ZS. Številka. V Lfflbljaii,»snfe, S. fiBnirji 1913. XL¥1. leto. I .Slovenski Narod" velja: ♦ LJubljani na dom dostavljen: celo leto. •••••• K 24'— pol leta • •*•••• , 12*— četrt leta ••«••• » 6*— na mesec ••«••• _ 2*— v upravniStvu prejemam celo leto, . « « , * , K 22 — pol leta ... t . # , . 11*— četrt leta » 550 na mesec •••••« . t'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it. 34. Ishala vsak dan zvečer Izvzemal nedeljo In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativna stvari ' Posiuneznu številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna*1 telefon it 85. «Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ..»•••• K 25*— pol leta .»•«••• • 13*— četrt leta , 650 na mesec • 2 30 za Nemčijo: celo leto..... K 30-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ......K 35,—i Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Gpravnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it 5, telefon it 85. Vojna in mir. Dunaj. 4, februarja. Navzlic dejstvu* da grmijo od snoči pred Odrinoin topovi, se pojavlja po Evropi nepričakovano silen političen optimizem. Zdi se, kaki • da bi politični duhovi, utrujeni in zmuČcni vsled razburjenja in živčne napetosti preteklih tednov, izgubljali ostrino svoje volje in se prepuščali ro^tgomu duševni reakciji. Evropa se je utrudila gledati vojni furiji v obraz, njeni pogledi se vračajo nazaj na vrvenje in hotenje mirnega dela. ( ; : )\i, ki so prorokovali, da bo prvi grom topov prjd Odrinom kakor strelo naznanjajoče bučanje silne-groma na temno zastrtem nebu — so utihnili. V kanonado.ki se je snoči pričela, se marveč meša rahlo in sicer komaj no piščalka evropskega miru. Pokazalo se je, kako pameten je bil sklen balkanskih zaveznikov, odpovedati premirje in obnoviti vojno. ~o besed, prepirov, razvnemanja, obotavljanja in intrigiran ja, je stopilo odločilno dejanje, ki je na mah izei-srilo politično atmosfero. Turčija, ki so je do zadnjega trenotka upirala in obotavljala, vidi sedaj, kar ni mogla : \ • : hotela verjeti, da je predaja Odrina res conditio sine qua non. In .c prihaja iz Carigrada vest, da je r pravljena priznati izvršeno iiejstvo in da ne bo več protestirala, kadar zasedejo zavezniki >sveto me-. da ga obdrže za vedno. Seveda se porta v enem moti, namreč če misli, da bo sedaj po zopetnem izbruhu vojne mogoče izvršili glede mirovnih ajanj enostavno rešiti restitutio in integrum ier navezati diplcmatič-nc niti tam, kjer so bile pretrgane. \ sak dan vojne pomenja marveč tudi nove in večje pogoje balkanskih vav in iz Sofije nam že javljajo, da • odo Bofeari zahtevali sedaj tudi ■^■A k Marmarskem morju, javljajo • »časno tudi iz Carigrada, da so kemiki opozorili velikega vena nulnost skorajšnjega miru. Grški ministrski predsednik Veni-s, ki se nahaja danes na Dunaju, o prepričan, da vojna ne bo \ t č dolgo trajala, in da se bodo na lem bojišču pričela nova mirovna 'gajanja. Čim bolj bodo grmeli pred Odrinom bolgarski in srbski topovi, tem lažje bodo potekale konference. Minister Venizelos je prepričan, da bodo Bolgari udarili tudi na Čatald-žo in Carigrad ter tako popolnoma štrli turško trdovratnost Vendar pa sodi Venizelos, da balkanska zveza nima glede Carigrada nikakih dalekosežnejših načrtov in da upošteva nevarnosti, ki bi mogle nastati iz namena, obdržati sultanovo glavno mesto in gospodstvo nad Dardanelami. Tudi balkanska zveza si je svesta velikega pomena, ki leži v besedah »lokalizacija balkanske vojne«, katera je le takrat mogoča, ako ostanejo Carigrad in Dardanele turške. S tega vidika označujejo politični krogi razpoloženje kabinetov takole: balkanska vojska ne sme imeti za evropejski mir nikakih nevarnih posledic ne v direktnem in tudi ne v indirektnem oziru. To se pravi z drugimi besedami: razoroženju balkanskih armad bo sledilo razoroženje evropskih vojsk ali pa se bo morda izvršilo še prej, kakor on^. Politični krogi pripisujejo lastnoročnemu pismu cesarja Franca Jožefa, ki ga je ta poslal ruskemu carju, vedno večji pomen. Zatrjuje se, da je padla z ust si-volasega vladarja, ki je bil za časa baš pretekle kritične dobe najtrdnejši steber evropskega miru, odločilna in rešilna beseda. Že včeraj smo na podlagi izvrstnih informacij mogli poročati, da je pričakovati škoraj-šnih dogovorov med dunajskim in peterburškim kabinetom, katerih uspeh bi naj bil, da se vrnejo naši, ob rnejah stoječi polki v domovino, da se vrne domovini zavest nove mirne In nemotene dobe. Danes se označujejo celo že termini in »Zeit« zatrjuje, da bo demobilizacija ruske in avstrijske armade morda že do 10. t. m. izvršena, kar je seveda nekoliko prenagljena trditev. Med predpogoje, ki bi uresničili to nado, spadajo namreč tudi gotovi diplomatični ukrepi peterburškega in dunajskega kabineta. Rusko in avstrijsko stališče napram aktualnim balkanskim vprašanjem še ni izenačeno in cesarsko pismo ter carjev odgovor bodeta le takrat fundnmenta miru, kadar bo začrtana pravična in zadovoljiva albanska meja ter končan bolgarsko-romunski spor tako. kakor to odgovarja utemeljenemu stališču Bolgarije, ki noče bili zmagovalka in oropanka ob enem. Kot znamenje, da je napestost med tri-pleentento in trozvezo popustila, be- ležijo politični krogi tudi zbližanje med Anglijo in Nemčijo. Na Balkanu samem bo treba po vojni mnogo političnega dela. V bolgarskih krogih je padla beseda o balkanskem patrijotizmu. Veliko in pomembno geslo! Bal'kanske države bi morale storiti vse, da ga uresničijo. V Belgradu bodo morda že jutri pričela posvetovanja med Pašieem in Venizelosom, katerih namen ie, utrditi in ujasniti pogodbene vezi, na katerih temelji balkanska zveza. Nespo-razumljenja med Srbijo in Belgradom radi Makedonije morajo biti odpravljena in z zadovoljstvom smemo beležiti vest, da je Bolgarija pripravljena prepustiti Srbiji Bitolj, ter se s tem oddolžiti za velikanske žrtve, ki jih je doprinesla in jih še doprinese srbska armada za bolgarsko osvobo-jevalno delo. Državniki in politiki na Balkanu boao Še potrebovali mnogo hladne treznosti in morda še več srčne gorečnosti za skupno idejo, da izgradijo stavbo, v kateri naj se čuti, kakor je dejal dr. Danev, doma in na varnem Bolgar in Srb, Grk in Romun. — V optimistično razpoloženje, ki prevladuje danes po Evropi, lahko udari strela nepričakovanih dogodkov, nepreračunjenih zanletajev. Lepše in prijetnejše pa je, gledati ob svitu granat in bomb, ki padajo na trdovratno, danes še turško trdnjavo ob Marici, v boljšo bodočnost, kakor pa se vdajati ob pogledu na še zastrte oblake evropskega političnega horiconta, ki jih razsvetljuje ogenj bolgarskih in srbskih topov pesemi-stičnim prorokovanjem. Iz Mmp zhm. Včeraj se je pričelo glasovanje o drugi skupini predloge o osebni dohodnini. Odložiti so morali več točk, ki se nanašajo na vpogled trgovskih knjig. Upanje, da bo finančna reforma sprejeta, je le majhno. Posebne tež-kpče se pojavljajo pri osebni dohodnini, ker se mora računati z ostrim odporom socialnih demokratov proti vladnemu načrtu, ki noče premoženja duhovniških korporacij in toto obda-čiti. temveč le na ta način, da se ob-dači le oni del skupnega premoženja, ki odpade na vsakega posameznega člana korporacije. Na ta način bi bilo obdačenje pri mnogoštevilnih duhovniških korporacijah sploh nemogoče, ker delni znesek, ki odpade na posameznika, mnogokrat ne doseže davka prostega eksistenčnega minima. Nekateri upajo, da bo finančni odsek do sobote končal svoje delo. Iz poljskih poslanskih krogov poročajo, da poljski poslanci ne zahtevajo več z onim pritiskom zvišanja davka na pivo, nego prej, ker se je finančni minister pl. Zaleski odločil, da bo vporabil ves dohodek iz zvišanega davka na žganje za sanacijo deželnih financ. Verne no Utanu. Odrin. Pred Odrinom so grmeli topovi, hitro pa so zopet utihnili, če smemo verjeti vestem, ki prihajajo preko Berolina iz Sofije. V Sofiji so imeli namreč glasom te vesti poslaniki tro-zveze dolgo posvetovanje, ki je trajalo pozno v noč. Nato so se poslaniki obrnili na bolgarsko vlado, ki je kmalu nato zapovedala poveljnikom pred Odrinom, da naj ustavijo nadaljne sovražnosti. Glasom privatnih poročil je bilo obstreljevanje Odrina s strani Srbov in Bolgarov zelo uspešno. Oblegoval-ci so Odrin obstreljevali vso noč. Več mestnih delov je začelo goreti. Tud1* iz Carigrada potrjujejo, da so oblegovalci zaceli Odrin obstreljevati v ponedeljek ob pol 8. zvečer. Zopet enkrat so tedaj nemški listi, ki so že poskušali obrekovati Bolgare in Srbe, postavljeni na laž iz Carigrada samega. Brzojavka iz Carigrada dostavlja, da je v mestu vse mirno. O usodi Odrina se je izrazil predsednik bolgarskega sobranja zastopniku »Neue Freie Presse« na Dunaju, ki ga je poiskal na kolodvoru. Danes se že peljem ves dan in sem seveda brez novih poročil. Če pa je res, da hoče Turčija odstopiti Odrin, če dobi tam svojega verskega zastopnika, me to zelo veseli. Že v Londonu sem bil zadovoljen s tako rešitvijo in sem odkrito izjavil, da bi Bolgarska prav rada videla, če se ta načrt uresniči. Po sklenjenem miru bomo imeli tisoče Turkov v naši državi in bomo začeli kupcevati tudi z Malo Azijo. Treba bo, da živimo s Turčijo v prijateljskem sosedstvu. S tem pa še ni vse storjeno. Ne zadostuje nam, da izjavi Turčija, da odstopi Odrin, storiti mora to tudi v resnici. V Odrinu ne sme ostati niti en mož turške posadke. Potem smo pripravljeni pogajati se glede miru. Evropa menda misli, da ne bomo z vso resnostjo nadaljevali sedanje vojne, za nas pa pomeni tudi sedanja vojna vprašanje eksistence kakor prva vojna. Kakor poročajo iz dobro podučenih bolgarskih krogov, je Bolgarska sicer pripravljena dovoliti Turčiji verskega funkcijonarja v Odrinu, nikakor