OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELté
Božično-novoletna številka Utripa savinjske doline bo izšla 20. decembra 2000
Osrednje teme
Ozko grlo v zemljiški knjigi
str. 9
L__
?
4
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a
tel.: 570 18 88, faks: 570 20 88
»IMEX TRAPE« d. o. o. ZLATARSTVO
ŽALEC, Mestni trg 5 CELJE, Gubčeva ulica 6 BOŽIČNO-NOVOLETNI 10% P0PU5T Žel imo vam zadovoljne in mirne božično-novoletne praznike.
Kolektiv
*
*
*
s
*
• # t	Se S 9 S -X-
Železniški prehod sta s prerezom traku odprla član uprave Slovenskih železnic Matjan Vrabl in žalski župan Lojze Posedel.
IVov železniški prehod v Šempetru odprt
Kljub neusmiljenemu dežju se je pretekli torek v Šempetru zbralo veliko krajanov in drugih gostov. Napočil je namreč več Jet tako težko pričakovan trenutek: odprt je bil nov železniški prehod s povezovalno cesto Podlog - Grušovlje, namenu pa so predali tudi
obnovljeno cesto od križišča v Šempetru do železniškega prehoda, kjer je sedaj za varnost pešcev poskrbljeno s pločnikom.
Prizadevanja za železniški prehod, zavarovan z zapornicami, so stara več let. Krajani so celo podpisovali peticijo in razmišljali o zapori ceste,
da bi se dela vendarle pričela in da bi bili bolj vami predvsem otroci na poti v šolo ter turisti, ki obiskujejo jamo Pekel. Tragična smrt štirih učencev iz Šmartnega ob Paki v trčenju avtobusa z vlakom maja lani je aktivnosti za rešitev te črne točke pospešila, kljub temu pa je predvsem zaradi pridobivanja potrebne dokumentacije trajalo leto in pol, preden so bila dela zaključena.
nadaljevanje na 2. strani
VOZNIŠKI IZPIT KTG “F” TRAKTOR
Človek si že od nekdaj prizadeva pokoriti naravo in njene sile podrediti svojim potrebam. Pa vendar mora vsake toliko časa priznati, da je narava gospodar sveta. Kako mogočna je na primer moč dežja in vode, v sončnem dnevu skoraj ni mogoče vetjeti. Tako očarljivi so potočki in reke, kot bi se hoteli oddolžiti za tistih nekaj dni, ko se spremenijo v grozeče pošasti.
Vodna ujma je bila letos vsaj zaenkrat usmiljena s Spodnjo Savinjsko dolino, čeprav se bo očitno treba sprijazniti, da je november tisti mesec, ko nam narava pokaže, kje smo ji vzeli preveč prostora.
Sicer pa prihaja veseli december s tremi dobrimi možmi in mnogimi prireditvami. Pustimo ob strani nakupovalno mrzlico, ki zna biti zelo neprijetna. Če kupujemo darilo, ga kupimo z dobro voljo in si vzemimo čas za to. Sploh pa so najlepša darila vedno skromna. Uredništvo Utripa vam želi lep december, vsem otrokom pa, da jih dobri možje ne bi obšli. Božično-novoletni Utrip bo prišel med vas že 20. decembra.
Marjan Tratnik s.p.
Pooblaščeni serviser PEUGEOT in Prodaialec vozil PEUGEOT
AKCIJE IN POPUSTI Avtopoligon Ločica ob Savinji 49A telefon / faks: 03 / 57-02-640 mobitel: 0609 652-337
Komedijo BALKANSKI ŠPfJON bomo na željo številnih zainteresiranih organizirali v ponedeljek, 11. decembra, ob 19. 30 uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec, če bo do 30. novembra dovolj prijav. Pokličite in rezervirajte vstopnice, ki jih bomo, če predstava bo, začeli prodajati na upravi Zavoda za kulturo 1. decembra.
Tel. št. za rezervacijo vstopnic: 710-2900 in 5715-123.
ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC
V o p/.
ORGANIZACIJO IN IZVEDBO
tečaja
O VARNEM DELli S TRAKTORJEM, ki je pogoj za KATEGORIJO “F” (traktor), želimo približati vašemu kraju in vašim željam.
saps
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 8285,71012 10
Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
Izžrebani nagrajenci:
1.	Avrà Dedič,
Vrbje 31/a, Žalec
2.	Janez Zupančič, Ljubljanska 56, Celje
3.	Danica Bekič,
Arja vas, Petrovče
Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na tel.: 03/57 16 066, GSM: 041 685 667 . BRINOVEC D.O.O.
TEČAJ ZA OSTALE KATEGORIJE SE PRIČNE 4. DECEMBRA 2000 ob 16. URI
L V ŽALCU. UL Talcev 3. J
Te
V
ERMO TRGOVINA INŽENIRING
lili U	Velenje, Cesta talcev 5, tel.: 03/5862-885
Celje, Ronkova 19, tel.: 03/942-00-10
• KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE OGREVANJE
• SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA OBJEKTOV.
marginalija
ACMAN
Oblačila za urejene ženske,
edite za močnejše
GRIŽE, (03) 71 00 420,
Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi z« vino •
INOX
milni za grozdje
•
INOX
milni za Jabolka
Branko ZOTTEL, s.p.
Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tol.: 710-13-70, faka: 710-13-71 mobitel.: 0609/635-868
OGLAŠUJTE V
november2000
Občina Žalec
nadaljevanje s 1. strani
Stara železniška prehoda proti Grušovljam in Podlogu sta bila ukinjena, na severni strani železnice pa je bila zgrajena nova povezovalna cesta. Obnovljena je bila cesta do križišča v Šempetru, ki poteka sedaj natančno pravokotno na železnico, ob tem pa je bil zgrajen tudi pločnik do pokopabšča in položena kanalizacija za Spodnje Grušovlje. Slovenske železnice so prenovile del tirov in postavile avtomatske polza-pomice z ustreznimi signalno-var-nostnimi napravami, sofinancirale pa so tudi polovico vrednosti gradnje povezovalne ceste. Vrednost vseh opravljenih del je okoh 140 milijo-nov tolarjev, od tega sta občina Žalec in Slovenske železnice prispevale polovico.
Slovesnost ob odprtju novih pridobitev se je pričela na križišču v Šempetru, kjer so s podrtjem Kramarjeve hiše poskrbeli za bolj varno vožnjo z glavne ceste proti Podlogu. Zbrane, med katerimi sta bila poleg žalskega župana tudi član uprave Slovenskih železnic, Marjan Vrabl, in župan občine Šmartno ob Paki, Ivan Rakun, je pozdravil predsednik KS Šempeter Jože Randl. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili oziroma sodelovali pri izvedbi omenjenih projektov. “Krajani Šempetra to razumemo kot začetek urejanja našega kraja, saj je pred nami še ena težko pričakovana investicija, to je obnova glavne ceste skozi Šempeter”.
Zatem so vsi prisotni odšli peš do železniškega prehoda, kjer so v kratkem kulturnem programu nastopili šempetrski učenci in moški pevski zbor. Slavnostna govornika sta bila župan občine Žalec in član uprave Slovenskih železnic. Najprej pa so z minuto molka počastili spomin na lani umrle učence in na vse žrtve železnice.
Po 300 metrov dolgi obnovljeni cesti od križišča v Šempetru do železniškega prehoda so krajane in goste popeljali godbeniki iz Zabukovice.
Župan je v svojem govoru poudaril, da ni mogoče vseh problemov rešiti naenkrat, predvsem zaradi potrebnega časa in denarja. V občini Žalec je 14 železniških prehodov, od teh je samo pet zavarovanih z zapornicami, 9 je nezavarovanih, le tri križanja železnice in ceste pa so izvenni-vojska. Da je mogoče kljub vsemu najti ustrezne rešitve, dokazuje dobro sodelovanje občine in Slovenskih železnic pri ureditvi novega prehoda v Šempetru. Župan se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem: Slovenskim železnicam, projektantom, izvajalcem in občinskim strokovnim službam, krajanom za strpnost, republiškemu skladu kmetijskih zemljišč in denacionalizacijskim upravičencem, ki so omogočili hitrejšo pridobitev potrebnih zemljišč, predvsem družini Cvenk oziro-
ma Ani Mariji Žnidar, ki je zemljišče podarila občini. Ob koncu je zaželel, da bi bil krvni davek, ki ga zahteva sodoben način življenja, čim manjši.
Marjan Vrabl je v svojem govoru najprej poudaril, da so vsi železniški prehodi zavarovani, res pa jih je še veliko zavarovanih zgolj z Andrejevim križem. Ker je ministrstvo za promet in zveze, s tem pa tudi Slovenske železnice, odvisno od državnega proračuna, za zavarovanje vseh prehodov z avtomatskimi napravami ni dovolj denarja. So pa v zvezi s prehodom v Podlogu takoj po nesreči učencev stekli dogovori z občino. Način, kakršen je bil uporabljen v primeru, ko je šlo za sofinanciranje občine in Slovenskih železnic, bi lahko tudi v drugih primerih prispeval k hitrejšemu odpravljanju manj varnih železniških prehodov. Kot je Marjan Vrabl
povedal kasneje, ima Savinjska proga od Celja do Velenja glede števila prehodov nekakšen rekord. Do ukinitve dveh prehodov v Šempetru je bilo na 38 kilometrov dolgi progi kar 39 križanj železnice in cest, to je en prehod na manj kot kilometer, čeprav velja načelo, naj bi bil en prehod na štiri kilometre. Zato posebna komisija, v kateri so predstavniki železnic in občine, nadaljuje z delom in pripravo programa reševanja ostalih železniških prehodov.
Cesti in nov železniški prehod je blagoslovil celjski opat Marjan Jezernik, v imenu krajanov se je ob koncu za vse zahvalila še Karmen Kunst. Zbrani so se nato kljub slabemu vremenu še nekaj časa zadržali pod šotorom, kjer so jim Šempetrani pripravili tudi malo okrepčila.
K. R., foto: T. T.
Vprašanja M.p. brez odgovora
Prejšnji četrtek so imeli svetniki občine Žalec 19. redno sejo. Obravnavali so devet točk dnevnega reda in med drugim sprejeli rebalans letošnjega proračuna, ki je od prvotnega proračuna težji za skoraj 22$ milijonov tolarjev.
Na začetku seje so brez pripomb potrdili več premoženjsko-pravnih zadev. Soglašali so z odprodajo solastniškega deleža na skupnem prostoru v stavbi na Čopovi 2 v Žalcu, ki je preurejen v stanovanje, in potrdili cenik za zakup nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z uveljavitvijo zakona o javnih skladih prenesel v last občine. Prav tako so se strinjali s prodajo 992 delnic družbe CM Celje po ceni 2.230 SIT za delnico. Potrdili so zamenjavo lastništva nekdanjih in sedanjih prostorov policijske postaje v Žalcu. Tako bodo sedanji prostori policijske postaje poštah last ministrstva za notranje zadeve, prostori, v katerih je računovodski servis Petka, pa last občine. Občinski svet se je strinjal z brezplačnim prenosom 26 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Petrovčah v last Zarje Scale, ki ima na tej parceli kotlovnico, ter s prodajo občinskega deleža v premoženju nekdanjega Hmezada Durija v Šempetru.
Sledila je precej obširna razprava
o novem pravilniku o merilih za določanje dežurnih prodajaln na območju občine Žalec. Glavno vprašanje je bilo, ah naj bodo dežurne prodajalne od petka do sobote odprte do 22. ah do 24. ure. Nazadnje je prevladalo mnenje, da za obratovanje trgovin do polnoči ni pretiranega -interesa niti na strani trgovcev niti potrošnikov, lahko pa to povzroči težave, zaradi kaljenja nočnega miru. Brez razprave pa je bil sprejet sklep o oprostitvi plačila prispevka za sanacijo zaprtega odlagališča odpadkov na Ložnici za krajane Ložnice in dela Podvina. Seznam vseh, ki so oproščeni plačila, je potrdil oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec v soglasju z vaškim svetom Ložnica in izvajalcem odvoza odpadkov. Oprostitev velja do zaključka sanacije deponije oziroma najpozneje do 31. decembra prihodnjega leta.
Predlog aneksa k pogodbi o koncesiji za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje sistema za distribucijo plina v občini je sprožil vehko vprašanj svetnikov v zvezi z obračunavanjem cene in samo gradnjo plinovodnega omrežja. Po aneksu k pogodbi Mestni plinovodi ne bi potrebovali ob vsakem dvigu cene zemeljskega phna (ta se lahko spremeni dvakrat na mesec) soglasje občine oziroma župana za dvig cene, ki jo obračunavajo uporabnikom plinovoda. Čeprav
gre samo za tisti del cene, ki se nanaša na surovino, se je župan nazadnje odločil, da to točko umakne z dnevnega reda, saj predstavnika Mestnih phnovodov, ki bi odgovoril na mnoga vprašanja, kljub vabilu na sejo ni bilo.
Odlok o rebalansu proračuna občine za letošnje leto je bil s tremi popravki sprejet soglasno. Glede na rebalans se bo v letošnji proračun nateklo za 224,9 milijona tolarjev več prihodkov od prvotno predvidenih, za tohko pa so se povečali tudi skupni odhodki. Najbolj so se povećah nedavčni prihodki, med temi prihodki od premoženja (indeks 700), prihodki od komunalnih prispevkov (indeks 233) ter sredstva iz državnega proračuna (indeks 128). Vseh planiranih prihodkov bo tako 1.828.900.000 tolarjev, odhodkov pa. I.962.6OO.OOO. Planiran proračunski primanjkljaj znaša 133,7 milijona tolarjev.
Na 19. redni seji naj bi žalski svetniki opravili še prvo obravnavo predloga proračuna za leto 2001. Ker predlog ni bil dovolj usklajen za prvo obravnavo, so bila predstavljena le izhodišča za njegovo pripravo, o načrtih, željah in pričakovanjih pa so kot proračunski porabniki svetnikom spregovorili tudi direktorji in ravnatelji javnih zavodov.
K. R.
MESTNA SKUPNOST ŽALEC
DAJE V NAJEM PISARNIŠKI PROSTOR
v izmeri 54 m2 v Žalcu, Hmeljarska 3,
I. nadstropje.
Informacije po tel.: 03/571 59 75.
OBČINA ŽALEC
Poziv k sodelovanju v akciji
BREZPLAČNO ODSTRANJEVANJE IZRABLJENIH VOZIL
Občina Žalec v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in njegovim pooblaščenim izvajalcem, podjetjem WOLF d. o. o., organizira akcijo odstranjevanja izrabljenih avtomobilov. Izvedbo akcije v celoti financira ministrstvo.
V	akciji je omogočen brezplačen odvoz in okolju prijazno razstavljanje izrabljenih avtomobilov.
Odstranjevanje bo potekalo sproti, z zamikom od sedem do deset dni. Kljub temu, da je bilo na območju občine Žalec odstranjenih in predelanih že več kot 600 avtomobilov, je akcija še vedno dobrodošla.
V	ta namen pozivamo vse KS, MS Žalec, podjetje SIPRO in ostale zainteresirane k sodelovanju pri obveščanju občanov in evidentiranju vozil, ki zasedejo parkirišča, krnijo naravo, ah jih imajo občani še vedno deponirana na svojih lastnih zemljiščih in se jih želijo znebiti.
Seznam mora vsebovati opis avtomobila ( znamka, barva, št. šasij e...), lastnika (znan ah neznan) in lokacijo izrabljenega vozila. Oddajte ga na Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec. Sezname bomo še dodatno obdelali in jih sproti posredovah MOP in podjetju WOLF d.0.0.
Dodatne informacije lahko dobite pri Simoni Bolarič, tel: 713-64-54. Vloge za odstranitev vozil dobite na sedežih KS, MS Žalec in Občine Žalec
Višja svetovalka za komunalni nadzor	Vodja oddelka
Simona Bolarič, univ. dipl. ing.	Aleksander Žolnir, univ. dipl. ing.
OBČINA ŽALEC župan objavlja
RAZPIS
za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2000
Za kulturni praznik v letu 2001 bodo na osrednji proslavi izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področij kulture.
Savinova odličja so:
Savinova plaketa z denarno nagrado,
Savinova plaketa,
Savinovo priznanje.
Skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec (Ur. hst RS, 41/97) se podehjo 1 nagrada; 2 plaketi in 2 priznanji.	»
Savinova odhčja lahko prejmejo posamezniki,, skupine, ustvarjalci za vrhunske dosežke in življenjska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture, ah s katerimi se je občinska kultura uveljavila v širšem slovenskem prostoru.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 1$. januarja 2001 županu Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Savinova odličja.
Program varstva okolja v pripravi
Občina Žalec je ena izmed tistih slovenskih občin, ki so že pristopile k pripravi programa varsfva okolja po načelih Lokalne agende 21. Strokovni izdelovalec tega dokumenta je ERICo Velenje, inštitut za ekološke raziskave. Konec oktobra je bil v sejni dvorani občine Žalec širši javnosti oziroma predstavnikom ustanov, podjetij in društev predstavljen namen izdelave tega programa s pregledom kazala Poročila o stanju okolja.
Lokalna agenda 21 po besedah mag. Emila Štrbenka, ki po strokovni plati vodi ta projekt, izhaja iz svetovnega načrta, kako izboljšati globalno okolje. Ker se onesnaženja dogajajo v lokalnih skupnostih, je za izboljšanje razmer potrebno izdelati lokalne programe varstva okolja.
Eden temeljnih pojmov pri tem je trajnostni razvoj, ki povzema star indijanski pregovor, da okolja nismo dobili v dar od prednikov, ampak na posodo od naših potomcev. Gre torej za sistem trajnega izboljševanja razmer v okolju ter dvigovanja kakovosti življenja. Ker na okolje vpliva vehko dejavnikov, morajo biti pri pripravi programa vključena vsa področja življenja, njegova izdelava pa se prične s pregledi stanja na okoljskem in z njim povezanih področjih.
Vsak pregled v okolju pokaže prednosti ter večje in manjše pomanjkljivosti oziroma probleme, ki se nato razvrstijo, njihovo reševanje pa postane cilj lokalne skupnosti. V zvezi z ugotovljenimi prednostmi se zastavijo cilji za njihovo ohranjanje in stopnjevanje. Ko se cilji dosežejo, se ponovno opravi pregled stanja oko-
lja, ugotovijo nove prednosti in problemi ter se zastavijo novi cilji.
Priprava programa varstva okolja se v prvi fazi zaključi z osnutkom poročila o stanju okolja, za občino Žalec pa naj bi bil ta izdelan konec tega meseca, saj bo ministrstvo za okolje in prostor za to dodehlo nekaj nepovratnih sredstev. Sledila bo določitev kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, nato pa bo oblikovan tako imenovan akcijski program. Ta program potrdi najprej zainteresirana skupina (lahko ima različno ime, to skupino v žalski občini predstavljajo prisotni na predstavitvi Lokalne agende 21) in ga nato v sprejem predlaga občinskemu svetu. Program je tudi osnova za pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije.
K. R.
Občina Žalec
november2000
Krajevna skupnost Vrbje praznovala
Urejena kanalizacija, vodovod, cesta...
V KS Vrbje praznujejo krajevni praznik v spomin na 11. november leta 1979, ko so se krajani odločili za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. Program praznovanja so zaključili s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj ter veselim martinovanjem.
Slavnostni govor na seji je imel predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh. Med drugim je dejal, da so si pred 20. leti izvolili svojo krajevno skupnost in da se danes lahko pohvalijo z mnogimi dosežki in precejšnjim napredkom. Za napredek so najprej zaslužni krajam Vrbja, ki so izrazih voljo za izgradnjo primarnega in sekundarnih kanalizacijskih vodov oziroma priključkov vsakega gospodinjstva na primarni vod. S tem so prevzeli tretjinsko sofinanciranje. Vsa gospodinjstva še niso priključena, računajo pa, da bodo do pomladi prihodnjega leta.
Vrbje se tako uvršča med redka naselja, kjer je kanalizacijski problem dokončno rešen, zato se je Jože Meh krajanom zahvalil tudi v imenu tistih, ki bodo to veliko pridobitev lahko uporabljali v prihodnosti. Dela so potekala po stopnjah in bila zaključena letos.
Poleg gradnje kanalizacije so potekala še druga vzporedna dela, kot so preplastitev cest, urejanje pločnikov in vodovoda. Iz rednega dela programa krajevne skupnosti so dodah še obnovo avtobusnega posta-
jališča ter dokončah del razširitve ceste Vrbje - Roje - Šempeter. K pridobitvam štejejo tudi izgradnjo plini-hkacije, TV kabelskega sistema, urejeno telefonijo, nova mostova preko potoka Struga in obnovo zunanjosti gasilskega doma.
V nadaljevanju so zbranim spregovorili predsednik MS Žalec Janez Meglič in predstavniki društev in
organizacij KS Vrbje, nato pa podelili letošnja priznanja KS. Plakete so prejeh: Lojze Posedel, Podjetje za urejanje voda Celje in Lea Meh, priznanja pa: Milan Vogrinc, Tomaž Žagar, Nada Serti in Matija Kozar.
V kulturnem programu je nastopil Savinjski oktet pod vodstvom Milana Lesjaka.
T. Tavčar
Predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh podeljuje priznanje Milanu Vogrincu.
Rekonstrukcija ceste v ulici Savinjske čete
Po ureditvi novega parkirišča za občinsko stavbo v Žalcu so stroji zabrneli tudi v ulici pred njo. Celotna Ulica Savinjske čete bo obnovljena, investitorja del pa sta Občina Žalec in Javno komunalno podjetje d.o.o. Žalec.
Kot je povedal vodja oddelka za okolje in prostor občine Žalec Aleksander Žolnir, bo v okviru
rekonstrukcije zgrajena nova kanalizacija, rekonstruiran bo dotrajan salonitni vodovod, urejen bo pločnik ter voziščna konstrukcija z odvodnjavanjem. Dela izvaja PUV d. d. Celje, in sicer v treh fazah. Nadzor izvaja Roman Kramer. “Vrednost investicijskih del na kanalizaciji je 8 mihjonov tolarjev, na rekonstrukciji voziščnega dela I. faze pa 9,5 milijona tolarjev. Dela se bodo izvajala,
glede na vremenske razmere, predvidoma do 15. decembra, ko je skrajni rok dobave asfalta za preplastitev voznih površin. Dela spadajo v okvir zunanje ureditve objekta Savinjske čete 5, v katerem sta poleg Občine Žalec še Upravna enota Žalec in izpostava Davčne uprave RS, zato bo ureditev pomembna pridobitev za uporabnike njihovih storitev iz Spodnje Savinjske doline.” K. R., foto: D. N.
