in-dorsirala Kovačiča. Enako ga je indorsirala madžarska demokratska liga, ki je zelo močna in ki ima članstvo po vsem okraju. In ker mu bodo gotovo dali državljani jugoslovanske narodnosti vso podporo, imamo veliko upanja, da 'bo naš rojak nomini-ran za urad okrajnega komisarja. To je zelo važen urad in Mr. Kovačič ima vse sposobnosti zanj. Naš list ga bo v tej kampanji podpiral 100%.
—-->o-
Par, ločen 42 let, se bo spet poročil
Portland, Me. — John Moul-ton, star 76 let in njegova ločena žena Louvie, ki sta se ločila pred 42 leti, sta se v torek spet poročila. "Nevesta" je prišla k poroki 3,000 milj daleč iz Kalifornije. Poročila sta se pred 53 leti, enajst let pozneje sta se ločila.
-o—-
Missouri je odplula
, • np v • • •
proti 1 urciji
Bayonee, N. J. — Bojna ladja Missouri je odplulla v soboto .proti Turčiji. Ladja vozi truplo turškega poslanika Mehmet Mu-nir Erteguna, ki je umrl v Washingtonu leta 1944. Missouri bo plula mimo Gibraltarja v Carigrad.
Cleveland ostane pri sedanjem času
Naša mestna zbornica je sinoči odglasovalu, da ostane Cleveland za vselej na sedanjem standard času. Več tednov je bila velika agitacija za in proti. Radijske postaje so se poganjala za hitrejši čas, to se pravi, da bi Cleveland pomaknil svoje ure za eno uro naprej. Zlasti delavci no bili pa proti temu, ker mdrajo nekateri že itak dovolj zgodaj vstajati zjutraj, nikar še, da bi morali še eno uro prej. Pri sinočni seji je 2S mestnih odbornikov glasovalo za sedanji čas, 10 jih je bilo pa za hitrejši. Od treh slovenskih odbornikov je glasoval odbornik Edward J. Kovačič iz 23. varde za sedanji čas, odbornika Prince in Pucel. sta bila pa za hitrejš čas.
--—o-
Avstrija je proti kaki federaciji ob Donavi
Dunaj. — Dr. Kari Renner, predsednik avstrijske republike, se je izjavil proti kaki podonavski federaciji. Rekel je, da bi bila vsaka zveza Avstrije s deželami ob Donavi ali pa z južno Nemčijo nevarna Avstriji in Evropi sploh. Dr. Renner je dalje izjavil, da hoče ostati Avstrija sama zase in da se bo naslanjala samo na organizacijo združenih narodov.
-o-
V Rusiji je zaprtih do 15,000,000 oseb
Philadelphia. — George H. Earle, bivši guverner Pennsyl-vanije in bivši ameriški poslanik v Bolgariji, je dospel domov iz Pariza. Ob svojem prihodu je izjavil, da je v koncentracijah po Rusiji najmanj 15,000,000 oseb zaprtih, ki se ne strinjajo z boljševiško vlado. Rekel je tudi, da je prepričan, kadar bodo Rusi izdelovali atomske bombe v kakovosti in količni, da bodo spravili ameriški narod s tega sveta.
-o-
Angleška policija je posredovala v Trstu
London. — Iz Trsta se poroča, da je morala posredovati angleška policija pri izgredih med skupinami, ki so se potegovale za Jugoslavijo in onimi, ki so bile proti.
TITO GROZI, DA NE BO PUSTIL TRSTA
Praga. — Jugoslovanski premier Tito je zjavil napram tu-jezemskim časnikarjem v tem mestu, da če zavezniška komisija ne bo odločila glede Trsta ugodno za Jugoslavijo, da bo slednja to svojo zahtevo branila z vso energijo. Tito ni rekel, če je mislil s to "nergijo" oboroženo silo.
-o-
Španska vlada ima v zaporih 27 sabotažnikov
Madrid. — španska vlada je prijela 27 komunističnih sabotažnikov, ki so bili, kot vlada trdi, izšolani v terorističnih akcijah v Franciji ter poslani v Španijo. 40 sabotažnikov z Francije in da jih 13 še iščejo.
španska vlada je tudi obvestila angleško in ameriško vlado, da ne bo prevzelo nobene odgovornosti, če se bodo pripetili na francoski meji kaki incidenti. Te bodo povzročili francoski komunisti, da bi dali s tem francoski vladi vzrok zahtevat oboroženo posredovanje v Španiji. Francoski komunisti bi radi zanetili vojno v Španiji, da bi jo potem izročili Moskvi.
-o-
Madžarski minister za vzgojo je dobil zapor
Budimpešta. — Balint Ho-man, madžarski minister za vzgojo tekom nemške okupacije, je dobil dosmrtno ječo radi sodelovanja z Nemci.
NAJNOVlJŠEVESTI
DETROIT — General Motors naznanja, da je začela klicati nazaj na delo 175,000 delavcev, ki so bili na stavki. Prej j je kompanija naznanila, da ne' bo poklicala nobenega delavca nazaj, dokler je kaka lokalna unija na stavki. General Motors pozivlje unijo, naj takoj pokliče na delo vse delavce, ki so še na stavki. YOUNGSTOWN, O. — Včeraj so meščani pozdravili kardinala Mooneya, ki je pred 37 leti pel tukaj svojo novo mašo. LONDON — Premier Stalin je včeraj naznanil, da ruske čete zapuščajo Perzijo na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med Sovjetsko Unijo in Perzijo. Depeše iz Teherana trdijo, da so ruske čete že 80 milj od glavnega mesta Teherana, kateremu so se bile približale na 20 milj.
NOVI GROBOVI
Helen Pevec
Kot smo že včeraj poročali je umrla Mrs. Helen Pevec, stara 56 let, stanujoča na 1019 E. 63. St. Rojena je bila v Čatežki gori pod Zaplazom in je prišla v Ameriko leta 1912. Njeno dekliško ime je bilo Kurbar. Zapušča žalujočega soproga Anton a... in tri sinove: Anthony, Ludwig in Ladislaus, v Evropi pa več bratov in sester ter drugih sorodnikov. Ena sestra je redovnica v Banatu na Hrvaškem.
Bila je članica društva Cleve-landski Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:00 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in na pokopališče Kalvarijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Joseph Prijatel
Kot je bilo že poročano je umrl rojak Joseph Prijatel, stanujoč na 3594 E. 81. St. Bil je star 61 let. Doma je bil iz fare Hinje, odkoder je prišel' v Ameriko pred 50 leti.. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo roj iSlkube, hčere: Mrs. Josephine Leonard, Mrs. Christine Kwicen in sina Josipa Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Francis Sinlič
Umrla je Francis Sintič, roj. Horvat, stanujoča na 1388 E. 45 St. Bila je stara 63 let. Rojena je bila v Zebunacu, Medji-murje, odkoder je prišla sem pred 26 leti. Bila je članica društva sv. Pavla št 10 HKZ in Oltarnega društva fare sv. Pavla. Zapušča soproga Franka, sina Štefana, pet vnukov, v starem kraju pa sestri Marijo in Katarino Pogreb bo iz Go-lulbo-veiga pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen.
-o-
Hoover je obiskal Umberta
Rim. — Herbert Hoover, ki preiskuje položaj glede prehra-I ne v Evropi, je obiskal tudi laškega princa Umberta. Posvetoval se je glede položaja prehrane v Italiji. Hoover bo odšel \ Genevo, Švica, kjer se bo posve. toval z vodstvom mednarodnegi Rdečega križa, potem bo odpoto 'val pa v Pariz.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Gosi i I ne čekira jo—
Državni agenti in mestna policija so v soboto obsikali več koti 100 goistilen v Greater ('leve] an rtu, da bi zasačili kršilce postav. Toda policija poroča, da niso nikogar aretirali Slavka jekklarjev—
Včeraj je odšlo na stavko 1,500 delavcev pri Midland Steel Products Co., 10615 Ma-dkson Ave. Firm a izdeluje ogrodja za avtne družbe. Unija je poizvala delavce na .stavko, ker je podjetje zavlačevalo napraviti novo pogodbo. Delavec ubit—
Na Lake Shore Blvd. pri 72. cesti je ekspresni avtobus včeraj ubil delavca Franka Lone iz 770.1 Superior Ave. Delavec je hotel preko ceste, ko ga je zadel bus Bil je »služben pri .mestnem oddelku. Predsednika bi radi—
Mestna administracija je povabila predsednika Trumana, da bi prišel na 22. julija v Cleveland, da bi govoril na ustanoviteljski dan ob priliki praznovanja 150-letnice ustanovitve mesta. Tudi guverner Lausche je od svoje strani apeliral na predsednika, da pride takrat sem. Obisk iz Illinois—
Mr. in Mrs. Joseph Root iz Waukegan, 111. sta prišla na obisk v Cleveland k Mr. in Mrs. Tu ti n, 6001 Luther Ave. Mrs. Root je sestra od Mrs. Tutin. Prijatelji ju lahko obiščejo na gornjem naslovu. Dobrodošla v naši metropoli . Brala išče—
Frame Stirn iz Št-. Janža išče brata svoje žene, Frank Repov-ža.. Naj se zglasi pri Mrs. Klančar. 1000 E. 64 St. Vabilo na sejo—
Kljub Ljubljana ima nocoj cb 8 redno sejo. Članstvo naj se udeleži polnoštevilno. Pri vratih bo oddana nagrada.. Skupna društva vabijo—
Skupna društva fare sv Vida imajo jutri večer sejo v navadnih prostorih. Vsi zastopniki in zastopnice naj. se udeležijo
Ogromen požar—
Včeraj popoldne je požar uničil lesno skladišče Daugh-erty Lumber Co., 4300 E. 68. St. Škodo cenijo nad $200,000. Ognjeni zublji iz skladišča so dosegli tudi 10 bližnjih hiš na Kazimir Ave. Dvanajst, družin je moralo zbežati iz hiš" pred ognjem. Osem hiš je popolnoma uničenih, dve pa močno poškodovani.