pa se ne zadovolji z Odrinom samim, marveč vstraja na svoji zahtevi, da dobi vse turško ozemlje do Rodosta ob Marmarskem morju. Novega premirja Bolgarska ne bo sklenila, ker je sedanje premine stalo Balkansko zvezo 400 milijonov frankov. V diplomatičnih in v bolgarskih vladnih krogih prevladuje prepričanje, da bo Odrin padel tekom enega tedna in da se bodo potem zopet pričela mirovna pogajanja. Splošno se sodi, da bo potem turška vlada bolj dostopna in da bo mogoče hitro skleniti mir. V Carigradu. V Carigradu grozi zopet kriza« Mahmud Šefket paša, ki ne podcenjuje notranjih težkoč in ki je popolnoma razočaran vsled neprestanih konfliktov v armadi, je sklical voditelje strank, da sestavi zopet nov kabinet »koncentracije«. Voditelji pa so njegove predloge hladno zavrnili m tudi njegov predlog, da naj postane ffakki paša veliki vezir, n? bil sprejet. V Carigradu zahtevajo kabinet Said paše. Tudi armada je baje proti Mahmud Šefket paši. Generala Per-tev in Fuad sta se izjavila proti njemu. Enver beg ie postal popolnoma nemogoč. Moral je odpotovati v Is-mđ. da je dingiral anatolske redite v bojno črto, ker ga niso hoteli imeti pri vojski pri Čataldži. Tudi v Mali Aziji se kaže kot posledica smotrene-ga tujega delovanja razpad. Baje so konferirali smirenski veljaki več ur s francoskim veleposlanikom v Carigradu. Nič bi tedaj ne presenetilo, če bi sedanji kabinet, ki je diplomatično in materijalno popolnoma izolifan, kmalu sklenil mir in nato odstopil. Dosti dajo misliti tudi vesti, ki jih sicer turško poslaništvo na Dunaju dementira, ki pa so vendar zelo verjetne, da se je razglasil vilajet Basra za neodvisen in da so tudi dru- 'J STE Skrivnost hiše št. «7. Roman. Angleški spisal J. Storer Clousten. (Dalje.) V tem groznem položaju bi ga bilo gotovo zelo tolažilo, če bi bila vla-i v škofijski palači tista nežna, nekritična simpatija, ki jo je želel in ikoval. A rivno te ni našel in najmanj pri svoji soprogi, gospe So- Bolelo ga je neizmerno, da mu ysak dan očitala: Ce bi ne bil vtaknil svojega nosu v stvar, ki te nič ne briga, pa bi ne bila prišla ta cča nad nas. In njegovi otroci so pritrjevali materi. Zaman je v krogu svoje rodbine iskal le senco tiste udanosti, ki jo je užival v svoji Škofiji. Zdaj je sprevidel, da je bil vedno preveč popustljiv in prizanesljiv. Zaradi ljubega miru ni dvajset let svoji ženi ugovarjal in je moral zdaj občutiti posledi-svoje slabosti. Obsipala ga je z očitanji vpričo njegovih otrok, vpri-Co njegovih noslov, da, celo vpričo njegovih duhovnikov. Rabila je hitre, krepke samostalnike in brezobzirne ostre pridevnike, da bi označila njegovo postopanje. Ce je povzdignil svoj glas, ga je preglasila. Če je apeliral na njeno simpatijo, mu je pove- dala, da jo je izgubil, ker je spravil sramoto nad enajst njenih črvič-kov. »Zdaj je lahko, delati očitke,« se je osmeiil reci v največjem svojem ogorčenju, »jaz bi le rad vedel, kaj bi bila ti na mojem mestu storila.« »Tolika pametna bi bila gotovo, da bi bila celo stvar najprej malo premislila,« mu je odgovorila. »Če bi bil ti le trenotek premišljeval, bi bil spoznal, da ne smeš klicati policije, ne da bi prišlo tudi nase ime v to blato.« * »A to je bila vendar moja dolžnost .. .« »Tvoja prva dolžnost so žena in otroci...« Držal se je, kar mu je bilo mogoče škofovsko - dostojanstveno, ko je rekel: »Oprosti, moja draga, toda škof ima dolžnosti, ki so še višje ...« » To je bedarija in ti sam veš to prav dobro,« ga je prekinila žena. »Dolžnosti, za katere je Človek plačan, nikakor ne morejo biti njegove najvišje dolžnosti. Na noben način pa ni bila tvoja dolžnost, vtakniti svoj nos v zadevo Irvina Molvneuxa.« »Če bi jaz hotel tvojo pomanjkljivo logiko izkoristiti, moja draga, bi ti lahko odgovoril . . .« »Jaz ti ne pridigam logike, ampak pamet.« »Bodi vendar razumna, ljuba žena! Ali bi . bila ti prikrila, da je uboga Harriet naenkrat na tako skrivnosten in sumljiv način izginila?« »Zakaj pa ne? Zakaj naj pa ne izgine, če jo to veseli? Jaz na njenem mestu bi bila imela že večkrat poželjenie izginiti, če bi imela tako nepraktičnega, razmišljenega in smešnega Človeka za moža.« »Ti moj Bog — pa vendar ne boš hotela trditi, da je iz lastnega nagiba izginila?« »Zakaj pa ne? Ljudje, ki izginejo, store to navadno iz lastnega nagiba. Bančni kasir ... oni teden ... ali ta mar ni iz lastnega nagiba izginil?« »Ah, kaj,« je zaklical Škof, »s teboj sploh ni mogoče pametno govoriti. Torej se je Harriet Molvneux sama umorila in se sama na vrtu pokopala.« »Ali smem vprašati, kaj ima truplo Harriet Molvneux s tem opraviti, da si ti v tuji bisi napravil škandal ter s tem svoji ženi in svojim otrokom zagrenil življenje?« Škof je sam sebi segel v lase in še posknsil ni odgovoriti na to uganko. Toda njegova žena je iz njegovega poraza neusmiljeno izvajala vse konsekvence. »Najmanj, kar moreš storiti, je to, da se peljeva kam proč, dokler ne bo ta škandal pozabljen.« Škof je premišljeval. »A!i bi pa le ne bilo bolje, da ostaneva doma? Na potovanju sva še bolj izpostavljena občni pozorno- sti. Že to je hudo, da vlačijo naše ime vsak dan po listih, na potovanju bi pa še s prsti na naju kazali — in to bi bila neprijetnost, kateri nečem svoje žene izpostaviti.« »Saj bi lahko inkognito potovala.« Zopet je škof premišljeval. »Zadnjih oseminštirideset ur,« je končno rekel, »sva imela še nekaj miru. Morda se naše časopisje vendar zave dolžnosti dostojnosti. Po-čakajva torej še malo; obljubim ti pa, da pojdem s teboj na potovanje, če se ta sramotna namigavanja ponove. Sicer pa ostaneva mirno doma.« Ta obljuba je zadovoljila gospo Soper; njeno zadovoljstvo je zadovoljilo tudi otroke in v škofijski palači je novic zavladalo soglasje. Na večer tistega dne je škof razmeroma mirne duše sedel za svojo mizo, da bi nadaljeval drugi del svojih znamenitih pridig o propadanju morale na Angleškem. Prvi del. Ki mu je vstvaril veliko slavo, je bil pred kratkim izšel in zdaj so tako duhovniki, kakor lajiki goreče zahtevali, naj hitro sledi še drugi del. Ko mu je njegov založnik predlagal, naj spiše še drugi del, je dejal svoji ženi, ki ga je takrat še občudovala: »Ta predlog je prst božji. Bog mi je dal lastnosti, ki me odlikujejo lahko to rečem, ne da bi se hvalil 1 da Jih' vporabim. Dolžnost mi ram i i Je i torej, da se odzovem splošni želji, dolžnost toliko bolj, ker je prvi del mojih pridig vrgel tako lep dobiček.« Ko se je sedaj nagnil nad papir, je to storil s trdnim sklepom, da obudi s svojim delom pozornost vsega sveta. Začel je delati beležke. V tem neprimernem trenotku ga je prišla motit njegova soproga. XXVII. »Kaj hočeš?« je ostro vprašal škof. »Mož!« je zaklicala gospa. »Posledice tvojega početja so prodrle že v našo otroško sobo. Tu — glej!« Izročila mu je ličen sešitek; škof je čital naslov »Za ves svet«. »Kaj je s tem časopisom?« je vprašal škof. »Pravkar sem ga Evangelini vzela iz rok,« je odgovorila gospa. »Otrok osmih let čita o sramoti svojega očeta! Mož, to je tako nezaslišano, da bi še angelja minila potrpežljivost.« * Prestrašen je sledil njenemu prstu in je čital »Skrivnost ulice Hia-cint; soisal Feliks Chapel.* »To je začetek,« je trpko rekla gospa. »Začetek romana, ki bo obsegal dvanajst nadaljevanj.« In ta ničvredni pisač, ki je zmrzal ta roman, ima posebno veselje na tem, da popisuje z najtemnejšimi barvami tvoje postopanje. Tebe je vzel še bolj na piko, kakor Irvina Molyneuxa. ? 'M poslušaj!« _ (Dalje prihodnjič). god v Mali Aziji izbruhnili nemiri. Pričakovati je tedaj, da se bodo tudi če se sklene mir, pokazale v Turčiji še teške posledice vojne* izpred Odrina. (Dopis.) Zgodaj se je jelo mračiti. Ob petih je že legla na zemljo temna noč. Povsodi tema, samo nam nasproti je opažati ogenj, svetlobo: Turki palijo vasi, ki so tako nesrečne, da se nahajajo med njihovimi in našimi pozicijami. Gozdovi in gozdiči so že zdav-na posekani vsepovsodi, ker so bili na potu tako oblegovancem, kakoi obiegovalcem. Zapaljene vasi so gorele v strahovitem požaru, plamen je segal do neba. Obzorje je bilo motno in krvavo-rdeče, nad njim pa so krožili gosti in temni oblaki. Semtertja se je zasvetila v luči kupola ali minaret kake mošeje. Že od ranega jutra grme in pojo svojo strašno pesem vsi topovi generala Beljčeva in sipljejo smrt in pogin proti Odrinu. Odrin je zavit v nepredo4no temo. Tam jim je že zdravna zmanjkalo materijala za razsvetljavo, da — ugasnili so jim celo projektorji, samo dva še z bledimi in ugasujočimi žarki iščeta bolgarske in srbske baterije, šotore in okope. Kako strašno in grozno je v tem mračnem mestu pod točo topovskih krogel, ki ne prizanašajo nikomur, v tem mračnem mestu z molčečimi ulicami, po katerih ne hodijo ljudje, marveč se jedva še premičejo brez-močne sence! To je slepo carstvo smrti, kjer samo še kak žarek solnca, ki se semtertja še pokaže izza gostih oblakov, spominja grešnike, da tudi zanje še obstoji življenje. Samo kadar zagrme turški topovi, je videti v njihovi luči one nesrečnike, ki so še živi, kako zapuščajo na pol razdejane hiše. Ti nesrečniki pravzaprav ne žive več, marveč od dneva do dneva čakajo na smrt, brezmočni in strti. Treba je zvezati med sabo nekaj utrdb, da bi jih zavezniška bolgarsko-srbska vojska ne mogla zavzeti. Nesrečniki, izmučeni, lačni, strti od mraza, kopljejo tu in delajo pod nadzorstvom oficirjev. Ako kdo omaga, ako mu omahne roka, mu za-Švrkne bič preko pleč, a Često se tudi prigodi, da peči strel nanj iz revolverja, da se mrtev zvrne v jarek, ki ga je preje sam izkopal. Seveda čim manj zob in ust je v obleganem mestu, tem dlje se lahko drži trdnjava, sicer ne morda več nekaj tednov ali dni, pač pa nekaj ur, nekaj minut... Toda tudi pri nas