Na podlagi 17. člena Zakona o trgovini (Uradni hst RS, 18/93), 4. člena Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Uradni hst RS, 79/97, 78/98 in 36/2000), 24. člena Statuta Občine Žalec (Uradni hst RS, št. 37/99) je občinski svet Občine Žalec na seji dne, 23. novembra 2000 sprejel
PRAVILNIK
O MERILIH ZA DOLOČAJ DEŽURNIH PRODAJALN NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC
1.	člen
Ta pravilnik določa merila in postopke za določitev obratovalnega časa prodajaln, še posebej dežurnih prodajaln na območju občine Žalec. Pri določanju dežurstva prodajalne mora trgovec poleg svojih poslovnih interesov upoštevati tudi določila tega pravilnika.
2.	člen
Prodajalne obratujejo kot dežurne prodajalne, če obratujejo izven rednega obratovalnega časa, ki je od ponedeljka do sobote med 7.00 in 21.00 uro.
3.	člen
Na območju občine Žalec lahko prodajalne obratujejo od ponedeljka do sobote kot dežurne prodajalne do 22.00 ure in ob nedeljah, praznikih ter dela prostih dnevih, razen prvi dan dva dni trajajočih praznikov ter na dan državnosti, vehko noč in božič kot dežurne prodajalne med 7.00 in 21.00 uro.
Specializirane prodajalne (trafike, lekarne, prodajalne s kruhom) lahko obratujejo, ne glede na določila prvega odstavka tega člena, med tednom in ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 5. ure zjutraj kot dežurne prodajalne.
Bencinski servisi lahko določijo obratovanje kot dežurne prodajalne vsak dan v letu brez omejitev.
4.	člen
Merila za določitev dežurnih prodajaln na območju občine Žalec so:
interes trgovcev,
interes potrošnikov,
izvajanje delovno-pravne zakonodaje,
tranzitni cestni promet in turizem,
gostota naseljenosti prebivalstva,
krajevni običaji,
zagotavljanje javnega reda in miru.
5.	člen
V	primeru, da pristojen organ občinske uprave po zbranih umikih obratovalnega časa prodajaln ugotovi, da v posamezni krajevni skupnosti oz. mestni skupnosti v občini ni niti ene dežurne prodajalne z živih ah bencinskega servisa, župan s posebno odredbo določi dežurne prodajalne za nedelje, praznike in druge dela proste dneve po poprejšnjem dogovoru s trgovci, upoštevajoč pri tem 3- člen tega Pravilnika.
6.	člen
Trgovec je dolžan umik obratovalnega časa prijaviti pristojnemu organu občinske uprave (Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti) največ 45 in najmanj 15 dni pred: začetkom poslovanja prodajalne, spremembo umika obratovalnega časa prodajalne, začetkom novega koledarskega leta,
na predpisanem obrazcu, ki ga dobi na zgoraj navedenem organu občinske uprave in je bil objavljen v Uradnem listu, kateremu priloži kopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni. Pri oddaji prijave mora imeti s sabo izvirnik odločbe.
7.	člen
Če pristojni organ občinske uprave ugotovi, da je prijava umika obratovalnega časa prodajalne popolna in so upoštevane tudi določbe tega pravilnika, umik potrdi v 15 dneh od prejema prijave in en izvod potrjenega umika vrne prijavitelju, enega pa pošlje Statističnemu uradu Repubhke Slovenije.
Prijavljen umik dežurstva prodajalne lahko z odločbo zavrne, če ta ni v skladu z določbami tega pravilnika. Pristojni občinski organ lahko potrdi prijavljen umik obratovalnega časa le delno, če ta ni v skladu z določbami pravilnikov. V tem primem v odločbi oziroma njeni obrazložitvi navede tudi ustrezno spremembo obratovalnega časa.
8.	člen
Ne glede na določbe zgoraj navedenih členov tega pravilnika sme upravni organ občine dovoliti, da lahko prodajalne na celotnem področju občine obratujejo kot dežurne prodajalne v primem: večjih javnih prireditev posebnih dogodkov turističnega značaja.
Za soglasje iz prejšnjega odstavka mora trgovec vložiti vlogo vsaj 7 dni pred dogodkom iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Potrjen umik obratovalnega časa trgovec hrani v prodajalni, tako da je dostopen inšpekcijskem organu. Obratovalni čas prodajalne je trgovec dolžan namestiti na vidno mesto pri vhodu v prodajalno.
. 10. člen
Nadzor nad uresničevanjem določil Zakona o trgovini v zvezi z obratovalnim časom. Pravilnikom o obratovalnem času prodajaln, ki ga je izdal minister za ekonomske odnose in razvoj in tem pravilnikom opravlja pristojni tržni inšpekcijski organ.
V	primem ugotovljenih kršitev je trgovcu odvzeta možnost potrditve dežurstva prodajalne v naslednjem letu. -
11.	člen
Trgovec mora uskladiti umik obratovalnega časa s tem pravilnikom prvič ob prijavi umika za leto 2001. Če trgovec ne uskladi umika obratovalnega časa, kot je določeno v predhodnem odstavku, se šteje, da nima prijavljenega obratovalnega časa prodajalne.
12.	člen
Ta pravilnik velja od dneva sprejema na občinskem svetu in se objavi v Uradnem listu Repubhke Slovenije ter v Utripu.
Številka: 33000/00001/2000-03/06	Župan
Žalec, 23.11.2000	Lojze Posedel, univ.dipl.ekon.
4
november2000
Občine
Savinjske doline
Predlog novega
*
proračuna na lanskih izhodiščih
Svetniki občine Prebold so na 18. redni seji, ki je bila 2. novembra, obravnavali sedem točk dnevnega reda. Osrednja je bila prva obravnava predloga proračuna občine za leto 2001.
Predlog je narejen na osnovi izhodišč, ki jih je ministrstvo za finance pripravilo za leto 2000, saj za leto 2001 občine še niso prejele nobenih usmeritev, razen dopisa, v katerem je ministrstvo občine opozorilo blokado dela vlade in na verjetne varčevalne ukrepe tudi na področju financiranja občin. Predlog proračuna občine Prebold za prihodnje leto tako kot v letošnjem predvideva 302.533.000 tolarjev vseh'proračunskih prihodkov, iz letošnjega leta pa bo v prihodnji proračun prenesenih še najmanj 67,2 milijona tolarjev. Skupni odhodki so tako planirani v višini 369.733.0Q0 tolarjev. Pri opredeljevanju porabe posameznih proračunskih postavk je bila po besedah župana Vinka Debelaka upoštevana lanska poraba in v določeni meri plani proračunskih porabnikov, ki so bili natančneje predstavljeni v času javne razprave. Odlok je bil dan v 15-dnevno javno razpravo, ki se je iztekla 17. novembra. 7. decembra bo
naslednja seja občinskega sveta, dokončno pa naj bi bil proračun sprejet na seji 28. decembra letos.
Na 18. seji so svetniki občine Prebold poleg tega obravnavali tudi pogodbi o odvozu in odlaganju odpadkov z območja občine. Obe pogodbi so potrdili, kljub nekaterim pripombam in ponovni razpravi o tem, koliko bo nov tarifiii sistem podražil ceno odvoza odpadkov. Prav tako je bil na dnevnem redu odlok o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec. Slednji je posledica delitve nekdanje občine Žalec na šest novih občin, ki so zdaj soustanoviteljice komunalnega podjetja. V odloku je naveden njihov solastniški delež. Osnovni kapital podjetja je vreden nekaj manj kot 44 milijonov tolarjev, v čemer ni zajeto premoženje, ki predstavlja infrastrukturne objekte, naprave in omrežje. V premoženju podjetja imata občini Braslovče in Polzela po 13 odstotkov deleža, občina Prebold 12, občina Tabor 5, občina Vransko 8, občina Žalec pa 49 odstotkov.
K.R.
Več nepravilnosti v zaključnem računu
Svetniki občine Braslovče so se sestali na 14. redni seji občinskega sveta. Po potrditvi zapisnika zadnje seje z nekaterimi popravki so v nadaljevanju sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev za del območja Občine Braslovče, in sicer za zemljišče, kjer naj bi gradili telovadnico, pri osnovni šoli Braslovče. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni in v tem času bodo zbirali pripombe. Največ časa so se zadržali pri dveh naslednjih točkah dnevnega reda.
Najprej so razpravljali o poročilu o nadzoru zaključnega računa proračuna občine Braslovče za leto 1999, ki sta ga podala predsednik nadzornega odbora Uroš Rožič in Mojca Završnik, pooblaščeni revizor, sicer p,a tudi članica nadzornega odbora. Največ pozornosti so posvetili nepravilnostim, saj je nadzorni odbor ugotovil, da je občina Braslovče neodgovorno zaupala evidentiranje poslovnih sprememb v zvezi z izvrševanjem proračuna zasebnemu servisu, ki za te naloge ni bil usposobljen. Posledice tega se izražajo v nestrokovnem vodenju poslovnih knjig, v netočnem, nepopolnem izkazovanju poslovnih dogod-
kov in napačno izkazanem zaključnem računu. Odbor je ugotovil, da po zaključnem računu ugotovljeni presežek odstopa od ugotovljenega po kontroli za 2.769363 tolarje. Spremenjeni zaključni račun so svetniki tudi potrdili. Burna razprava se je razvila tudi ob obravnavi predloga rebalansa proračuna občine Braslovče za leto 2000 ter odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za tekoče leto. Zaradi povečanja prihodkov iz naslova nakazanih namenskih sredstev državnega proračuna za sanacijo poplav in suše, ki znašajo nekaj več kot 74 milijonov tolarjev, in iz naslova sredstev za Krajevno skupnost Letuš v višini 6 milijonov ter z izpadom planiranih prihodkov iz naslova kupnin za stanovanja v višini 72 milijona tolarjev, ker stanovanja v poslovno stanovanjskem objektu še niso prodana, so se prihodki spremenili iz planiranih 433 milijonov na nekaj manj kot 451 milijonov. Glede na to so spremembe tudi v odhodkih. Tako so mednje vključeni odhodki za sanacijo po poplavah in suši, sicer pa imajo spremembe enako vsebino kot spremembe pri prihodkih. V rebalans proračuna še niso vključeni podatki iz naslova delitvene bilance občine Žalec, ker teh podatkov še ni.
T. Tavčar
Mestna skupnost Žalec in KO RK Žalec vabita na srečanje krajank in krajanov, starih 70 let in več, v soboto (2. december) ob 10. uri v prostore I. osnovne šole Žalec.
Kulturni program pripravljata osnovna šola in družina Galič.
Sušnik poslanec in nepoklicni župan
Svetniki občine Vransko so v nadaljevanju I9. redne seje občinskega sveta dnevni red razširili za pet točk. Župan občine Vransko Franc Sušnik je svetnike najprej seznanil, da bo zaradi svoje izvolitve v Državni zbor Republike Slovenije funkcijo župana občine odslej opravljal nepoklicno.
V nadaljevanju so svetniki kljub nekaterim pripombam po krajši razpravi potrdili povišanje cen progra-. mov predšolske vzgoje za 12 odstotkov, in sicer od 1. decembra letos. Sprejeli so sklep o pristopu občine Vransko k skupnemu projektu za izgradnjo Glasbene šole Žalec in potrdili sklep o preplastitvi javne poti Prapreče - Merinca. Potrdili so tudi sklep o sofinanciranju vodovoda Jerman - Zahomce v višini 300 tisoč tolarjev. Predloga Javnega komunalnega podjetja Žalec o spremembi tarifnega sistema za oskrbo s pitno vodo niso potrdili, medtem ko so
Pred sejo so svetniki občine Vransko županu Francu Sušniku, ki je bil izvoljen za poslanca v DZ nazdravili s šampanjcem.
sprejeli odlok o spremembah in Svetniki občine Vransko bodo imeli jutri 20. redno sejo. Na njej bo pre-dopolnitvah odloka o ustanovitvi dvidoma osem točk dnevnega reda.
Javnega izobraževalnega zavoda Po obravnavi zapisnika s prejšnje seje bodo najprej na vrsti pobude in Osnovna šola Vransko - Tabor. Ob vprašanja svetnikov, sledila pa bo razprava o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vransko za leto 2000. Na dnevnem redu bo še obravnava poslovnika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vransko ter sklep o potrditvi cen pogrebnih in pokopaliških storitev.	K. R.
koncu so svetniki obravnavali prošnje za pomoč društvom in ustanovam.	T. Tavčar
V Taboru sprejeli osnutek proračuna 2000
Konec minulega meseca so se na 15. redni seji sešli svetniki občine Tabor. Na dnevnem redu je bilo devet točk, med njimi prva obravnava sprememb in dopolnitev statuta občine Tabor, prva obravnava predloga rebalansa proračuna občine Tabor, prva obravnava predloga povišanja cen vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih vod ter prva obravnava predlogov pogodbe o odvozu odpadkov z območja občine Tabor in pogodbe o skupni uporabi odlagališča Bukovžlak. Županja je predstavila tudi osnutek predloga proračuna občine Tabor za leto 2001 in izhodišča za njegovo pripravo.
Pri obravnavi sprememb in dopolnitvi statuta občine Tabor so svetniki sklenili, da statutarna komisija obravnava pripombe in dopolnitve in jih upošteva pri sestavi statuta. Rebalans proračuna občine Tabor za leto 2000 so svetniki v prvi obravnavi potrdili. Prav tako so sprejeli povišanje cen za vodarino, kanalščino in čiščenje odpadnih vod, kot so predlagali v Javnem komunalnem podje-
tju Žalec. Predpogoj za to pa je rešitev problema oskrbe s pitno vodo v Ojstriški vasi, ki je zlasti v sušnih obdobjih že zelo problematična. Svetniki so na seji sprejeli tudi predlog odloka o ureditvi statusa upravljanja in organiziranja Javnega komunalnega podjetja Žalec.
Precej pripomb in mnenj je bilo izrečenih v zvezi s pogodbama o odvozu odpadkov z območja občine Tabor m skupni uporabi odlagališča Bukovžlak. Svetniki so na podlagi številnih pripomb županjo zadolžili, da se te pripombe upoštevajo in da jih uskladi z Javnimi napravami Celje. Pri predstavitvi osnutka občinskega proračuna za leto 2001, ki naj bi bil “težak” nekaj več kot 178 milijonov, je županja podala predlog investicij na področju kulture, športa ter okolja in prostora. Izboljšati je potrebno tudi pogoje za delovanje občinske uprave.
15. redno sejo so svetniki zaključili z dvema premoženjsko-pravnima zadevama. Obravnavah in sprejeli so povišanje cene za ogrevanje Doma krajanov ter obravnavali cenilni zapisnik glede škode na zemljišču ob cesti Tabor - Dol.
D. N.
Priprave na 100-letnico
Člani prostovoljnega gasilskega društva Gomilsko se pripravljajo na bližajočo stoletnico svojega obstoja in delovanja.
V ta okvir sodijo tudi obnovitvena dela gasilskega doma, ki je te dni dobil obnovljeno ostrešje in novo kritino. Uidi tokrat so se izkazali gasilci s prostovoljnim delom in ostali krajani s svojo podporo.
T. Tavčar
V ponedeljek je bila 16. redna seja občinskega sveta občine Tabor. Izmed šestih točk so se svetniki najprej lotili splošne obravnave predloga občinskega proračuna za prihodnje leto.
Poleg proračuna so sklepali o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo veljala v letu 2001, prav tako pa tudi o povprečni gradbeni ceni v občim za naslednje leto. Več o poteku seje pa v prihodnji številki Utripa.
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z S po) Ur. list RS 22/98 objavlja Občina Polzela
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA
NA OBMOČJU OBČINE POLZELA ZA LETO 2001
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa na
naslednjih področjih:
-	Programi interesne vadbe za predšolske otroke (Zlati sonček, naučimo se plavati, 40-umi programi).
-	Programi interesne vadbe za šoloobvezne otroke
(Zlati sonček in Športna značka - Krpan, 80-umi programi, šolska športna tekmovanja).
-	Programi vadbe otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (športne šole 1. do 5., 80-umi rekreativni programi mladine, programi športnikov nad 18 let, ki tekmujejo v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih zvez).
-	Programi odpravljanja plavalne nepismenosti študentov.
-	Sofinanciranje športno-rekreativnih prireditev, šport za vse (Veter v laseh, mesec športa,
Slovenija v gibanju).
-	Šolanje in izpopolnjevanje kadrov.
-	Vzdrževanje m pridobivanje športnih objektov.
Prijava na razpis
-	Na razpis za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva, zveze športnih društev, vrtci, gospodarske družbe, zasebniki, zavodi in ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne in izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo sedež in delujejo na območju občine Polzela; predložijo potrdilo o plačani članarini svojih članov za leto 2000; imajo odprt žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ah poslovni banki.
-	Za sredstva pod točko 7 lahko kandidirajo društva, ki so lastniki ah upravljalci neprofitnih športnih objektov, izvajajo programe, ki se financirajo iz javnih sredstev.
-	Obrazce za prijavo dvignete na Občini Polzela ah na Zvezi športnih društev občine Polzela.
-	Prijave pošljite na naslov: Občina Polzela, 3313 Polzela, s pripisom za sofinanciranje programov športa do 18. decembra 2000.
-	Finančne programe, pripravljene po zakonu o društvih in zakonu o športu, merilih ministrstva za šolstvo in šport, ki se financirajo iz občinskih proračunov in po kriterijih za financiranje športa v občim, bo pregledala strokovna komisija.
-	Kandidati za sredstva športa, ki ne bodo pravočasno poslali svoje kandidature, v letu 2001 ne bodo prejeli finančnih sredstev za realizacijo programov športa.
-	Kandidati za finančna sredstva javnih financ bodo o rezultatih razpisa obveščeni, ko bo sprejet občinski proračun za leto 2001. Z izvajalci, ki jim bodo vloge pozitivno rešene, bodo sklenjene pogodbe.
Občine
november2000
Občine so se izkazale pri naborih
V začetku novembra je bil nabor za fante, rojene leta 1982. Zadnja leta so nabori potekali v Žalcu, letos pa so jih pripravili na sedežih vseh šestih občin, naslednic nekdanje žalske občine. Povsod so potekali brez težav, mlade fante, ki so zdaj že vojaški obvezniki, so pozdravili tudi županja in župani.
Povsod je zbrane fante, v vseh občinah skupaj jih je bilo nekaj manj kot 400, najprej pozdravila vodja žalske izpostave Uprave za obrambo Celje, Saša Toša, zatem pa so jim spregovorili župni oziroma županja. Potek nabora je predstavil predsednik naborne komisije, major slo-
venske vojske Zdenko Terpin, več o samem služenju vojaškega roka in slovenski vojski pa je povedal predstavnik slovenske vojske, ki zaradi osrednje vaje slovenske vojske v tem času ni bil prisoten na vseh naborih.
Kot je povedal predsednik naborne komisije, so letošnji nabori potekali po občinah na predlog žalske izpostave za obrambo, ki so ga podpirali tudi vsi župani in županja. Povsod so poskrbeli za nemoteno delo naborne komisije, za fante so pripravili priboljšek, v Taboru pa so nabor obarvali tudi z običaji iz preteklosti, saj so se fantje pripeljali na okrašenih vozovih.
K. R.
Priznanja za urejena okolja
Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je v sodelovanju s Turističnim društvom Gomilsko in Občino Braslovče v dvorani Doma krajanov na Gomilskem pripravila podelitev priznanj za urejeno okolje in I. turistični ples.
Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica Tbristične zveze Spodnje Savinjske doline Ivica Čretnik, ki je povedala, da zveza letos praznuje 10. obletnico obstoja. Jubilej zaokrožujejo z nalogo, ki jih zavezuje, da skrbijo za lepo, urejeno in gostoljubno Spodnjo Savinjsko dolino. Kot je dejala, je akcija Ibristične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna v dolini dobila še poseben razmah, saj je večina od desetih društev, ki jih združuje zveza, že izvedla svoja interna tekmovanja. Poleg te akcije so dajali velik poudarek promociji Spodnje Savinjske doline s sodelovanjem na turističnih sejmih, srečanjih društev, raznih prireditvah itd. Sezono ocenjujejo za najuspešnejšo v zadnjih letih, to pa je dobra popotnica za naslednje obdobje. “Naši načrti so smeli in temeljijo na strokovnem pristopu k posameznim projektom. V prihodnje si želimo še več sodelovanja vseh občanov, podjetnikov in občin, saj lahko le tako pričakujemo hitrejši razvoj turizma,“ je dejala Čretnikova.
V imenu TZ je spregovoril Jože Kandolf, v imenu občine Braslovče pa župan Duško Goričar. V nadaljevanju so podelili priznanja za ureje-
nost okolja. V kategoriji večjih krajev je prvo mesto osvojila Mestna skupnost Žalec (sledita TD Braslovče in TD Polzela), v kategoriji manjših krajev KS Gotovlje pred KS Ponikva in Krajevnim odborom Gomilsko, v kategoriji javnih objektov je bila najuspešnejša OŠ Braslovče, v kategoriji proizvodno-storitvenih obratov Podjetje Alea d.o.o. Žalec, Podjetje Anton Blaj s.p. Griže, Podjetje Acman d.o.o. Griže.
V letošnjem letu je pod okriljem TZ Slovenije tudi v TZSSD potekala akcija pridobiti kakovostne turistične spominke. Akcije se je na območju TZSSD odzvalo 11 ponudnikov, kar kaže na porast tovrstne ponudbe. Komisija za priznanje je izbrala tri. Priznanje za prvo mesto je dobilo podjetje Sašo Rus s.p. iz Kasaz za spominek keramični hmeljski škaf, priznanje za drugo mesto Tbristično društvo Šempeter za spominek miniatura rimske grobnice in tretje oblikovalec Sašo Korber iz Celja za spominek odpirač za steklenice - kobula. V imenu dobitnikov se je za priznanje zahvalila Božena Kosu, predsednica TD Gomilsko.
Turistični delavci Spodnje Savinjske doline, župani, podžupani in drugi so se nato zavrteli ob glasbi Mladih frajl, v kulturnem programu pa so sodelovali Silvo Teršak, Dori Pečovnik, oktet Gomilsko, učenci OŠ Braslovče in podružnične Gomilsko ter kvintet Dobrovljski fantje.
T. Tavčar
000000000000000000000000000000000000000
1	GOSTIŠČE PLEVČAK I
j|	LATKOVAVAS 227,3312 PREBOLD,tel.: 570 10 30 |
I NOVO V KULINARIČNI PONUÒBI | §	AMERIŠKI OSTRIŽ
oooooeoMoeooooooooooMooooooooooooooeo
Prizidek h gasilskemu domu
Gadnja prizidka
Te dni braslovški gasilci hitijo z deli pri izgradnji prve faze prizidka h gasilskemu domu. Potrebe so narekovale gradnjo dodatne garaže za gasilsko vozilo.