--'-o--—
Odsek zahteva, odslovitev komunistov iz služb
Washington. — Vojaški pod-odsek poslanske zbornice je poslal na državni oddelek vest, da bo nadaljeval g svojim naporom, da se odstrani iz državnega oddelka vse uslužbence, ki so znani kot vneti za komunizem in sovjetizem.
t: '--O-
Vojaška pošta preneha v San Francisco
San Francisco. — Tekom 30 1 dni bo vojaška pošta v tem me-1 stu prenehala z obratom. To je bila za časa vojne in dozdaj največja tovrstna pošta na svetu. Poslej bo odpremljala vso pošto za mornariško osobje zvezna pošta, kot pred vojno.
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
V Ajdovcu sfo partizani uničili župni arhiv in matrice. Isto poročajo iz raznih drugih krajev. Kot da ne bi že nemški vandalizem uničil dovolj slovenk&ih po Štajerskem in Gorenjskem, so se partizani trudili uničiti knjižnice in arhive po Dolenjskem. Komu v korist? Dokazali so ne samb svoje divjaštvo, ampak tudi to, da jim ni pilo nič za slovenstvo.
ki
I" AMERIŠKA« DOMOVINA
Da&OM! 3	AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	t&Vv^-VJO	SLOVENIAN MORNING
^__AMERICAN HOME
CLEVELAND 3., O., TUESDAY MORNING, MARCH 26, 1946	LETO XLVIII—VOL. XLVIII
*06NE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došlo preko Trsta)
(.uoslo prej
k** SO PRENAŠALI
| ? wavo proti 33 obtožen,	!
Jjani Jbožičnem procesu v	1
kk 0ročali smo že, da je	]
Plost ■ bil° PrePeljanih	i
|1lJz nemškega končen-	1
ISS 0r'šča v Dachau	] P!ta.V Ljubljani. Nemci
Pa0|)Sod!j.slovenški komuni-	i
P prav' p0 svoji komuni-	i
p\ T* Njih edina kriv-(
p. ofj.a So bili proti parti- r Ipstva,, 0 Se Jim je sicer J listi toda teh tudi ko- i
ipa doh-Verjame-j°- Krive 1
|> 2 te P°vs°d z lahko- 1 n'°rfniki prinašali za" 5
ff Ni, nih žrtev tiran"
m ah" Vsak je imel . p, JLnarod Pričakovati J
r^lS Na sodiš*e je ]
D 'lie] razPravo samo, ■Sij '.p0sebno komunisti- ,
partizane. • i °Sn • je bil naPaden C
| Nt, n° 111 Pianino avto-
hnizanov- V tem , »Ma Ubitih 8 Partiza- j IS. Jn Pripisujejo to f'i, tj aj j'h je potolkel ' «»Pad samo priča,
'If 'jih* je tit0VSka k0"
KApATAKA!-Ne- | l%blfante dni dospela v , :JH b![me- .le pripovedo-' f^ kriu v enem dnevi\ fV'T^a: na cestni , i	in dvakrat na
1%'e VZr°k za tako P|%kjJežeto. če ima kdo J
i" »U J? Se zdi ^jnemu
|(iC lvo- (Zdai razu" 1
j,Vi/ v besedah Bost-
p0 našo nagrado, Hsuv !st°nj v partizan- (
|V)Wz se boji preiskav, i „ 1
P Podi, REpORMA. - 1 fcC ^ul, o katerem c
^t^ročali,jepri: 1 T'	takoirnenovani \
i|'Sun!stiravi' da t0 1
ANni Stlcn°Propagan- i >127 sknlj,6 Pač Še mno- 1
malo pa or_ L
ih« V,,eVpi• komunistična	s
■J iu ^e gozdove obdr-	1 |.%J'h ne deli kmetom,
■ifi ref*rečno novi zakon	1
ThHo- Cerkvam so i;|r lz sovraštva do \
%v Pia b° tega le ma" 1
'iN*lo i je te orne ' 3 Pin" ' r 'ie ta zem" !<|;Sat>m brez kake od- ! 11. Hp 30 to razlastitev : ir Bi eni i^ravičeno za tat-JudJ'e se nikjer ne ffcHa«0 ukradeno blago.
KtoC?anekajsmeti
J| K v ^stično deliti.
Ite Sa0AllJNlSTIČNI
pj^ano' ki je sicer zelo je prišla po pJepti.j Pripovedovala l|j%v $ "jena hčerka lA m , vPrašala: "Ma-
I Vie Boga? Učite-
lii^'6 bil ,da sani- In § % ' Sarno človek, ki za boga." svoboda in tak /flifi v«hiji komunistični ,bola podira, kar
mS$šAYA VSEH
BC'Ja -le, da je tre-ttV^r^enujejoTi-
I fC J' jša kot st'1
' V^e ška- Pove pa
1 J^ltJ Trst t0 !e zelo
lil	ka| Je rekel.
f	„ tisa,
AMERTSKA DOMOVINA. MARCH 26, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
' SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6U7 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland to Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland to okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. *_ Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 montha. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. *" Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908,
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
at the Post Office at
83	No. 60 Tues., March 26, 1946
Novo nasilstvo komunistov
V carski Rusiji je bil car dejanski poglavar ruske Cerkve. On je imenoval ruske škofe in njegov uradnik, pro-kurator sevetega sinoda, je odločal o vseh malenkostih cerkvenega življenja. Ker ni priznavalo rusko pravoslavje papeža kot vrhovnega poglavarja vse Kristusove Cerkve, je postal njegov papež ruski car. Ker je bila Cerkev tako odvisna od države, je tudi izgubljala na svoji moči, česar najboljša priča je staroverstvo, ki ni priznavalo škofov postavljenih od carjev. Ko je revolucija odstranila carja, so bili rus-k duhovniki in škofje izpostavljeni silnim preganjanjem. Skoro vsi škofje so bili pomorjeni in bofjševiška Rusja je bila največji krvnik ruske Cerkve.
Vojna je preganjanje vere v Rusiji omilila. Potrebovali so tudi verne ruske vojake, da umirajo za Rusijo. Tudi oziri na zunanjo politko so vodili rusko vlado, da je spet dovolila škofom izvoliti patrijarha, seveda takega, ki je všeč Stalinu. Ostanki ruske Cerkve so se spet postavili pod nekako zaščito vlade. Smešno je pri tem, da je ta zaščitnik vere popolen brezverec, sovražnik vsake vere. Kolikor je torej mogoče govoriti o zaščiti, je to v resnici samo politično izrabljanje pravoslavja. Moskovski komunizem je v očitnem boju s katoličanstvom in tega tudi ne skriva. V tc-m boju proti Rimu vdanim katoličanom zlorablja Kremelj tudi novo upostavljeno rusko pravoslavno Cerkev.
'Tak uclarce ruskih komunistov proti katoliški Cerkvi je tudi tako imenovana združitev rusinskih (ukrajinskih) unijatov z rusko pravoslavno Cerkvijo.
Vsi Rusi, tudi Rusini ali Ukrajinci (včasih imenovani tudi Ma'orusi) so prejeli krščanstvo iz Carigrada. Carigrad se je odtrgal od Rima definitivno pod patriarhom Cerulari-jem 1. 1054. Vsa vzhodna Cerkev je bila. tedaj odvisna od te prestolice vzhodnega rimskega cesarstva in tako je Carigrad potegnil's seboj v razkol tudi vzhodne Slovane. Brez lastne krivde so postali razkolniki. Rimska Cerkev se je trudila, da bi prišlo do zedinjenja. Na cerkvenem zboru v Florenci (1431-1443) je tudi res prišlo do formalnega združenja, toda orientalska zagrizenost proti Rimu je izvedbo rega zedinjenja preprečila. Tekom časa se je pridružilo katoliški Cerkvi nekaj orientalcev, tako da imamo danes zedinjene Armence, Sirce. Grke, Romune in celo manjše število Bolgarov. Do večjega zedinjenja pa. je prišlo pred 350 leti, leta 1596. V Brestu na Poljskem je bila sklenjena unija med onimi Rusini, ki so bili v tedanjem poljskem kraljestvu in med katoliško Cerkvijo. Vsi ti zedinjenci ali unijati so ohranili v bogoslužju svoje obrede in svoje stare navade. ■ V cerkvah so rabili rusinski unijati staroslovenski jezik pri službi božji. Na zunaj skoro ni bilo razlike od pravoslavja. Zato so se tudi dostikrat imenovali katoličani vzhodnega obreda ali kratko tudi grko-katoličani. Verovali so ti vzhodni zedinjenci vse ono, kar zapadni katoličani in priznavali enotnost Kristusove Cerkve pod poglavarjem rimskim papežem. Bila so tudi ob tem zedinjenju huda nasprotja od strani pravoslavne ruske Cerkve. Znani svetnik škof Jozafat Kuncijevič je iz te dobe mučenik za zedinjenje Cerkve. Ko je bila Poljska razdeljena, so mnogi unijati veliko trpeH. Tisti, ki so prišli pod carsko Rusijo so izgubili skoro vso duhovščino in škofe. Tako je ljudstvo brez pastirjev v veliki meri zopet prišlo v območje pravoslavja. Oni del Rusinov pa, ki je prišel po delitvi Poljske pod Avstrijo, je razvil v Galiciji cvetoče versko življenje. Naj pripomnimo, da je tudi v Jugoslaviji bilo blizu 100,000 unijatov s svojim škofom v Križevcih na Hrvaškem. Sedanji unijatski škof Šimrak je sedaj zaprt pod Titovo vlado.	t
Na te rusinske ali ukrajinske unijate se je spravila Moskva in jih skuša odtrgati od Rima. Po izjavi unijatskega škofa Ambroža Senišina, ki je tu v Ameriki vodja unijatskega bogoslovja v Stamfordu, Conn. So ruski komunisti zaprli vseh sedem unijatskih škofov, ki so prišli v tej vojni pod rusko oblast. Od teh se ve za štiri, da so v ječi umrli, trije so še zaprti. Ruska pravoslavna Cerkev, ki se je udinjala $':alinu, je potem poslala v te škofije svoje duhovnike, da ti vodijo katoliške škofije. Tudi apostolskega administratorja. za Rusinc v Berlinu so Rusi zaprli. V zvezniško zono je iz Rusije in Poljske zbežalo čez 200 duhovnikov.