nimamo raja. V železniškem vozu, kjer stanujem, je zima in mraz. Kroginkrog stoje vagoni, polni, natlačeni vojakov. In v teh vagonih je zrak, ki duši človeka. Tam daleč v daljavi je videti rdečkaste pramene ognja. Nekje tulijo in lajajo psi. Tepo se pri izkopavanju mrličev... Podnevi jedva premičejo noge, siti in leni, ponoči pa se grizejo in koljejo ob izkopanem mrliču ter tulijo tako strašno in grozno, da človeku pretresa mozeg. Zdi se ti, kakor da bi tudi tebi napovedovali bližajočo se smrt. Strahota, grozota! Kdo ve, ako se ne bodo že v nekaj dneh ti psi trgali in klali za moje telo in žrli moje meso... Takšno je življenje pred Odrinom. a vendar nam ne klone duh, vkljub vsemu smo bodri in navdaja nas krepka zavest, da bo kmalu konec teh strašnih dni... polotoku največje važnosti v tem drugem delu balkanske vojne. Po zanesljivih informacijah iz grških krogov so balkanski zavezniki sklenili napeti vse svoje sile, da se po laste Dardanel. V to svrho je poslana na Gali-poljski polotok močna bolgarska vojska, ki ima nalogo najprvo potolči tamkaj se nahajajočo turško armado, potem pa naskočiti evropske dardanelske utrdbe. Celokupno grško brodovje je zbrano pred vhodom v Darda n e 1 e, da zabrani vsak izpad turške flotilje iz morske ožine. Včeraj in danes je odplulo iz Soluna več velikih grških parnikov, natlačenih vojaštva. Tudi iz Pireja je odšlo več takih transprotnih parnikov z vojaštvom na krovu. Vse to vojaštvo bodo Grki izkrcali ob ugodni točki maloazijske obali ter s to armado n a - skočilidardanelskeutrdbe z azijske strani. Baje so se Grki odločili za to akcijo, ker so se po svojih ogleduhih prepričali, da nimajo Turki v Mali Aziji v bližini Dar-danelr prav nobene večje posadke. Če je ta informacija zanesljiva, vzroka nimamo, da bi o tem dvomiM, potem imajo zavezniki namen forsirati Dardanele, uničiti najprvo utrdbe na suhem in tako omogočiti grškemu brodovju svoboden vhod v morsko ožino. Ako se zaveznikom ta projekt posreči, bo grško brodovje lahko z morske strani navalilo na Carigrad. Potem bi Turkom bila zadnja ura tudi v Štambulu! . .. —ć. Vojni načrt balkanskih zaveznikov. (Dopis.) Solun, 2. februarja. Jutri zvečer poteče premirje in v torek že bodo na trakijskem bojišču zopet grmeli topovi in pokale puške. To je gotovo, nihče izmed nepoučenih pa ne ve, kakšen je nači i zavezniških vojsk za bodoče vojne operacije. Ali bo boigarsko-srbska vojska predvsem skušala v silnem naskoku vzeti Odrin, ali bo zavezniška armada z vso močjo pritisnila na turško obrambno črto pri Čataldži, da si napravi svobodno pot proti Carigradu? Kdo bi to vedd! Mogoče je oboje, in ni izključeno, da bodo zavezniške armade pričele istočasno z operacijami tako proti Odrinu, kakor pri Čntaldži. Govori se tudi o operacijah na polotoku Galipoli, a kakor se zdi, jav-nust tej akciji ne pripisuje posebne važnosti In vendar kaže vse na to, da bo-r*- prav operacije na Galipolskem Povest slov. prostovoljcev. (Napisal M. C.) (Dalje.) Ni nam bilo mogoče dospeti v trdnjavo, tolika gnječa je bila pred vhodom. 2e smo hoteli oditi nazaj v mesto, kar smo zagledali poročnika našega bataljona, ki se je prerival iz trdnjave skozi vrata. Tudi on nas je opazil in pristopil k nam. »Sreča za nas, da so došli bratje Srbi. Sami bi ne bili osvojili take trdnjave,« je dejal po odzdravu. Pripovedoval nam je, da je bila turška vojska z vsem izborno preskrbljena, da bi bila mogla še dolgo kljubovati naskokom naše vojske. Imel je priliko v trdnjavi govoriti s turškim častnikom, ki mu je priznal, da so bili Turki vsled napada srbske vojske za hrbtom tako presenečeni, da so brez vsakega pomisleka razobesili belo zastavo. Tako nepričakovano so jih pozdravili srbski topovi od nasprotne strani, da so mahoma obunali nad obrambo mesta. Odkrito je priznal poročnik, da so bili Črnogorci povsem napačno informirani o moči trdnjave in da bi bil postal Leš najbrže drugi TaraboŠ brez srbske pomoči. »Pazite, da pridete kmalu v mesto, kajti bataljon se vrne še danes v Medovo, ker imamo jutri tam posla,« je končal. Zahvalili smo se častniku za prijaznost in odhiteli za njim navzdol v mesto. Pet mrtvih in dvajset ranjencev so znašale izgube našega bataljona. Pokopali so mrtvece in odvedli ranjence v oskrbo za vojsko došli sanitetni oddelki. Čez eno uro se je posrečilo častnikom zbrati ostale skupaj in odrinili smo proti Medovi, medtem ko je ostala redna črnogorska vojska v Lešu, oziroma na desnem bregu Drina. Na večer smo dospeli v Medovo in utrujeni pospali v prenočiščih. Ponoči so prijadrali štirje grški trgovski parniki in pripeljali municijo, živež, krmo za konje in nekaj topov. Ker je pristanišče plitvo, so se usidrali parniki kakih petsto metrov od obali in ves drugi dan smo v dežju in razburkanem morju prepe-ljavali tovore z velikimi čolni od parnikov do obali in jih tam izkrcali na suho. Tudi mnogo Črnogork se je pripeljalo s temi parniki v Medovo, da prinesejo svojcem hrane in obleke in da strežejo ranjencem. Ko smo bili z drugimi tovori gotovi, so prišle na vrsto tudi ženske in šele pozno v noči smo dokončali delo ter se vrnili v vojašnico k počitku. Dopoldne naslednjega dne (20. novembra) je dospel eskadron srbske kavalerije v Medovo. Nad vse slovesno smo jih sprejeli. 2e pred prihodom se je postavil bataljon v vrsto ob morski obali in ko smo zagledali prve jezdece na cesti, smo jeli prožiti salve v pozdrav, oni pa so nam odgovarjali s streli iz karaoink. Sam vojni minister jim je hitel nasproti, objel in poljubil vse častnike, moštvo pa velel pogostiti. Vsak konjenik je dobil pol kile slanine in dve kili kruha poleg kozarca rakije. Tu, ali v LJešu bi morali biti navzoči oni žurnaiisti, ki so pisali o nesporazumljenju med črnogorsko in srbsko vojsko, pa bi ne razširjali takih bedarij po časopisju. Istega dne popoldne smo se vrnili v Leš, kjer smo se utaborili na desnem bregu Drina ob malem hribu poleg stare arnavtske katoliške cerkve. Na levem bregu Drina, v mestu in na pobočju griča, nad katerim se dviguje grad, pa je taborila srbska vojska, okrog deset tisoč mož, ostali so odšli že prejšnji dan proti Draču. Pet dni smo taborili v brezdelju pri Lešu. Edino naše opravilo je bilo straženje ponoči. Stražili smo topove in municijo ob cesti, ki pelje v Ska-der. V prostem času pa smo hodili na obiske ali v srbski tabor, ali v taborišča črnogorskih bataljonov. Ogledal sem si tudi prej omenjeno arnavtsko cerkev. Tik nad reko Drino se dviguje, kakor mala utrdba. Zidana je iz samega kamenja, ravno-tako tudi župnišče, ki je cerkvi prizi-dano. Na sredi med župniščem, cerkvijo in stolpom je prostorno dvorišče z vodnjakom. Notranjščina svetišča je jako priprosta. Oltarji (en velik in dva mala) vsi leseni, ravno-tako stebri pod korom. Na koru je ležalo v onem času vse polno cunj, razbitih zabojev; sploh je bila videti cerkev vsa zapuščena, gotovo že dalj časa ni služila svojemu namenu. Na južni in jugozapadni strani cerkve se razprostira priprosto pokopališče. Na sredi raste velika stara lipa in oljka, poleg njih velik lesen križ. Grobni spomeniki so nad vse primitivni, vsi izklesani iz kamenja. Na cerkvenem zidu je vzidanih več kamenitih plošč z latinskimi ali italijanskimi napisi — gotovo spomeniki ondi umrlih dušnih pastirjev. 2upnišče je bilo zapuščeno, menda ie pobegnil župnik iz strahu pred umikajočo se turško vojsko, ali pa pred pravoslavnimi Črnogorci. Vse polno italijanskih knjig, učnih in nabožnih, zemljevidov in razglednic je ležalo po tleh. Na prvi hip se je videlo, da je tudi ta župnik, kakor večinoma vsi v Albaniji, pod avstrijskim protektoratom vršil agitacijo za Italijo med svojimi ovčicami. Baš sem odšel iz župnišča in se hotel vrniti v tabor, kar sem opazil tropo Arnavtov, ki so prihajali po hribu navzdol proti cerkvi. Na nosil- j nicah so nosili štirje možje mrtvega | tovariša, ki je padel v bitki proti Turkom na črnogorski strani. Za nosači je stopala mlada žena s sedem ali osemletnim sinom. Položili so mrtveca na tlak v cerkvi in vsi drugi odšli, le žena z otrokom je ostala pri njem. Pokleknila, ali bolje rečeno vsedla se je poleg njega, vzela iz žepa velikanski molek in mehanično šepetala molitve za ubitega moža. Deček pa je ravnodušno hodil po cerkvi semintja, niti vdovi, niti siroti ni bilo Čitati iz obrazov kake žalosti. Lfudje so navajeni pogrebov tam doli med divjimi trorami. Za malo časa so se vrnili možje z lopatami in pričeli kopati grob na pokopališču. Žena z otrokom je pristopila k njim in brez najmanjšega razbnrienin onazo^ala ^i'bovo delo. V par minutah je bil grob izkopan, prinesli so mrtveca iz cerkve, ga položili v grob, zagrebli. pokleknili in molili kratko nerazumljivo molitev ter se razšli. Vdova je prijela dete za roko in izginila hitrih korakov z njim za hribom. Čudni, zagonetni ljudje so ti Albanci. (Dalje prihodnjič.) Štajersko. Iz Celja. V ponedeljek, dne 17. februarja se prične prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča. V ponedeljek dne 17. febr. bo stal pred porotniki delavec Martin Šloser od Nove cerkve zaradi požiga, v torek dne 18. februarja mlinar Janez Po-dergajs iz Začreta zaradi ponarejanja denarja, v sredo dne 19. februarja Janez Gričnik, rudar iz Zreč zaradi uboja. Iz Celja. Naši nemški someščan so priredili na pustni torek popoldne po mestu sprevod maškar, ki je pa kazal prav malo okusa in dovtipno-sti njegovih aranžerjev. Kaj takega bi še spravili bolje in dovtipnejše v Lokrovcu skupaj. Sprevodu so se poznali slabi časi in pomanjkanje dobre volje pri naših nemških trgovcih in obrtnikih. Da ni manjkalo zasmehovanja jugoslovanskih kraljev, se v patrijotičnem in kulturnem Celju samo ob sebi razume, Dvomimo, da sta bili s tem zasmehovanjem