V zgornji etaži prizidka načrtujejo učilnico za gasilce in civilno zaščito. Če bo vse po sreči, bodo novi prostori dobili streho v teh dneh. Potrebna finančna sredstva je prispevala Občina Braslovče. Seveda pa brez marljivega in prostovoljnega dela ne gre. K sodelovanju so se odzvali tudi ostali krajani, ki so prispevali les za ostrešje, in posamezna podjetja. Za vsak prispevek se gasilci Braslovč vsem že vnaprej zahvaljujejo.
T. Tavčar
Zahvala ob 10. obletnici Dekanije Karitas Petrovče
Vsem občanom dobrega srca iz župnij Gomilsko, Gotovlje, Šempeter in Petrovče se iskreno zahvaljujemo za darovano ozimnico. Prav tako se zahvaljujemo vsem ostalim dobrotnikom, ki so nas finančno ali kako drugače podpirali celo desetletje.
Ko v teh dneh praznujemo desetletnico in se oziramo na prehojeno pot, smo ponosni, da je še toliko ljudi odprtega srca, ki vidijo stisko sočloveka. Ne delijo nam nasvetov, ampak pomagajo kolikor je v njihovi moči. Saj pregovor pravi, kolikor daješ skozi okno, se vrača skozi vrata. Ob tej priliki izrekamo zahvalo vsem glasbenim gostom, ki so sodelovali na dobrodelnih prireditvah, Občini Žalec, ki namenja del sredstev, “Koti” Petrovče, ki nas je podprla z večjim zneskom. Lepo bi bilo, ko bi imeli ob letošnjem praznovanju božično-novoletnih praznikov vsaj nekaj posnemalcev, ki bi namesto dragih daril namenili znesek za blažitev stiske.
Ob vstopu v drugo desetletje dobrodelnosti se priporočamo tudi za naprej, kajti brez vas, dragi dobrotniki, in brez vaše pomoči tudi naša pripravljenost za dobrodelnost nima bodočnosti.
Sodelavci Dekanije Karitas Petrovče
4. nacionalna konferenca o nekajenju
Skrb za zdravo okolje brez tobačnega dima postaja vedo bolj pomemben del človekovega ravnanja in kazalec razvitosti družbe. Zaskrbljujoče je stanje kajenja med mladini, je na 4. nacionalni konferenci poudarila predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, Viktorija Rehar. Dodala je tudi, da so potrebni novi projekti in programi, ključna elementa za ustvarjanje družbe in okolja brez tobačnega dima pa sta lokalna skupnost in politika. Lani je v Sloveniji zaradi uživanja tobaka umrlo 3590 ljudi od tega 2460 moških ter 1139 žensk, kar pomeni, da je število umrlih kadilcev v letu 1999 predstavljalo 19 odstotkov vseh smrti.
Konference v Žalcu se je udeležila tudi državna sekretarka Urada za makroekonomske analize in razvoj Lidija Apohal Vučkovič, ki je spregovorila o dohodkovni neenakosti v Sloveniji. Kot ugotavlja, se je neenakost povečala tako v porazdelitvi plač
kot tudi v porazdelitvi vseh dohodkov skupaj.
Ksenija Saražin Klemenčič iz republiškega inštituta za varovanje zdravja je predstavila stroške in korist uživanja tobačnih izdelkov v Sloveniji. Klemenčičeva ugotavlja, da obstajajo koristi od kajenja, vendar ji stroški praviloma ne odtehtajo. Omenimo naj, da prezgodnja smrt ali izgubljeno zdravje zaradi nezdravega načina življenja, kamor sodi uživanje tobačnih izdelkov, ne predstavlja ekonomske izgube le za družino posameznika, njegove sorodnike in prijatelje, ampak za celotno družbeno skupnost.
Zadnja analiza, ki jo je opravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je pokazala, da je decembra lani socialno pomoč prejemalo nekaj več kot 58 tisoč oseb oziroma 3 odstotke prebivalcev Slovenije. Najbolj socialno ogrožena je pomurska regija, sledita pa ji celjska in mariborska. T. Tavčar
6
november2000
Po DOLINI
Mladi gasilci na srečanju v Andražu
nad Polzelo
V Andražu nad Polzelo je bilo konec oktobra srečanje mladih gasilcev Gasilske zveze Žalec v organizaciji mladinske
stega časa jim vzame gasilstvo, so mladi gasilci povedali:
Primož Žagar: “Star sem 13 let, v gasilskih vrstah sem 6 let in sem član Prostovoljnega gasilskega društva Dobriša vas. Sestajamo se enkrat tedensko, pred tekmovanji pa tudi večkrat. Srečanja enkrat na leto so zanimiva in pestra.” '
Boštjan Markovič: “Doma sem iz Liboj in tudi član tega društva. Aktivnosti pri gasilcih mi vzamejo
Skoraj ves prosti čas porabim za udejstvovanje pri gasilcih.”
Katja Šmid: “Doma sem iz Tabora in članica gasilskega društva Ojstriška vas. Stara sem 9 let, pri tej
Primož Žagar
komisije GZ Žalec. Udeležilo se ga je več kot 300 otrok v spremstvu mentorjev. Letošnje srečanje se je pričelo z orientacijskim pohodom, na katerem so si otroci lahko ogledali zasebno zbirko starin pri Nandiju Verdevu, s pomočjo Konrada Brunška so spoznali bližnje hribe ter se na cilju seznanili z gasilskimi veščinami.
Cilj je bil na športnem igrišču v Andražu, kjer je bila organizirana bkovna delavnicama temo “Požarna varnost v domačem okolju”, pripravili pa so tudi razbčne športne igre. Na koncu srečanja so otroke nagra-
Boštjan Markovič
dih za njihov trud, pozdravilo pa jih je tudi vodstvo GZ Žalec. Mladinska komisija GZ Žalec ne deluje samo v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, ampak skozi vse leto.
0 srečanju in o tem, koliko pro-
Danijel Slapčevič
Petra Meh
kar veliko prostega časa, saj se dobivamo trikrat v tednu. Star sem 12 let in sem član pionirske desetine. V Andražu je bilo danes lepo.”
Petra Meh: “Sem domačinka in desetarka pionirske desetine. Vesela sem, da je danes pri nas toliko mladih iz raznih društev. Današnje srečanje je bilo pestro in zanimivo, tako da je lahko vsak našel kaj zase.
Katja Šmid
humani organizaciji pa sem že dve leti. Tildi oče je gasilec in več časa pri gasilcih porabi oče kot jaz. V Andražu se imamo ‘fajn’.”
Daniel Slipčevič: “To srečanje je zame lepo doživetje, ker se srečam s svojimi vrstniki iz različnih društev. Pri gasilcih sem že drugo leto in bom tudi ostal. Današnje druženje je bilo zanimivo in zabavno. Zopet bom bogatejši za marsikatero spoznanje o tem kraju. Časa, ki ga porabim pri gasilcih, pa je kar veliko, a mi ni žal.”
T. Tavčar
Pregled hidrantov in vaja
Prostovoljno gasilsko društvo Kaplja vas je letos praznovalo 90-letnico svojega obstoja. Ob jubileju, ki so ga združili s praznovanjem Dneva gasilca GZ Prebold, so svojo gasilsko opremo posodobili z novo motorno brizgalno. S slednjo so konec minulega meseca tudi izpeljali tradicionalno mokro vajo.
Po obvestilu, da gori mizarska delavnica in gospodarsko poslopje, je hitro stekla akcija gašenja. V nekaj minutah so gasilci pridrveli na prizorišče in s pomočjo nove motorne bri-
zgalne in gasilskih cevi je voda iz rečice Boljske kmalu dosegla mesto namišljenega požara. Vaja se je s tem končala, udeleženci pa so se nato zbrali pred gasilskim domom, kjer so analizirali potek vaje. Slednja je pokazala, da je moštvo dobro izurjeno, gasilci so bili zadovoljni z opremo, še zlasti z novo brizgalno, ki omogoča uspešnejše posredovanje ob požarih. Pred vajo so gasilci opravili pregled hidrantnega omrežja v vasi, ki omogoča hitro posredovanje ob morebitnem požaru v katerem kob delu vasi.
D. N.
Udeleženci po končani vaji pred svojim gasilskim domom
Podaljšan mesec požarne varnosti
Kljub temu, da je oktober, mesec požarne varnostni že zdavnaj mimo, v Braslovčah še vedno potekajo aktivnosti v tem okviru. Tako so imeli pred kratkim dneve odprtih vrat, preverjali so neoporečnost opreme in več drugih aktivnosti, ki jih je organizirala Gasilska zveza Žalec.
Osrednja občinska vaja je bila na Gomilskem, in sicer v podjetju Lumar hiše. Vajo je pripravilo Občinsko poveljstvo Braslovče, na njej pa je sodelovalo vseh sedem gasilskih društev z opremo in ekipami.
T. Tavčar
Požari za vajo
V mesecu požarne varnosti je tudi Gasilska zveza Prebold pripravila osrednjo občinsko vajo, na kateri je sodelovalo vseh sedem prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v zvezo (sodelovalo ni industrijsko gasilsko društvo). Dva dni kasneje je bila v Svetem Lovrencu še tradicionalna vaja treh vasi.
Osrednja občinska vaja je bila tokrat na Groblji, kjer naj bi domnevno zagorela hmeljska sušilnica. Namen vaje je bil preizkusiti primernost opreme tudi za gašenje v višjih stavbah. Kot je povedal poveljnik zveze Branko Verk, je v vaji sodelovalo približno 80 operativnih članov gasilskih društev, v skladu s pričakovanji pa so ugotovili, da za gašenje visokih stavb nimajo primerne opreme, predvsem jim manjka lestev.
Prostovoljno gasilsko	društvo
Šešče je bilo letos organizator že 27. tradicionalne vaje treh vasi, v kateri sodelujeta še prostovoljni gasilski društvi Sveti Lovrenc in Matke. Predpostavka vaje je bil požar na gospodarskem poslopju	kmetije
Podkoritnik v Šeščah. Prvi so na poža-rišče prispeli domači gasilci, ki so pričeli sestavljati tako imenovano verigo iz potoka Kolje, zatem so z avtoci-stemo prispeti gasilci iz Matk, nato pa še gasilci iz Svetega Lovrenca. Po oceni vodje vaje, poveljnika Šeških gasilcev Marjana Siterja, je vaja potekala v skladu s pričakovanji, odziv gasilcev je bil dovolj hiter in njihovo število zadostno, lahko pa bi se na zvok sirene odzvalo več krajanov, saj bi prav tako lahko sodelovati pri reševanju premoženja v primeru resničnega požara.
K.R.
Razpravljalci na problemski konferenci
Položaj gasilk v društvih se mora izboljšati
Gasilska zveza Žalec oziroma njena komisija za delo s članicami sta ob mesecu požarne varnosti pripravili problemsko konferenco z naslovom Status članic danes in v prihodnosti. Problemska konferenca je bila v dvorani žalskega gasilskega doma, na njej pa je bilo prisotnih več kot 60 predstavnic in predstavnikov prostovoljnih gasilskih društev.
Pogovor je vodila predsednica komisije za delo z gasilkami pri PGD Žalec Savina Naraks, glavni razpravljalci pa so biti: predsednica komisije za delo z ženami Savinjsko šaleške regije in pri Gasilski zvezi Žalec Silva Štefančič, članica komisije za žene pri GZ Žalec in polzelskega društva Darja Kotnik, tajnica PGD Velika Pirešica Zlatka Grobelnik, poveljnik GZ Žalec in član predsedstva GZ Slovenije Franci Naraks, predsednik žalske zveze Franci Skok, predsednik PGD Letuš Peter Jager, poveljnik občinskega poveljstva Polzela Ladi Košec in poveljnik sektorja Žalec I. Jani Šalej.
Problemska konferenca je skušala odgovoriti na štiri vprašanja: zakaj je v prostovoljna gasilska društva vključenih tako malo članic (v 35 društvih žalske zveze le nekaj več kot 400 članic) , zakaj jih je še manj vključenih v izobraževanje, zakaj ima izredno malo gasilk odgovorne funkcije v gasilskih organizacijah in zakaj jih je malo tudi med prejemnicami odlikovanj in priznanj. V razpravi so ugoto-
viti, da formalnih ovir za vključevanje žensk v gasilska društva, v izobraževanje in v vodilne organe sicer ni, da pa ženske veliko bolj kot njihove moške kolege pesti pomanjkanje časa zaradi obveznosti v družini. Če imajo društva dovolj pionirk, pa se začne usip pri mladinkah, zlasti ko gredo na študij oziroma si ustvarijo družino. Sicer glede žena. gasilcev velja že kot samoumevno, da vedno priskočijo na pomoč ob kakšnih večjih prireditvah, formalno pa se ne vključijo v društvo. Zlasti od predsednika in poveljnika ter od vseh gasilk je odvisno, ati bodo uspeti v društva s primernim pristopom in vabljivimi ' programi vključiti več žensk. Te so lahko tudi operativne članice, ki odhajajo na požarne intervencije.
Glede na to, da je zelo malo gasilk vključenih v izobraževanje oziroma da navadno opravijo samo osnovni tečaj za gasilca, ne morejo sprejemati tistih vodilnih funkcij, ki zahtevajo določeno stopnjo strokovne izobrazbe, je poudaril Franci Naraks, raz-pravljalke pa so naštele kar nekaj vodilnih funkcij, ki bi jih gasilke kljub vsemu lahko opravljale. Pravno-formalno tudi ni nobenih ovir, da društvu ne bi poveljevala ženska. Društva morajo pri predlaganju udeležencev tečajev in strokovnih izobraževanj ter pri predlaganju dobitnikov priznanj bolj kot doslej misliti na svoje kolegice, so še poudariti na problemski konferenci.
K.R.
Vaja: Gori planinski dom na Čreti
Gasilci občinskega poveljstva občine Vransko so sklenili mesec požarne varnosti z nenapovedano vajo na željo župana Franca Sušnika in občinskega poveljnika Antona Urankarja, ki je vodil vajo in poskrbel za aktiviranje. Namen vaje je bil preizkusiti vozila, predvsem njihovo sposobnost premagati vzpone do enega izmed mnogih zaselkov, ki so zelo hriboviti in oddaljeni od centra planinskega doma na Čreti.
Izkazalo se je, da nobeno društvo nima dovolj močnega vozila, da bi na kraj požara prispelo dovolj hitro. Kot je zbranim gasilcem po vaji povedal poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks, je to opomin občini Vransko, kajti gasilstvo je javna služba, ki jo mora na svojem območju zagotoviti občina. Župan Franc Sušnik pa je dejal, da sodelovanje z občinskim poveljstvom sedaj poteka izredno dobro, da pa se sam dobro zaveda, kaj vse je potrebno še postoriti, saj je tudi sam gasilec.
T. Tavčar
Po DOLINI
november2000
Državno prvenstvo Mladina in gore
Med finalisti Braslovčam in Grižani
V organizaciji Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije in v sodelovanju z Osnovno šolo Braslovče ter Planinskim društvom Dobrovlje - Braslovče je v soboto, 18. novembra, potekalo v Braslovčah že 12. državno prvenstvo Mladina in gore. Braslovče so za ta dan postale Slovenija v malem. Da se je to zgodilo, so zaslužni predvsem mladi planinci s svojo mentorico Ireno Kumer, ki so bili zmagovalci lanskoletnega 11. državnega prvenstva v Framu pri Mariboru, kjer je sodelovalo 70 ekip mladih planincev iz vse Slovenije.
Zgodovina, razvoj in namen TMiG
•
Tekmovanje Mladina in gore (TMiG) ima dolgo tradicijo, saj korenine segajo že v leto 1957, vendar pa,takratnega tekmovanja, ki je potekalo pod imenom Gore in mladina, ni mogoče primerjati s sedanjim načinom tekmovanja. Prava zgodovina tovrstnega tekmovanja se torej začenja z letom 1989, ko je PD Domžale organiziralo 1. republiško tekmovanje Mladina in gore, ki se ga je udeležilo 8 ekip. Zmagovalci so postali mladi planinci iz PD Jezersko. Zanimanje za tovrstna tekmovanja mladih planincev je iz leta v leto naraščalo in desetega jubilejnega tekmovanja v Novi Gorici se je udeležilo že 91 ekip osnovnošolcev - planincev. Organizatorjem je postalo jasno, da tekmovanje zahteva korenite spremembe, saj je ob takšnem šte-
Mladi braslovški planinci vilu ekip tekmovanje težko izpeljati. V Framu so po nekem ključu omejili udeležbo na 70 ekip, kar je bila le začasna rešitev, saj so se pri MK PZS Rivedali, da ni smiselno omejevati udeležbe s številkami in onemogočiti ekipam, da pokažejo svoje znanje in si tako same zaslužijo sodelovanje na državnem tekmovanju. Tekmovanje v Braslovčah je bilo v tem pogledu prelomno. Vse ekipe so se predhodno pomerile na regijskih tekmovanjih, ki so potekala 28. oktobra na osnovnih šolah Ljubljana - Tacen, Hrplje -Kozina in za področje Štajerske v Črni na Koroškem. V Braslovče je tako prišlo 35 ekip, ki so na regijskih tekmovanjih pokazale največ znanja. Tekmovanje Mladina in gore ima širok namen. Predvsem se z njim predstavlja celotno delo mladih v planinskih skupinah, omogoča se poglobljeno druženje le-teh z vrstniki iz drugih krajev domovine, s tekmovanjem opozarjajo mladi na svoje delo na področju planinstva, še
pomembnejši vidik tovrstnega tekmovanja pa je, da se mladi učijo gorništva oziroma planinstva kot načina življenja in da znajo pridobljena znanja koristno uporabljati.
Program in potek tekmovanja v Braslovčah
Sobotno tekmovanje v Braslovčah je zadostilo vsem namenom. Predvsem je bilo pestro, prijetno, zabavno in za organizatorje tudi zahtevno. Po umiku je najprej sledil
Med pogovorom z Davom Karmičaijem
obarah učenci OŠ Braslovče s svojimi mentorji, še pred tem pa so udeležencem izrekli pozdrave ravnatelj Emiljan Ribič, župan občine Braslovče Dušan Goričar, vodja tekmovanja pri MK PZS Peter Šilak, podpredsednik PZS Adi Vidmajer in še kdo. Po prijetni uvodni prireditvi so se tekmovalne ekipe odpravile v učilnice na pisanje testov. Med tem časom je potekala v knjižnici tiskov-
na konferenca, na kateri je Peter Šilak predstavil daljnosežne smernice prenove tekmovanja Mladina in gore. V zbornici so se ta čas na delovnem pogovoru sestali mentorji mladih planincev. Po kosilu pa je v dvorani zadružnega doma Braslovče sledil pogovor z najboljšim ekstremnim smučarjem sveta Davom Karničarjem, ki ga je vodila Trna Steblovnik. Za mlade in vse ostale prisotne je bil to res prijeten in nepozaben dogodek, ki ga je dodobra popestrila Alenka Lesjak s svojim glasbenim kolegom. Med prireditvijo je Davo Karničar prebral imena šestih ekip, ki so na testih pokazale največ znanja in se uvrstila v finalni del tekmovanja, ki je pozneje potekal v obliki kviza v telovadnici OŠ Braslovče. Priložnost za čim boljšo uvrstitev oziroma zmago so imele naslednje ekipe: Klinčki iz Vipave, Cepini iz PD Ljubljana matica, Gorjanski škrati, OŠ Šempeter pri
Novi gorici, Svizci Griže in Mladi planinci iz Braslovč. Savinjčani smo imeli kar dva železa v ognju za zmago. Oboji so bili favoriti, saj so tudi pri pisanju testov osvojili največ točk. Svizci so vse do predzadnjega vprašanja vodih, imeli pa so še edini na razpolago johja, ki bi točke določenega vprašanja podvojil. Žal se je športna sreča obrnila proti njim. Najprej so prehitro odgovorih na predzadnje vprašanje. Pri zadnjem, v katerega so vložili johja, pa so, prepričani, da imajo prav, dobili namesto podvojenih nič točk in na koncu zasedb četrto mesto. Braslovčam so
Klinčki iz Nove Gorice, zmagovalci pa so poštah Cepini iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kjer bo najverjetneje prihodnje leto 13. državno prvenstvo Mladina in gore. Pred državnim prvenstvom pa se bodo odvijala regijska tekmovanja.
In še o vtisih
Mladih in njihovih mentorjev iz vseh koncev Slovenije je bilo skupno preko 250. Organizatorji so se resnično potrudili in svojim gostom pripravili prijetno srečanje mladih planincev, ki ima navsezadnje ob pridobivanju znanja o planinstvu, največjo težo prav v druženju mladih. In kaj o vsem tem, kar se je dogajalo v Braslovčah, pravijo nekateri braslovški tekmovalci in mentorica Irena Kumer, ki zagotovo nosi s svojimi mladimi planinci največjo “krivdo” za letošnje dogajanje v Braslovčah. Slednja je povedala: “Lanskoletna zmaga v Framu, čeprav smo se na tekmovanje zelo dobro pripravljah, je bila nepričakovana, zato smo se je tohko bolj razveselili. Manj prijetno, čeprav smo bih hkrati ponosni na to,
Pred dvajsetimi K KS Galicija velik d;.- i svoj vrtec, kjer so ou », jali pomembne fizične in umske sposobnosti pred začetkom šole. Velik dan je bil tudi minulo sredo, ko so slovesno obeležili 20-letnico delovanja vrtca, ki je zaživel s pomočjo prispevkov in dela krajanov v stavbi OŠ Velika Pirešica.
Prvo leto so imeli en oddelek otrok, drugo leto pa že dva, saj se je zanimanje za vrtec hitro večalo. Vrtec so v vseh teh letih obiskovali otroci iz vseh vasi in zaselkov KS Galicija. V jubilejnem letu je v vrtcu 43 otrok, ki preko igre ter različnih vodenih in
Irena Kumer, mentorica braslovških planincev
je bilo dejstvo, da nas čaka velika in zahtevna naloga pri organizaciji naslednjega državnega tekmovanja. Zdaj je to že za nami in vesela sem, da se je organizacijsko vse tako dobro izpeljalo. Uidi v tekmovalnem smislu smo kot ekipa lahko zadovoljni, saj smo spet pristali med najboljšimi. Rada bi se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je 12. državno prvenstvo Mladina in gore v Braslovčah dobro uspelo."