Ko je papež v februarju nagovoril nove kardinale, je omenil tudi to preganjanje vzhodne Cerkve v Galiciji. Posebno pa je o tem govoril prefekt kongregacije za vzhodne obrede kardinal Tjsserant. Ta je povedal, da je Rusija zaprla in pobila ogromno število unijatskih duhovnikov. Tako je Sovjetija pripravljala glavni udarec. Dne 8. marca je bilo v Lvovu zborovanje takozvanih delegatov unijatske Cerkve in to je poslalo Stalinu klečeplazno izjavo, da pre-kiicuje v Brestu sklenjeno unijo s katoliško Cerkvijo in seveda Stalina ponižno pozdravlja in zahvaljuje. Podpisali to to izjavo in ta prelom z Rimom trije duhovniki. Sklicujejo se, da je bilo na zborovanju 216 delegatov. Kdo so bili ti delegati ne povedo. Značilno je, da ni bilo med podpisniki nobenega škofa, četudi imajo pri takih stvareh le ti besedo.
Nasilnost proti prepričanju posameznega človeka, to je značilno za komuniste. Četudi trdijo, da so brezverci, vendar ne morejo pustiti drugim, da bi svobodno izražali svoje versko prepričanje. Sužnost državi — to je posebnost tako-i
zvane "ljudske demokracije" povsod, kjer je komunist zmagal. Najprej pobiti ali zapreti ali poslati na prisilno delo v Sibirijo duhovščino, predvsem odstraniti škofe, potem se lahko dela z ljudstvom, kar se hoče. Ponavlja se stara svetopisemska beseda: "Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce."
Ne vemo, koliko je bilp na tistem zborovanju, ki se je obrnilo od Rima k Moskvi, duhovnikov, tudi ne vemo, koliko jih je res soglašalo s tem odpadom. Rusija skrbi, da se takih stvari ne zve v široki javnosti. Toda nič se ne čudimo, če se je tudi med temi s katoliško Cerkvijo zedinjenimi unijati dobilo nekaj duhovnikov, ki so se dali ustrahovati ali ki so tudi pravi odpadniki. Med apostoli je bil en Judež. V naši stari domovini imamo Mikuža, ki ga je zanesel vihar revolucije med nasprotnike Cerkve, in zdi se, da jih je še par z njim. Vsak vihar lomi šibke in suhe veje z drevesa. Če govorimo o strahovanju, poglejmo okrog sebe, kako se celo tu na svobodnih ameriških tleh, kjer nikomur ne grozi ne smrt ne ječa, nekateri boje že"strupene besede verskega nasprotnika in bi najraje pred njim zlezli pod klop ali pa celo delali videz, da so z njim.
Ruski nasilneži se vesele, da so tako zadali katoliški Cerkvi udarec in da so vsaj na videz razbili 350 let staro zvezo zapadnega dela Rusinov z Rimom. Udarec je gotovo hud. Čez tri milijone je teh ljudi, ki jim zapirajo vsak stik s središčem krščanstva. Nikakor pa ne mislimo, da je ta odpad, ki je uraden in izsiljen, resničen odpad vernega ljudstva. 'Ko se zruši komunistično nasilje, bo ljudstvo spet našlo svojo pot v Rim. Morda po preizkušnjah in trpljenju samo okrepljeno in izčiščeno. Ob misli na to novo nasilje pa tudi ne pozabimo na tisto božjo "politiko" na dolgo roko, ki jo izraža ljudski izrek: Bog ne plačuje vsake sobote, kadar pa plača takrat pa zares.
I
>♦« ■ < U * !■««.
M i »i t i g 1
BESEDA IZ NARODA

Koncert Glasbene matice
Cleveland, O. — V nedeljo 31. marca poda zbor Glasbene matice svoj pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Naš pevovodja je izbral za ta koncert venček najbolj preljub-Ijenih sloveskih narodnih pesmi, kakor tudi odlomek iz opere, kar bodo navzoči gotovo z največjim užitkom poslušali. Pevski zbor Glasbene matice je poznan, kot eden najboljših zborov med Slovenci v Ameriki, ki poleg koncertov prireja od časa do časa tudi razne opere in operete.
Mnogi izmed teh pevcev so poznani tudi med drugimi narodnostmi kot izvrstni pevci. Med temi je dobro poznana in priljubljena pevka Carolyn Budan; kakor tudi Dorothy švigel, Anton Nosen, Josephine Milavec-Levstik, June Babbit, Frank Plut in drugi.
Zbor bo tudi zapel arijo Bar-carol iz Hoffmanovih pripovedk in eno iz opere II Trovatore in lepo število slovenskih pesmi.
Zborov pevovodja je naš spoštovani in priljubljeni slovenski pesnik in komponist g. Ivan Zor-man. Vse pevske točke bo spremljala na klavir ga. Vera Milavec-Slejko. Pričetek bo točno ob osmih zvečer. Vstopnice so po $1,00 in jih lahko dobite pri vseh članih zbora in tudi v slaščičarni Oražem (Makovec) v SND, kakor tudi na večer koncerta pri blagajni.
Torej ne zamudite tega lepega večera, saj smo Slovenci samo v Ameriki še tako rečni, da brez skrbi lahko zapojemo našo slovensko pesem po svoji mili volji. Samo tukaj smo še tako srečni, da lahko brez skrbi govorimo v svojem materinem jeziku.
Kličem na svidenjem vsem, ki ljubite slovensko pesem in slovensko govorico.
Eleanor Lach.
teguje za one reveže v starem ki ■aju, ki so morali zapustiti dom in vse, ter zbežati, da so si tako ohranili in rešili vsaj golo življenje. Bog naj vam bo plačnik, ker vidim, da se ne bojite nobene brce, čeprav lete na vas od vseh strani in vseh vetrov. Le tako s korajžo naprej. Pravica je še vselej in bo tudi sedaj zmagala. Vas pozdravlja,
Marija Zore.
Iz Waukegana
Waukegan, 111. — Priloženo pošiljam naročnino še za naprej za Ameriško Domovino. Ta list se mi pa že tako dopade, da je le kaj. Veliko je notri podučnega branja in tudi za smeh. Posebno mi ugaja tista kolona "če verjamete ali pa ne." Saj sem tudi jaz že videla tisti "Hudičev boršt." Bilo je to, ko sem bila še nrajhna in sem šla z mojo mamo v Cerklje, kjer so bili oni doma iz cerkljanske fare in sicer iz vasi.Poženk, ki je komaj dobrih deset minut od vasi Cerklje, takrat so mi tudi pokazali, kje je "Hudičev boršt." . Predvsem pa mi zelo ugaja, ko so ta list tako neustrašeno po-
Absolut
Cleveland, O. — "Absolut" ali "•^koz in skoz." Kdor ima dobro voljo se zamore tudi od sitneža kaj dobrega naučiti. Nekdo zadene skupaj s točajem ali kelner-jem, ki je pa hotel malo filozof ali modrijan biti in mu je prav dobro tekla beseda "absolut," kar hoče reči, da skoz in skoz tako in čisto nič drugače, in je kakor neka prisega v modrijan-skem jeziku. To pa je bilo njegovemu tovarišu nadležno, pa mu je vendar prav služilo in si misli: čakaj, kar tebi v tvojem sitnem modrijanstvu streže, utegne tudi meni pomagati na dobro stran.
Kadar ga teda j tovariši spravljajo s seboj v druhal, je njegov odgovor: "Absolut" ne grem! To je, nikakor in nikakor ne grem. Kadar ga pa kaka notranja zabloda kaj nadleguje, je zopet odgovor: "Absolut" se odpovem, "absolut'* nočem, "absolut" ne privolim. Ako so ga oči kaj motile, jih je zopet "absolut" brzdal — sploh — "absolut" je bil tako rekoč njegov drugi varuh. Ker sam ne vem, kako bi se neki "absolut" dobro po slovensko reklo, naj tudi meni služi v naslednjem. "Absolut" ne verjamem, da bi se Slovencem zbolj-šal položaj pod vlado komunista Tita, "Absolut" ne! Pač pa bo, če že ni, marsikateri navdušen partizan debelo gledal Titov-Sta-linov — absolutizem. — Resnicoljub.
Beseda od svojcev bi domovine
Mrs. Rose Hanko, 1070 E. 69. St. je prejela od svojega nečaka Mihael Markoviča iz Stične naslednje pismo. Draga tetka!
Najprej vas vse skupaj prav iepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za pismo, katerega sem pred kratkim prejel. Ne morete si misliti, kako sem ga bil vesel, ko sem po tolikih letih zopet prejel od vas glas in vem, tla ste še žvi in zdravi. Pri vas mogoče ni bilo tako hudo v tej
vojni, kot je bilo pri nas v Evropi.
Ko so naše kraje zavzeli Italijani, so počenjali gorje do kapitulacije. Požigali ropali in morili so vse vprek. Brata Jožeta, ki je bil priženjen v Dobu, so potegnili s stola, ko je žival in so ga odgnali na Grumbelj, kjer so ga z devetimi drugimi ustrelili. Takrat so tudi požgali v Pejcah Sitarjevo domačijo, Videta in sina so pa ustrelili. V naši vasi so takrat požgali škrpčevo domačijo in šuščevo domačijo do tal, Lavretu pod in odnesli pa so vse, kar se je le dalo odtrgat. Prav tako so odgnali tudi vso živino in pobrali živež.