zadovoljni na pr. tvrdki Rakusch in NVesten. Pri gledalcih so pobirali nekateri spremljevalci maSkar denar v neznane namene. Iz Celja. (Zveza narodnih društev) je imela v nedeljo odbo-rovo sejo. Iz poročila o dosedanjem delovanju posnemamo, da šteje Zveza sedaj 93 Članic. Predavanj in po-dučnih govorov Je priredila Zveza po raznih društvih od zadnje odborove seje 34; na novo je pristopilo 17 članic, ustanovili ste se 2 društvi. Dohodkov je bilo od občnega zbora 708 K. izdatkov 326 K. Glede predavateljskega dela v prihodnjih tednih se Je sklenilo prirediti več predavanj o zemlji in ljudeh v Srbiji in Bolgariji s pomočjo skioptičnih slik; nadalje se bo prirejalo predavanje o škodah alkoholizma in o abstinenčnem gibanju; napovedana pa so še predavanja v Celju in drugod z različnimi te-mati. Konstatirati se je moralo, da se je odzvalo Zvezinemu pozivu na različne gospode po Sp. Štajerskem in tudi izven dežele le malo takih, ki bi bil pri volji v društvih predavati. Zlasti se je naš akademični naraščaj popolnoma odtegnil delu v ljudskih izobraževalnih društvih, kar se bo še bridko maščevalo. Ljudske knjižnice se znova poziva, naj naroče knjige in druge potrebščine potom veze; ta jim preskrbi primeren popust. Občni zbor Zveze se vrši meseca aprila. Želeti bi bilo, da bi se združila v Zvezi vsa narodna nepolitična društva na Štajerskem; s tem bi se pred vsem Zvezna denarna sredstva ojačila in bi se omogočilo izvršitev marsikaterega lepega načrta. Razpravljalo se je še o različnih dopisih, kakor od C. M. D., prostovoljne požarne brambe v Žalcu, Ljudske knjižnice na Vidmu in dr. Iz Celjske okolice. G. A. Westen ml. je daroval ob priliki svoje poroke za občinske ubožce 400 K, za kar se mu izreka zahvala. Politično in gospodarsko društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj priredi v nedeljo, dne 9. febr. j dopoldne shod pri Dobravcu v Polju poleg Podčetrtka. Na shodu govorita dež. posl. dr. V. K u k o v e c in urednik V. S p i n d 1 e r. Somišljeniki iz bližniih krajev so vliudno vabljeni. Odsek mariborskega »Sokola« v Selnici ob Dr. ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 9. februarja v gostilni gosp. Mesarica v Selnici, točno ob 3. popoldne. Spored: Poročilo tajnika, blagajnika in načelnika; volitev odbora in slučajnosti. Vse, ki se zanimajo za sokolsko stvar, vdano vabi s krepkim Na zdar Iz Št. Jurja ob J. ž. Celjsko okr. glavarstvu je dosedanje volilno postopanje glede občinskih volitev v trgu razveljavilo. Kako je že izjavil dr. Korošec na ustanovnem občnem zboru unije avstrijskih »katoličanov«? »Nam (slovenskim klerikalcem) ni šlo toliko za to. kako potolči nasprotnika, ampak za to, da ga potolčemo . ..« Z drugimi besedami: v boju proti »liberalcem« so dobri noži, koli, volilne sleparije vsake vrste in vsakega obsega . . . Mislimo, da se bo šentjurske »branitelje vere« naučilo pri občinskih volitvah vendar poštenja. Čemu pa imamo kajhe? Od Sv. Duha na Ostrem vrhu nam poročajo: S pomočjo zloglasne »Slov. Straže« se je ustanovilo tu lansko leto klerikalno izobraževalno društvo. Na ustanovnem občnem zboru se je obljubilo kmetom, da bo društvo prirejalo gospodarske shode, gleda1iške predstave, ustanovilo lepo knjižnico itd. Sedaj pa »deluje« društvo le na ta način, da posoja umazane klerikalne časopise in posoja neke »indijanarcam« podobne povesti ali kaj v sešitkih po 30 vin. S tem se bo med obmejnimi Slovenci malo opravilo! Kako je sicer »slovenska« duhovščina tu ob meji narodno zavedna, kaže to, da daje raje nemškim obrtnikom zaslužka ko slovenskim; našo cerkev slikajo neki Nemci, dasi slovenski cerkveni slikaru inserirajo celo po »Slov. Gosp.« Iz Št. Petra v Sav. dol. nam pišejo: Pri skladanju hmelja se je težko ponesrečil posestnik Jože Plakan, po dom. Pstctnik iz Št. Jurja ob Tab. Padel je tako hudo na kamenita tla, da si je prebil lobanjo. Obsodbe »srbofilov« na Zgor. Štajerskem. Iz Ljubnega na Zg. Štajerskem poročajo graški listi: Obsojen je bil 52letni čevljarski pomočnik Anton Feilbacher iz Feldkirchna pri Gradcu na 6 dni zapora, ker je klical dne 26. dec. v Raithofovi kavarni v Knittelfeldu ponovno »Živela Srbija!« Obtoženec je izjavil, da zato, ker so ga poročila o srbskih zmagah zelo navdušila. — Dalje je bil obsojen na mesec dni zapora 51 letni češki mizarski pomočnik Janez Pospišil, ker ie v neki gostilni v Obdachu na Zg. Štajerskem klical podobno. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Danes, dne 2. februarja, ob priliki občnega zbora združenih podružnic ženske in moške, koje ustanovni član je »Sokol« v Št Pavlu od Jteta 1911, je imel tudi t asvoj občni zbor in si je za leto 1913 izvolil svoj novi odbor, ki je v dobrih rokah in nam bo, ne le samo nadaljni, ampak trajen obstoj »Sokola« v št. Pavlu zasigural, ter tudi ta svoj občni zbor in si je za le-Pavlu priredi lastno telovadnico, ki se bo lahko porabila tudi za strankarske napredne priredbe. Sv. Pavel pri Preboldu. 2enska Ciril - Metodova podružnica je imela dne 2. februarja svoj redni občni zbor. Kliub siabemu vremenu Je bila udeležba nepričakovano obilna. Seveda dosti članic se je radi neugodnega vremena oprostilo. Pri občnem zboru je dobila ženska podružnica zopet lepo število novih članic, koje so pokazale veliko zanimanje za to rodoHubno delo — vse odbornice so jako vnete dame. Gospod kand. jur. Vane Radej, kot zastopnik glavne družbe, je s svojim vnetim govorom spodbujal podružnico k nadaljnemu plodonosnemu delovanju. Odbor je večinoma isti pot lani, in sicer: predsednica gdč. Olga Zanier, koja se izvanredno mnogo trudi in žrtvuje tudi mnogo časa za družbo sv. Cirila in Metoda, za v blagor slovenske šolske mladine. Prav pridno sodelujeta tudi ga. Valerija Cvenkel, kot zastopnica za Sv. Peter v Savinski dolini in podpredsednica gospa Dragotina Vasle. Za I. tajnico je bila izvoljena gdč. Hedvika Fohn, učiteljica; II. tajnica Milica Fischer, učiteljica; blagajni-čarka gdč. Marica Debelak; preglednica računo*' ga. Tinka Fischer, nad-učiteljeva soproga; odbornice: gdč. Anica BriŠnik, učiteljica; Ana Turk, Rezi Šribai, Mici Potočnik, Marija Privšek, Marica Vedenik, Julija Ve-denik, Katica Druškovič, Anica Sit-ter. Iz Ljutomera. Vsem je še v spominu, da je Okrajna posojilnica v Ljutomeru iz vsakoletnega čistega dobička že od leta 1902 zbirala Iv. Kukovčev fond za ustanovitev slov. meščanske šole. Ko so klerikalci dobili posojilnico v roke, se je reklo, da meščanske šole ne rabimo in da se bodo iz te ustanove podpirale strokovne šole na Murskem polju. V ta namen so brezobrestno »posodili« Salezijancem 30.000 K; kmetom so razlagali, da postavijo ti v Veržeju slov. kmetijsko šolo, obrtnikom pa, da obrtno šolo — kar je pač kdo raje slišal. Salezijanci so pobasali tisočake, zgradili v Veržeju velikansko poslopje in »da poslopje ne stoji prazno«, postavili sem nižje gimnazijske razrede za svoje notranje gojence (!), ki so doma iz raznih avstrijskih dežel, iz Porenščine, Bavarskega in pruske Poljske!! Tako poroča zadnji »Slov. Gospodar«. S prihranki slovenskih kmetov in obrtnikov se torej vzdržuje gimnazija za tuj salezijanski naraščaj. Mursko polje pa lahko še dolgo čaka na obljubljeno kmetijsko in obrtno, Ljutomer pa na meščansko šolo. Iz Gradca. Še enkrat opozarjamo na plesni venček, ki ga priredi društvo »Domovina« dne 9. febr. v Steinfeldski dvorani. Slovenci, pridite mnogoštevilno, ter dokažite, da je v Gradcu več Slovencev, kakor si mislijo Nemci. Slovenci, poskrbite, da bo dvorana nabito polna. Na svidenje! Drobne novice. Iz Gradca. Cesar je podelil vpok. polkovniku Avgustu Glantschnigu plemstvo s pridevkom Glanbriick. — Prestavljen je poštni asistent Henrik Šiško iz Lipnice v Št. Vid ob Glini. — Umrl je v Konjicah dne 31. jan. vpokojeni sodnijski oficijal Filip Hvaleč, 72 let star. — Vojaški nabori na Spodnjem Štajerskem se vrše ob naslednjih dnevih: Celje mesto 1. aprila, Celje-okolica 2., 3., 4., 5. aprila, Šmarje 7. in 8. aprila, Laško 9., 10. in 11. aprila, Vransko 12. in 14. aprila, Mozirje 15. in 16., Ljubno 17. aprila, Konjice 28., 29. in 30. aprila; Ljutomer 1. in 3. marca, Gornja Radgona 4. in 5. marca, Ptuj mesto 6. marca. Ptuj kolica 6., 7., 8., 10., 11. in 12. marca, Ormož 13. in 14. marca, Rogatec 15. in 17. marca, Sevnica 18., Kozje 26. in 27., Brežice 28., 29. in 31. marca; Maribor mesto 16. in 17. aorila. Pesnica 18., 19., 21. in 22. aprila, Sv. Lenart 23. in 24. aprila. Račje 25. in 26. aprila, Slov. Bistrica 28., 29. in 30. aprila, Šoštanj 18. in 19., Slovenjgra-dec 21., 22. in 23. aprila, Marnberg 24., 25. in 26. aprila. Koroško. Narodna čitalnica v Celovcu naznanja, da se vrši njeni občni zbor v soboto, dne 8. svečana t. 1. v mali dvorani hotela Trabesinger. Začetek točno ob 8. zvečer. Ako bi ob tem času ne bilo dovoljno število članov navzočih, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih članov. Redka prikazen. Če smemo verjeti poročilom, ki prihajajo iz Št. Vida ob Glini, je nekega poznega potnika presenetila prav čudovita prikazen. Neki gospodar iz Dolov, ki je imel opravka v Št. Vidu, se je vračal pozno zvečer domov. Naenkrat je začelo močno snežiti in ko si je segel z rokavico v brke, se je prikazala na koncu vsakega lasu iskrica. Ko si je slekel rokavice, je opazil en centimeter nad vsakim prstom luč. Če Je vest resnična, je Dolana presenetila zelo redka naravna prikazen. Vlom. Iz Št. Pavla malega poročajo, da je v noči na četrtek neznano kdo vlomil v tamošnje postajališče in odnesel iz majhne postajališke blagajne kakih 13 K. KhSSEGSMHiSHkM 29 &w SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Fpioiorsko. Deželnozborske dopolnilne volitve. Na mesto deželnega poslanca Avguština