Za svojo mentorico Ireno Kumer je v imenu svojih kolegov iz ekipe, ki so jo sestavljali še Denis Omladič, Mafija Zupančič, Jernej Perger, spregovoril Rok Ušen. Povedal je, da so z doseženim’ tretjim mestom zelo zadovoljni, saj so ohranili mesto med najboljšimi v Sloveniji. Zadovoljni, čeprav bi lahko bili še bolj, so bih tudi člani ekipe Svizcev iz PD Zabukovica, ki se jim je zmaga tako-rekoč v zadnjem trenutku izmuznila iz rok Nina Dobnik je v imenu ekipe, v kateri so bih še Jerneja Lazar, Jure Rehar in Franci Ribič, povedala, da so bih zelo veseh, ko so prišli po pisanju testov med 6 najboljših ekip in to kar z največjim številom točk. Naenkrat so poštah favoriti skoraj vse do konca kviza, ko jih je zapustila športna sreča. Ne glede na končni izid so veseh četrtega mesta, saj pred tekmovanjem niso pričakovali tako visoke uvrstitve. Sicer pa so vsi, ki so bih ta dan v Braslovčah, ne glede na rezultat, bolj ah manj zadovoljni odhajali domov, saj je bila že uvrstitev na državno prvenstvo neke vrste zmaga in nagrada hkrati.
Darko Naraglav
spontanih dejavnosti pridobivajo izkušnje, nova spoznanja, se učijo, ustvarjajo, raziskujejo, navezujejo socialne stike s sovrstniki in odraslimi ter počnejo še vehko zanimivega.
Proslava, ki je bila v dvorani gasilskega doma V. Pirešica, je bila v znamenju kulturnega ustvarjanja mladih, ki hodijo ah so hodih v vrtec. Slavnostni pečat jubileju so dodah še nekateri: z uvodnim pozdravom Ivanka Oštir, vodja vrtca V. Pirešica, ter ravnateljica vrtcev občine Žalec Mara Mohorko s svojo pomočnico Vido Stingi, ki sta izrekli vso pohvalo pireškemu vrtcu. Posebno doživetje za otroke pa je bila igrica Medvedka na potepu.
uvodni program, ki so ga kulturno bili tretji, drugo mesto so zasedli
m
20 let vrtca v Veliki Pirešici
TRGOVINE
MEŠIČ
juropHONe
LEVEC 56, tel.: 547 10 15 EUROPHONE MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00
Predsednik lionsov Samo Premik (desno) izroča ključe avtomobila Ediju Vodebu.
Lions klub podaril avto
Pri ACI avtu v Šempetru v Savinjski dolini je bila prejšnjo sredo krajša, vendar zelo pomembna slovesnost, na kateri je Lions klub Žalec podaril Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Celje osebni avtomobil Daewoo Matiz v vrednosti nekaj več kot milijonov tolarjev, katerega bo društvo uporabljalo za izvajanje programa osebne asistence in negovanja slepih in slabovidnih oseb na domu.
Predsednik žalskega Lions kluba, Samo Premik, je povedal, da je klub eden mlajših, ustanovljen je bil šele maja letos. Od vsega začetka pa zvesto sledi humanitarno dobrodelni usmeritvi te organizacije, ki je med največjimi na svem in ima okrog milijon in pol članov. Ob tem, da poskušajo pomagati ljudem v stiski, vzpodbujajo tudi medsebojno razumevanje.
Vzpostavljanje prijateljskih vezi med ljudmi in narodnostmi v različnih okoljih ne glede na spol, kulturo, delo ah politično usmeritev. Sredstva za nakup avtomobila so zbrali s prvim humanitarnim in dobrodelnim plesom ter prispevki sponzorjev in članov kluba. Odzvali so se tudi klici na pomoč prizadetih ljudi z Loga pod Mangartom. Njihova naslednja dobrodelna akcija bo namenjena znanemu invalidu Mirku Lebarju za obnovo njegove, v poplavi poškodovane hiše. V ta namen bodo 13. decembra priredili v Žalcu dobrodelni koncert. Ob koncu je Samo Premik izročil ključe avtomobila predsedniku Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, Ediju Vodebu, ki se je v imenu društva ter vseh koristnikov avtomobila prisrčno zahvalil, tajnica društva, Nada Močnik, pa je Lions klubu Žalec izročila spominsko darilo.
T.T.
S proslave ob 20-letnici
Jubilej ni bil obeležen samo s proslavo, prireditve so potekale že ves teden. V ponedeljek sta bih likovna in glasbena delavnica, v torek so ustvarjali izdelke iz odpadnih materi-
alov, dan po proslavi so praznovali jubilej z vehko torto, v petek pa so bih otroci nadvse ustvarjalni z glino.
D. Naraglav
november2000
Osrednje teme
Žogica je na strani države
Da ima Telekom danes v lasti tako dograjeno telefonsko omrežje in da posluje z dobičkom, je zasluga tudi številnih krajanov, ki so za pridobitev telefonskega priključka plačali nadpovprečno visoko ceno.
V nekdanji krajevni skupnosti Tabor so leta 1987 pričeli z akcijo za prido-
bitev telefonskih priključkov, zaključili pa so jo pred desetimi leti. Cena priključka je bila kar 8.854 nemških mark, kar je bila najvišja cena v Sloveniji. Kot je povedal predsednik odbora za telefonijo v Taboru Ivan Farčnik, so krajani vložili po več kot 5.000, krajevna skupnost oziroma občina 2.890, takratni PTT pa 988 mark po priključku. Kljub visokemu prispevku šo mnogi od 117 naročnikov dobili tako imenovane dvojčke. Že čez nekaj časa je cena priključka bistveno padla, tako da so bdi v veliko boljšem položaju tisti, ki se niso hoteli pridružiti skupni akciji, s čimer bi se stroški gradnje telefonskega omrežja znižali. Ob razpravah o privatizaciji
Telekoma so se krajani odločili, da zahtevajo vračilo prekomerno vloženih sredstev v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja.
Podobno usodo so doživljali Uidi drugi kraji in režijski odbon za gradnjo telefonije, le nekaj manj kot v Taboru so morali za telefonski priključek plačati na območju Ormoža in
Šentjurja pri Celju, precej več kot je znašala povprečna cena (okoli tisoč mark) pa so plačah še na mnogih drugih območjih. Ob tem so krajani marsikje prispevali še prostovoljno delo in celo telefonske drogove. Da bi se povezah med sabo in da bi dobili odgovore pristojnih, je odbor za tele-foniijo v Taboru sklical sestanek vseh predstavnikov nekdanjih režijskih odborov in lokalnih skupnosti, ki imajo enake zahteve, nanj pa povabili tudi poslance s Celjskega, predsednika uprave Telekoma in predstavnike drugih pristojnih služb, med njimi tudi zveze potrošnikov. Od njih sta se sestanka udeležila le svetovalka uprave Telekoma Branka Mrak in poslanec
SDS Franc Sušnik.
Po obširni predstavitvi problema s strani prizadetih (o svojih izkušnjah pri gradnji telefonije in stroških vlaganj so spregovorili predstavniki iz Ljubnega, Škal pri Velenju, občine Cerkvenjak, Ormoža oziroma Velike Nedelje in Mozirja) je poslanec Franc Sušnik najprej povedal, da so za štiri telefonske priključke na območju Črete leta 1994 plačah kar 23.000 mark in da se v takratnem načinu gradnje telefonskega omrežja kaže odnos države in takratne
občine Žalec do bolj oddaljenih območij. Povedal je, da je v postopku v državnem zboru že predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki vključuje tudi amandma njegovega poslanskega kolega Mirka Zamernika o vračilu prekomerno vloženih sredstev v izgradnjo telefonije. Je pa prav tako vložen drugi predlog zakona poslanca Jakliča, ki predvideva vračilo sredstev le po tistih pogodbah, v katerih je na kakršen koh način predvideno vračilo vloženih sredstev. Kateri zakon bo sprejet, je seveda odvisno od poslancev oziroma državnega zbora.
Branka Mrak je pojasnila, da je šlo pred leti za nepovratno združevanje sredstev in da na osnovi takrat sklenje-
nih pogodb Telekom nima pravno-formalne podlage vračanja sredstev. Se pa za to lahko odloči država oziroma državni zbor, sprejme ustrezno pravno podlago oziroma zakon in tudi določi način vračanja. “Telekom po obstoječih pogodbah ni nič dolžan, žogica je na strani države. Razumem vaše zahteve, vendar jih naslovite na pravi naslov. Telekom lahko samo pomaga pri zbiranju podatkov,” je povzela svojo razlago Branka Mrak, Franc Sušnik pa je potrdil, da gre za izrazito politično vprašanje in moralno odgovornost države do svojih državljanov. Država ima sicer v Telekomu več kot 66-odsto-tni lastniški delež.
Vsi režijski odbori oziroma lokalne skupnosti so oblikovali zahtevo za vrnitev vloženih sredstev in jo poslali vladi, državnemu zboru in poslanskim skupinam. Tako zahtevajo, da se vsem pravnim in fizičnim osebam vrnejo vsa vložena sredstva v izgradnjo telefonije, zmanjšana za trenutni strošek priključka, ki trenutno znaša 50.000 tolarjev. Za čas od vlaganja do vrnitve sredstev naj se prizna odstotek obresti, ki ne sme biti manjši, kot so bile obresti na vezana sredstva nad enim letom. Obresti se obračunajo od 1. januarja v lem končanja del do izplačila sredstev. Zahtevek za vračilo dajo občine za svoje občane, sredstva pa se prav tako vrnejo prek občine. Za občane, ki so sredstva vlagali v nemških markah, je postopek isti, s tem da se vrednost marke prizna na dan vračila sredstev. Občani pa ne zahtevajo nujno denarja, zadovoljni bodo tudi z vračilom v lastniških deležih v Telekomu. Če se bodo sredstva vračala v delnicah, pa mora biti vrednost delnice nominalna. V tem primeru se sredstva ne obrestujejo. Zbrani na sestanku v Taboru so pozvali še druge režijske odbore oziroma lokalne skupnosti, ki so na enak način gradili telefonijo, da se pridružijo tem zahtevam, saj bodo tako uspešnejši v svojih prizadevanjih. Glede na to, da predstavnika uprave Telekoma ni bilo v Tabor, so ga pozvali, naj pripravi sestanek, na katerem mu bodo pojasnili svoje zahteve. K. Rozman
Predstavniki režijskih odborov in krajanov, ki so za telefonski priključek plačali nadpovprečno visoko ceno.
Brez pomoči se je težko rešiti iz sveta drog
Društvo staršev za pomoč mladini s sedežem v Žalcu je bilo ustanovljeno po dolgoletnih ugotovitvah, da odvisnost od nedovoljenih drog raste in uničuje mladostnike v Spodnji Savinjski dolini. Ustanovili so ga starši, ki so že občutili težo in bolečino odvisnosti prek lastnih otrok. Gre torej za skupnost staršev in mladostnikov, katerih cilj je boj proti narkomaniji. Društvo poleg mnogih aktivnosti v decembru skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec pripravlja razstavo o drogah z naslovom NE. Razstava bo od 7. decembra letos do 7. januarja prihodnje leto na ogled v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, spremljale pa jo bodo številne delavnice in pogovori s priznanimi strokovnjaki.
Predsednica društva staršev za pomoč mladini je Boba Kompoš, ki pravi, da se položaj v zvezi z uživanjem prepovedanih drog v Žalcu v zadnjem času ni izboljšal, ampak kvečjemu poslabšal. O številkah je težko govoriti, ker se število uživalcev drog ves čas spreminja. Dejstvo je, da je žarišče v Žalcu, vse bolj pa
se problem širi na ostale dele Spodnje Savinjske doline. Staršem zato priporoča: “Ko vam notranji glas prišepetava, da se z vašim otrokom nekaj dogaja, da se je spremenil in da morda uživa drogo, je pravi čas, da poiščete pomoč. Velikokrat se izkaže, da so slutnje resnične. Težko je priznati resnico in živeti z njo. V takih trenutkih se starši odzivajo zelo različno, nekateri so agresivni do odvisnika, drugi se umaknejo v depresijo ali celo sami zabredejo v odvisnost od alkohola in pomirjeval ... Vsekakor to ni čas, da vrže-te svojega otroka čez prag. Ne zavračajte ga in zavedajte se, da je odvisnost bolezen, otrok pa bolnik, ki potrebuje pomoč. Znašel se je v začaranem krogu, ki ga ustvarja droga. Ne prizadevajte si le zato, da se spremeni otrok, spremeniti se morate tudi vi in vsa družina. Pomagajte otroku krepiti samospoštovanje, kar je nadvse pomembno pri samem zdravljenju odvisnosti. Spremembe ne pridejo čez noč.” Starši se v okviru društva srečujejo v Bergmannovi vili v Žalcu vsak petek ob 17. uri. Društvo jim pomaga prebroditi začetno čustveno krizo, svetuje, komu naj se obrnejo po pomoč, zanje in za mladostnike
organizira pogovore s strokovnjaki, svetuje odvisnikom in organizira skupinska testiranja na morebitne okužbe, ki spremljajo uživalce drog. “V Žalcu smo že zaznali okužbe s hepatitisom B in hepatitisom C. Mladostniki, ki prihajajo na srečanja, so razdeljeni v tri skupine: v prvi so aktivni uživalci drog, v drugi so tisti, ki so vključeni v metadonski program, v tretji pa tisti, ki so že nekaj časa “čisti” oziroma ne uživajo prepovedanih drog. Srečanja mladostnikov so ob torkih in četrtkih.” Namen razstave je seveda, da čim več mladostnikov odvrne od droge, da je nikofi niti ne poskusijo. V času razstave bodo potekale številne delavnice, za osnovnošolce v dopoldanskem času, za starše in druge mladostnike pa v popoldanskem. Vodih jih bodo strokovnjaki: zdravniki, pedagogi, sociologi in kriminalisti. Spremljevalni program bo natisnjen v zloženki, razstavo pa naj bi sofinancirale vse občine v Spodnji Savinjski dolini in podjetja. Nasploh so finančna sredstva eden največjih problemov društva, pravi Boba Kompoš: “V programu za leto 2001 smo si zadah, da bomo pričeli z izdajanjem glasila za mlade, v katerem bo veliko zanimivih informacij zlasti
In ne pozabite! Ko si boste naposled lahko spet oddahnili in se bo izkazalo, da je vaš otrok na varnem - morda je samo malce eksperimentiral, kakor vodi mladostnika njegova naravna zvedavost in želja po spoznavi, ah pa je imel srečo, da ga je iz stiske privedla vaša ljubezen in dejavna skrb - tedaj ne pozabite, da v sosednji ulici, vasi, mestu, ravno tedaj preživljata hude trenutke druga mati in oče. Tedaj boste na vrsti, da vrnete tisto, kar so vam nesebično darovali: razumevanje, tiho pomoč in podporo v najtežjih trenutkih.
(iz knjige dr. Milana Kreka Moj otrok se drogira)
o tem, kako čim bolj koristno in ustvarjalno preživljati prosti čas, obravnavane bodo aktualne teme in podobno. Da bi uresničili ta cilj, potrebujemo vsaj dva računalnika in podporo podjetij ter občin. V imenu' društva se zahvaljujem vsem, ki so nam dosedaj že pomagali. To so: B&L Utrip, Petre d.o.o., TD Žana, Šetisk d.o.o., Vatra Commerce d.o.o., Občina Žalec, Občina Tabor, Občina Polzela, STV Žalec, Utrip Savinjske doline, Papirnica Lan in Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije.”
K. R.
NOTAR SREČKO GABRILO
Levstikova 15, Žalec
Cenjene uporabnike notarskih storitev OBVEŠČAM,
da smo se V PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA 2000, PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE. Novi poslovni prostori so v prvem nadstropju poslovne stavbe Banke Celje d. d., na Savinjski cesti 20, v Žalcu (nasproti trgovine Savinjka in bistroja Tanja). Vhod v notarsko pisarno je z Aškerčeve uhce.
Tel.: 03 / 571 73 90.
Upamo, da Vam bomo v novih prostorih lahko ponudili hitro in kvalitetno opravljeno notarsko storitev.
Za razumevanje se zahvaljujemo.
Srečko Gabrilo, notar
Uveljavljan e regionalnih interesov ne bo enostavno
Kar nekaj časa je že minilo od volitev poslancev v državni zbor, na katerih je Spodnja Savinjska dolina dobila dva poslanca. Anton Delak iz stranke DeSUS ima za sabo že en poslanski mandat, Franc Sušnik iz SDS pa si v teh dneh pridobiva svoje prve poslanske izkušnje. Pretekli ponedeljek smo se z njima pogovarjali o dogajanjih v državnem zboru in njunih pričakovanjih, ki jih imata kot poslanca.
Franc Sušnik je povedal, da je pričakoval podporo volivcev, za kar se jim seveda zahvaljuje. Kot nov poslanec si v Ljubljani šele pridobiva prve izkušnje, razmere, v katerih trenutno deluje državni zbor, pa so po njegovih besedah nevzdržne. Funkcijo župana bo odslej opravljal nepoklicno, nekoliko več dela in zadolžitev pa bo imel podžupan. Težav pri tem ne pričakuje, saj je bilo glavno delo že opravljeno, ko je bilo potrebno vzpostaviti delovanje občine. Franc Sušnik med tednom ne bo živel v Ljubljani, saj ne izpolnjuje pogojev za službeno stanovanje. Ob delu poslanca bo tudi član delovnih teles državnega zbora. “Sem član komisije za volitve, imenovanja in statutarne zadeve in bom član dveh odborov.”
Med prednostnimi nalogami državnega zbora, seveda po sestavi vlade, je po Sušnikovem mnenju priprava državnega proračuna za prihodnje leto. In koliko bo lahko kot poslanec uveljavljal interese regije? “Iz naše volilne enote je enajst poslancev, s katerimi smo se že sestali. Prepričan sem, če bomo znali premagati strankarske interese, da bomo lahko v državnem zboru uveljavili tudi interese regije.”
Na vprašanje, ali razmišlja o tem, da bo kariero poslanca nadaljeval po koncu svojega prvega mandata, Franc Sušnik odgovarja: “Glede tega sem povsem realen. Treba je videti, kako se bo zadeva odvijala oziroma koliko bom uspel zadovoljiti potrebe in pričakovanja volivcev v tem mandatu.”
Anton Delak delovanje državnega zbora že dobro pozna, v tem mandatu pa bo imenovan za enega od treh podpredsednikov državnega zbora: “Glede na to, da je šla naša stranka v vladno koalicijo in da se v koaliciji rešujejo tudi kadrovske zadeve, nam je pripadlo podpredsedniško mesto v državnem zboru. Organi naše stranke so se odločili, da naj bi bil podpredsednik jaz in pri volitvah o tem ni bilo nobenih problemov. Ta funkcija ni tako visoka, kot se zdi nekaterim. Res je častno, vendar hkrati izredno delovno mesto. V glavnem pomeni vodenje sej državnega zbora, kar je včasih zelo naporno. Prav tako bom član odbora za infrastrukturo, odbora in komisije za poslovnik, sem že član komisije za volitve
in imenovanja, bom pa tudi član komisije za ustavne spremembe.”
• 0 sestavljanju koalicije in dogovarjanju o vladi v primerjavi z dogajanjem izpred štirih let Anton Delak pravi, da zdaj to poteka zelo hitro. "Sedanja vladna koalicija je veliko močnejša kot tista pred štirimi leti, ko se najprej sploh ni vedelo, kdo ima glas več. Čeprav se komu morda zdi drugače, sestavljanje vlade poteka normalno, zakon o vladi je bil sprejet, tako da je potrebno počakati le še na začetek njegove veljavnosti. Kar se tiče zapletov glede razdelitve predsedniških mest oziroma vodenja delovnih teles državnega zbora pa sem nekoliko razočaran nad ravnanjem tako imenovane opozicije. Prizadevajo si, da bi dobili veliko več predsedniških mest kot jim pripada glede na volilni izid. Ravnanje opozicije se mi ne zdi ravno državotvorno.”
Po besedah Antona Delaka je težko napovedati, katerih zadev se bo državni zbor po oblikovanju vlade lotil najprej. Kolegij bo pregledal vse zadeve oziroma zakone, ki so že v postopku in se odločil, katere bo obravnaval prednostno. Nekaterih sploh ne bo obravnaval, ker njegovi predlagatelji niso več poslanci ali pa je tak dogovor koalicije. Iddi Delak meni, da bo glavna in zelo zahtevna naloga sestava novega proračuna, med točkami dnevega reda prvih zasedanj pa bo gotovo tudi evropska zakonodaja. Sprejemanje zakonov bo glede na moč koalicije lažje, verjetno pa se ne bo več ponavljala praksa iz zadnjega mandata, ko so nekateri poslanci mdi desetkrat razlagali svoja mnenja za govorniškim odrom.
in kaj pravi Anton Delak o uveljavljanju lokalnih oziroma regionalnih interesov v državnem zboru? “Bil sem povabljen v Celje na sestanek z vsemi poslanci pete volilne enote, ki pa se ga nisem mogel udeležiti, saj se je ravno takrat oblikovalo predsedstvo državnega zbora. Uveljavljanje regionalnih interesov -kljub enajstim poslancem ne bo enostavno. Velenjski poslanci zagovarjajo svojo, manjšo regijo. Korošci - trije volilni okraji - že imajo svojo regijo, ki jo predvideva celo zakon, čeprav še ni določeno, kakšne pristojnosti bodo regije sploh imele in kako se bodo financirale. Ostane le še nekaj poslancev, ki si bodo prizadevali za drugačno regijo. Absolutno je potrebno, da se določijo regije in da se nato poslanci sestanejo ter dogovorijo, kakšni so interesi regije, ki jih bodo zastopali v državnem zboru. Sem pa včasih kar nekoliko razočaran, ko poslušam nekatere, kako vehementno razlagajo, kaj vse bodo naredili. V državnem zboru prevladajo širši interesi in težko je uveljaviti interese regije. Razen, če se ti pokrivajo s splošnimi državnimi interesi.”	K. R.
november2000
Osrednje teme
Zemljiška knjiga - ozko grlo lastniških sprememb
Etažni lastniki so poravnali vse stroške vpisa stanovanj v zemljiško knjigo, vloge so pripravljene, zdaj pa čakajo v dolgi vrsti zadev v zemljiški knjigi.
Če še pred nekaj leti ni bilo pomembno, v čigavi lasti so zemljišča, stavbe in stanovanja, je zdaj povsem drugače. Pri urejanju takšnih in drugačnih zadev je potrebno dokazovanje lastništva, zato so še zlasti vsi lastniki nepremičnin, zainteresirani, da svoje lastništvo takoj vpišejo v zemljiško knjigo. Prav tu prihaja do velikih zaostankov, kar v zadnjem času zbuja veliko slabe volje tudi med etažnimi lastniki stanovanj, ki so upravljalcu že plačali vse stroške izpeljave postopka, vključno z vpisom v zemljiško knjigo, uradno pa so oziroma bodo lastniki šele takrat, ko bodo to lahko dokazali z zemljiškoknjižnim izpiskom.