škrpčev Miha je umrl v italijanskem taborišču, Su,šč je pa prišel domov in je doma umrl. V naši vasi manjka 15 ljudi. Gorje je pa občutila skoro vsaka hiša. Enega mojega brata so imeli leto in pol zaprtega in potem so ga pa še Nemci odpeljali v internacijo, odkoder pa jim je srečno pobegnil. Sestra pa služi v Ljubljani. Micki pa so Nemci ubili najmlajšega sina Jožeta. Sin France pa je šel v Banat, kjer bo dobil zemljo, da bo kme-toval. V Pečah je vse po starem, le pod so jim požgali.
Od Rdečega križa tudi pri nas nismo dobili še nobene pomoči in ne vem, kam so poslali vaša darila. Potrebni pa smo, ker pri nas se ne more ničesar kupiti. Kar niso Italijani pobrali so pa še Nemci, tako da je za obleko in obutev zelo hudo. Prosim vas, če mi morete kaj poslat, samo ne vem kdaj vam bom kaj povrnil, ko pa nič nimam. Vas vse skupaj še enkrat prav lepo pozdravljam in vas prosim, če bi mi odpisali.
-o-
Uboj skrivačev
Begunec, ki je lani jeseni pri-bežal čez mejo je pripovedoval sledeče:
Koncem julija 1945. so partizani izsledili nekaj skrivačev, katere so potem takoj ubili in sicer Mehle Alojza, Brian Franca in Gregorjevega Franca, vsi doma iz vasi Luče, občina žalna. Prva dva so tako pretepli, da sta oslepela vsled udarcev po glavi in licu,.
Brodnik Franc, ki je iz Kom-polj pri Dobrepoljah pribežal v Trst in odšel sedaj v taborišče je izpovedal, da je priča Bedek ■Franc, iz Straže pri Toplicah, kateri je pobegnil iz morišča pri Kočevskem Rogu povedal, da so tam pobili okrog 23,000 ljudi.
Glavno morišče je bilo pri neki požgani žagi, ki leži 15 km od Kočevja v smeri proti Podsteni-cam na novi cesti in približno 7 km stran od ceste v smeri proti Rogu. Vse te justifikacije je izvršila Cankarjeva brigada, žrtve so metali slečene in žive v prirodne jame, potem so pa v te jame metali ročne bombe, mine in streljali s strojnicami. Priča je bil vržen v tako jamo. ostal živ in se po treh dneh rešil iz jame.
Druga priča Bukovčkov iz Podgore pri Dobrepoljah, je bil s svojo grupo odpeljan v Kočevski Rog, kjer so jih slekli, nato roke zvezali z žico, potem pa drugega za drugim podili po zelo strmem bregu. Ob strani so stali partizani s koli v rokah in vsakega posameznika neusmiljeno pretepali. Redko kateri je prispel na vrh, ker je večina pod udarci že prej popadala, čim se je žrtev zgrudila, so takoj priskočili partizani in jo zaklali z noži. Prostor, kjer se je ta satanska igra vršila so potem razstrelili, ker je po stezi, po kateri so morale teči žrtve, tekla do 4 cm debelo kri. Partizani so pobili mnogo skrivačev. Tako v gozdu "Gorica" pri Podgorici okraj Dobrepolje, so bili pobiti naslednji: Babič Alojz, šrštar Viktor, Hegler Franc, Mavsar Ivan, škantelj, škoda, Babič ml. in še nekdo, za katerega ime se ne ve. Od teh ni bil niti eden domobranec, niti četnik, temveč sami kmečki ljudje. Pobili so jih brez vsake obsodbe. Mesto grobov io 7,nfllln. Dva mniSlrn an nri.
. Kmet iz žirov, sedaj begunec na Koroškem, rfam je poslal opis razmer v Žireh v dobi nemške in partizanske okupacije. Mirno m objektivno pripovedovanje, bo marsikomu pomagalo ustvariti si popolnejšo sliko o domovini med vojno.
Tudi semkaj smo zvedeli, kako so mnogi naši ameriški rojaki zapadli komunistični propagandi in si nočejo dati dopovedati, da vlada v Sloveniji v resnici diktatura. Tudi jaz bi hotel podati opis naših razmer in prispevati, da spoznajo moji ameriški rojaki, kakšna je resnica. Vese bom, če morete porabiti v ta namen ta moj dopis, žal pa imam žc zelo slabe izkušnje, kako težke se je dandanes boriti proti komunistični propagandi. Zelc težko je koga prej prepričati dokler ni sam "osvobojen." Take je bilo pri nas v žireh, ko sme bili še predeljeni s kitajskim zidom od Ljubljanske pokrajine tako je bilo do konča vojne m Gorenjskem, razen po hribih, tako je še sedaj na Koroškem in tudi zunaj v svetu.
Težko je v enem pismu same približno vse povedati. Posebne pa nj mogoče na kratko opisati kaj smo morali pri nas vse prestati; in to skoro vsi do zadnje hiše brez izjeme. Jaz na primei še nisem imel največ prestati, pa vendar sem se skrival vsega skupaj več kot leto dni. Več let nisem eno nog brez skrbi zaspal Bil sem prvi na listi za izselitev pa sem jo Gestapu ravno pred nosom popihal v gozd in čez mejo z ženo in šestimi malimi otroki. Po par mesecih, ko se je prvi naval polegel, smo se zopet vrnili in ostali. Jeseni drugega leta (1942) pa so partizani v Novi vasi (pri žireh) streljali na Nemce. Eden je bil ranjen. Zjutraj je bila vas obkoljena. Vse moške so nas polovili in bili sme odločeni za ustrelitev. Jaz sem mirno napravil oporoko v trdnem prepričanju, da gotovo ne ostanemo živi. če ne pademo od Nemcev, pa od partizanov ali pa pri njih. In takrat smo še imeli partizane za take, ki jim je res za osvoboditev. K sreči tisti nemški vojak ni umrl. Moral pa je biti še kak drugi vzrok, za katerega ne vemo. čez nekaj dni so nas izpustili v naše veliko začudenje. Do takrat se v takih slučajih ni prizanašalo. Vsaj v Begunje so ljudi odgnali, če pa je še »drugič kak Nemec padel, tedaj so zanj kar 10 takih žrtev ustrelili.
No, kak splošen opis ste itak že dobili, zato vam hočem podati nekaj slik od nas, kako smo mi Osvobodilno fronto spoznavali. Poltični shodi in govori na njih so naše ljudi poučili, da so položaj prav presojali. Naši ljudje (SLS) niso imeli prav nobenih simpatij do Nemcev. Pač pa je bilo med drugimi, zlasti med nekaterimi delavci, precej navdušenja zanje. Kakih 20-40 jih je | šlo Nemcem naproti do Gorenje J vasi. Pa tudi teh navdušenje se 1 je kmalu poleglo. V pol leta, če i ne prej, se je pri nas že skoraj brez skrbi čez Nemce zabavljalo kljub temu, da so Nemci naravnost vzorno skrbeli za aprovi-zacijo. Vse revne družine so do-
peljali iz vasi Luče in jih nad vasjo Zagorica pobili, štiri moške so iz vasi Jama pri Dvoru pobili v gozdu pri Kompoljah. Grobovi so znani. Iz vasi Zgornji in Spodnji Lipljen so pobili v gozdu med Kompoljami in Zvirča-mi 16 moških starih nad 40 let. Težko ranjene dombrance, ki so jh zajeli na Jesenicah, so prepeljali v Kočevje v Marijjin dom, od tu so jih kot hlode naložili na avtomobile in neznano kam odpeljali. Kočevski dekan je skozi okno svoje sobe dal odvezo približno 14,000 ujetnikom, ki so jih poleg njegovega okna peljali v smrt.
Prič o grozodejstvih je mnogo in bi vse radevolje izpričale, če bi bile primerno zaščitene. -o-
Kako je bilo med vojsko v Žireh
1	bivale podporo, kmetJ«
-	gnojila itd. Prav res, <*!
-	sprva nekaj ljudi, ki BO J
-	ci porabili za kake
i	in bi jih lahko imofj
-	jalce, kasneje tega .