Tomasija, ki je odložil svoj mandat, se vrši dopolnilna volitev iz veleposestva dne 5- marca. Eventualno potrebna ožja volitev se vrši še isti dan. Volitev se vrši tedaj istočasno z dopolnilno volitvijo za umrlim deželnim poslancem istrskega veleposestva Angelom Danelom. Volitev se vrši v Poreču. V smrtni nevarnosti. V ponedeljek zvečer se je skregal v Trstu 31-letni tesar Anton Mancini iz Dinjana z nekim Ludvikom Slejkom na stopnicah nad predorom pri Sv. Vitu. Med prepirom je vrgel Mancini Slej-ka na tla in ga pošteno nabil, potem pa ga je hipoma dvignil in hotel vreči Čez ograjo v gle bočino. Na "bupno kričanje je prihitelo nekaj ijudi Slejku na pomoč, ki so ga rešili iz smrtne nevarnosti. Mancinija so zaprh*. Izseljevanje v Kanado. Avstro-Amerikana poroča listom, da družba ne bo znižala vozne cene v Kanado, da na ta način ne podpira izseljevana v Kanado. Nezgoda parnika »Godollo«. K nezrodt parnika »Godollćk poročajo se nadalje: Parnik je bil na povratku iz Kotora. Nasedel je na plitvino Mortaro s tako silo, da sta obtičali dve tretjini sprednjega dela v pesku. Ker je razsajal silen vihar, ni mogel noben rešilni parnik v njegovo bližino. Od 3. zjutraj do 4. popoldne je bil parnik »G5ddl!5« s 125 potniki v največji nevarnosti. Med potniki je izbruhnila divja panika. Mnogo jih je hotelo skočiti v morje. Kapitan Rrossen pa je potegnil revolver in zagrozil, da bo vsakega ustrelil, ki bi ne pokoril njegovim poveliem. Reška škofiia. Za novo reško iio pride baje v poštev kot škof •nonsinior Riezota. Stavka v reški tovarni za torpede. V zadevi stavke delavcev v tor-nedni tovarni \Vhitehead na Reki se ni nič izpremenilo. Delavci so dvignil v soboto svojo mezdo,* potem pa so se mirno razšli. Sokolova msskBPGda. V prostrani, smeha, luči in har-noničnih glasov polni dvorani sta se srečala Kolombina in Pierot. Samo veselje okrog njiju in vriskajoča radost v njih srcu! Skrb in mračna misel sta umrli in sama radost na-n njuie njiju duši, ki sta se našli v veselem vrvenju. Zunaj dvorane pa se razprostira široka planjava, da-ieČ tam zadaj morje, izgubljajoče se v lahki megli, ki je deloma zastrla udi pogled na visoke snežnike. Mali holmi pod teboj, grozeče skale na desni, vedno više in više, do nehotenih višin, tak je pogled iz slavnostne dvorane. Stopil bi na planjavo in e ozrl nazaj v dolino, od koder si niše!, toda namenil si se više, gori med raztrgane pečine, solncu, luči nasproti! Sedai pa si se ustavil na •lanoti, ne da si odpočiješ. ne da po-labiš na svoj cilj, samo da v družbi bratov in sester preživiš par veselih enutkov. Jutri pa gre tvoja pot naprej vedno više in više, vedno bliže ojemu cilju. Tu si srečal Piercta s Kolombino, ki sta te veselo povabila >vojo sredo in sedaj moraš z njima nvati in se veseliti. Skrbi si pustil za hip zunaj, tam kjer si v prekipevali veselju nad svojo močjo po-! zastavo med pečine. Petdesetletno delo za teboj, pred teboj pot, 3olga in težavna. Majhen in slabo-ren si nastopil svojo pot. S skrbjo si Gledal svoj solnčni cilj in one blestele ne vine tako vabljive in vendar ^koro nedosežne. Z vsakim korakom '. ic rasla moč. Težke ovire si predal in danes stojiš na oni planoti, ki se ti je zdela malemu in slabotnemu nedosežna. Pred teboj pa se dvigajo neznane višine, bog ve ali se boš mogel na teh strminah še enkrat ustaviti? Toda danes sta te Sokola povabila v svojo sredo Kolombina in Pierot, jutri boš spel po svoji poti naprej. Zopet je zbral včeraj, petdesetič v teku svojega obstanka. Ljubljanski ^okol staro in mlado v svoji dvorani, ki jo je vedel pretvoriti v pravo svetišče veselja. Znane mojstrske like slikarja Vavpotiča, predstav-iaioč zgodovino Kolombine in Pie-rota so te pozdravile na desni strani dvorrne med tem, ko si zrl v ozadju z visoke planote na morje in visoke !edenike. Na visokih mramornatih tebrih sta te pozdravila na desni in levi sokola, izmed pečin pa te je vabila noskočna godba k veselemu plesu. Petdeset let je, odkar te je Sokol prvič povabil v svojo sredo, da se neprisiljeno zavrtiš s svojimi brati in estrami. Tudi letos je ostal Sokol ?vest svoji tradiciji in tudi letos je zbral v svoji dvorani pestro množico / vseh krajev sveta. Petdeset maske rad je priredil Sokol v svojih prodorih, izprva da je zbral v neprisiljeni zabavi hr^te in sestre, da jih je krepil v medsebojnem spoznanju, da jih je navezal drugega na drugega. Saj vesela družba, neprisiljena zabava najožje naveže brata na brata. Ostal je zvest svoji navadi in včeraj so se odprla vrata sokolske dvorane, posvečene sicer trudapolnemu, kre-pečemu narodnemu delu, veselemu vrvenju. Mnogo sokolskih maskerad je bilo v teh petdesetih letih, ki so se vršile pod posebnimi naslovi in ob svoji petdesetletnici se je Sokol spomnil tudi tega jubileja. Izmed teh maskerad omenimo najmarkantnej-še, ki so: Komarjeva nedelja. Na kineškem jarmarku v Novgo-rodu. V Ameriki. Narobe svet. Na dnu morja. Na severnem tečaju. V rožcah. Nova Panonija. Reduta. Na osušenem Barju. Napoleon v Egiptu. Vsedomiirski zlet. Kako- kdo more. Emona - Ljubljana. Jaz Piereta, ti Pierot. Jubilejna maskerada ni imela namena podati kaj popolnoma novega, hotela je zbrati samo še enkrat spomine na pretekla leta in hotela še enkrat pokazati, da se Sokol kljub svojim resnim stremljenjem zaveda tudi svojega družabnega poslanstva. Kakor vtisnejo vsi veliki dogodki svoj pečat tudi veselim prireditvam, tako smo onazili tudi to pot mnogo tipov 7 Balkana. Seveda ni manjkalo starih znancev "z maskerad, zlasti obilo so bili zastopani domini v vseh barvah, klovni, harlekini in pulčineli. 2iva pesem, polna predpustne razposajenosti se je vrtela s prozaičnim monopolistom za vodo. Za njo je stopical kapelnik poln violinskih ključev in mahal s svoio taktirko štiričetrtinski takt k valčku. Izmed narodov je to not prišlo zlasti mnoco Turkov, menda ker so v Carigradu prepovedane Sokolove maskerade ali na so bili to morda delegati z Londona. Ko sem vprašal enega teh eosnodov. kaj mislijo o prihodnosti Male Azije, je prav diplomatično odgovoril krilate besede »status quo«. Seveda nisem sed-ii na insnem. kaj je mislil, po polnoči sem iskal ta status v sobi za šampanjec, ziutrai na sem opozil. da sem tudi jaz izgubil oni sloviti status. Seveda prosnoda iz Turciie ni nrišla sama. kako bi mo-c*el tudi Turek snm hoditi r>o svetu? Čerkeske. Perziianke, Fgipčanka. Arabka, vse je bilo zastopar,c. Vprašal sem Turkinio tako nekako ob enajstih, če bi ji ne smel pogledati v obraz, na mi je rekla: »Pozneje!« Iz tepra sklenam. da je bila mladoturška pristaširn-i. zato sem hitro zbežal iz njene bližine, ker so mladoturki. kakor le znano, strašno nevarni ljudje. Najbolj pa sem se čudil, da se nismo na makeradi prav nič stepli. Jaz sem bil že pripravljen, da zbe^im pod kako mizo, ko sem zagledal Črnogorca, Srba in Bolgara. Končno pa je mogoče, da se je premirje vendar podaljšalo za tako dolgo, da bo Sokol končal svoio petdeseto maske-rado, sem si mislil, ko sem videl kako se ie Bolear pogovarjal s Turkom. Ko je bil kralj Juri angleški v Indiji, mu ie sledilo v Evropo tudi več indijskih magnatov. Mnogo sem že slišal o boeastvu indijskih veli-kašev, toda nikdar nisem moge^ verjeti, da rasteio v Indiji tako velikanski biseri, kakor sem jih videl na prsih bogate Indijke. Kot rariteta prve vrste pa je prispela v Ljubljano cela kolonija Indijancev, mraz jim je bilo, zato so imeli vso rdečo kožo in nekateri tudi rdeče lase. Španec se fe malo zakasnil, Šoanka ga je že jezno čakala in me ošvrknila s pogledom kakor bodalo ostrim, ko sem ji voščil »Dober večer«. Albancu nisem šel preblizu, ker sem vedel od nekega predavanja, da radi grizejo. Japonec in Japonka sta bila očividno nervozna, najbrže tja ne pride toliko ljudstva z vseh krajev sveta. Odpirala in zapirala sta v eno mer svoje ma-rele in drobila korake, da sem postal Še jaz s svojimi kranjskimi živci ves nervozen. Kranjec in Kranjica sta seveda tudi prišla, saj sta blizu Ljubljane doma, celo Mihel se je prav dobro razumel z njima, — stara korenina. Kar naenkrat se mi zaiskri pred očmi, zvezde, luna in potem zaduhti krog mene najrazličnejših cvetk, mak, rože, vijolice, mačeha, nagelni, še celo grozd je bil med botaničnimi gosti, vmes pa pajek, pav. kuščar, metulj, kača iz zoologije. Star doh-tar j£ iskal koreii lečen po cvetni livadi, Ciganke so mu pomagale in trije rdeči hudički so se smejali zadovoljno nad dušami in srci, ki so jih ugrabili. Ker smo že pri srcu, moram omeniti, da so bile zastopane vse barve marjaša, samo križa ni bilo, tega so pozabili doma. 2okej, star moj znanec me je povabil na kozarec cvička k mizi, kjer je sedel že Mefi-sto z rusko bojarko. Še pa se nisem dobro ogrel, kar se vsuje v dvorano polno snega in ledu in tudi kepe so bile že pripravljene. Kakor znano, je sneg napravljen iz vode, zato seve- da ni manjkalo vodnih sil. Sploh, ce- I dilo se je medu in sladkorja. Medu si- » cer nisem okušal, s sladkorjem pa sva se pomenila o nezanesljivosti človeškega okusa, seveda, ko sem zagledal odpustke, sem spoznal nezanesljivost svoje predpustne filozofije in sem, seveda nepoznan, kot duh sedel z nežno punčiko v najsvetlejši kot, zakaj v one posebne oddelke v šampanjski dvorani se nisem upal, ker so bile marke za tri ali štiri groše dražje kakor v trgovini. Vmes sem poslušal z desnim ušesom Slovenske Filharmonijo, ki jo je dirigiral kapelnih g. Hrazdira, z levim pa prave kranjske harmonike. Pred vrati šampanjske sobe sem se naslajal na zvokih umetniškega kvarteta in do nov grede sem si zapel na pe-pelnično sredo svojo navadno pesem, kadar hodim z veselic nazaj v resno življenje: »O jerum . . .