Zaradi velikih zaostankov je župan občine Žalec pred dnevi sklical sestanek z upravnikom stanovanj, Sipro, ki upravlja z večino večstanovanjskih objektov v občini, in predsednico okrajnega sodišča v Žalcu, Jano Naglič - Jug, na katerem so se pogovarjali, kako odpraviti ozko grlo v zemljiški knjigi.
Lastniki zainteresirani za vpis
0 vpisovanju stanovanj v zemljiško knjigo je tehnični direktor Sipra, Zlatko Prislan, povedal: “Naše
podjetje je na željo stanovalcev oziroma etažnih lastnikov v več stanovanjskih objektih pristopilo k zbiranju interesa za vpis v zemljiško knjigo. Ker je več kot 90 odstotkov lastnikov izrazilo interes, da vpis poteka prek našega podjetja, smo v letu 1998 testirali vse službe, ki sodelujejo pri tem, da smo ugotovili, kako smo v občini pripravljeni, na vpis. Ocenjevali smo, da bo projekt stal okoli sto milijonov tolarjev, ki ga morajo sfinancirati etažni lastniki. Glede na obsežno nalogo nismo želeli, da bi vse breme prevzelo naše podjetje, ampak smo računah na upravno enoto, občino, zemljiško knjigo in kataster, da opravijo svojo nalogo. V lem 1998 smo sam postopek vpisa prizkusili na šestih stanovanjskih objektih, štirih v Žalcu in po enem na Polzeli in v Preboldu. Z rezultati smo bili zadovoljni, saj so vse službe odreagirale tako, kot smo se dogovorih. Nato smo pričeli s pobiranjem denarja za pokritje stroškov vpisa v zemljiško knjigo tudi za druge objekte in izbrali izvajalca te naloge. Izbrali smo ga prek javnega razpisa, na katerega se je prijavilo več ponudnikov. Na osnovi kompletnosti ponudbe smo se odločili za podjetje Constructa, ki je ponudilo izpeljavo vseh postopkov. Potrebna je bila odmera funkcionalnih zemljišč, pri čemer je bil postopek dogovorjen z občinsko upravo. Potrebno je bilo tudi usklajevanje lastništva objektov, ki so bih zgrajeni za trg, pa lastništvo ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, kar je bilo treba urediti z vmesnimi pogodbami. Odločbe o odmeri funkcionalnih zemljišč je izdajal upravni organ. Prav tako je bilo treba te objekte vrisati v katastrske načrte.
Sledila je izdelava tako imenovanih etažnih načrtov in nato priprava kompletnih vlog za vpis v zemljiško knjigo.”
In kakšen je bil strošek tega postopka na etažnega lastnika? “Izvajalci, ki so se prijavili na razpis, so ponudili različne cene, niso pa vsi v ceno vračunali stroškov vseh postopkov, potrebnih za vpis. Nekateri so ponudili različne cene za objekte, v katerih je do sto in nad sto stanovanj. Ker smo želeh, da se vpis izvede čim prej, smo izbrali podjetje, ki je prevzelo vse postopke, in se dogovorih za enotno ceno, ne glede na vehkost stanovanja in stanovanjskega objekta. Za stanovanjski fond na območju nekdanje občine Žalec, v katerem imamo tri tisoč stanovanj, je cena 34.000 tolarjev z davkom na etažnega lastnika.”
Težav s tem, da etažni lastniki ne bi bih pripravljeni sodelovati pri vpisu svojih stanovanj v zemljiško knjigo, Sipro ni imel. Le malo lastni-kvo ni pristopilo k vpisu oziroma plačalo stroškov le-tega. Do težav pa je prišlo na sodišču oziroma pri vpisu v zemljiško knjigo. Zlatko Prislan je povedal: “Naše podjetje, ki je koordiniralo omenjene postopke, izvajalec na terenu, občinske službe, upravna enota in geodetska uprava so normalno odigrah svojo vlogo. Pripravljen je predlog za vpis večjih stanovanjskih objektov v zemljiško knjigo, s tem da je bil prvi vpis za nekaj stanovanjskih objektov v Žalcu z okoh petsto stanovanji že izvršen in so stanovalci že prejeh sklep o vpisu v zemljiško knjigo. Za več kot tisoč stanovanjskih enot pa imamo pripravljeno celotno dokumentacijo, ki čaka, da se sproti dela na zemljiški
knjigi, ki zaradi vehkega interesa lastnikov operativno ne zmore takšnega obsega dela. Etažni lastniki so že poravnah stroške vpisa, Sipro je prav tako poravnal vse pogodbene obveznosti do izvajalca, zadeve so na papirju pripravljene, fizično pa vlog ne moremo predati na zemljiško knjigo, ker jih zaradi takšnega števila vlog ne sprejmejo. Kot vemo, zakon določa, da naj bi bih vsi zem-ljiško-knjižni predlogi vloženi na zemljiško knjigo do konca leta 2000, česar smo se mi držah. Kaže, da se predvidene sankcije zaradi neupoštevanja tega roka ne bodo izvajale, kljub temu pa želimo, da se to čim prej uredi, da ljudje dobijo sklepe in da se postopek vpisa zaključi.”
Kadrovske težave in bolniške
Predsednica okrajnega sodišča Jana Naglič - Jug v Žalcu glede vehkega števila nerešenih vlog na zemljiški knjigi pojasnjuje: “V okrajnem sodišču v Žalcu imamo sistematizirane štiri zemljiško-knjižne referente in eno vpisničarko. V Savinjski dolini je promet z nepremičninami zelò velik, zato se srečujemo z zelo velikimi porasti pripada zadev, celo v poletnih mesecih, ko je čas dopustov. V času sodnih počitnic, od 1. julija letos do 31. avgusta, je prišlo na novo v reševanje kar 529 zadev, v juniju pa 309. Na dan sestanka z županom je bilo pripadlih 2862 in 2566 nerešenih dnevnih številk. Glede etažne lastnine pa moram reči: Sipro je prvi predlog za vpis vložil 9. septembra leta 1997. Rešenih je bilo že 30 zemljiško-knji-žnih vložkov za 692 stanovanj.
Trenutno je nerešenih še 31 predlogov za vpis, ki so že na sodišču, pri tem ne gre le za vloge Sipra, ampak tudi vloge drugih uporabnikov oziroma lastnikov stanovanj. Zadeve se rešujejo, vendar pa imamo vehke kadrovske težave in probleme zaradi bolniških staležev.
Ob tem smo dobili še nekaj drugih nujnih nalog. Na predlog evidenčnega oddelka Vrhovnega sodišča moramo do 1. decembra vpisati v DR vpisnik vse nerešene zadeve. Ta predlog je prišel v začetku oktobra. V elektronski obliki je potrebno vpisati vse zaostale predloge, kar se nanaša tudi na vključevanje države v Evropsko unijo. Zemljiško-knjižna referentka, ki je prevzela to delo, je medtem zbolela. Dodatna naloga je informatizacija zemljiške knjige. Kljub izobraževanju poteka delo z računalniki počasneje kot prej. Iòdi ta naloga je prednostna in posledica našega vključevanja v Evropsko unijo. Dejstvo je, da je od 8. novembra letos v zemljiški knjigi popolna kadrovska zasedba in se bodo predlogi reševali. Poudariti je potrebno, da se zemljiško-knjižni predlogi po zakonu o zemljiški knjigi obravnavajo po načelu vrstnega reda, kot so bih vloženi. Za prednostno obravnavo posamezne vloge mora biti predsednici sodišča podana posebna utemeljitev.”
Na sestanku, ki ga je 13. novembra letos sklical žalski župan, je bilo dogovorjeno, da bo s 1. decembrom imenovana oseba, ki bo delala izključno na vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo, je povedal Zlatko Prislan. Po besedah vodje oddelka za okolje in prostor občine Žalec Aleksander Žolnir, je občina priprav-
ljena sofinancirati zaposlitev še enega referenta, če bo sodišču odobrena dodatna zaposhtev. Vendar to ni tako enostavna rešitev, pravi Jana Naglič: “Predlagana je bila zaposhtev še enega zemljiško-knjižnega referenta, pri čemer bo občina izpostavila problem vpisovanja etažne lastnine v zemljiško knjigo za celotno občino. Na podlagi takšne ugotovitve bom ministrstvu za pravosodje predlagala povečano sistematizacijo za eno delovno mesto referenta. Vendar pod pogojem, da bodo zagotovljeni tudi prostori. Dejstvo je namreč, da na 56,58 kvadratnega metra, kolikor je prostora na zemljiški knjigi, dela pet ljudi, s petimi računalniki in za 50 katastrskih občin približno 500 zemljiškimi knjigami. Takšni delovni pogoji so neustrezni, kar je ugotovila tudi skupina evidenčnega oddelka vrhovnega sodišča, ki je bila julija letos pri nas na pregledu. Vodja tega oddelka vrhovna sodnica Alenka PuHovec, je o tem obvestila ministrico.”
Jana Naglič - Jug je še povedala, da dodatni prostori za zemljiško knjigo ne morejo biti drugje kot na sodišču. Žalsko sodišče si že dalj časa prizadeva za presehtev katastra oziroma geodetske uprave, ki sodi pod ministrstvo za okolje in prostor, s čimer bi dobili dodatne prostore. Ah bo ministrstvo za pravosodje odobrilo dodatno zaposhtev v žalski zemljiški knjigi, bo mogoče dobiti zemljiškoknjižnega referenta (opravljen mora imeti tečaj za informatizacijo zemljiške knjige, vsa sodišča pa so ta čas zatrpana s tem delom), in ah bo poskrbljeno za dodatne prostore, tako še vedno ostajajo odprta vprašanja.
K. Rozman
• ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA •
Anketa o delu in načrtih savinjskih turističnih društev
Turizem je gospodarska panoga, za katero radi rečemo, da bi glede na naravne danosti Slovenije morala postati paradni konj slovenskega gospodarstva. Veliko je že bilo narejenega v tej smeri, vendar še zdaleč premalo, da bi se to kaj kmalu, če se kdaj sploh bo, tudi uresničilo. Glavne niti so v rokah države, vendar brez prizadevanja lokalnih skupnosti in mnogih drugih subjektov tega ne bo mogoče zadovoljivo uresničiti. Da bodo turisti radi prihajali v naše kraje, da se bodo med nami prijetno počutili in se vračali, pa je pravzaprav odvisno od vseh nas, ki živimo na določenem območju. Slogan Ilirizem smo ljudje je zato še kako resničen. Ob vsem omenjenem ne gre pozabiti na turistična društva, ki v veliki meri počno marsikaj, kar bi bil lahko, ali pa že tudi je, dober turistični produkt, na katerega se oziroma se še bodo lahko naslonili tisti, ki strmijo k večjim ciljem.
In kaj je Usto, s čemer se lahko pohvalijo turistična društva? Kako so zadovoljni z letošnjimi aktivnostmi in kaj načrtujejo v prihodnjem letu, lahko preberete v anketi, ki smo jo naredili med nekaterimi predsedniki oziroma predstavniki turističnih društev v Spodnji Savinjski dolini.
Toni Ramšak, predsednik TD Braslovče: “Lahko rečem, da smo v tem
Toni Ramšak
letu realizirah vse tiste aktivnosti, ki smo si jih zadah s planom za to leto. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo zelo uspešno izpeljali tri naše večje tradicionalne prireditve, in sicer salamiado, Dan hmeljarjev in kožuhanje na naši brunarici. 0 njej lahko povem, da smo imeli najmanj enkrat na teden zasedene njene kapacitete z raznimi zaključki, sindikalnimi pikniki in podobnim. Investicija v brunarico je že pokrita, hkrati pa zaradi nje ni potrebno več moledovati za vsak tolar za delovanje društva. V tej smeri bomo gradili svoje delo tudi v bodoče. Ohranjali in še obogatili bomo naše tradicionalne prireditve, povečali ponudbo na jezeru skupaj z vsemi, ki so zajeti v ta projekt, in s tem v naš kraj pripeljali čim več turistov."
Milena Miklavc, predsednica TD Prebold: “Prebold ima bogato turistično tradicijo, saj je bil poznan kot turistični kraj že med obema svetovnima vojnama.
Tako je bilo tudi še pred kakšnimi 15. leti, danes pa je podoba precej klavama. Marsikaj je bilo v preteklosti v tej smeri zgrešenega in danes imamo kot dediščino zaprt in razbit hotel in v ne preveč obeta-
Milena Miklavc
vnem stanju tudi ostalo turistično infrastrukturo, kot je nekdanji kamp, bazen in še kaj. Nekako uspešno ah neuspešno se je v vseh teh letih gibalo tudi delovanje turističnega društva. S tem, kar smo postorili v zadnjem obdobju, nikakor nisem zadovoljna. Bilo pa je nekaj aktivnosti, ki so izstopale in opozarjale nepoznavalce, da društvo le dela. Pri tem bi posebej izpostavila H. turistični piknik, ki je bil organizacijsko dobro izpeljan in odmeven. Škoda je, da se ga ni udeležilo več domačinov, ki bi ga morah vzeti za svojega in se ga vsaj udeležiti, če že ne aktivno sodelovati. Upam da bo prihodnje leto bolje.”
Metka Vočko, TD Šempeter: “Z
letošnjo turistično sezono smo kar zadovoljni, saj se je trend upadanja obiskovalcev jame Pekel in nekropole zaustavil. Obisk smo glede na lansko sezono celo povečali za okrog 10 %. Prihodnje leto računamo še na boljše rezultate, saj nameravamo izpeljati nekatere akcije, ki naj bi prispevale k povečanju števila obiskovalcev tako v jami kot nekropoli. Letošnje prireditve so bile uspešne, zato tudi v naslednjem letu načrtujemo prireditev Iz pekla do nebes, kakšen koncert in še kaj. Letos nas čaka še en zanimiv in zahteven projekt. V času božični praznikov bomo v jami Pekel skupaj z župnij-
Metka Vočko
skim uradom Šempeter in njihovo mladinsko skupino ter nastopajočimi pevskimi zbori izpeljali prireditev Božična skrivnost v jami Pekel. V prihodnjem letu nas čaka še praznovanje 30-letnice odprtja jame za obiskovalce in 40-letnica delova-
nja društva. Skratka, dela nam res ne bo manjkalo.”
Boža Kos, predsednica TD Gomilsko: “Smo najmlajše turistično društvo v naši dohni. Stari bomo komaj leto dni. Kot predsednica lahko rečem, da sem z vsem, kar nam je uspelo v tem kratkem času narediti, zelo zadovoljna, čeprav vem, da bi kakšna stvar bila lahko še bolje izpeljana. Med akcijami, ki smo jih imeli, bi omenila čiščenje obrežij voda v naši KS, sodelovanje na sejmu Alpe-Adria, kresovanje in Teden vesele jeseni na Gorniškem, ki je bil zelo dobro sprejet in obiskan. Precejšen zalogaj je za društvo pomenila postavitev panoramske table. Za letos imamo skupaj s konjeniškim društvom Mustang v programu še tradicional-
Boža Kos
no žegnanje konj na Štefanovo in družabni večer v pričakovanju novega leta na prostem, ki bo v središču Grajske vasi. V
program za prihodnje leto bomo zapisah vse letošnje prireditve in aktivnosti in dodah pa kaj novega...”
Janez Mak, član odbora za turizem v občini Tabor: “V naši občini še nimamo turističnega društva, zato vse aktivnosti v zvezi s turizmom potekajo v okviru občine oziroma odbora za turizem. V občini vidimo dobre možnosti za razvoj turizma predvsem v okviru projekta Celostni razvoj podeželja in vasi. Če nam bo uspelo v tej smeri, bodo postavljeni dobri temelji za to, da v prihodnosti del dohodka zagotovimo tudi iz naslova turi-
Janez Mak
zrna. Žal izgledi za enkrat niso najboljši, saj se trem prijavljenim kmetijam letos ni uspelo uvrstiti v program CRPOV. Kako je v celoti, a trenutek še ne vem. Glede prireditev bi bilo prav, če bi omenil tradicionalni Šentjurski sejem, nočni tek za pokal občine Tabor, prireditev ob obletnici ustanovitve samostojne občine in Veseli december...”
D. Naraglav
N»
AVTO HIŠA
d.o.o.	"Sfjj^'Yi
Migojnice 140, 3302 GRIŽE - j£^StT=-'Jm*M
tel.: 03 / 57-18-222 GSM: 041 629 093
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure
UGODNI BANČNI KREDm DO 5 LET BREZ POLOGA
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
ZIMSKE PNEVMATIKE ŽE OD 6.300 SIT DALJE Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, oddelek za kmetijsko svetovanje, je za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah celjske regije in na Koroškem pripravil dvodnevno učno delavnico z naslovom Naša kakovostna komunikacija - pot do uspešnosti turistične kmetije. Delavnica je bila na turistični kmetiji Pri Mlinarju v
Gotovljah.
Nada Mulej Iz Andragoškega centra Slovenije je udeležence seznanila, kako vzpostaviti prvi stik z gosti in kako se predstavimo, kako. se ugotovijo prednosti in posebnosti kmetije ter kreativno iskanje idej za čimbolj smiselno uporabo naravnih in kulturnih danosti; kako prepoznati potrebe in želje različnih gostov in kako zbirati ideje za njihovo animacijo. Govorila
je o vsakdanji komunikaciji z gosti in skrbi zanje, načinu vsakdanjega in občasnega obveščanja gostov z zanimivostmi in posebnostmi kmetije in okolja, o predstavitvi kulinaričnih posebnosti ter krajevnih in regionalnih posebnosti. Nazadnje so obdelali še pripravo individualnega načrta ukrepov z uporabo pridobljenega znanja.
T. Tavčar
Udeleženci učne delavnice
Srebrna plaketa gostišču Štorman
Na 47. zboru slovenskih gostincev v Krajnski gori so med drugim pripravili tudi tekmovanje v pripravi pogrinjkov. V hudi konkurenci je gostišče Štorman prejelo srebrno plaketo. Pogrinjek so pripravili Rok Černelč, Ivo Kreps in Sabina Vrenc -Černelč. Priznanje je sprejel vodja hotela Štorman iz Celja Rok Černelč (na posnetku).
JR.
Podelitev jubilejnih nagrad
V Tekstilni tovarni Prebold se, tako kot v večini tekstilnih podjetij, ta čas ubadajo s problemi, kako zagotoviti nemoteno proizvodnjo, povečati prodajo, se znebiti zalog, biti konkurenčni in hkrati zagotavljati redne plače okrog 600 zaposlenim.
Za sedaj še nekako uspevajo, kar je zasluga številnih ukrepov, tudi nesimpatičnih, kot je povišanje normativov. Povečali so odprodajo zalog, pridobili nove strokovne sodelavce, uvedb
nove proizvodne programe višjega cenovnega razreda in podobno. Hkrati s tem so popolnoma obnovih telefonijo, ki je ena izmed predpogojev za uspešno uvajanje informatike v vseh poslovno-proizvodnih obratih. Tako bo mogoče s pomočjo računalnikov, ki bodo nameščeni v vsakem obratu, kontrohrano voditi proizvodnjo. Sledenje le-te je sicer dobro zajeto že s pridobitvijo certifikata kakovosti 9001, sedaj pa bo bistveno boljše. Zlasti bo mogoče hitro ugotoviti, kakšni so stroški na enoto proizvoda
in temu primemo bo tudi ukrepanje.
Lepša stran vseh problemov pa so za zaposlene jubilejne nagrade za 10, 20 ah 30-letno delo v podjetju. Včasih so jih podeljevati enkrat letno, sedaj pa že nekaj časa vsak mesec na plačilni dan, ker je tako finančna obremenitev razporejena preko celega leta. V povprečju na mesec podelijo okrog 5 do 8 jubilejnih nagrad. Pri zadnji je bilo šest dobitnikov nagrad, katere je izročil direktor podjetja Vinko Žohar.
D. N.
Direktor TT Prebold Vinko Žohar med podeljevanjem jubilejnih nagrad
Ob petju, glasbi ter prikazu starih običajev je bilo ta dan še posebno prijetno stopiti v blagovnico in vsaj za nekaj trenutkov doživeti čar nekdanjih zimskih večerov.
Ob domačem ognjišču
V blagovnici ERE - Agrine v Žalcu so pred kratkim poskrbeli za prijetno novembrsko sobotno dopoldne. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Ob domačem ognjišču, so predstavili proizvodni program podjetja Plamen oziroma njihove peči in štedilnike na trda goriva. Ob tej priložnosti je potekalo žrebanje kupcev, ki so v zadnjih treh mesecih kupovali
te izdelke.
Prireditev je bila za vse, ki so to soboto obiskati blagovnico, kar majhno presenečenje. Za to so poskrbele Vesele babice iz Šmartnega ob Paki, ki so z glasbo in petjem pričarale prijetno domačnost. S prikazom starih običajev, ki so zaznamovati dolge zimske večere, pa so vse skupaj dopolnjevale članice Aktiva kmečkih žena s Ponikve. Slednje so postregle obiskovalce tudi z izvrs-
tnim domačim pecivom in pijačo. Predlo in pletlo se je, izdelovala se je metla iz brezovih šib in še marsikaj drugega je bilo mogoče videti to dopoldne. Predvsem pa je bilo dosti pesmi in glasbe.
Ob vsem tem pri starejših kupcih ni manjkalo nastolgije za časi in življenjem, ki so jih zaznamovati zimski večeri ob prijetno zakurjenih krušnih pečeh.
D. N.
Odlok o ITO zavrnjen
V Slomškovem domu na Ponikvi je bila minulo sredo 2. razširjena seja upravnega odbora Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Na seji so obravnavali predlog odloka o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije, predlog finančnega plana za leto 2001, podana pa je bila tudi informacija o novoletnih prireditvah in delu turistično informativnega centra.
Udeležence sestanka, med katerimi je bil tudi župan občine Polzela Ljubo Žnidar, je pozdravil predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, ki je predstavil njihovo krajevno skupnost in razvoj Ponikve v zadnjih desetih letih. V nadaljevanju je vodenje sestanka prevzela predsednica TZ SSD Ivica Čretnik.
Največ besed je bilo namenjenih obravnavi osnutka odloka o ustanovitvi ITO. Slednjo naj bi s tem odlokom ustanovilo vseh šest občin Spodnje Savinjske doline za načrtovanje in pospeševanje razvoja turizma, organiziranje in izvajanje promocijskih in informativnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini z namenom pospešitve in trženja turističnih storitev na domačem in tujih trgih ter za sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in po svetu. V predlogu odloka je zapisano, da LTO zagotavlja izvajanje dejavnosti pospeševanja turizma na področju Spodnje
Savinjske doline skladno s 1. členom zakona o pospeševanju turizma. Glede na to, da je na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem na eni in Hiristični zvezi na drugi strani precej različnih stališč o organiziranosti ITO, ker se zahteve obeh razlikujejo in ker je tudi v predlogu odloka zapisanih nekaj prajjio vprašljivih formulacij, so se na seji odločiti, da sprejemanje odloka odložijo. Do konca januarja naj bi v občinah še enkrat preučiti možnosti, želje in hotenja v zvezi z LTO ter se nato v skladu z zakonom o pospeševanju turizma Slovenije odločiti, kakšna LTO je najbljižja njihovim željam in interesom.