-	Le par oseb je ostalo v
•	Gestapo. Kljub vsem1'^
>	začeli partizani, kakof '	se pojavili, izvajati ob*
,	krat je padel eden, P8^
1 gi. Med temi ženske; ^
-	s tremi malimi otrocii
i vsaki žrtvi pa so g°v° a
■	izdajalec. Mogoče_ Je a 3 očitek zaslužil, večin« f
1 ne. Za marsikoga *> j( natanko zvedelo, ka^ . j
>	Vzrok je bil največkr^ J tični preveč vedel in Jjjj
gel biti vodilnim Pj CDaUe
3 Prav nekaj lienal5
;< je bilo pri Srednjih * J
' da so radi vtikali f J prav globoko v vr Ji ce in da so radi pre {A
■	želodce v vinsko k'e i
•	shrambo. Navadno s J
-	popili jeseni vse. ^ Jk
■	lali vina in žita. V^jn i ba takoj pognati. H° J
•	še do hiše ter jed'1'd
; je bilo kaj. No, J^fl i vsaj to korist, da J ^^n ' snilo, ne strohnelo,
kom v roke. Ko z gnali po grlu, so sji e če ga .niso mog'1 c M
-	nem sovražniku, 0
3 žem po deželi. P* fi treba omeniti, dajJ^J c vsi, ampak samo ^J : li navado živeti o" M
■	Radi njih so bile j
! sih velike ne všeč". M
■	žbe. Ampak skttP®^
•	ko veriga. Ako
' naklep, so se %
kože in drug cl .y : tem zapustili- ^jili^ : izvrstni tekači, da al ni dohitel. Zato s ^
•	zastonj zasledova-' ^ c katero zagodli. , $
i Kadar se. je W -A
■	ko premožen . 5o/ 3	so vedeli njeg0^ ^ 1	neporočeno žensk0' $
kle (na vdove se » ,i
daj dostikrat nisoo.tVj;f
i	ceremonij -pri sllU ^
-	na prvo vprašal1^;-
-	hčere, je prišel si . j
-	ali desetimi P1"1^^
-	in si je s silo v^' ^i-, i	srcevjela. Torej
i ko dobesedno rek ' jj
>	no vzel." V ta
-	vo izvohali čas ^ bili dekletov oie'yo r
)• ci na meji ali ka- fljf i šotni od doma- ^^
-	prelivanja krvi- pj
>	či in če je bilo slu I kih doma in
, tu zlepa oditi, so / i vrata, vdrli v ^^
■	ugrabili in — nl1 ki f
Ta živ ljube*"!*!,
•	ljali h kakemu P« jn ^ ' ^
Ampak če so se j„, -ffl pritožili pri	\
vsi udeleženci P1 ■ zen.	drm
Kadar se je P* ^fl vršila in so š^ P ji> M peljal "dever," ^jfl seboj na svojen^ JijM krinkano. Ona J ^ d JI na sedlu, za irl°7 r^.-j je ovil vso gla^° je^ffl mogla videti, Ka q jz ^Jl Nevesto 9el}e} % t^M v cerkev vedno ^ ličjem, v oP^Vl nega nagiba ne. ^ll toyo hišo. V čer ^jn sta med poro^ M j Duhovnik, ki_ ^n'ffll
'položil nevestl.^n0^Vil j vo venec iz 1 d* 1 znamenje in i ta ločiti ne v sJ .jj /
Uskoki so bili že precej' ; ' 0: Tudi k spoved1 1 desetim letom-
2
XHTTCTSTCA DOXTOVrNTA. MARCH 23, 1946
Carjevi spomini
Spisal Jos. Kostanjevec.
v njunih srcih nad Birkom in nad vsem svetom.
IX.
Pomlad je nastopila, lepa in svetla. Po vrtovih so cvetele češnje, v grmovju se je oglašala penica in ščinkavec je pel svoj radostni "griču" iiamed vejevja zelenih kostanjev in poganjaj očih jablan. Pred mojo hišo na Črni so se kopale v pesku kokoši, med nje so se mešali vrabci, razposajeni kakor otroci. Vse se je veselilo, pomladi in življenja, od najmanjše živalice do gospodarja stvarstva, človeka.
Kolikokrat sem sedel v tistih dneh pred hišo in zraven mene je z delom v roki posedala moja žena Anica. Sanjala sva lepe sanje, in ako bi se bila uresničila samo stotina njih, ji bila že dovolj srečna. Pričakovala sva v tastih dneh veselega dogodka, roditi se nama je imelo prvo dete, ki naj bi oživilo najino hišo, ki naj bi še d olj utrdilo najino zvezo in prineslo nama v življenje še več solnca in svetlobe. S kom naj bi potem menjala, kdo naj bi se primerjal z nama A glej, kolikor bolj se je bližal zaže-ijeni čas, toliko tesneje mi je postajalo pri srcu. Polastila se me je neka plahost in pobi-tost, ki se je nisem mogel otresti nikjer. A ona je bila vednc enaka, vedno tiho srečna in zadovoljna. Ni te sreče izražala z besedami, pač pa jo je kazal vsak nje smehljaj, jo je izdajala vsaka njena kretnja, zlasti pa ono globoko kakor nebo jasno oko. Živela je notranje samosvoje življenje, ki je bilo nad vse bogato, ker je bila nad vse bogata. njena duša. Zadnje čase pa se je izpremenil celo njen obraz,-polt na njem je postala čudovito prozorna, bilo je kakor bi gledal v obraz svetnice. Oj, ne pozabim jih nikdar tistih dni, tistih zadnjih dni svoje kratke, prekratke sreče! Prevelika je bila sreča za Zemljana, zato je bilo zapisano, da ugasne nje zvlzeda.
In ugasnila je nenadoma ter me dobila nepripravljenega. Gsipalc se je cvetje raz češnjo pred hišo, obležalo je na tleh, da so bila bela kakor bi bil zapadel prvi sneg. Tedaj je ležala ona v sobi sredi belih sveč in sredi dehtečih svežih šmarnic, in nje lice je bilo belo kakor ošuli češnjev cvet. In zraven nje je ležalo drobno trupelce, in drobni obrazček se je drža; na smeh kakor bi bil prinesel ; seboj samo neizkaljeno srečo.
Tedaj sem vedel zakaj tesno ba mojega srca, zakaj plahost i in potrtost. Umrla je bila na porodu in z njo je umrl tudi nje zarod. Bila je taka božja volja, zato se je moralo zgoditi .. .
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Jollet, 111.
1.	podpreds.: Frank Tushek, Jollet, 111.
2.	Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, HI.
3.	podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111.
Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608, Lemont, 111. Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St.. Joliet, 111.
SVETOVALNI ODBOR:
Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland. O. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran-kar, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovlc, John Germ, Frnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt. John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn.
Čianf: John Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak.
ZA PUBLICITETO:
Albina Novak, John Jeirich, James Debcvec, Ivan Račič, Rado Staut.
.....................................umuiiiiiiiuiuiiiiiiiiiaii....................................................................................
POSREDOVALNICA
Vedno bolj se obračajo na nas Slovenci, raztreseni po raznih krajih sveta, in prosijo za posredovanje, da pridejo v stik s svojimi sorodniki. Marsikomu smo že našli, kar je iskal, potom privatnih zvez, ki jih imamo z rojaki. Ostalo je pa lepo število pisem z nepopolnimi naslovi ljiudi, ki jih moramo zdaj iskati potom objave v časopisju.
Vse prijatelje naše Lige prosimo, da bi nam porhagali iskati nasi ovij emce, bodisi, da nam naravnosti javijo naslove teh ljudi, ali pa da nje same opozore na današnjo objavo. Sporočite nam svoje najdbe na tajnikov naslov, kakor stoji na koncu te objave.
Pisma so tu za naslednje ro-j ake:
Breznikar Alojzij, doma iz Šmartna pri Litiji;
Cetinski Alojzij, živi baje nekje v Kanadi;
Lolanc Štefan, tudi v Kanadi;
Gregorčič Marija, doma iz vasii Krušni vrh pri Dobrniču, piše ji Ozimek Janez;
Glavan Miha;
Haivelka Bemo;
Horvatin Ana, piše ji Milena Svetlič;
Jane Louis, ki živi baje v Sit. Louis, Mo., piše mu R. Bizjak;
Koščak John, piše mu Ernest Zupan;
Kolenc Martin, piše mu A-malija Povirkf;
Kremesac Anton, piše mu neki Matkovič;
Kobenčič Franc, Grahov, piše mu Ivan Levar;
Leskovec Anton, piše mu 0-šaben Marija;
Miklavic Joiseph v Clevelan-du, piše mu Zorko Miklavič;
Možina N., doma iiz Zap lane pri Vrhniki, piše mu Anton Mo-lek;
Planša Dušan;
Pivk Ivan, doma iz Cekovni-ka pri Idriji, piše mu Benčina Franc;
Pinter Marija, rojema Bre-zovar;
Pirman Francis; piše mu Josip Lesar;
Montani, piše Alojzij Štrucelj;
Štrucelj Maiti j a, doma iz Gri-belj;
Schibert Mary — piše" Ivan Žibert;
Truden Anton, doma iz Starega trga, piše Ivan Truden;
Traitinik Helena, nekje v Kan-sasu, piše Ana Arnšek;
Trpin Franc, doma iz Žiberš pri Logatcu;
Vučanje Jože, doma iz Dobo-ve, piše Jožef Horvat;
Zakrajšek Franc, piše Alojzij Žužek;
Zakrajšek Jože, baje v Cle-velandu;
Smith Mae, piše Ivanka Šmajd;
Dobnikar John, piše Antonija Pogačnik;
Porovne Andrej (baje v Chi-cagi);
Vrečar Johan (baje v Chica-gi), piše Viktor Vročar;
Fajfar Rozaiija, doma iz Ljubnega na Gorenjskem, piše Fran j o Košnik;
Dolinar Math, piše Dolinar Janez;
Knavs Joseph (Cleveland?), piše Ivanka Grebene;
Kogovšek Anton, piše Ivan Skvarča iz Št. Jos-ta pri Vrhniki;
Aleš Alojzij, piše Aleš Ivanka;
Berus Jože, doma iz Cegelni-ce pri Prečni, piše Željko Marija;
Boje Karel iz Prigorice pri Ribnici, piše Jože Levstik;
Bradač John, piše Ivana Turk;
Gorse Margareth nekje v Pennsylvaniji, piše Marija Ži-rovnik;
Gabrenja John z Unca pri Rakeku, piše Iva Majhen; Gabrenja Antoin, enako; Koritnik Franc, piše Marija Koritnik;
Klemenčič Frances, doma iz Koprivnika pri Oselici, piše Matilda Tavčar;
Koprive John, doma s Črnega vrha pri Polhovem Gradcu, piše Jože Koprive;
Lavrič Koptfad, piše Ignacij Lavrič;
Mikblič Štefan iz Brezovca pri Rogaški Slatini, piše Stanko Mikolič;
Tisovec Jožefa, piše Marija
pri Ribnici, piše Mihelič Franc;
Pomagajte torej po svojih močeh, da pridejo gornja pisma v roke naslovi j encev. Sporočite svoje izsledke na naslov: Rev. Alojzij Medic, OF M, Box 608
Lemont, Illinois.