« Da se je Sokolova petdeseta maskerada obnesla tako sijajno je velika zasluga požrtvovalnih bratov, med katerimi so si za dekoracije poleg telovadk iztekli največ zaslug gg. Zupane, Burgstaller, dr. Zarnik in Janušič. Prvo četvorko je plesalo okrog 150 parov ter je po ideji brata Tomana zaključil srčkan amor četvorko razdeljujoč damam iz svojega zaklada dubteče cvetke. V paviljonu so sodelovale v prid Sokolu z znano požrtvovalnostjo ga. notar P I e i -v e i s o v a, ga. dr. pl. G r a s e 111-jeva, ga. inženir O r 1 o v a, ga. inženir Skabernetova in ga, K r o f t o v a. Prireditev je posetilo poleg obilnega števila Ljubljančanov tudi mnogo odličnega občinstva z dežele. Med posetniki imenujemo župana dr. Ivana Tavčarjazžupanjo, državnega poslanca dr. Pavnihar-j a , dež. odbornika dr. T r i 11 e r j a , dež. poslanca dr. Novaka in T u r-k a ter predsednika trg. in obrt. zbornice e. Kneza. Včerajšna petdeseta sokolova maskerada je zopet sijajno dokazala, da se Sokol dobro zaveda ne samo svojih vzvišenih ciljev, marveč tudi svoje družabne naloge. Na zdar! Dnevne vesti. + Kard'nal Nagi in * Slovenec«. Na Dunaju je umrlondotni kardinal-nadškof dr. Nagi. »Slovenec« mu je posvetil nekrolog, ki je spisan kar po šabloni, dasi bi Nagi zaslužil, da se ga glasilo slovenskih klerikalcev spominja s posebno hvaležnostjo. Nagi je bil Dunajčan po rodu in Nemec po mišljenju, sicer pa pravi tipus ultra-montanca. V Trstu, kamor je nn'šel leta 1902., je poskusil ustanoviti klerikalno stranko, a se mu ni posrečita. Dobil je pač par slovenskih duhovnikov, ki so delali razdor in zdražbo med Slovenci, a poskus se je izjalovil. Primorskim Slovencem ostane Nagi zlasti vsled riemanjske afere v spominu. Nepojasnjeno je še, kako je neznatni tržaški škof obrnil nase pozornost najvišjih krogov; posebne okolščine in posebni nagibi so morali biti merodajni, da je mali tržaški škof takorekoč čez noč postal — koadjutor dunajskega kardinala-nad-škofa Grusche s pravico nasledstva. Kardinal-nadškof Gruscha ni nič vedel, da dobi koadjutorja, to se pravi, da bo faktično odstavljen zaradi starosti in ostane samo imenoma dunajski nadškof. Škof Marschall, najpopularnejši dunajski mašnik, nekdaj vzgojitelj rajnega prestolonaslednika Rudolfa, je bil tudi na stran potisnjen in je užaljen demisijoniral. Na kak način si je mali tržaški škof pridobil tak vpliv in tako protekcijo, to je, kakor rečeno, še nepojasnjeno, a brez dvoma je, da so bili odločilni politični momenti, kajti Nagi ni bil niti kaka umstvena kapaciteta, niti kak posebno spreten cerkveni administrator, niti sicer posebno vzgleden človek, pravijo pa, da je bil mojster v političnih spletkah. Primorski Slovenci so Naglu prav iz srca želeti srečno pot, ko se je odpravil na Dunaj, kjer mu je smrt kardinala Grusche hitro pomagala, da je postal nadškof in kardinal. V tej lastnosti je Nagi znatno utrdil vpliv klerikalizma na merodajne kroge in porabljal svojo moč tudi v korist slovenskih klerikalcev. Zato bi pa bil že zaslužil, da bi se ga bil »Slovenec« hvaležno spomnil + »Slovenec« in službena pragmatika. »Slovenec« je prinesel pustno novico, da so mestni uradniki in uradniki »Mestne hranilnice« poslali gosp, nadsvetniku Višnikarju zahvata za temeljito studiranje službene pragmatike. Ker gosp. Višnikar m niti referent, niti Član odseka za službeno pragmatiko, bi bila po »Slovencu« napovedana zahvala nezaslužena. Kolikor smo poučeni, bo službena pragmatika v najkrajšem času rešena ter prišla v veljavo že od dne 1. januarja t. 1. prič/nši, tako da prizadeti uradniki zaradi zakasnitve ne bodo trpeli škode. Kako dol^o se izdeluje službena pragmatika za državne uslužbence in kako je s še boli nujno in krvavo potrebno regulacijo učiteljskih plač? Kdaj bo občinski svetnik in deželni odbornik g. dr. Zajec, referent za šolske zadeve pri deželnem odboru, preštudiral in predložil načrt o regulaciji učiteljskih plač? Prosimo za odgovor. Ker dr. Zajec ljubljanskim, v največji bedi živečim učiteljem ni privoščil niti skromnih draginjskih doki'ad, ne moremo mnogo pričakovati od njega. + Slovanski sokolski zlet in klerikalci. Kakor znano, se vrši letos od 13. do 15. avgusta slovanski sokolski zlet v Ljubljani. Naši »slovanski« klerikalci bi pa radi dokazali, da ek-sistira tudi nekaj čukov. In tako sklicujejo na isti dan, ko se prične sokolski zlet, slovenski in hrvaški čuki svoj zlet.. Prirediti nameravajo prvi zlet jugoslovanskih čukov. To vest prinaša prva številka glasila čeških čukov, ki dela reklamo za ta zlet. -Vendar pa po našem mnenju ne gre za pravi čukarski zlet, 'emveč za popolnoma nekaj drugega, kar pa se nedvomno ne oo posrečilo. + Iz justične sttižbe. imenovana sta za avskultanta pravna praktikanta dr. Friderik V r a n č i č v Ljubljani in Alojzij Debeljak v Novem mestu. — Zdravniška vest. »Zbor liječnika kraljevine Hrvatske i Slavonije« je na svojem letošnjem rednem občnem zborovanju izvolil predsednika društva zdravnikov na Kranjskem, gospoda dr. Demetra viteza Bleiweisa - Trsteniškega svojim častnim članom. To odlikovanje se je izvršilo zbog zaslug dr. viteza Blei\veisa za organizacijo zdravnikov na Kranjskem in v priznanje njegovih prizadevanj za skupno znanstveno delovanje slovenskih in hrvaških zdravnikov, ki imajo v »Liječničkem Vijestniku« svoj ofici-ialen organ. Dr. Bleiweis je že četrti član društva zdravnikov na Kranjskem, ki ga je zadelo to odlikovanje. Razen njega so častni člani »Zbora liječnika« še gospodje: vladni svetnik prof. dr. Alojzij pl. Valenia-Marchturn (izza leta 1876), dvorni svetnik dr. Franc Zupane (izza leta 1900) in primarij dr. Vinko Gregorič (izza leta 1910). — Prihodnja Ljubljana. Razvoj ljubljanskega mesta gre že stoletja poglavitno v smeri proti severu, četudi se mesto razširja tudi na druge strani. Smer razvoja se najbolje spozna po tem, kako se menja središče trgovine. Prvotno ie bilo središče trgovine okrog cerkve sv. Florijana, potem se je pomaknilo na Stari trg j in pozneje na Mestni trg, kjer je osta-j lo več stoletij, poglavitno zaraditega, ker je tam mestna hiša. Od potresa sem je videti, da se pomika počasi vse bolj proti Dunajski cesti. Ni dvoma, da se bo mesto tekom desetletij še znatno razširilo proti severu in zlasti na obeh straneh ob Dunajski cesti proti Savi. Ze danes je lahko videti, kako se množe od mesta proti Stožicam in Klecam hiše in kako se ježiška občina z novimi poslopji vse borj bliža mestu. Z ozirom na to je mestna občina razpisala napravo načrtov za regulacijo bodoče Ljubljane na severni strani od artilerijske vojašnice. Došlo je štirinajst načrtov, ki jih bodo zdaj strokovnjaki preštudirali. Žal, da so nastali tako slabi časi, da ti načrti najbrže za dolgo let ne bodo imeli prave praktične vrednosti. V Ljubljani je zastala vsa stavbna delavnost. Nihče nič ne zida, obrtniki so brez dela in komaj životarijo in prav nič ne kaže, da bi se v doglednem času obrnilo na bolje. Poročil se je dne 3. t. m. gospod Anton V r t a č n i k, stražmojster v Škocijanu, z gdčno. Josipino K o -renčanovo iz Naklega, sestro gospe Pogačnikove iz Podnarta in Dobrave pri Radovljici. Bilo srečno! Ali je res? Z Jesenic nam poročajo: Jeseniško učiteljstvo dne 1. februarja ni dobilo plače. Pomagal je šele brzojav. Hudomušneži pravijo, da je deželni blagajni pošel — živež!? — Menda pa vendar ne! Dražba Pavšlarjevega posestva se Vrši neprekljicljivo dne 6M 7. in ako bo potreba še dne 8. t m. pri okrajnem sodišču v Kranju. Dražba se prične vrak dan ob 9. dopoldne. G. Tomo Pavšlar je predlagal odložitev dražbe, toda sodišče je ta predlog odklonilo. Iz Višnje gore. Gasilno društvo se je zato udeležilo pogreba rajnkega župana, ker je bil društveni načelnik; dva godca je pa naročilo iz Ljubljane, ker je bil en domači godec zadržan sodelovati pogrebu. Samostan v Zatični. Včerajšnjo notico popravljamo v toliko, da je bila sodnijsko cenjena na 15.694 K, ne pa 28.000 K. Ta zaloga je bila prodana samostanu vsled soglasnega sklepa upniškega odbora in s privoljenjem konkurznega komisarja za 15.732 K. Dajte cesarju, kar je cesarjevega ! Iz Novega mesta: Tukaj so prišli na sled prav čednim dokazom, kako klerikalci spoštujejo znani Kristusov nauk: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu kar je božjega". Stvar se tiče zapuščinskih razprav. Sledeč vzgle- dom duhovnikov, ki svoje premoženje že pred smrtjo tako razdele, da zapuščinska oblast ne dobi nič v roke, (šmihelski župnik n. pr. je zapustil 200.000 K od katerih država na dobi ne ficka), so tudi klerikalci začeli tako delati. Če kdo umrje, se oblasti naznani, da je umrl brez posebne zapuščine, ali pa celo, da je še dolgove zapustil. V resnici pa je z zapuščinami navadno tako, kakor kaže n. pr. sedaj znani slučaj rodbine Može iz Dalnega Vrha. Pri hiši je bilo več bratov. Pred 7 leti je eden umrl ter drugim bratom zapustil okrog 2000 K v gotovini. To se je zatajilo. Pred letom pa je umrl zopet eden bratov, ki je zapustil svojemu na domu živečemu bratu približno 3000 K v denarju, ki ga je imel okrog razposojenega. Imel pa je denar naložen tudi v hranilnici. Tudi to se je zapuščinski oblasti utajilo. Ta brat je umrl nagloma, brez oporoke. Zdaj se raziskuje, pod katero pretvezo se je objavila smrt zadnje umrlega brata, da je njegov dedič dosegel lepo zapuščino brez zapuščinske razprave. Klerikalci so dobri državljani, ampak najboljši samo tedaj, če morejo državno blagajno pomagati prazniti. Srnkaška tekma. Iz Radovljice nam pišejo: Važen korak v športnem življenju so napravili ljubiteljice in ljubitelji športa v Radovljici s tekmo, ki se je vršila pretečeno nedeljo na idilično lepem sankališču na Lancovem v neposredni bližini Radovljice. Sanka-Hšče, ki je pač menda, kar se tiče lege in njenega slikovitega