Na seji so sprejeti tudi sklep, da se v začetku decembra skliče sestanek vseh turističnih društev Spodnje Savinjske doline, na katerem bodo
predstaviti plan aktivnosti za leto 2001 ter ga medsebojno uskladiti. Večje prireditve in aktivnosti bo tako mogoče bolje in lažje izpeljati. Skleniti so, da TZ SSD povabi na delovni sestanek vse turistične agencije, ki delujejo v dolini, in jim predstavi možnosti trženja turističnih produktov, ki jih dolina že ima oziroma bi jih v prihodnje imela. Namen tega je zainteresirati agencije, da začnejo v dolino privabljati in voziti turiste od drugod in ne le obratno. Z njihovo pomočjo bi se lahko vsaj delno zaustavila reka turistov, ki dnevno drvi skozi dolino.
Ob zaključku sestanka so udeležencem predvajati video posnetek tradicionalne turistično-etnografske prireditve Kmečko popoldne pod lipo, aktiv kmečkih žena je poskrbel za kulinarične in pivske užitke, ljudske pevke, brez katerih skorajda ni več nobene prireditve v kraju, pa so s svojim nastopom prispevale k dobremu razpoloženju. D. Naraglav
Aškerčeva 4a, 3310 Žalec Žalec Tel.: 03/713-53-00, faks: 03/5715-390
MATRIČNI TISKALNIK	00 29.999 SIT
LASERSKI TISKALNIK	00 39.999 SIT
CD ROM ATARI 40 X	00 9.774 SIT
INJEKT barvni tiskalnik	00 19.999 SIT
ARC ZAŠČITE	00 4J50 SIT
IBM PC OD 109.999 SIT IBM APTIVA komplet (iz TV reklame) 199.990 SIT
Vse cene so brez davka. Cene veljajo za takojšnje plačilo
november2000
Podjetništvo
Do uspešne turistične kmetije
Savinjske doline
Podjetništvo
november2000
11
Hmezad export-import gre po začrtani poti
Nadzorni svet Hmezad export-importa Žalec d. d. je pretekli torek na seji obravnaval program uprave podjetja, ki ga je sprejel z določenimi dopolnitvami. Kljub temu pa je v skladu z 2. točko 250. člena Zakona o gospodarskih družbah razrešil dosedanjo upravo, ker ni delovala usklajeno in timsko, ni skupaj pripravljala gradiva, ni vzpostavila pravega sodelovanja z direktorji zadrug, proizvajalci hmelja, delavci podjetja ter tudi zaradi spremljanja odzivov na odnose s tujimi kupci.
Hmezad export-import, d. d. ima trenutno odkupljenega hmelja okoli 1050 ton, ocena najave pridelka pa je 1135 ton. Nekateri hmeljarji niso spoštovali pogodbenih obveznosti in so del pogodbeno vezanih količin že odprodali ostalim slovenskim zasebnim kupcem. Nadzorni svet se ni odločil za zaupnico upravi, ker je bilo iz razprave in ugotovitev članov sveta ugotovljeno, da ni garancije za
uspešno nadaljevanje poslovanja Hmezad export-import in reahzacije zastavljenega programa.
Hmezad export-import ima prav tako kot pridelovalci hmelja zaradi suše vebk izpad pridelka in s tem dohodka. Vendar pa bo zaradi narave poslovanja podjetja, kjer se v tekočem bilančnem letu prepletata dva letnika, poslovanje v normalnih mejah in se bo obstoječa izguba zadnjih let po' programu sanirala. Podjetje trenutno nima nobenih kreditov in je hkvidno. Avansi in preostalo plačilo hmeljarjem za leto 2000 je zagotovljeno, tako kot smo hmeljarje že pisni) obvestili.
Nadzorni svet je za določen čas oziroma tri mesece izmed svojih članov za direktorico - predsednico uprave gospo Martino Zupančič, univ. dipl. agr.. Nadzorni svet pa je takoj pristopil k iskanju novega predsednika - direktorja z rednim mandatom, je v imenu nadzornega sveta povedal njegov predsednik Rudi Trobiš.
K. R.
Podjetniške gazele in največja podjetja
Revija Gospodarski vestnik vsako leto oblikuje lestvico petsto najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, ki je oblikovana na osnovi podatkov agencije za plačilni promet. Med najpomembnejšimi kriteriji za sestavo lestvice je rast čistih prihodkov od prodaje v zadnjih petih letih.
Na lestvico se je s širšega celjskega območja uvrstilo 45 podjetij, največ iz Celja. Med njimi sta najvišje, na desetem mestu Avtocenter Celeia in Posest na enajstem. Iz Žalca se je na lestvico uvrstilo šest gazel, najviše ponovno Caffe Tropic, ki je letos na 50. mestu. Na lestvici so tudi Kameraj Export Import, MB Dohnar, Arka Import Export, Hmezad trgovina
Žalec in Seba. S Polzele sta na lestvici dve, iz Petrovč, Prebolda in Braslovč pa po eno podjetje.
Sicer pa Gospodarski vestnik objavlja še druge lestvice, na primer lestvico 300 največjih slovenskih podjetij po prihodkih v letu 1999 (vir podatkov je Agencija za plačilni promet, podatki so nerevidirani in nekonsolidirani). Nanjo sta izmed podjetij iz Spodnje Savinjske doline uvrščeni le Mlekarna Celeia, d.o.o., iz Arje vasi na 129. mestu in Tovarna nogavic Polzela, d.d., na 284. mestu. Na lestvici 300 najuspešnejših podjetij po čistem dobičku v letu 1999 (isti vir) pa je na 87. mestu Tara, d.o.o., Šempeter, na 287. mestu pa Schiedel Dimniški sistemi, d.o.o., Prebold.	K. R.
Elektro Krašovec a
'EK,
4K4K
TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM
Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec tel: 30 ! 710 2S 26, faks: 03/571 5717
Tja bolj prazničen in slovesen prehod v novo tisočletje
Regionalni razvojni program
Ena izmed treh regij v Sloveniji, ki so bile oblikovane poskusno, je Savinjska statistična regija. V okviru te regije je v izdelavi Regionalni razvojni program, ki bo krovni dokument za vse ostale regijske in lokalne programe. Nosilec priprave tega programa je Regionalna razvojna agencija Celje. K pripravi programa je pristopilo 29 občin, za njegovo izdelavo pa je bil izbran Center za mednarodno konkurenčnost. Sredi novembra so bile analitične osnove programa predstavljene tudi v Žalcu.
Na prestavitev so bili povabljeni predstavniki vseh spodnjesavinjskih občin, upravne enote, ustanov, zavodov, skladov, zbornice zasebnega gospodarstva in večjih podjetij. O pomenu priprave regionalnega razvojnega programa sta najprej spregovorili koordinatorica partnerstva Spodnje Savinjske doline oziroma Razvojne agencije Savinja Danica ezovšek Korent ter vršilka dolžnosti
naše doline in hkrati nosilec priprave ‘'subregionalnega razvojnega programa Spodnje Savinjske doline” z Regionalno razvojno agencijo Celje dogovorila tak pristop k pripravi razvojnega dokumenta, ki omogoča široko vključevanje vseh zainteresiranih v fazi priprave in tudi v fazi uresničevanja strategije.
Trenutno za partnerstvo Spodnje Savinjske doline oblikujemo odbore za štiri ključna razvojna področja, katerih naloga bo oblikovanje razvojnih programov in projektov posameznega področja in sicer: za podjetništvo, ki vključuje veliko in malo gospodarstvo ter turizem, za podeželje, za okolje in prostor ter za razvoj človeških virov, ki vključuje področje zaposlovanja, izobraževanja in sociale. Po en predstavnik vsakega odbora bo v skupnem projektnem svetu partnerstva sodeloval pri pripravi “subregionalnega programa”, hkrati pa bo sodeloval v ustreznem odboru za svoje področje na ravni celotne statistične Savinjske regije.
Oblikujemo tudi sestav skupnega
direktorice Regionalne razvojne agencije Celje Alenka Hren, ki je povedala, da je Savinjska statistična regija zelo raznolika, zato je bilo oblikovanih pet tako imenovanih partnerstev. Osnovni organ regijske razvojne strukture je programski odbor regije s štirimi programskimi pododbori.
Regionalni razvojni program bo ključni dokument regije, saj bodo državnih in evropskih sredstev za spodbujanje, regionalnega in lokalnega razvoja v prihodnje deležni le tisti projekti, ki bodo v skladu s tem dokumentom. S tem bo zagotovljen hitrejši razvoj regije. Regionalni razvojni program bodo pred njegovo veljavnostjo potrdili še vsi občinski sveti občin, ki so pristopile k njegovi pripravi, bo pa dolgoročen in se bo v prihodnosti tudi spreminjal oziroma dopolnjeval. Podrobneje so njegove analitične osnove v Žalcu predstavih izdelovalci oziroma sodelavci Centra za mednarodno konkurenčnost: mag. Miran Zager, dr. Janez Zupanec in Tina Brajnik.
O regionalnem razvojnem programu je Danica Jezovšek Korent povedala: “Regionalni razvojni program, ki ga pripravljamo, mora biti osnova in hkrati rezultat razvojnih načrtov ožjih območij - razvojnih partnerstev, kakršno je tudi partnerstvo šestih občin na območju Spodnje Savinjske dotine, uresničevati pa ga bomo s konkretnimi razvojnimi projekti.
Razvojna agencija Savinja je zato kot koordinator priprave regionalnega razvojnega programa za območje
projektnega sveta, v katerem bodo zastopane vse občine in kot že rečeno vsa področja razvoja ter strokovnjaki. Njegova naloga bo izdelati dokument “subregionalnega razvojnega programa”, ki bo predložen v obravnavo in sprejem najprej programskemu svetu Razvojne agencije Savinja, nato pa tudi občinskim svetom vseh šestih občin. Predstavnik projektnega sveta, ki ga bo pooblastil programski svet naše agencije, bo kot član regionalnega programskega odbora sodeloval tudi pri oblikovanju in uresničevanju skupnega regionalnega razvojnega programa Savinjske regije. V želji, da bi skupni razvojni dokumenti odražati konkretne razvojne interese našega okolja vabimo vse, ki želite aktivno sodelovati in soodločati pri njihovem nastajanju, da nam to sporočite in se vključite v prej našteta delovna telesa!”
K. R.
Drobižek za malčke
Prva komisijska prodajalna z otroškimi oblačili
Otroci hitro rastejo in še zlasti v najnežnejših letih prerastejo oblačila in drugo opremo, prej, preden so ta obrabljena. Ker imajo družine manj otrok, tudi bratci in sestrice pogosto ne potrebujejo več oblačil. Kaj storiti z drobcenimi oblačilci, otroškimi zibelkami in drugo otroško opremo, ko jih naš otrok ne potrebuje več? In po drugi strani - zakaj kupovati vso novo opremo za dojenčke, ki je pogosto nerazumljivo draga? $ takšnimi vprašanji se je srečala tudi Jerica Strgar in sklenila, da bo v Žalcu odprla trgovino z rabljeno otroško opremo in obla-
čili. V začetku novembra je tako na Šlandrovem trgu 21 (za Kavalom) odprla vrata trgovina Drobižek.
Samostojna podjetnica Jerica Strgar iz Žalca je lastnica firme VARIO za poslovne storitve, posredovanja in trgovino. Drobižek je namenjen prodaji in odkupu rabljene otroške opreme in oblačil ter oblačil za bodoče mamice. Zaenkrat oblačila, opremo in obutev sprejemajo v komijsko prodajo, če pa bo za določene stvari veliko. povpraševanje, potem jih bodo tudi takoj odkupili.
Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
ep
GostiCna Kropivšek, Vransko, 3305 VRANSKO Telefon: 03 / 572 55 80
NUDIMO VAM JEDI PO NAROČILU IN OKUSNO DOMAČO HRANO
•	NEDELJSKA KOSILA
•	DOMAČE HIŠNE SPECIALITETE
•	OKUSNE MALICE
PROSTORI SO PRIMERNI ZA POROKE, RAZNE OBLETNICE, V DECEMBRU PA ZA NOVOLETNE ZAKLJUČKE.
Telefon: 03/572 55 80 Vljudno se priporočamo
GostiCna Kropivšek VRANSKO
SWE & SLO COMMERCE Đ. O. O. VAM PREDSTAVLJA
VRTNE UTE »JANEZ«
Za orodje Priročno skladišče Za shranjevanje povrtnin ...
SISTEM MALIH
JEKLENIH
ZGRADB
Vikendi
Pisarne
Garaže
Trgovine
VSE INFORMACIJE NA NASLOVU AU TEL. ŠT.
SWE & SLO COMMERCE D.O.O. Trnava 5/a, 3303 Gomilsko TeL: 03^700 05 00, faks: 03/700 05 01 PE Kopen TeL/faks: 05/639 42 33
november2000
Obvestila
• AKTI ALNO • AKTI ALNO • AKTUALNO • AKTU ALNO • AKTU ALNO » AKTUALNO »|
PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V DECEMBRU 2000
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča:
Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za investicijske kredite za mlade podjetnike (Uradni list RS, št.94); predmet razpisa je dodeljevanje subvencij za investicijske kredite za mlade podjetnike pri naložbah v opremo ali v nov program. Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih Zakona o razvoju malega gospodarstva in spadajo v skupino mladih podjetnikov. Za mlade podjetnike štejejo podjetniki do preteka deset let po končanem šolanju na katerikoli izobrazbeni stopnji. Merila za ocenjevanje so: sodobna tehnologija in inovativnost, izvozni vidik, obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev, vpliv na okolje ter dobiček na zaposlenega.
Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev. Popolne vloge se sprejemajo do vključno vsakega sedmega v tekočem mesecu. Dodatne informacije na tel. (02) 234-12-74, (02) 234-12-72,.
OBVEŠČAMO IN PRIPOROČAMO!
-	Sklad dela Savinjske regije vabi vsa podjetja, ki zaradi težav v poslovanju načrtujejo presežke delavcev, da nam to sporočijo!
-	Še naprej vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljajo o dvigu kvalitete svojega poslovanja in želijo pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite !
-	Vsi, ki v svojem okolju želite uvajati nove oblike dela kot pomemben vidik zagotavljanja konkurenčne prednosti ste vabljeni na delovno srečanje v Velenje, v sredo 06.12.2000, hotel Paka od 9 30 do 16.00. ure, na temo E - delo kot del mrežne ekonomije. Srečanje je organizirano v okviru projekta "Uvajanje dela na domu in dela na daljavo", ki ga sofinancira Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Prijava je možna tudi preko spletne strani, kotizacija 6.600, 00 SIT (DDV vključen) nakažite na žiro račun 91830-60-118625, sklic na številko 00-61200.
-	Vabimo vse podjetnike in tiste, ki se odločate za podjetništvo in nimate urejene dokumentacije ah iščete poslovne prostore, da nas pokličete! Hkrati pa vabimo vse, ki se ukvarjate z inovacijami in imate ideje in predloge za oblikovanje podpornega okolja, da nas obiščete na naslovih GIZ Razvojna agencija Savinja v Žalcu ali v Novem Celju, kjer deluje PPC-podjetniška zadruga in v njenem okviru tudi podjetniški inkubator.
-	Podjetja in vse druge, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih deloynih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev ipd. vabimo, da nam zaupate svoje načrte in dogovorili se bomo, da jih vgradimo v skupne razvojne dokumente naše doline. S tem boste pridobili možnost tudi za morebitno sofinanciranje iz evropskih virov, saj je Savinjska statistična regija postala ena od treh pilotnih regij v Sloveniji !
Dodatne informacije dobite na naslovu:
Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713-68-60, fax: 03/713-68-70,
(Danica Jezovšek-Korent, Mirjana Bevanda, Alenka Doler, Uroš Govek) ah preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec ( 03/713-35-63, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726-546,g. Virant), Ihristična zveza Spodnje Savinjske dohne ( 03/713-68-68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec( 03/713-31-00, g. Kač) in drugih.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA VABI K SODELOVANJU VSE, KI BI SE ŽELELI UDELEŽITI
USPOSABLJANJA ZA PRIPRAVO TURISTIČNIH PAKETOV
Usposabljanje bomo organizirah 14. in 15. decembra 2000 v Žalcu v sodelovanju s Turistično zvezo Spodnje Savinjske dohne.
Cena usposabljanja je zaradi sofinanciranja simbolična (3000,00 SIT), zainteresirani pa lahko dobite podrobnejše informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica Heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 03/713-68-60 (Danica Jezovšek-Korent, Uroš Govek), kjer se tudi prijavite - najkasneje do 10. decembra 2000.
Vabljeni!
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE
3310 ŽALEC, Pečnikova 1
tel.: 03/ 571 71 21, faks: 03/ 571 72 82
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu novembru 2000 povečale za 0,35 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu novembru 2000 12.351.37 SIT in je 252,78 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 11.684,41 SIT, na Polzeh pa 13.194,22 SIT.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se obhkujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu novembru 2000 povečale za 0,35 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 916,76 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu novembru znašala l6l,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem oktobrom.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
Adventni čas v Novem Celju
Še vedno smo v vsakodnevnem delovnem ritmu, vendar do nas že prihajajo prvi signali bližajočih se praznikov: iz izložb, iz časopisov, okrašene ulice in trgi... Vsak čas bo božič. Ena od prvih misli v tem času je, da bo spet treba kupovati darila. Druga misel je, da si bomo okrasih stanovanje. In tretje spoznanje je, da nimamo idej, kaj bi podarili ah kako bi okrasih naša stanovanja. Pri tem se seveda zavedamo, da tophne božičnih praznikov ne prinašajo zgolj okrašene smrečice, bogate jedi in dragocena darila. Tista prava božična tophna prihaja predvsem od znotraj, iz človeka, in šele potem od
zunaj. Toda tudi tisto “od zunaj” ni zanemarljivo, kajti božične praznike lahko preživimo tako ah drugače. Praznovanje v decembru se začne že s prvo adventno nedeljo, ko na adventnem venčku prižgemo prvo svečo. Adventni tedni do božiča so polni pričakovanja in predpriprav na praznike, ki jim sledijo. V tem času si lahko pričaramo praznično vzdušje z obiski prireditev, trgovin in sejmov, kjer bomo zagotovo našh tisto, kar nam je všeč.
Da se boste laže pripravili na praznične dni, smo v Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline organizirali ADVENTNI SEJEM v avh dvorca
Novo Celje, ki bo potekal tri dni, in sicer: v soboto, 2. decembra, ko bodo na voljo različni praznični aranžmaji, venčki pričakovanja, okraski, suho sadje ter še kaj. V nedeljo, 10. decembra, boste lahko izbirali med različnimi darili, zelišči in sadnimi kruhki. V nedeljo, 17. decembra, pa se boste sprehodili med starinami ali pa občudovali ročna dela pridnih ženskih rok.
Sejem bo te dni odprt od 10. do 18. ure. Prisrčno vabljeni.
(Jroš Govek
Višje cene vodarine, kanalščine __________in čiščenja_________
Javno komunalno podjetje Žalec obvešča vse uporabnike pitne vode, kanalizacije in čistilne naprave, da so občinski sveti vseh šestih občin Savinjske doline obravnavali predlog za dvig cen in se na podlagi argumentov odločili, da jih podprejo. Tako bo s 1. 11. 2000 prišlo do povišanja cen teh storitev. Vzrokov za povišanje je več. Cene naših storitev so se v zadnjih petih letih povišale samo za 4,3%, medtem ko je uradna inflacija v tem obdobju znašala že preko 48%. Takšen razkorak je povzročil nastanek izgube, ki smo jo sicer lahko odpisovali v breme kapitala, vendar pa bi to dolgoročno pomenilo v nekaj letih kolaps sistema.
Uporabniki sicer opažajo, da so
računi vsako leto večji, vendar pa ne na račun povečanih cen vodarine, kanalščine in čiščenja, ampak na račun raznih drugih prispevkov Repubhke Slovenije. Osnovna cena vodarine, kanalščine in čiščenja se zadnje tri leta ni spremenila oziroma se je lansko leto zaradi uvedbe DDV-ja celo znižala, stroški za električno energijo, goriva, repromaterial ... pa kar uspešno sledijo inflaciji.
Na področju vodarine in čiščenja odpadnih voda, je prišlo do spremembe tarifnega sistema in višine cene. Pri vodarini je prišlo do izenačenja cen gospodarstva, kmetijstva in gospodinjstva, ker ne morejo obstajati razlike v ceni, če za to ne obstajajo ekonomski razlogi. Pri čiščenju odpadnih voda je bilo sprejeto petletno prehodno obdobje izenačitve cen. Nova cena vodarine bo od 1.11. 2000 dalje znašala 95,08 SIT/m3,
kanalščine 44,52 SIT/m3 in čiščenja 97,82 SIT/m3. Povišanje cen, gledano v odstotkih, je dokaj vehko, vendar pa ne smemo pozabiti, da zadnjih pet let dvigov praktično ni bilo. Vsi ostali prispevki, kot so republiški vodni prispevek, republiška taksa za obremenjevanje vode in davek DDV, ostajajo v lem 2000 nespremenjeni. V lem 2001 se bo verjetno povečala samo republiška taksa za obremenjevanje vode, vendar še ne vemo za kohko.
Višje cene komunalnih storitev bodo zagotavljale normalno poslovanje podjetja, pokrivanje vseh stroškov, ki nastajajo v obratovanju sistemov, in več denarja za obnavljanje vodovodov, kanalizacije in čistilne naprave v Kasazah in iskanje novih vodnih virov.
M. Z.
VULKANIH RSTVQ IN AVTOPiMNIOt
Jure VEUGOŠEK s,p., GRIŽE 123 c, tel.: 03 / 571 68 20, 041 656 041
^PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM,
PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ IN VERIG	*
ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA.	dr
Ugodni plačilni pogoji in popusti
.V olirci'

MOŽNOST HRAMBE GUM
VABIMO VAS TUDI V DNEVNI BAR FLORJAN V ŠEŠČE 51 A pri PREBOLDU (Pikelj Brigita, s.p.)