--o-
KAKO JE BILO MED VOJSKO V ŽIREH
Rozman Ivanka, doma iz noted eršice ; piše Viktor Rozman;
Randl Cecilija, rojena Rega-!i, živi baje v Pittsburgh, Kansas; piše Ivan Regali;
Rupar Ana iz Št. Vida, piše ji Angela Rupar;
Štrucelj Matija, baje nekje v
Gregorčič;
U j č i č Frančiška (Cleveland?), piše Marija Vidmar iz Zviirč;
Zba)čnik Fraince iz iSajevca
(Nadaljevanje z 2 strani)
kdaj nevaren, ali pa je dotični preveč jasno videl in povedal, da je za OF komunizem in jim je bil zato nevaren. Tak slučaj je no primer v Anžetom Zajcem. Bil je odločen katoliški mož kot malo kdo. Ni se brigal za drugo kot za svojo mnogoštevilno družino in pa v cerkvi je vodil nedeljske molitve, ker tudi pri nas nismo imeli več duhovnika. Trgovino so mu bili že prej Nemci vzeli. Ko je bil ta ustreljen, tedaj so vsi pošteni občani, kateri tega niso že prejo spoznali, uvideli, da OF ne dela proti okupatorju, ampak proti domačim nasprotnikom komunizma. Pa je bilo takih žrtev še več,
Tako je bil v Gorenji vasi ustreljen Kavčič, po domače "Amerikanec." Bil je to star fant, ki je pred kakimi desetimi leti prišel iz Amerike. Bil je otroško veren in izredno radodaren, tako da ga je vse poznalo in ljubilo tudi pri nas v žireh. Ta je vedno govoril, da bo zmagala nazadnje ameriška ideja svobode. Pa partizanom tO ni bilo prav. No, pa smo zvedeli tudi kakšni možje padajo v Ljubljanski pokrajini. Tudi Natlačena so proglasili za izdajalca. Jaz sem bil še takrat pri njem, ko sem moral bežati piv J ITcmci ob njih prihodu v žiri. Takrat mi je rekel: "Povejte ljudem, da za izid vojske ni dvoma. Hitler bo gotovo premagan. Pazite samo na otroke, da vam jih ne izkvarijo, za ta čas pa stisnite zobe in čakajte." In v začetku vojske, ko so prikorakali Italijani v Ljubljani,' je izdal oklic na vse:
"Slovenci, samo denuncijantje ne bodite!" Pa sem govoril takrat s svetnikom "Kmetijske zbornice" za novomeški okraji, s Francom Brulcem. Pripovedoval mi je, kako ga je drhal ljudi, ki so bili za Nemce, skoro ubila, ker je tem nerazsodnim ljudem dopovedoval, naj se ne navdušu jejo za Nemce.' Radi svoje na rodne zavesti je toliko pretrpel, da je bil čisto strt. No, kasneje sem zvedel, da je ravno tega moža partizanska tolpa odpel j a la* njega in njegovega sina strahotno mučila in na zadnje umorila. Take ljudi so partizani imenovali izdajalce. Vsak je vedel, da so umrli, ker so bili komunistom na poti.
Ko so partizani v septembru 1943 zasedli žiri, so se nam tudi dovolj jasno predstavili, če bi bilo to osvobodilno gibanje, in bi imelo res samo namen prinesti svobodo, bi vendar povabili zastopnike prejšnih gospodarskih in političnih skupin na sodelovanje ali pa vsaj občinski odbor. Saj pri nas v žireh ni bilo nika-ke "bele garde" in nobeden iz teh skupin ali iz občinskega odbora ni bil kak "izdajalec." To-
da ne! županu Seljaku so takoj povedali, da je lahko vesel, če mu dovolijo biti doma (kasneje so ga ubili). Na občino so poklicali samo svoje zanesljive ljudi. Od vseh prejšnih odbornikov so na zadnje poklicali mene. Mislim, da nisem imel nobenih posebnih zaslug, le moj brat je bil pri žirovski OF dobro zapisan. S kakšnimi občutki sem jaz prišel med te ljudi? Na eni strani sem se pač oddahnil, ko sem. že tolikokrat s strahom pričakoval, kdaj pridejo po me, na drugi strani pa me je bilo sram, ko se^m videl, kako so skoraj vse naše vidnejše ljudi že zasliševali in gonili ali na prisilno delo ali pa mobilizirali na nasilen način. Na občini sta bila dva odbora Vsako stvar je sklepala najprej "partija," potem so še le naf druge spustili v sobo. Predsednik je bil neki hlapec, ki je bil pallet tudi mežnar, tajnik pa čiste mlad partizan, do vojne še otrok pač pa res z dušo in srcem komunist. Kot "komandant mesta" sc nam'je predstavil tudi mlad fant, prej znan kontrabantar. <5; sem mlademu tajniku prisoja precej idealizma, pa je iz teg; "komandanta mesta" kar gleda la samozaljubljena baharija. Na ša občina je bila vedno prece razgibana in čeprav je bila da leč na okoli še najbolj partizan ska, vendar postavljeno predsed stvo ni znalo voditi seje. Otvo ril je še predsednik, zaključil p; je že komandant mesta, ki j( imel največ besede. Ta nam j razlagal, da je najvažnejša stva sedaj imeti "kapo "titovko" ( rusko zvezdo in brez trobojnice) To da mora brezpogojno vsa! imeti. Vprašanje prehrane da n tkko važno. "Repe naribajte, p* bo," nas je poučil. Položaj j( še najbolje označil Tine Poljan šek. Ta je naravnost priznal, d; predstavlja Osvobodilna front; comunizem, "ali pa, če kdo raje hoče tiJ.ko, socializem," kot :s( je dobesedno izrazil. Na pozh ajnika je Tine tudi pojasnje al položaj v razmerju do An gležev. Te, je rekel, trenotne še potrebujemo, toda oni so ka pitalisti in prej ali slej bodo šh naša pot narazen. On in pa za stopnik osrednje OF, neki Franc škufca sta nam tudi zatrjevala, da mora biti tudi v žireh bek arda, ker da je poVsod. "čx so se potuhnili, jih bomo žt spravili na dan," tako sta nan govorila. Mi seveda nismo pra\ nič vedeli takrat za kako bek gardo v žireh. Menda so jc potrebovali, da bi se imeli s korr, boriti.
(Dalje prihodnjič) -o--
DELO DOBIJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY,
potrebuje žensk« pa hišno znaženj« poslopij v me»ta Stalno delo — dobra plate Poln ali delni čaa 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40 «J.
Z glasite •« p
Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 sj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Za popravila
Izkušene ženske imajo prednost za naš oddelek narejenih oblek.
Polna zaposlitev Plača Zglasite se v
Wm. Taylor Sons & Co.
(63)
Dobra služba
V službo se sprejme izvežbano stenografinjo in knjigovodkinjo. Plača. Delo je 5 dni in pol na teden. Zglasite se pri Bliss Coal Co. na 22290 Lakeland Blvd., KE 0808.	(61)
Za delo na farmi
Sprejme se starejšega zane-ljivega moškega za delo na farmi. Ima lahko stalno delo, ali pa par dni v tednu. Za podrobnosti pokličite IV 9611. (60)
Stalno delo
Sprejme se ženska za hišna opravila, stalno delo; stanuje istotam, če je le mogoče. Vprašajte na 390 E. 156. St. (62)
Skrivnost kresnic
Iz Japonskega so poročali, d je profesorju šibatiju v Tokiji uspelo pojasniti skrivnost 'mr zle luči," kakršno dajejo na pri mer kresnice. Učenjak je svetil ni organ teh hroščev raziskal > roentgenovimi žarki (X-ray) ir pravi, da je v tem organu od kril kristal, ki oddaja mrzle svetlobo. Zdi se, da gre za snov ki se prične svetiti z drgnje njem, v tem primeru jo drgnejo mišice.
Demonstracije v Kitaju. — Tisočglavumnožica, večinoma dijakov, je demonstriralo pred ruskim konzularnim poslopjem v Shanghaiju. Zahtevali no, da se Mandžurija vrne Kitajski. Kitajska policija je imela polne roke dela, da ni prišlo do pobojev.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša na 5803 White Ave. pri 55. St. in Payne Ave. Je za 2 družini, 5 in 6 sob 4 garaže. Se lahko takoj vselite Cena je $8,500. Zglasite se na 5710 White Ave. ali pokličite HE 4269.	(63)
Opremljena soba
Odda se zelo lepo opremljena soba poštenemu moškemu; na razpolago tudi garaža, če jo želi. Vprašajte na 942 Herrick Rd. blizu St. Clair Ave', pri Rockefeller parku. Pokličite Liberty 3427.	(61)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
MALI OGLASI
Harmonika naprodaj
Naprodaj je harmonika, 120 basov kromatična,' tipke klavir-kega tipa. Cena je «$450. Oglasite se pri
Smerda's Music House
5800 Broadway Cleveland, O.
(x)
Pozor!
Ravnokar smo prvič dobili ledenice, mere 100 funtov ledu, reg. $48.50 za $45; 75 funt. reg. $42.75 za $39.
Mi tudi popravljamo pralnike in ožemalce (ringers).
St. Clair Appliance
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(M-T-x)
Posestvo naprodaj
Proda ,se 40 akrov vzhodno od Gates Mills na County Line Rd. Krasen gozd. Za informacije pokličite SHadyside 2129.
(62)
Stanovanje iščejo
Družina 3 odraslih oseb bi rada dobila stanovanje 5 ali 6 sob v Clevelandu ali Collinwoodu. Lepo skrbimo za stanovanje. Kdor ima kaj primernega ali bo v kratkem imel, naj pokliče podnevi IV 7631, zvečer pa EN 7782.	(60)
želijo stanovanje
Družina 4 odraslih išče stanovanje 5 sob in garažo med St. Clair Ave. in Superior, od 55. ceste do 79. Kdor ima kaj primernega ali bo imel do 15. maja, je prošen, da pusti naslov v uradu tega lista.
(Mar. 26, 29, Apr. 2, 5, 9, 12.)