ozadja, edino daleč na okolu, je bilo ta dan dostojno ozaljšano, le žal, da je megla in deloma dež zakrival oni prekrasni pogled, ki ga vživa sankač s tega sankališČa. Sankališče, ki je v vsej svoji dolgosti dolgo nad 1400 m, nudi pač vse prijetnosti, a tudi nebroj takih ovir, ki jih more premagati z vso naglico, edino le izurjeni in dobro trenirani sankač Za nedeljsko tekmo se je odločila le proga, dolga 800 m in ta del proge vsebuje, kar zanima najsmelejšega sankača. Tekma, ki se je vprizo-rila v največji hitrosti, je vzbudila v vseh krogih športnikov največje zanimanje, le žal da je vreme prekrižalo marsikaj. Tekma je imela sledeči uspeh: I. damske enosedežne sanke: Prvi dar je odnesla gdc. Julči Vovkova — Bled, ki je prevozila z nenavadno eleganco sankališče v 1 minuti 48*1 sekunde, drugi dar je pripadel ge. Minki Hra-šovčevi roj. Homan, soprogi c. kr. majorja, ki je med nepopisnimi „živijo* klici prevozila cilj v 1 m. 50 sek. Huda konkurentinja za drugi dar je bila gdč. K. Andersova, ki je zaostala le za 2 sek. in je dosegla cilj v 2 m. 4 sek., a gdč. A. Kendova — Kamnik je prišla na cilj v 2 m. 49 sek. — II. Tekma za gospode je obetala mnogo zanimanja, saj sta se pojavila na tekmi znana sankača, brata Mencingerja, Karol in Alfonz iz Ljubljane. Ime Mencinger je pač znano še od tekme v Bohinju. Prvi je prišel na cilj gosp. Karol Mencinger v 1 m. 45*2 sek., ki je imel hudega pajdaša g. Cirila Vilfana, ki je dosegel start v 1 m. 47*2 sek. — Bila sta zmagovalca. Tretji je prevozil cilj g. Alfonz Mencinger v 1 m. 51*2 sek., četrti g. c. kr. okr. gozd. komisar Jenčič v 1 m. 55 sek., a zadnji g. Al. Chladek v 1 m. 57*3 sek., ki je imel pa to pot smolo, da je sredi sankališča padel. — Uspehi naravnost krasni. — III. Dvosedežne sanke: Prvi dar sta odnesla brata Men* cinger — Ljubljana, ki sta dosegla start v 1 m. 31-2 sek., a drugi je padel v roko dvojici gdč. Vovk in g. Cirilu Vilfan v 1 m. 43*1 sek., tretja sta dospela na cilj gg. Jenčič-Gerlevc v 1 m. 58 sek. in zadnji gdč. A. Kenda in ga M. Regallveva v 2 m. 27*2 sek. — Nad vse zanimiva je bila zadnja točka programa: tekma domačinov z Lancovega- ratičarjev po dva moža. Prvi dar sta odnesla orajev-Kunčič v 1 m. 39*3 sek., drugega Ropotav-To-maževc v 1 m. 52*2 sek., tretjega Majd-nik-Ažman v 1 m. 54*2 sek., sledila sta jim: Previc Joža-Vogelnik v 1 m. 55*1 sek. in zadnji Prevc Matija-Zupan v 2 m. 4*4 sek. — Na cilju tekme so fungirali kot sodniki gg. major Hrašo-vec, dež. sod. svetnik Fr. Regallv in sodnik E. Auschin; na vrhu sankališča so opravljali svoj posel gg. nadgeo-meter H. Hrovatin, dav. oficijal Ivan Kušar, Iv. Šega, predsed. športnega kluba in tajnik tega društva L. Koritzkv. — Darila te tekme so bila sledeča: za damske in ostale sankače lične srebrne plakete, ^ki jih je kaj dobro izdelal graver Cerne v Ljubljani, a za rati-čarje denarna darila. Za tekmo si je pač stekel mnogo zaslug g. Iv. Dernič, župan na Lancovem, ki je v sporazumu z obč. zastopom vse potrebno storil, da je tekma tako nepričakovano dobro uspela. Hvala mu iskrena. Pozabiti ne smemo pa tudi še sledečih dejstev: domačini so se vedli pri tekmi, kakor tudi pred njo naravnost vzorno, in vsak, kdor je le mogel, je rad priskočil na pomoč, kjer je bilo treba, domačini so slednjič tudi javno pokazali, da bi se iz njih dalo dobiti pri redni vežbi in pravem pouku — sankače, ki bi lahko tekmovali za svetovne rekorde, kajti le-ti poznajo od svojih mladih nog ratiče in vse težkoče^ ki so spo* Jene t zimsko vožnjo po Jelovici, Prirediteljem, kakor tudi tekmovalcem in umevno tudi vrlim tekmovalkam kličemo: po začrtani poti sistematično naprej in kmalu bomo .tolkli" svetovne rekorde. — Dober sneg! — Po tekmi se je razvila živahna 2abava v znani gostilni g. župana DerniČa. Kinematograf »Ideal«. Krasna, napeto pozornost vzbujajoča drama v treh delih »Črna krinka«, je pri včerajšnjih predstavah gledalce na-ravnot očarala in niso mogli prehva-liti dovršene igre in čistost slik. — Drama se odigrava v velikem mestu in nam kaže. kakih sredstev se posm-fujejo gotovi krogi, da dosežejo svoj name* Jako poučna in nadvse zanimiva. — Tudi komična učinkovitost »Nadzornik spianih voz«, z Mo-ricem (Princem) v glavni vlogi, je občinstvu jako ugajala in je izvala mnogo smeha. — Spored s tema dvema učinkovitostima nredvaja se samo še danes in jutri in je vsakemu priporočati, da se jih ogleda. V mestni klavnici so zaklali od 19. do 26. januarja 63 volov, 4 bike, 10 krav, 273 prašičev, 117 telet, 15 koštrunov. — Vpeljali pa so 280 kg mesa, 6 zaklanih prašičev, 22 zaklanih telet in 7 zaklanih kozličev. Pes popadek Včeraj je na Kongresnem trgu pred hišo štev. 15 po-padel neki pes mirno idočo postrež-nico Ano Rozmanovo za jopico in jo ji strgal. Rozmanova se je močno prestrašila. Lastnik psa je znan. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko z južnega kolodvora 100 Slovencev in 27 Hrvatov, nazaj |e prišlo pa 25 Hrvatov. — V Ruks je šlo 17 Hrvatov, z Dunaja se je vrnilo 25 Kočevarjev. Izgubljeno. Služkinja Helena Golorej je izgubila črn dežnik. — Neka učiteljica je izgubila rjavo denarnico z malo \sotD denarja in mali nožek z bisernim držajem. — Za-sebnica Apolonija Jager je izgubila črno svilnato pumpaduro. — Trgovka Hedvika Sarcova je izgubila rjavo denarnico iz krokodilovega usnja. — Trgovka Terezija Gotzl je izgubila očala. — Steklar Franc To-^er je -zgubil prost bankovec za 10 K. — Neki gospod je izgubil 110 kron v bankovcih. — Tomaž Rems je izgubil tri bankovce po 50 K. Društveno naznanila. » Domovini« so darovali g. J os. Lavrenčič, župan v Postojni 20 K: Kmetska posojilnica na Vrhniki 30 kron; g. Sever, mesar v Ljubljani 20 kron in trgovec g. Krivic 6 kg leče. Vsem najprisrčnejša hvala! Mladinska skupina N. S. Z. vabi » na ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 9. februarja ob 2. uri popoldne v društveni sobi v »Narodnem domu-. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Pomen in stališče >Mlad. skupine N. S. Ž.« 3. Sprejem članov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Radi velike važnosti »Mladinske skupine N. S. Z.« prosi točne in zaneslive udeležbe. V. veliki ples mesarskih pomočnikov se je vršil ob dobri udeležbi včeraj zvečer v »Mestnem domu«, sodeloval je priljubljeni ljubljanski sekstet g. Z o r n i č a. Ples je otvoril načelnik zadruge mesarjev g. K o-z a k. Dame v svojih res okusnih toaletah, ki so bile izvečine ali bele, modre ali rdeče, so pripomogle v prvi vrsti, da je tudi to pot, kakor vselej do sedaj, uspel ples mesarskih pomočnikov tako lepo. Prireditev sta poselila tudi deželni poslanec g. dr. Novak in občinski svetnik g. L i k o z a r. Za izborno pijačo je skrbela klet g. Breskvarja. Zadruga kovinskih obrtov daje vsem članom na znanje, da se vrši vajenska preizkušnja 19. t. m. Vajenci, ki se nameravalo isti podvreči, na) sc zglase v nedeljo, 16. t. m. v zadružni pisarni. Litilsko pevsko društvo ima dne 10. februarja 1913 ob 3. uri popoldne v prostorih g. A'ojzije Haslinger v Litiji svoj občni zbor. K obilni udeležbi sc vabijo p. t. podporni člani, kakor tudi prijatelji petja sploh. „Sokol" v Radovljici vživa vsestranske simpatije. To je pokazala zadnja elitna plesna veselica, ki se je vršila v nedeljo, dne 2. t. m. v lepo okrašenih prostorih znane gostilne R. Kunstelj, ki jo prav spretno vodi najemnik g. Pavlina z Brezij. — Iz posebne prijaznosii je neumorno sviral oddelek vojaške godbe, ki je privabil v naročje boginje plesa toliko raznovrstnega občinstva, da je bila obširna dvorana kmalu premajhna. Ples je otvoril brat starosta Dolžan z g. Senovo in kmalu je zavladalo po krasno ozaljšani dvoravi življenje, kakoršnje ie mogoče dobiti le med ljudmi, ki se otresejo vseh onil? predpotopnih predsodkov, ki se pojavljajo pri raznih omejenih — duševnih namreč — da mislijo, da žive še v oni egipčanski dobi, ko sc se ločili ljudje v razne kaste. Tu je vladala pač ona lepa slo-znost, ki jo čutimo le, če stopimo v vrste Sokola, kjer smo si bratje po čustvih in mišljenju. Četvorke je vo- dil kaj spretno brat Pip. Omeniti moramo, da so to veselico posetili tudi možje poštenjaki, ki so imeli menda svoje dni posebne nazore o besedi „Sokol", a prepričani smo, da so prišli do zavesti, da je „Sokol" človek, ki se pač zaveda svoje veljave kot človek in državljan. Če povemo še, da je uspeh vsestranski, smo povedali dovoP. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Jutri, v četrtek ob polu 8. za kronsko predstavo priljubljena burka »Charleveva teta«. V soboto zadnjič v sezoni »Hoffmannove pripovesti«; kolora-turna pevka Cilka Otahalova gostuje v vlogi Olimpije. V nedeljo popoldne ob 3. uri zabavna francoska veseloigra »Mala čokoladarica«, zvečer ob 7. uri desetič in zadnjič v sezoni opereta »Boccacc*o«. Drugi teden se vprizori Puccinijeva opera »Butterfly« in Birinskega tragikomedija iz ruske revolucije »Vrtoglavci«. Visoka šola za socijalno in komunalno upravo. Kako temeljito namerava Nemčija reformirati študije upravnih uradnikov, sledi iz tega, da že ustanavlja visoke šole in fakultete za vzgajanje komunalnega urad-ništva za občine in socijalnega urad-ništva za privatna podjetja. — Tak zgled nam nudi »Visoka šola za komunalno upravo v Kolinu o. R.