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV
DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM.041 709-186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 571 52 25, 571 50 98, 571 53 78
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612-731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedelj’ek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Politične stranke
november 2000
Povolilni SDS
čas
Mesec dni po volitvah se stvari na političnem prizorišču odvijajo v povsem predvidljivih okvirih. Social-demokrat-ska stranka Slovenije, ki ostaja v opoziciji, bo po začrtanem programu nadaljevala svoje aktivnosti in ostala trdno na stališčih, sprejetih na 5. kongresu v Portorožu in na redni pomladanski konferenci v Novem mestu. Obdobje, ki je pred nami, je še posebej pomembno, saj poglabljanju socialne krize prebivalstva ni videti konca. Predvolilne obljube Liberalne demokracije so sedaj na preizkušnji bolj kot kdaj koli prej, vladna koalicija, kakršna pač je, pa nosi vso odgovornost do slovenskega naroda in do slovenske države.
Obdobje obilnih padavin in temačni deževni dnevi, ki so za nami, imajo s svojo mračnostjo dvoje lastnosti. Prva, slaba, je ta, da je marsikomu nakopala skrbi zaradi poplav in plazov, druga, sorazmerno dobra, pa je ta, da človeka kar
sama popelje v svet razmišljanja. Utrnejo se neštete zamisli, ideje, skuje se marsikatera pozitivna stvar. Mislim in globoko sem prepričan v to, da je na koncu mračnosti vedno svetloba. Tako kot se predor konča s svetlobo, kot se noč konča z dnevom. Obstaja sicer možnost mrka, kar je neobičajno, ni pa nemogoče. Vendar nič ni slabega, vse se spreminja, vse teče - Pantha rei. Pri vsem pa mi ostaja vprašanje, kje je začetek. Je ta začetek v temi ah na svetlobi? Prav tako se sprašujem, kje smo ta trenutek. V temi ah na svetlem? V dimenziji časa bomo morda dobili odgovor na drugo vprašanje, na prvega zanesljivo ne.
Prva decembrska nedelja je že adventna. Začne se čas pričakovanja, razmišljanja, ljubezni in radosti. Napolnimo si čaše s to ljubeznijo, živimo za jutri in vse najlepše do prihodnjič.
Za 00 SDS Žalec
Januš Ravieuic/
Držati
besedo
Volitve so za nami. Združena lista socialnih demokratov je dosegla pričakovani rezultat. Volivci so kandidatom za poslance v državni zbor namenili bistveno več glasov kot na volitvah leta 1996. Na podlagi tega rezultata smo v državnem zboru dobili enajst poslancev, ki bodo zastopali interese državljank in državljanov Republike Slovenije.
Z začetkom dela novega sklica parlamenta se prične tudi predvolilno obdobje za naslednje volitve. Stranke in posamezniki v njih se namreč vedno bolj zavedajo, da volivci ne nasedajo več samo predvolilnim obljubam, ampak stranke nagradijo ah kaznujejo glede na njihovo uspešnost in obnašanje v celotnem mandatnem obdobju.
Združena lista socialnih demokratov je dolga leta živela v opoziciji, vendar je na volitvah dosegla dober uspeh. Upam si trditi, da so volivci, ki so na zadnjih volitvah oddali glas za njihove kandidate, opažih njeno pokončno držo in državotvorno obnašanje pri pomembnih odločitvah v korist države. Zaradi take drže in takega ravnanja so bdi poslanci Združene liste socialnih demokratov dostikrat tarča napadov s strani drugih opozicijskih poslancev. Volilni rezultati so pokazali, kdo je imel prav.
In še nekaj je bilo značilno-za našo stranko. V vsem času, ki so ga poslanci oziroma stranka kot celota prebili v opoziciji, se niso spustih niti v eno afero. To pomeni, da so v stranki in vodstvu ljudje, ki vedo, kaj je politika in kje so meje moralnega političnega obnašanja. Afere, pa če so še medijsko tako odmevne, nobeni stranki ne prinašajo pozitivnih točk.
fo volitvah in podpisu koalicijske pogodbe je stranka v poziciji oziroma stranka na oblasti. S tem se je odgovornost
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
do volivcev oziroma državljank in državljanov bistveno spremenila. Od podpisa koalicijske pogodbe smo bistveno bolj odgovorni za stanje v državi, kot smo bili kot opozicijska stranka. Tega se zavedajo vsi, ki so bili izvoljeni v parlament, pa tudi članstvo stranke. Predvsem na‘članstvu stranke je naloga, da budno spremlja delo svojih predstavnikov v državnem zboru ip vladi Repubhke Slovenije. Upamo in želimo, da bodo obdržali pokončno držo, kot so jo imeh do sedaj, predvsem pa, da bodo interesi države pred interesi stranke.
Vsekakor pričakujemo tudi zavzemanje za reševanje lokalnih problemov, ki niso zanemarljivi, saj v tem okolju Spodnje Savinjske doline tudi živimo.
Na začetku sem omenil, da se volilna kampanja prične z delom novega sklica državnega zbora. To mislim dobesedno. Volilne obljube, ki jih je stranka predstavila v svojem programu, se morajo v veliki meri uresničiti. Vsi, ki so na volitvah podprli Združeno hsto socialnih demokratov, to upravičeno pričakujejo. Če bomo na tej točki razočarah naše volivce, bo rezultat na naslednjih volitvah bistveno slabši.
Poznam ljudi, ki zastopajo interese naših volivcev v vladi in parlamentu, zato verjamem, da bodo štorih vse, da se naš volilni program uresniči. To pomeni, da bo stranka v naslednjih štirih letih še pridobila na svojem ugledu, da ji bo zaupalo še več državljank in državljanov Repubhke Slovenije.
Iskreno verjamem, da se bo to zgodilo, kar pomeni, da naši izvoljeni predstavniki niso tisti, ki bi tekli zadnji krog.
Ludvik Semprimožnik
Važen je rezultat
DeSUS
Ko je dosežen načrtovani rezultat, človek pozabi na vse, kar je moral prispevati za dosego zastavljenega cilja. Nič drugega seveda ni, če se v politični stranki, kot je DeSUS, organiziramo in napnemo vse sile v predvolilni kampanji za volitve v Državni zbor.
V naši stranki, tj. v Območni organizaciji, smo našli dovolj prizadevnih sodelavcev, ki razumejo poslanstvo naše stranke. Gotovo pa je osnova v prizadevanjih naše stranke ohranitev doseženih pravic upokojencev. Da je temu tako, je dojela velika večina naših upokojencev, kar je bilo seveda odločilno na zadnjih volitvah.
In kaj se je zgodilo na volitvah? Uspeh smo! Vemo, da smo imeh v dolini dva volilna okraja in da je v volilnem okraju št. 4 kandidiral g. Anton Delak ter v okraju št. 5 g. Franc Lenko. Po uradnih podatkih je v parlament kot poslanec ponovno prišel g. Anton Delak z 11,3 % glasov, g. Franc Lenko pa je v svojem volilnem okraju dobil 10 % volilnih glasov, kar ga uvršča na drugo mesto v 5. vohlni enoti, ki obsega celjsko regijo. Zanimivo je, da sta dobila oba kandidata pri letošnjih volitvah več kakor leta 1996 ter se oba, prav tako kakor leta 1996, uvrstila na prvo oziroma drugo mesto v naši vohlni enoti. Če primerjamo volilne _ rezultate _ v
državnem merilu, ugotovimo, da je za našo stranko glasovalo letos 9434 volivcev več kakor leta 1996, kar znaša dobrih 20 % več oziroma je za stranko glasovalo 5,3 % vseh vohvcev, čeprav jih je zadostovalo za vstop v parlament- le 4 %. Primerjava med volilnimi enotami kaže še ugodnejšo shko, saj smo v vohlni enoti Celje presegli vsa pričakovanja ter tako prehiteli volilno enoto Maribor in jo zamenjali na prvem mestu med osmimi volilnimi enotami, kohkor jih imamo v državi.
Marsikoga bo zanimalo, zakaj imamo sedaj v parlamentu le štiri poslance, če smo dosegli na volitvah za 20 % boljši vohlni rezultat. Čeprav ni prišlo do spremembe volilnega sistema, to je do večinskega volilnega sistema, so že zadnje spremembe obstoječega proporcionalnega volilnega sistema negativno vplivale na izračun števila poslancev malih strank. Z opustitvijo Dontovega izračuna ni prišlo več do jemanja glasov velikim strankam in dodajanju glasov malim strankam, sicer bi ob uveljavitvi večinskega sistema ne bilo več nobene možnosti za male stranke, da bi prišle v parlament.
O koalicijskem sporazumu o sodelovanju naše stranke v Vladi Repubhke Slovenije pa prihodnjič.
Rado Rotar
Čestitke ob izvolitvi: podpredsednik Anton Delak in župan Lojze Posedel, na leid Rado Rotar (DeSUS), na lein pa podžupan Ferdinand Haler.
Sprejem za podpredsednika DZ
Župan občine Žalec Lojze Posedel je pejšnji teden pripravil sprejem za poslanca in podpredsednika državnega zbora Antona Delaka. Najprej mu je čestital k izvolitvi in imenovanju za podpredsednika, nato pa sta se pogovarjala o možnostih sodelovanja.
Anton Delak je izrazil pripravljenost pomagati občini pri vzpostavitvi stikov z novimi ministri in državnimi sekretarji. Kot prioritetno nalogo sta opredelila aktivnosti za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Govorila sta tudi o oblikovanju Savinjske regije.
K. R.

òfàmona G^Còdrin i.ft .
TIKA
imowa
Šempeter v S. d. 13a tel. 03 / 57O 15 47 Celje, Ulica mesta Grewenbroich 9 tel. 03 / 541 50 66
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA
- Šempeter, četrtek 21.12.2000
Obiščite nas in videli boste bolje
Čeprav je v soboto, 18. novembra, v Žalcu močno deževalo, to članom in simpatizerjem Liberalne demokracije Slovenije iz Žalca, Polzele in drugim ni pokvarilo prijetnega vzdušja na izletu v primorski vinorodni rajon. Prvi postanek je bil na Plešivem v jugozahodnem delu Goriških Brd, na domačiji Stojana Ščurka, vrhunskega vinogradnika in vinarja, ki na tradiciji svojih prednikov in ob lastnem znanju skrbi za ugled družine in vinorodnih Brd. Ogledali smo si njihovo klet z ogromnimi cisternami iz nerjavečega jekla. V stari domačiji, ki je urejena v spominski objekt, so v prostorih prve izbe postavljeni hrastovi sodi za barrique vina, kjer zorijo bela (chardonnay) in rdeča (merlot in cabemet franc) vina. V nekdanji kuhinji pa je neke vrste arhiv, kjer so postavljeni stari kosi pohištva, kjer so zložene in s tem arhivirane stare steklenice njihovih vin. Večino vinogradov, imajo okoli 13 hektarjev, skoraj osemdeset odstotkov leži v Italiji. Ščurkovi gojijo od belih sort rebulo, furlanski tokaj, beh in sivi pinot, chardonnay in sauvignon, od rdečih pa merlot, modri pinot, cabemet franc in cabemet sauvignon. Posebnost je vino Stara brajda, ki je sestavljeno iz sami starih sort, kot so rebula, pika, glera, tržanka in nekaj sauvignona. Nato smo pot nadaljevati
proti dvorcu Vogrsko pri Volčji Dragi iz 13.stoletja, kjer nas je sprejel direktor SKZ Zaloščan gospod Joško Saksida.
V	prijetnem ambientu gradu smo se kot pravi graščaki mastili s primorskimi dobrotami, kot je primorska mineštra v kruhovi skodelici, pečeno jagnje v vinu, jota ter izvrstno ajdovo rolado z orehi v vinskem šatoju. Gospod Saksida nam je v harmoniji s hrano predstavil način pokušanja in ocenjevanja vina, kar smo potem praktično preiskusiti na različnih vzorcih od roseja, rebule, zelena preko rdeče Karizme do Mušketirja na koncu za posladek.
Ker se je dan že prevesil v večer, smo se odpraviti še v Krajno vas nedaleč od Dutovelj, kjer smo se ustavili še v kleti kraškega vinogradnika Primoža Štoka.
V	kleti, ki je skoraj cela v zemlji obzidana s skalo, smo občudovati velike hrastove sode, ki so ponos vsake vinske kleti, in seveda njegovo vsebino - izvrsten teran.
Kar težko smo se poslovili od prijaznega gospodarja Primoža in njegove žene Marice ter se odpravili proti domu, kamor smo se vrniti z lepimi občutki in novimi znanji, saj smo spoznati še en delček naše majhne, a nam še vedno neznane Slovenije.
Klaudija Kač foto: D. K.
marginalija
tiskarna • internet •
Drešinja vas 49 3301 Petrovče tel.: 03/ 713 10 80 faks: 03 / 714 01 44
reprostudio • design
G4R4Nr
-®0 POLZELA

ri/o ZA VA1

GARANT d.d. POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/7037 130, 7037 131
•	5 % popust na ves proizvodni program Garant d. d.
•	velika izbira rednih in izvoznih programov (spalnice, otroške sobe, dnevne sobe, kuhinje, predsobe, kosovno pohištvo)
•	odprti regal LIP že za 11.781,00 SIT - izvozni model
•	ugodni plačilni pogoji: krediti, čeki
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131.
november2000
Po DOLINI
Mea govorom ravnatelja Ivana t'ianinca
170 let šolstva v Vinski gori
Zadnji petek v oktobru je bila v Vinski gori osrednja prireditev ob 170-Ietnici šolstva v tem kraju. Slovesnost z bogatim kulturnim programom je bila v večnamenski dvorani, Nastopili so Veseli kmečki godci, oktet Voglarji, glasbena skupina Šaleški odmev, pevski zbor upokojencev in šolska mladina. O razvoju OŠ Gorica, podružnične šole Vinska gora, je govoril ravnatelj Ivan Planinc.
Šolo v Vinski gori so ustanovili leta 1830 in je bila prva v zasebni hiši ob cerkvi. Obiskovali so jo otroci iz zaselkov Prelsko, Šentjanž, Lipje, Čmova, Pirešica in Selo, število učencev pa se je gibalo med 80 do 180. Leta 1962 se je pripojila OŠ Peter
Šprajc - Jur Žalec, leta 1995 pa OŠ Gorica v Mestni občini Velenje. Leta 1973 so zgradili novo šolo s samoprispevkom občanov občine Žalec.
“Zdaj nas čaka uvedba devetletne osnovne šole in prenova učnih načrtov, ki bodo korenito spremenili obliko in način dela. Otrokom moramo zagotoviti sodobne metode in oblike izobraževanja, sodobno učno tehnologijo in vire za pridobivanje znanja. Le to bo ohranilo šolo in omogočilo napredek. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi majhnosti in odmaknjenosti od velikih mest poštah neopazni, nepomembni in nepotrebni. Le dobra in kvalitetna šola pomeni velike razvojne možnosti za kraj in kvalitetno življenje krajanov,” je v biltenu med drugim v uvodnih besedah zapisal
ravnatelj Ivan Planinc.
Vodja šole Anica Drev je v knjižici med drugim zapisala: “Narobe bi bilo, če ne bi omenila tudi težav, ki nas spremljajo zadnja leta. Za še boljše bivanje v šoli učencem zelo primanjkuje nekaterih prostorov. Že od vsega začetka uporabljajo učenci isti prostor kot jedilnico in garderobo. Hudo je jeseni in spomladi, a najhujše je pozimi, ko se sušijo oblačila, otroci pa uživajo kosilo...”
Po slovesnosti in ogledu zanimive razstave o šolstvu v 170. letih v Vinski gori, je velenjski župan Srečko Meh sedanjemu objektu šole vzidal temeljni kamen za povečanje šole. Pri gradnji prizidka bodo pomagali država, matična šola, Mestna občina Velenje in krajani Vinske gore. T. Tavčar
Literarni večer in okrogla miza
Z okrogle mize na OŠ Vransko
Na OŠ Vransko so delegati šolske skupnosti in mladi novinarji učiteljem, staršem in drugim gostom na okrogli mizi predstavili svoja razmišljanja na temo droge, alkohol, nasilje in reševanje konfliktov. O vseh teh problemih so razpravljali z učitelji in z drugimi strokovnjaki ves mesec oktober, svoja mnenja in stališča pa so strnili na otroškem parlamentu.
Oboroženi z novimi spoznanji, da se je potrebno nenasilnega ravnanja nenehno učiti, so povabili medse dr. Gabi Vogrinčič - Čačinonovič in z njo zelo odgovorno in resno spregovorili o številnih problemih mladih. Pogovor so razdelili na tri vsebinska področja: o alkoholu in drugih drogah, o nasilju in kako ga preprečiti ter o potrebi medsebojne povezanosti, spoštovanju in podpiranju drug drugega. Pogovor so popestrili z glasbenimi vložki in branjem nagrajenih literarnih prispevkov učencev,
ki so sodelovali na literarnem natečaju ob Tednu otroka. Nagrajenim učencem je knjižne nagrade podelila ravnateljica Valerija Pukl.
V razpravo so se vključili tudi starši, gostja dr. Gabi Vogrinčič -Čačinovič pa je s svojimi izvirnimi
V OŠ Petrovče so pred dnevi organizirali humanitarno akcijo zbiranja igrač. Akcijo so izpeljali učenci razredne stopnje skupaj s svojimi razredničarkami in bili z njenim rezultatom zelo zadovoljni.
Namen akcije je bil zbrati igrače in z njimi razveseliti otroke, ki nimajo veliko igrač in drugih igralnih pripomočkov. Otroci so zbrali veliko plišastih in drugih igrač,.pisal, zvez-
odgovori navdušila tako otroke kot odrasle. Na koncu je nagovorila učence: “S svojimi razmišljanji ste pripravili pravo učno uro za nas vse. Izredna toplina veje danes med nami.”
kov, različnih iger in drugega. Vse zbrano so nato izročili Rdečemu križu in Karitas Petrovče, ki jih bosta razdelila otrokom ob novem letu ah kakšni drugi priložnosti. Precej igrač pa so šolarji poklonih tudi otroškemu oddelku Bolnišnice Celje.
Veseh so, da bodo njihove igrače polepšale dneve marsikaterim otrokom, saj je svet brez igrač in iger precej bolj žalosten.
D. N.
T. Tavčar
Petrovski učenci zbirali igrače
Najravnateljica vodi šolo na Vranskem
Pred šestimi leti je ravnateljica osnovne šole Vransko postala Valerija Pukl. Šola je v tem času dosegla pomembne uspehe, vključena je v več mednarodnih projektov, ima številne interesne dejavnosti in raznovrstne projekte, uspešno pa je v svoj zavod vključila tudi enoti vrtcev Vransko in Tabor. Da ima šola res uspešno 'ravnateljico, je med drugim potrdil izbor Valerije Pukl za najravnatelji-co šolskega leta 1999/2000.
Akcijo izbora najravnatelja organizira revija Otrok in družina. Z njo želi izpostaviti šole, v katerih se učenci in učitelji dobro počutijo, ki uživajo zaupanje staršev, v katerih je poskrbljeno za številne dejavnosti in v katere učenci radi hodijo. Bralci glasujejo prek kupončkov, vsak mesec pa izberejo enega najravnatelja. Ob koncu šolskega leta pripravijo svečano razglasitev najravnatelja celotnega leta. Prvi najravnatelj je bil izbran za šolsko leto 1998/1999, to je bil Dušan Zagorc iz Gornje Radgone. Kdo bo najravnatelj šolskega leta 1999/2000 je dala slutiti že izbira šole, kjer je bila razglasitev.
Prejšnji četrtek se je v telovadnici osnovne šole Vransko poleg učencev, staršev, učiteljev in drugih gostov zbrala večina ravnateljev, ki so bili v posameznih mesecih preteklega šolskega leta izbrani za najravnatelje. To so: Janko Rednak z OŠ Dornberk, Marinka Marovt z OŠ Polzela (oktober 1999), Valerija Pukl z OŠ Vransko, Breda Rman z OŠ Tržišče, Branka Ščap z OŠ Toneta Čufarja Jesenice, Ivan Planinc z OŠ Gorica Velenje, Jože Zupančič s I. gimnazije Celje, Tanja Tomič z vrtca Mornarček
Piran, Miro Brulc z OŠ Nova Gorica, Ana Vehar z OŠ Vič Ljubljana, Marija Boroša z WZ Antona Medveda Kamnik ter Drago Černoš z OŠ Vrhovci Ljubljana. Zbrane je najprej pozdravila in predstavila akcijo odgovorna urednica revije Otrok in družina Mojca Filipič, namen akcije pa je pohvalila tudi državna sekretarka za šolstvo Angelca Likovič. Učenci osnovne šole Vransko so pripravili kulturni program, ki ga je povezoval Dušan Sterle, pomočnik generalne sekretarke Zveze prijateljev mladine
Slovenije. Vsi najravnatelji lanskega šolskega leta so prejeli priznanja, sledil je svečan del prireditve - razglasitev naj ravnatelja 1999/2000. Kot je povedala Mojca Fihpič, so bralci za Valerijo Pukl zapisah številne utemeljitve, zanjo pa niso glasovali le zaposleni, učenci in njihovi starši, ampak tudi drugi občani.
Valerija Pukl je v pedagoškem poklicu 26 let, že šest let kot ravnateljica šole na Vranskem uspešno združuje tako pedagoško vodenje šole kot vlogo managerke. Šola, ki
ima 440 učencev in 45 učiteljev, je v času njenega vodenja spremenila notranji in zunanji videz. Imenuje se mavrična šola in je med drugim vključena v mednarodni projekt Eko šol. V njej poteka več kot 33 interesnih dejavnosti, poseben projekt je namenjen nadarjenim učencem, vključena je v plesno in plavalno opismenjevanje in ima celo sobotno šolo. Zaposleni so zapisah, da jim zna ravnateljica vedno prisluhniti, otroci pa, da jih ima preprosto rada.
Valeriji Pukl je za izbor, poleg ure-
dnice Mojce Fihpič, prvi čestital prejšnji najravnatelj Dušan Zagorc, nato direktor občinske uprave občine Vransko Aleksander Borštner, ki je opravičil župana Franca Sušnika, županja Tabora Vida Slakan, predsednik sveta staršev Rafko Novak, predsednica šolske skupnosti Nina Mak in predstavnik kulturnega društva Vransko. Valerija Pukl je poudarila, da gre za priznanje celotnemu kolektivu, še posebej pa se je zahvalila svoji pomočnici Mihci Pečovnik.
K. R., foto: T. T.
Valerija Pukl, Jože Rednak in Marinka Marolt
Nov dom šempetrskih ribičev
Dom v gradnji
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini ima že dolga leta svoj dom ob jezeru v Presarjih. V zadnjem času se je izkazalo, da je dom premajhen, saj v njem ob gostinskem lokalu ni dovolj prostora za ostale dejavnosti društva. Najprej so nameravali obstoječi dom razširiti, ob natančnem pregledu objekta pa so ugotovili, da je v zelo slabem stanju in da bi bila obnova predraga. Zato so se odločili za gradnjo novega doma.