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULXCH, licensed agent
lVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
L^ bo moglo, Lojze. < Ik 0Va Poizkusila naji fc Vegovo poštenost."
riuLzadnjič naJ'u ni on
^ celo izgubil sam. s E Je s0 bili i •	i
I Perje	so nam poV
t^Cw,more se jim 1
10 hoteli, saj si sam!g »J ni za denar." |j
r>. AiiUize'da si precej i ^
Pa tiči r-S1 ne moreš mi-il | lt. .. z onimi v eni L ItiaJlIn »i navidezno za M
T h if "aših očetov p°- ! i
rabili ,Ker ved0> da bi c
lWJr ^ ®Pa. ga iščejo ta- ž
»Sedi ' GosP'od-ie so s Iksao 0st naših gozdov,
ff^'sl1" ,neP°bitno kaže £
P»jihCaj' SUne se j™ r f> ^ 4;,ln bodi prepričan, '
Pie." d°bijo v svoje '
W; 1 Toilp ■	1
I klical 'r lma* blster t ■Njo Lo-lze in se uda- ,
|or P« čelu. »Prav tako f'
IC* Toda, kako bi f Razvila?"	1
15*. Toda plačati sva sama gos-
Too Busy For This
Ityytyfr •	i	----
wmm \ IBBwmtmfmm®mmmfimmmmm
lb tJ11 her»for her satirical writing, radio programs and attire,
Ivv* v t0 8aythe ,6ast- But she gives her fu"aUentioii
I V| ^•'k g s Cfmnot be ncglected—the job of saving used fat in >S^Murt1t3artrnent kitchen. She realizes how important-it is ^»sa-s^Vevery drop of kitchen grease to help make aoap.
K.^'ToriP? o ■
r«, w.ij, Saj so nama
CjJe spomniš, kaj sva
^ J& b0Va g0Sp°-
Mko „ °?lva vsak svoj \ j	prej pora-
b,1° napisano." ! O bo poravnan ta-
Sniev?0t,larja- Poso^
Vd> da se jih izne-
Nn
«V mora biti dolg, V^va gospodarja. .\So!0ln tega se bodo §eaju !epo Ujeli, ka-K^del l Pozneje sem S t,',. 0 sem natančno
'SČ ,?oložaj"' ki ni-T'da bi naju kdo
^Uri Večer sva bila ,VrJe"a in nisva za-
Bo® ve, kaj
3aia aPisali, ko nisva
°lle&a lista, midva
t ^icfel ik° časa molk' :Nei ' 4a ima Tone flfc 1 se e Hq ,
S v,	Sta se u-ie"
LS0f^bolj. Tonetov fko velik, a nje-
Shl i, ea ne bo zmo-ne moreva v
CHi ?- AU 3az bi jih jNtj .Penili, g kom so Na.' 3e dejal Tone čez
"amreč še enega j 1 nioral izročiti
C ^noi hk° b ipotem
f m se obrisali {S JPa ni nič in ^ne steboj. Tudi ti si
je bilo, ved-
'v	JG Š1° del° iz"
s Se je uprlo v
||f Je začela kuhati
TAKOJ LAHKO POPELJEMO
Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, EVK^^l izdelka vam lahko takoj dopoljemo. Pridite It nam in si
Imamo tudi velika drugih električnih hišnih potrebšč'11, >
NORWOOD APPLIANCE & FURNITP
[	6104 ST. CLAIR AVE.
j	JOHN SUŠNIH, lastnik ....., it
.................................................iiiiiiiiiiiiiii"'11!!!^^^^!
Priporočljivo zlasti za čiščenje v hiši, kot za pode, pohištvo, okna in drugo.
Norwood Appliance & Furniture
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK, lastnik
KADAR STE BOLNI, NE ČAKAJTE!
Ob išči lig dobrega zdravnika: jaz specializiram v zdravljenju oslabelih žil mehurja ter urinalnem kanalu. Ti povzročajo mnogo neprilik v telesu. V moji 15 letni skušnji v bolnišnici sem olajšal to stanje uspešno.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG., 85C> EUCLID AVE.
Telefon JMAin 6016
(Govorim slovanski jezik) Uradne ure: 10 do 4 pop. razen v sredo in po dogovoru.
POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA
Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš.
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vss delo le prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost.
__KOVAČ BROS.
GENERAL CONTRACTORS
KE 5030	956 E. 185. ST.	IV 5888
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91%
Če hoče* dobro sebi In gvojlm dragim, »varni m pri najboljši, p* Ueni In nadsolventnl podporni organizaciji.
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer m lahko »Tinijrt a cmrtnlne. rasne poAkodbe. operacije, proti
lintrmi In "H«-moel'>N».l
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In tenake od 16. do 80. leta otroke pa takoj po rojatvn bi do 16. leta pod tvoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja naJmodarneJte vrat« certifikate sedanje dobe od »250-00 d« S5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov In alrot. Če še nUi član ali članica te mogočne ln bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj:
Za pojasnila o »varovanja In ca vse drage podrobnosti •e obrnite na tradnike In aradnioe krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali p« na:
Kampanja je končana. — Gornja slika nam kaže prizor, ko skozi okna poslopja Bank of Boston v Buenos Aires mečejo raztrgane kampanjske listke ob zaključku volitev v Argentini.
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26, 1946
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
"A, Poglajnovi. Drugi te-dengo bodo izpustili, Poglajna, j so rekli. Ja, drugi teden pride, in Tiselj, Živoj in Kruleč, ja . . drugi teden dobijo. tudi oni vina ..."
"Kristus! Vina!" je zatulila iStrajnarica.
Nu, morda tudi ne," je dostavil . "Ali vina dajo menda vsakemu za toka dolgo pot."
"Kako pa fantje?" je tiščala Poglajnova.
"Fantje? Vasi fantje? Ja, kako naj to povem? Jože in Jakcib sta odšla, Jernejec je še tam."
"Odšla? Kdaj." "Kdaj? Pred ttedni. Rešena sta."
"Usmiljena devica Govori! Kam sta šla?" je vzrojila Pog-lajnovka.
"O, kam! Zemlja bi se morala odpreti in pogoltniti tisto vnebovpitje! Pa se ni odprla .zemlja, nolbena zlokoba je več ne omanje."
Ihtenje. vse okrog. Ljudje so: klonili globoko k tlom. Na vas je padel mrak, in čisto zlomljeni so vlekli Strajnar-jevi očeta v hišo.
Seme, posejano v zemljo, je vzklilo, trave dajale sočno pašo. V hostah, rutih in lesovih je razbohotila pomlad. In v srei'h /B rja nov je raslo kopr-
HIB
1921 — 1945
' , X s;	' > '	* ' l
IB KH^Hh
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI, ODKAR JE DAROVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NAŠ SRČNO LJUBLJENI NIKDAR POZABLJENI« SIN IN BRAT
Sgt. Frank S. Drobnik
Padel je na polju slave in časti 26. marca 1945 na bojnem polju v Nemčiji v cvetju mladosti, star «3 let in pol.
Tužni mesec marec nam bo estal v spominu za vedno. Kruta smrt nam Je vzela dragega sina in brata. Topo-povi so umolknili, sinovi se vračajo, toda Tebe, dragi Frank,, nikdar več ne bo.
Daleč tam na bojnem polju truplo mlado Ti trohni, a spomin Tvoj v srcih naših živel bo do konca dni.
Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, • nam pa to globoko rano vedno znova obudi.
Oči se naše orosijo slednji dan, večina za trpljenje ustvarjen je zemljan.
lufi nebeško naj Ti večni Oče podeli, saj snidemo se enkrat skupaj vsi.
Žalujoči
STARŠI JOSEPH in ANGELA; GABRIEL brat, ELSIE sestra.
Cleveland, O. 26. marca 1946.
nenje, silno, živo, vroče
Pod Vo lovskim vrhom se je nekaj premaknilo: trije mladinci so se dvignili sredi noči iz dupline pa šli iskat sreče. Naglo so gazili drug za drugim: Vid, Veli j pa Tine Šavsov. Ta se je vrnil preko Dednega praga pa se pridružil prvima dvema. In trojka se je dvignila. Ubirali so jo .koz t feme t o noči pa brižno tipali za bližnjicami. Kljub razsežnosti gozda pa ni bilo nevarnosti, da bi zašli, ker poznali so ga prav kot bi bili rojeni v njem. Vid1 je utiral pot in nič se niso prerekali, kako in kam bi krenili. Niso pa šli po vozni poti preko Mrzlih klancev, ampak so galzili po širokih presekah ligursfce sekire naravnost proti Razklanemu hribu. In ko so prišli iz gošče, so se spustili pošev preko Pogorja. Preden je sinil svit jutira, so se spenjali v zoranjski hrib, a o prvem svitu so stali pred Gor-janovo hišo.
Živojev je narahlo potrkal na ckno pa rekel pritajeno: "Vstanite! Dan se bliža! | Nato so krenili k Tisljevi hiši, od tam planili k Oglarje-vi, Primoževi, nazadnje stekM preko vasi pred Strajnarjevo: "Vstanite! Sinil je švit!" ! Od ligurske hiše se je začulo 'neko beganje in sikanje. Trije so hiteli na drug konec vasi budit odpadnike: Brnu 1 o in Ostanka. Iz Strajnarjeve hiše pa so se oglasili čudni glasovi: Istrajnar je vzrojil, planil s .postelje." Prišli so!" je kričal •"Zdaj bo konec! Z vilami jih jbodo! Bežite!" Planil je ven .in obstal: na veznem pragu. Po I vasi so begali Liguri kakor brez glave, zdaj so se zagnali sem, "/daj tja, nič niso. na/šli. In ljudje so vstajali, prisluškovali. Kaj? Kako?
Beguni so medtem že hiteli proti Jasinju. Bil je dan. L.julje so vstajali, od pral i okna in bra,t a in mlado jutro je planilo v hiše.—"Dobro jutro!