«, ki je nameščena v poslopiu trgovske šote in ki izkazuje že po komaj dveletnem svojem obstanku lepe uspehe. Poleg abiturijentov sprejemajo na to visoko šolo tudi inženirje in juriste kot slušatelje. Visoki zavod se deli v dve fakulteti, ena za komunalne, druga za socijalne uradnike. V obeh se poučuje nacijonalna ekonomija, negovanje blagostanja, javno pravo, posebno komunalno, upravno in ustavno pravo, finančna veda, računstvo in socijalno zavarovanje. Poslednje imenovana disciplina je za socijalne uradnike razširjena v glavni predmet, isto tehnoiogična predavanja. Želeti bi bilo — nam piše »Stalna delegacija avstrijskih inženirjev« — da bi se taka predavanja tudi v naši državi vpeljala, in to zlasti na tehniških yisokih šolah, da bi se dalo na ta način mlademu inženirju že na tehniki priliko, da se razvije v dobrega upravnega tehnika z globokim pogledom v komunalne zadeve. Bazne stvori. * Nesreča na morja. Iz Londona poročajo: Veliki tovorni parnik Haddonhall« je na poti iz Leverpoo-la v Kapstadt v SaldanhaŠkem zalivu zavozil na peščino. Tri osebe so utonile. * Povodnii v Belgiji. Iz Bruselja poročajo: V deželi so nastopile velike povodnh". V veliki nevarnosti sta mesti Ljutih in Namur. Mnogo vasi je že poplavljenih. Škoda znaša več milijonov kron. Vsled velikega deževja narašča neprenehoma voda. * Napad na vlak. Iz Mehike poročajo: Zapatisti so v ponedeljek zvečer napadli trideset milj južno od mesta Mehike osebni vlak ter začeli streljati na vlak, v katerem je bilo vojaško spremstvo. Roparji so povzročili, da je vlak skočil s tira, ter ga oropali. Roparji so ustrelili 12 vojakov, 8 pa so jih ranili. Roparji so usmrtili tudi 4 pasažirje ter odpeljali več žensk. Telefonsko in brzojavna poročile. Vojna na Balkanu Obleganje Odrina. Carigrad, 5. februaria. Bolgari so napadli Odrin od vzhodne in južne strani in otvorili strahovito bombardiranje trdnjave. Posebno veliko škodo so napravili novi srbski topovi velikega kalibra, ki so dospeli zadnje dni pred Odrin. Bombardiranje je bilo tako močno, da so zračni tresljaji onemogočili brezžično brzojavno zvezo s Carigradom. Vkljub temu za trjuje turško vojno minististvo, da so bolgarske napo/edbe o skorajšnji kapitulaciji Odrina neosnovane in da se bo Šukri paša branil, dokler ima še enega moža. Prednje straže so se približale na nekaterih mestih na dvesto metrov, tako da je v najbližjem času pričakovati naskoka pehote. Sofija, 5. februarja. Pri včerajšnjem bombardiranju Odrina se ie posrečilo večjemu oddelku srbske pehote približati se na štiri kilometre. Tudi bolgarske čete so močno trpele pod ognjem turških topov. Privatne vesti zatrjujejo, da Je poskusila neka oblegovalna divizija naskok na glavne mestne utrdbe. O uspehu tega naskoka še ni nič znanega. Sofija, 5. februarja. Uradno se poroča, da se je nadaljevalo včeraj z dobrim uspehom obstreljevanje Odrina v vseh sektorjih- . • ba^Hka..... \'t terfike...... Deliilo«. f.fub!|ansk^ kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Tu?ne železnice , . . . . Državne Železnice .... Alplne-Montan ..... Češke sladkorne družbe • • Zlvnostenske banke. . . . Ljnbliani*. februarja 1913 Valuta. Cekin! Marke Franki Lire . Rubl|l. Oeaaral BUiroTii 84*45 84 65 87-70 87* 0 84 55 84 75 84'30 84*50 94-50 89'— 90 — 454 — 466^ 620 — 640 — 288 — 300-— 276-- 2-°8-— 248 50 260-50 234 — 246 — 480-— 492 — 482 - 494 — 64-50 70 50 51 - 57 — 31 75 3775 28 25 32-25 220-50 22350 432 — 442 — 622 75 623 75 508 25 5C9?» 10675 107 75 707*40 708 40 1028 40 1029 40 36"'— 365 — 26625 26775 11-41 ! 11-45 117*95 11825 95-9=> 1 96 15 l 9430 , 94 55 1 254*— 255*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 5 februarja 1913. Termin. PSenica za april 1913 Pšenica za oktobei 1913. Rž za april 1913 . . Rž za oktober 1913 . . Oves za april 1913 Oves za oktober 1913 . Koruza za ma1 1Q13 . . Koruza za julij 1913 . . za 50 kg 11-74 za 50 kg 11-25 za 50 ke 1C-09 za 50 kg 9-78 za 50 kc 10-59 za 50 ke 8 99 za F»0 kg 7-78 za 50 kc 7 96 Višina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm februar. | Čas opazovanja Stanje ! barometra v mm Temperatura v C" Vetrovi Nebo 4. 2. pop. 745-0 j 7-6 si vzh del.oblač. »> 9. zv. 7453 j 1-2 sr. vzh. jasno 5. 7. zj. 745-5 | —3-4 brezvetr. megla Srednja včerajšnja temperatura 2 5°, norm. —l-3n Padavina v 24 urah 00 mm. Odda se takoj v najem Stanouanje na dvorišču, obstoječe iz 3 sob in pri-tiklin. Povpraša se Mar. Terezije cesta 10. 510 s 5 letno prakso, samostalen delavec, = vešč tudi italijanščine - išče mesta s prvim aprilom t 1. CeDJene ponudbe pod „Dr» N. N.11 na upravntštso »Slov. Naroda«. 468 Sprejme se takoj spreten in vešč vi • v • mm i in sicer za konje in vozove pri Val UrMičii, Ljubljana, DoleojsKa cesta 1. 512 — z 12 lepimi sobami, tri velike kleti, zraven majhen vrt, na lepi legi tik glavne ceste. Hiša je jako pripravna za prodajalno in gostilno, gostilna že obstoja. Promet živahen, posebno s tujci v poletnem času. Proda se iz proste roke. Cena po dogovoru. — Vprašanja pod iišts 433" na upravništvo »SI. Naroda«. Fotografske aparate kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi „Adrija oblastveno loo^ilon prodaja sfnipsf 2798 v Ljnbljaai, Selenburgova ulica št« 5« Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenike! Priporočamo našim I r. gospodinjam n j s. KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske jI 1toXarne y MufoJani U3 S 1 malem ae odda lep Več pr»: 513 fl. Ejudu, Kongresni trg 6. Prevzamem takoj pod ugodnimi pogoji trgovino ▼ najem najraje blizo tat ne cerkve. Samo resne ponudbe naj se pošljejo na V,E K" trgovec, poštnoleieče LJubljana. 477 3šče se v letošnji sezoni I v postreijanfe Ponudbe pod „Divji petelin- unravniŠtvu »SI. Naroda«. Sili krajevne ustupiti sprejme proti mesečni gotovi plači 150 kron poleg dobre provizije velika avstrijska bančna tvrdka za prodajanje oblastveno dovoljenih srečk na mesečna odplačila. — Ponudbe pod: »Brezskrbna bodočnost st. 455" na uprav. .Slovenskega Naroda'. 455 Oddam takoj veliko, suho in zračno ladišče 24 m dolgo, 14 m široko na Emonski cesti št. 2. Ivan Jelačin, Ljubljana. 507 Redka prilika I Redka prilika! mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. 257 Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. z dvema sedežema, 550 kg težak, 12 do 14 konjskih sil, hitrost 70., km izdelek ene najznamenitejših tovaren, zelo doliro ohranjen, se pO nizki Geni proda. Motor avtomobila je zelo preprost in močan, nobenih popravil, zato se lahko vozi brez šoferja; poraba bencina majhna. Poraba pnevmatike prav majhna. Vožnja vsled tega neverjetno ooceni. Za prtljago je veliko prostora Voz je zelo pripraven za kakega potnika, potujočega uradn;ka ali ?dravni-ka. Vprašanja pod ,,Avtomobilci na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 406 FRANC LONČAR 436 m oblastveno potrjeni instalater za napravo acetiienskih a p ara- S " s M ' V « - - — ---T--- g s se vljudno priporoča za oddajo del. jj tov za plin; vodovodni instalater in kleparski mojster = Spodnja 8>ška k. štev. 66 = umetni in trgovski vrtnar naznanja s!. ?. n. občinstvo, h se nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo. 48 ii zsiflia sil ihn. ideiovanjg mm. mm trakov itoi Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. |i oa Hi od št. Ji. Št 2512. 483 1) Za preložitev ©kr. ceste Troiana-Zagorfe pri Zagorju v cestnem okrafn Litija; 2) za korekturo deželne ceste Črnomelj -Vinica, v cestnem okrafn Črnomelj in 3) za zgradbo okrajne ceste Snnldol-Trata, v cestnem okrafn Skorja Loka na 16000 K, 182000 K in 150000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale polom favne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapadajoČe ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože dO 24. februarja L 1. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom »a eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje cestne gradbe „Trojana-Zagorje" ali „Ćrnomelj-Vinica" ali „Subidol-Trata" in sicer je vsako ponudbo posebej predložiti in posebej kuvertirati. Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripoena ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Raz ven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih rtroŠkov v gotovini aH pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni jeni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Nčrti, proračun tn stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu na Turjaškem trgu. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. februarja 1913. na vogalu Kongresnega trga io Vegove oiice (sedaj uradniško konsumno društvo) se odda v naiom s 1. tkanja 1913. Natančneje se izve 2095 v pisarni stavbenika g. Roberta Smielowskega, Bimska cesta 2. Zaradi prevzerja dragega podietja 6ddam svofo zelo dobro Idoco v I 1 ki se nahaja na zelo obljudeni cesti tik mesta Ljubljane, pod zelo ugodnimi pogoji Ker je trgovina dobro vpeljana, reflektiram samo na poštene ponudnike, kateri naj pošljejo ponudbe na upravništvo »Slovenskega Narvda« pod „Srečna bodočnost štev. 57". Ljubljana. 391 o " Najboljša in najzdravejša S5 barva se hi teti je dr. Drallea l9NERILlf9 ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne bite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne . potrebščine itd. -= Ljubljana, Prešernova ulica št. 5 I. nadstr. t najfinejših angleških kostumov, paletotov, franc. toalet itd. £ O V o č a c a 81 O 1 N m M C E « ■ e E n c * * i! m : P5 trnu 0* 6* v Ljubljani, Komenskega ulica 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik is žEf-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odi del bolu se sprejmejo 353 s hrano in stanovanjem. Poizve se pri zadrugi ključavničarjev v Ljubljani. i! poleg mesta. Poizve se istotam. s 6 sobami s pritiklinami, elektr. lučjo, kopalno sobo porabo vrta itd. se odda takoj ali za majnlk. Pojasnila na Ambroževem trgu št« 3. pri hišniku. 447 Z a ml čevljarski mojster v LfuMfani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske In teljvadske čevlje. Za naročila z dežele zaaostuje kot mera iprposlan čevelj. 237 vseh dežela izposluje inženir 94 BHLm ^&JEBL