—Dan je dan" — Živahno so pozdravljali mladeniči na vse .strani, kar nekako objestni stopali mimo hiš. Z odprtimi usti so strmeli ljudje, ki jih je ta hip minila vsa dremavost. Kaj neki to pomeni? tSe je li svet prevrgel? Nihče jim ni dal odgovora. Krem ar Kamnar je !stal na pragu, premeril fanti-ne od vrha do tal pa nevoljen bleknil, čemu neki izteivajioi! Nalašč so postali pred odpadnikom; Bršlinov ga je pocuk-nil za ščetinastis torke pa ga
vprašal, če je za j trek že ku-S han. Žgan cev to i si zaželeli, do- i bro zalbeljenih, kajti ttešč so še, so rekli. Nu, bi se pač spoido- ; bilo povabiti jih vsaj na poži- f rek tropinjevca. Dedec je gledal izpodmolato, ko ujet ma- i ček. Naj kar stopijo noter, če imajo kaj pod palcem, je < menil. —O, tistega pa ne manj • < ka, za Kukavo se koplje suho < zlato, — so se šalili. Na mah : so si pa tesno zlbližali glave in obrazi so se jim zresnili. Tigri gredo! Od nasprotne stra- ; ni se je z naglim korakom toll- j žal trop šajmulow in hitel na-j ravnost nad begune. Obstali! so na nekej korakov razdalje, j vrgli puške z ram pa sunili cevi naravnost od sebe.
"Šuj kuja! Slepsaj tul'!' je zaklical čelnik in srdito pogledal hajduke. In pogled se je spoprijel s pogledom, srepo bliskale o.či, in videti je bilo, da je spopad neizogiben.
"Bežitfe!" je priletelo odne-kod, ali hajduki se za to niso; zmenili. Vid je zasekal v čel-, nika oči, pomislil na svoj izgubljeni dom in na očeta in na vse gorje. Tedaj mu je nekaj dvignilo cev — in pri tisti priči, je upalil. Strašno je zagrme-| lo, vsa vas se je stresla, a Vid je vidfel, kako s eje zrušil čel-, nik Kodu in kako so nekateri njegovi šinili proč.
"Sajtan!" — "Ajum!" — "Jesus!" — Vse križem je krik-nilo.
Begunom je veljalo zdaj: bežati ali poginiti! Kajtiwsovraž-nik se je vrgel naprej, na nož! — Tresk! — Tri puške so ta'es-nile khrati. Nato so se beguni umaknili v vežo. Kamnarjevi krčmi so se seule šiipe in treske letele iz vežnih vrat. Beguni so se pa udrli v zemljo. Šaj-muli so hišo obkolili — in ko [so končno vdrli noter, so našli le Kaimnarjeve ljudi, ki so po kotih drhteli od groze. Bršlinov in Savsov sta j'o. medtem kresala od Krač proti Stajam. I Kje je ostal Vid? Šinil je v !Bršlinov kot, kjer je uzrl Sinjo, j ki je begala sem in tja in ga I uzrla, čim je preskočil za uljn-jakom plot.
"Na svisli, na svisld!' Zadelam te s senom!" je skoro butnila obnej. On pa ni maral v 'seno., temveč je stopil v hlev, [povlekel jo za sabo in jo brez '■nadaljnjega objel, se kar zaril
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek 28. marca 8:3«
Sobota 30. marca 8:30 Frcgram vključuje dela od
Mozarta, Prokofieffa in Brahmsa. _CE 7300_
PRIJATEL'S RADIO SERVICE
1142 E. 66. St.
90 dni garancija na vseh delih in popravil'h.
Cdprto cd 2 pop. do 10 zvečer.
Trgovina: EX 2680
Stanovanje: EX 3985
vanjo. Popadla ga je neka čudna sila.
"Le čemu ste to napravili" je reikla z očitkom. "Strašno site prizadeli vso vas, vse Pogorje bo tepeno!" je očitala nemirna.
"Sinja!" je drhtel on in jo s silo pritegnil k sebi. "Enkrat se mora končati! Sinja, ti ne smeš skoprneti v tem peklu, in mi ne segniti pod V lovski m vrhom! Sinja! Napočil je dan — in Bog je z nami!" Si-kal je kakor gladen. A ni I hotel nič omeniti tega, kar dek-ileto gotovo še ni bilo znano; da 'je ubil čel i nka, nu, tistega, ki J je tako trdovratno zalezoval1
Sinjo. Kar je, je! Dekle se! mu je iztrgala iz klešč, bila je nemirna. Z vasi je prihajal trušč, slišati je bilo nekak čepet, kakor bi celo krdelo bežalo skozi vas. Vid se ni zmenil za vse to, kakor gladen je ril v deklata, prav kot bi hotel nemudoma ugoditi svoji vzrujeni sili. Pri tej priči naj mu dokaže, ali ga res ljubi, ker on mora odtod in bo ob sladkem spominu nanjo laže prenašal blal?.ni iboj, ki jih čaka.
"Čakaj, Vid, takoj se vrnem."Zbežala je ven in se skoro vrnila s culo. "Na, vzemi, saj ste prišli po kruha! Pa srečno, 1 zbogom! Čuvaj te se!"
"Sinja! Zbogom!" Drhte jo je oibjel, nato ji podal roko čisto miren, stopil ven pa iz-, ginil, v rdi se v zemljo.
Na Pogorju so ropotali bobni ( nenehoma pa klicale trombe. ■ Krdela so rojila. Iz vasi so hiteli roji, težki drvihi se nagli po cestah in ■ potih, vse nemirno, močno boroženo. Na Pogorju je napočil sodni dan. Simba Kavembu se je vozil v avtomodilu od sel a d'o sel a osebno vodil kaznovalno zadevo. Njegovo oblijčje je ibilo
kar spačeno od sr^J lostno je padala ! Brezobzirno so udrih . ! li, segnajali l.iud'jl.J |skali po kotih, preg | kar je doseglo pus»^ Posteljnina, oblacllay posoda in živež | navzkriž, skozi en j, na gnoj. J šaje gorela Nihče»1 pomoč. Gospoduj pred hišo, nalašč, j kako gine do"1, ,„;;;)
(Dalj^pri^
NAZNANILO IN ZAHVfl^
Zalastnega srca naznanjamo, da je lieTtl^jj)iif odrvzela življenje našega dragega in nikdar P nega brata in sorodnika
Luka Kržmanc
•i
ki je ^previden s svetimi zakramenti po , 8fei)rfifj v bolnišnici zatisnil sv.cje trudne oči ,dne 22-ja 1946 v starosti 68 let. Doma je (bil iz B*vlc p i niki.	a
Po .opravljeni sveti maši v cerkvi -sV Mf je bil položen k večnem počitku na Calvary lišče dne 25. februarja 1946.	^ t
Tem poitom se želimo iskreno zahva ;r Francis Baragi za podeljene svete zakraW®
A
cerkvene pogrebne obrede.	^
Lepo hvalo naj sprejmejo vsi, ki so P", jji^ dbiskovali "v času bolezni doma in v b0,'!1'^!;''* vsem, ki so ga prišli pokropit, čuli in moW1 , in se udeležili pogreba	$$
Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki s0 ^ pozdrav pokojnemu okrasili mrtvaški oder s ^t cvetjem in sicer:. Mrs Frances Slabe, Sikodlar, Mr. in Mrs. Anton Mulec in di in Mot. Henry Laurich, Mr. in Mrs. John^ in družina, Mr. in Mrs. Frank Longar in 40 St., Mrs. Anton Zupančič in družina Mr. in Mrs. Henry Leslie in družina, Mr-sea, Mr Stanley Duohe in družina, Mr. i'n ward Zak, i-n društvo Silovan, št. 3 SDZ.
Lepa hvala .tudi številnim darovalcem ' maše: Mrs. Frances Slabe, Mr. Joseph na Anton Mulec, Mr. in Mrs. Edwrad Sk° in Mrs Anton Kersman, Mr. in Mrs. Valei1*"1^^ Mr. in Mrs. Jim Zupančič in družina, Mr ^cji/ šca, Mr. Henry Leslie in družina, Mr. in M1"^ ^ Duche in družina, Mr. in Mrs. Edward # Mrs. Jim Bartol, Mr. Frank Bricel in d'r^"1'^, | Mary Erzen, Mr. Anton Grdina in dru»i«a' Mrs. John Lenarčič Gro-vewood Ave., Mr. jji/ čič, Mr. Win. Maier, Mr. John Merzlikar Sl'"j{ei"';; Nettie in Rose Merzlikar, Mr. in Mrs. JoiirjF kar Jr., Mrs. Johana Močilnikar, Mr. in * ;n F Perko, družina Pirnat Addison Rd., Mr- ])v >' Rheinhold Scheel, Mr. in Mrs. Edward ^Ugt„f Ant.cn Uribanic, Mr. John Zakrajšek E- ^ f in Mrs. Luka Yamnik in družina, Mr. in iA ' | Zaibkar.	. g0 ^
Obenem tudi prisrčna zahvala onim, svoje avtomobile na razpolaga pri pogrebu- ^ ^f Nadalje naj sprejmejo iskreno zahVlt;)0^ društva Slovan št. 3 SDZ za udeležbo ,Pri ' f posebno še nosilci krste, ki so ga spremil1 in položili k večnem počitku.
Is/kreno zahvalo naj sprejme Anton gjefi ^ Sinovi m vso prijazno postrežib,o in lepo $ greb. Slučajno, če smo pomotoma kakšno 1 11* sitili prosimo oproščenja ter se jim želimo ra prisrčno zahvaliti.	je
Predragi in nikdar pozabljeni, končal^ se - y \ ja težka pot življenja in mirno počivaj se služenem. počitku. Večna luč naj ti sveti. P1 ■mo ga v molitev in blag spomni .
Žalujoči ostali
SORODNIKI	,t3rii|V
Tukaj zapušča sestro Frances Slabe, v movini pa sestro Marjano.
Cleveland, O., 26. marca 1946. ^ L__J_____
| BEST HELP in HOUSEKEEPING
rSOILAX ] jh