Kot je povedal predsednik RD Šempeter Zdenko Mak, je bil v letu 1999 izdelan projekt, pridobljena vsa soglasja in dovoljenja ter pripravljena finančna konstrukcija. Letos septembra so pričeli z gradnjo, ki naj bi bila zaključena aprila 2001. V domu, za katerega znaša predra-
čunska vrednost 60 milijonov tolarjev, bo gostinski del s 150 sedeži, vključno s pokrito teraso, štirimi turističnimi sobami in skladiščnimi prostori za gostinski del. Ločeno od tega bodo prostori za dejavnosti RD, in sicer garaža, skladiščni prostori, sejna soba in pisarna. Gostinski lokal bodo dah v najem najboljšemu ponudniku. Ribiči RD Šempeter se žehjo vključiti v turistično ponudbo Spodnje
Savinjske dohne, kar je presersko jezero z domom že doslej bilo, žehjo pa urediti še manjši kamp, če bodo le uspeh pridobiti ustrezna dovoljenja. Glede na to, da ta objekt zadeva tudi nove občine v Spodnji Savinjski dolini, žehjo ribiči predvsem od občine Braslovče, na njenem področju sta dom in jezero, več zanimanja, podpore in morda tudi del finančnih sredstev.	T. Tavčar
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839-14-50, faks: 839-14-59; Vransko, teL/faks: 527-54-30.
SPREJEMAMO NAROČILA ZA PREDNOVOLETNE ZAKIJUČENE SKUPINE TER ZA SILVESTROVANJE.
Po DOLINI
november 2000
Krajevna skupnost Galicija in KO Rdečega križa Galicija prirejata 8. decembra 2000 ob 17. uri S RK ČANJE STAREJŠIH KRAJANOV. S kulturnim programom bodo srečanje popestrili obe podružnični šoli in oba vrtca Velika Pirešica in Galicija. Krajane zaselkov Galicija, Hramše, Pemovo, Velika Pirešica, Zavrh in Železno stare nad 70 let, prisrčno vabimo v Dom Nine Pokorn Grmovje, kjer se bomo poveselili in obujali spomine na preteklost.
Vse, ki nimate prevoza na srečanje prosimo, da se prijavite do 16. decembra 2000 na tel.: 572 80 78 Katici Petrin ali 572 80 01 Dragici Tratnik. Prevoz za domov je preskrbljen.
Da bo srečanje še bolj prisrčno želimo, da se ga udeležite v čimvečjem številu.
Fotografija za spomin na srečanje.
Proračun in srečanje s poslancem
V Planinskem domu pod Reško planino je predzadnjo soboto v novembru preboldski občinski odbor Desusa organiziral družabno srečanje svojih članov.
Srečanje v Mariji Reki so organizatorji izkoristili najprej za predstavitev in obrazložitev predloga proračuna občine Prebold za leto 2001. To vlogo je kot gost opravil župan Vinko ■
Debelak. V nadaljevanju so spregovorili še o letošnjih volitvah in doseženem volilnem rezultatu. Ob tem niso pozabili povedati, da so dosegli najboljši rezultat v Sloveniji za njihovo stranko in tako že drugič zapovrstjo izvolili Antona Delaka v Državni zbor. Slednji se je v Marija Reki zahvalil območnemu in občinskim odborom Desusa in povedal marsikaj zanimivega o sedanjem parla-
mentu in oblikovanju vladne koalicije.
Sicer pa je srečanje imelo prvenstveno družabni namen, zato govorci niso imeli predolgih govorov, ampak so se raje prepustih prijetnejšim užitkom, za katere sta poskrbela oskrbnika planinskega doma v Marija Reki in ansambel Reški trio.
D. N.
Srečanje upokojencev in starejših krajanov Občine Tabor v Domu krajanov.
Pred odhodom na izlet
Doma le dežurni in bolni
Vaška skupnost Spodnjih Grušovelj je zelo dejavna na številnih področjih. Tokrat so se lotili priprav na vaški izlet, na katerega so se odpravili na martinovo.
Domala vsi krajam, razen bolnih
in tistih, ki so ostali dežurni pri živini, so se najprej odpeljali do ptujske vinske kleti in naprej v Haloze. Namen izleta je bil predvsem družaben, organizatorji pa so želeli, da se vaščani zberejo spet enkrat na kupu, kot rečemo, in se skupaj pogovorijo.
Kot je dejal predsednik vaške skupnosti, Ivan Četina, se vaščani tudi sicer družijo, takšne družabne prireditve, kjer so vsi dobre volje, pa so kot nalašč\ tudi za razreševanje resnih zadev.
T. Tavčar
Srečanje starejših Petrovčanov
Krajevna organizacija RK Petrovče je v sodelovanju s KS Petrovče in Društvom upokojencev pripravila v dvorani Zadružnega doma Petrovče srečanje za svoje sokrajane, stare 70 in več let. V KS imajo 215 krajanov v tem življenj-
skem obdobju in srečanja se je udeležila več kot polovica članov.
Zbrane je najprej pozdravila predsednica KO RK Petrovče Frida Čede, ki je vsem zaželela prijetno druženje. Kulturni program so pripravili učenci domače osnovne šole. Tiste, ki se
zaradi let ali bolezni srečanja niso mogli udeležiti, bodo obiskali ob novem letu. Pokritje stroškov srečanja so prispevali tudi krajani, del zbranega denarja pa namenih petim učencem, saj se bodo le tako lahko udeležili šole v naravi.
T. Tavčar
Dve razstavi, srečanje starejših
Srečanje na martinovo
Društvo upokojencev občine Tabor je ob finančni podpori občine na martinovo soboto pripravilo srečanje svojih članic in članov ter ostalih starejših občanov občine Tabor.
Dvorana Doma krajanov je tako na martinovo soboto popolnoma spremenila svojo podobo. Spremenila se je v vehko restavracijo in hkrati postala hram kulture in kulturnega ustvarjanja. Za prvo so poskrbeli organizatorji sami, za drugo pa članice in člani Gledališke skupine Svoboda Griže z režiserjem Ivanom Mikekom in njegovo igro
Halo! Obiralke so tu. S to igro, ki je navdušila že veliko Savinjčanov, so organizatorji prisotnim pripravili lepo in prijetno presenečenje. Lani sta zanj poskrbela pevka Joži Kališnik in mojster citer Miha Dovžan, kako bo prihodnje leto, ko naj bi bilo že tretje, torej tradicionalno srečanje, pa je še prezgodaj napovedovati.
Udeležence srečanja je najprej pozdravil predsednik Društva upokojencev občine Tabor Tone Kozmelj. Zaželel jim je prijetno popoldne ter se zahvalil občini in županji za pomoč pri organizaciji
srečanja. Sledila je igra, ki je dodobra nasmejala ter tudi nostalgično vplivala na prisotne. Ob koncu je zbrane nagovorila županja Vida Slakan in posebno prisrčno pozdravila vseh 28 občanov, ki so starejši od 80 let. Slednjim je nato predsednik društva upokojencev Tabor izročil posebna darila.
Srečanje se je nadaljevalo še dolgo v večer. Ob dobri hrani, mladem vinu in glasbi, za katero sta skrbela oče in sin družine Starc s Polzele, je bila martinova sobota še prijetnejša.
D. Naraglav
V	okviru praznovanja krajevnega praznika so v začetku novembra v Vrbju pripravili srečanje krajanov, starih 65 in več let, ter dve razstavi.
V	dvorani Doma krajanov so svoja dela razstavile upokojenke Društva upokojencev Vrbje in slikar samouk Matija Bobovnik. O razstavi ročnih del je spregovorila Milka Sehšnik, ki vodi sekcijo ročnih del pri društvu vrbenskih upokojencev, o slikarski razstavi Pavlina Glušič, v imenu krajevne skupnosti pa Jože Hlade. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina iz Šempetra in harmonikarska skupina društva upokojencev Vrbje. Sledil je družabni večer s pogostitvijo.
T. Tavčar
Z razstave ročnih deI vrbenskih upokojenk in slik Matija Bobovnika
november2000
Po DOLINI
Jezik je kot obleka
Nagrado za življenjske uspehe pri poučevanju slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah je Slavistično društvo Slovenije letos podelilo profesorici Mariji Končina iz Šešč.
Mnogi ob besedah slovenska slovnica le globoko zavzdihnejo, saj znajo slovensko. Toda kdo bi vedel na pamet vsa pravila, ki besede kujejo v žlahtno slovenščino. Še v pravopisu in slovarju se je težko znajti, če nisi poklicni pisec ali govorec (pa še ti se lahko le redko pohvalijo, da obvladajo vse jezikovne kotičke). Med tistimi, ki slovensko slovnico in jezik dobro obvladajo in jim predstavlja nenehen izziv, so seveda slavistke in slavisti. Med njimi je profesorica Marija Končina, ki je življenje posvetila poučevanju slovenskega jezika in za svoje uspehe pri tem prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije.
Večino ljudi prepoznamo po govorici, ki nam razkrije, od kod prihajajo. Marija Končina v javnih nastopih dosledno uporablja knjižno slovenščino, tako da jo moram vprašati kar naravnost, če hočem izvedeti. “Doma sem iz radgonske občine, ampak tudi tisto narečje se me ni prijelo. Drugače pa svoje dijake v šoli zelo skrbno opozarjam na to, da je narečje ena silna dragocenost, da ga morajo govoriti in negovati. Ljudje mislijo, če v šoli poučujemo knjižno slovenščino, da to pomeni potiskanje na stran vse tisto drugo. To ni res, kajti naša prva materinščina je narečje ali pokrajinski govor. Seveda pa se moramo v šoli naučiti tiste materinščine, ki nas združuje in ki nas predstavlja navzven. Ko pridejo dijaki v prvi letnik in se začnemo tako pogovarjati, so presenečeni nad tem. To mi daje misliti, da jih morebiti kje v osnovnih šolah na to ne opozarjajo. Slabo je, če se človek sramuje svojega narečja, fino ga je znati govoriti.”
Marija Končina je srednjo šolo obiskovala v Murski Soboti, in sicer učiteljišče, nato je odšla v Maribor na Pedagoško akademijo. “Pravzaprav sem prestala kar nekakšno študijsko kalvarijo. Ko sem se namreč hotela vpisati na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, ta prehod ni bil direktno mogoč. Opraviti sem morala diferencialne izpite, v bistvu sem morala celo prvo stopnjo narediti skoraj še enkrat, ker takrat ljubljanska fakulteta ni priznavala mariborske. To ni bilo prav. Že takrat sem občutila, da je Štajerska oziroma vse, kar je na tej strani Trojan, za Ljubljano dostikrat nekaj, kar je manj vredno. Zdi se mi, da danes takšno gledanje še ni čisto odpravljeno."
Prvo službo je prof. Končina dobila na poklicni šoli v Mariboru, to je bila šola, kakršno spet uvaja naš šolski sistem. To pomeni, da so dijaki pol leta v šoli, pol pri mojstrih. “Takrat sem učila avtomehanike, ključavničarje in druge. Tam sem si pridobila veliko izkušenj, zato me danes nihče od učiteljev ne more prepričati, da se s takšnimi dijaki ne da delati, da je mogoče krasno delati le z gimnazijci, kot mi včasih kdo reče. Tistih fantov se spominjam kot zelo prisrčne mlade ljudi. Res pa je, da jih ne morem siliti z enakimi stvarmi, kot se jih učijo v gimnaziji. Če tu učitelj ne najde nekega stika, prave poti, potem nastopijo težave. Če torej te dijake učiš slovensko slovnico s samimi pravili, potem zanesljivo ne bodo vzeli v roke nobene knjige. Tak človek bo imel ves čas v sebi občutek, da ne zna ne govoriti ne pisati, to pa ne more biti.”
Od leta 1977 prof. Končina poučuje v Celju. Najprej je učila na Srednji tehniški
šoli Celje, zdaj pa na Šolskem centru oziroma Splošni in strokovni gimnaziji Lava. Pravi, da so njeni dijaki zelo prijetni in da se da z njimi lepo delati tudi pri pouku slovenščine. Imajo radi pouk slovenščine? “V šoli je situacija vedno takšna, da učitelji znanje ocenjujemo. Tam, kjer se ocenjuje, pa je popolnoma jasno, da ljudje niso navdušeni nad tem. Eno je spraševati dijake, ali imate radi, če vas nekdo ocenjuje, drugo pa je, vprašati jih, ali imate odnos do svojega jezika in naroda, ali se tega zavedate. Dijaki, ki jih učim, se tega zavedajo.” Sicer pa se mladi in njihov odnos do jezika z leti spreminjajo: “Dandanes mladi ljudje ne berejo veliko, to se odraža v tem, da nimajo bogatega besednega zaklada. To velja na splošno za slovensko mladino. Mladi so ob računalnikih, pri televizo-. rjih, vrsta stvari je danes, ki jih včasih ni
bilo. Včasih je bila samo knjiga. Ampak naše komuniciranje, preverjanje na izpitih še vedno ostaja na nivoju besede. Verjetno bi bilo potrebno mlade bolj spodbujati k branju oziroma jih prepričati, da knjiga ni za odmet.” Mnogi so knjigi že napovedovali konec, da jo bo sodobna tehnika povsem zamenjala. “Upam, da se to ne bo zgodilo. V knjigah je toliko bogastva, treba je le odpreti ljudem oči za to bogastvo. Vzeti s polic knjigo, v kateri so napisane krasne stvari, ah gledati Esmeraldo, je le razllika. Pripeljati je treba mladega človeka do tega, da se začne zavedati, da tudi tisto, kar ponujajo na televiziji, zapade komercialni miselnosti.”
Glede mladih in slovenskega jezika je pogosto slišati zgražanje starejših, kako nemogoč pogovorni jezik imajo, poln tujk in čudnih izrazov. “Vse je stvar razumevanja oziroma jezikovne situacije. Mladi in vsi drugi govorimo narečje, mestno govorico, pokrajinski jezik oziroma neknjižno pogovorno varianto. To je čisto v redu. Vendar pa, ko pridem v situacijo, da je potrebno obvladati še nekaj drugega, takrat je treba to znati. Za to je potrebno govorca usposabljati. Narečja in pokrajinskega govora se nam ni potrebno učiti. Ko pa pridem v Celje in se srečam z nekom iz Zgornje Savinjske doline in drugim iz Rogatca, že moram uporabiti takšno varianto, da se bomo vsi razumeli. Menim, da je to tako kot z obleko - v postelji nosim pižamo, na smučišču smučarsko obleko, v vrtu pa delovno, spet drugačna je gala obleka za večerno predstavo. Nastopati pred javnostjo pomeni, imeti takšno jezikovno obleko, ki je dvignjena nad vsakdanjim govorom. Če mladim tako poveš, ni nobene ovire, da temu ne bi hoteli slediti.'’
Jezik se spreminja, včasih se zdi, da so te spremembe prepogoste in jim je težko slediti. “Jezik je živ organizem, ki se spreminja, ampak to je spreminjanje na dolgi rok, sorazmerno počasno. Če za primer vzamemo pravopis, ki ni v bistvu nič drugega kakor pravilo, ki velja za
pisano besedo. Na govornem nivoju je to pravorečje. Nekaj, kar je morebiti pred stotimi leti veljalo kot popolna napaka, je danes priznano za povsem legitimno in normalno. Gre le za to, da se takšne stvari ne smejo prehitro spreminjati. Kaj se v slovenskem jeziku spreminja. Gotovo to, da prihajajo novi izrazi, ker je razvoj tako hiter. Tiste trdne stvari pa veljajo danes v jeziku, tako kot so nekoč. Mogoče je občutek, da se jezik dosti spreminja, povezan s tem, da je v Sloveniji toliko nekega odpora do slovničarja Toporišiča. Vsakokrat ko napiše kakšno knjigo, se zdi, da se bo vse postavilo na glavo, da ne bomo smeh več govoriti tako kot do sedaj, ampak temu ni tako.”
Z jezikom se prof. Končina ukvarja bolj kot mnogi drugi profesorji slovenskega jezika in književnosti (priznava, da jo je slovnica pritegnila bolj kot književnost, čeprav seveda zelo rada prebira tudi leposlovje). Dve mandatni obdobji je bila članica republiške maturitetne komisije, sodelovala je pri nastajanju učnega načrta za slovenski jezik in književnost v gimnazijah in drugih štiriletnih srednjih šolah, bila je članica sveta projekta Prenova pouka slovenskega jezika in književnosti, sodelavka za jezikovni pouk pri oblikovanju novega učnega načrta za pouk slovenščine v gimnazijah. Je soavtorica učbenika Na pragu besedila, delovnega zvezka in priročnika za učitelje, da njene dejavnosti na šoli, kot je vodenje mladih raziskovalcev, sploh ne omenjamo. Na številnih seminarjih mladim slavistom priporoča, kako naj učenje slovenskega jezika čim bolj popestrijo in približajo učencem. Je seveda tudi članica Slavističnega društva Celje, ki ga je kot predsednica vodila kar nekaj let. “Če bi samo poučevala, kar počnem zelo rada, bi bilo to zame premalo. Ne vem, ah smem temu reči tako, da imam dovolj energije za to. Vse to rada počnem in zato zame ni posebna težava. Res pa si mora človek svoje delo organizirati. Ne morem si dovohti, da bi zaradi tega trpela moja služba, pa ne zaradi mojih predpostavljenih, ampak zaradi vseh petih razredov oziroma 150 mladih ljudi, ki jih učim. To so ljudje, ki zelo vehko znajo, ki vehko sprašujejo, zato si ne morem privoščiti, da bi šla pred njih nepripravljena. Delo pri maturitetni komisiji me je pritegnilo, tako kot najbrž vse moje kolege, s katerimi sem skupaj že osmo leto, zato, ker smo postavljah temelje eksterni slovenski maturi, ki je primerljiva z drugimi znanji oziroma drugimi državami. Delo pri' učbeniku se mi pa sploh zdi imenima zadeva, zaradi tega, ker je poleg same vsebine pomembna tudi grafična podoba, skratka, počnem le to, kar mi resnično prinaša veselje.”
Prof. Marija Končina ob vsem tem seveda skrbi tudi za družino in hišo v Šeščah, pri čemer ji vehko pomaga prav mož. V Savinjsko dolino je ni pripeljala ljubezen, saj je moža spoznala že v Mariboru in prav tako ni Savinjčan. A obema se je zdela dolina ob Savinji lepa in primerna za gradnjo doma. Pravi, da prav nič ne pogreša mestnega vrveža, saj ima živ-žava dovolj v šok. Tišina jo nekoliko moti le med počitnicami po šolskih hodnikih. Takrat pogreša vrvenje mladih in komaj čaka, da se šolsko leto spet začne. Poleg vsega omenjenega rada hodi v hribe, v zadnjem času pa tudi kolesari.
Morda bi ji prav prišla kakšna ura dneva več ah kakšen dan več v letu. A tudi tako postori vse kar mora in tisto, kar jo najbolj veseh. Slovenski jezik in dijaki imajo pri tem posebno mesto. Gotovo je prav zato na področju poučevanja slovenskega jezika in književnosti dosegla življenjske uspehe, ki so jih opažih in nagradili kolegi slavisti. In kot je slišati, imajo zanjo vehko lepih besed tudi njeni nekdanji dijaki in starši.
MUC odprl vrata
Prvi varstveno-delovni center s koncesijo zasebnika v Sloveniji, imenovan MIC, že več kot dve leti uspešno deluje v Preserjah pri Braslovčah. Da je njegovo delovanje res uspeš-
vendar ne več kot do 26 varovancev.” V MUC-u se trije zaposleni (v kratkem se jim bo pridružil še zaposleni prek javnih del) trudijo, da bi bilo varovancem čim lepše: “V zadnjem letu smo preuredili delovni prostor
potrebno plačati nič. Kupih smo kolesa, primerna za naše varovance, v načrtu pa imamo še nakup tricikla. Vehko smo v naravi, obdelujemo vrt in gojimo vinsko trto. Letos smo imeli lastno trgatev. Ker mnogi naši varovanci prihajajo s podeželja, znajo skoraj vsa opravila sami. Pridelali smo 150 htrov soka. Pri tem
V novem dnevnem kotičku
no, so varovanci in zaposleni v začetku novembra pokazali tudi na drugem dnevu odprtih vrat, ki naj bi postal tradicionalen način predstavitve centra in njegove dejavnosti. Ta dan so imeli v Presarjah res veliko obiskov.
Poleg staršev in drugih krajanov so bili med obiskovalci predvsem člani sorodnih društev, kot sta Sožitje in Karitas, predstavniki centrov za socialno delo, pa kolegi iz VDC-jev Mozirje, Slovenske Konjice, Žalec in Celje. Kar nekaj obiskovalcev je zanimala predvsem finančna plat delovanja centra, glede na to, da ima koncesijo zasebnik. Koncesionar Sreto Zelen je povedal, da večjih težav ni, čeprav so še zadeve, ki bi se jih morah dogovoriti z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. MUC je v zadnjem lent deloval uspešno, še razširil svojo dejavnost in poskrbel za številne novosti, ki varovancem lepšajo delovni vsakdanjik. “Letos smo koncesijo malo razširili, in sicer s 13 na 16 varovancev, kar pomeni, da smo se morah prijaviti na nov razpis ministrstva. Zanimanja je še več, saj imamo že skoraj deset varovancev na čakalni listi, vendar pa jih zaradi omejenosti prostora zaenkrat ne moremo sprejeti več. Staršem sta všeč predvsem lokacija in urejenost našega centra, bo pa verjetno pritisk na naš center manjši, ko bo v Žalcu zgrajen nov varstveno-delovni center. V načrtu sicer še imamo širitev centra, če bo razumevanje v Ljubljani,
in uredili dnevni kotiček, v katerem lahko varovanci med drugim gledajo televizijo. Uspeh smo izpeljati letovanje ter poleg mnogih drugih izletov uresničiti našo dolgoletno željo -obiskati Gardaland. Leto 1999 smo uspešno zaključili, razširili tudi naš delovni program oziroma delo v kooperaciji, tako da so varovanci sami zaslužili za letovanje. Ostalo so prispevali donatorji, staršem ni bilo
varovanci zelo uživajo, zato za drugo leto razmišljamo, da bi na trgatev povabili varovance drugih VDC-jev. Še boljše odnose kot na začetku smo navezah s krajani, tako da so naši varovanci vsak dan v stikih z njimi, kar je izredno dobro za program socializacije,” je še povedal Sreto Zelen.
K. R.
SWE & SLO COMMERCE d. o. o. Trnava 5/a, 3303 Gomilsko, tel. 03/7000 500, faks: 03/7000-501 PE Koper. TeL/faks: 05/639 42 33
ROČNI SNEŽNI PLUG
Enostavna uporaba, - Dobava tudi po povzetju, - Cena od 10300 SIT dalje
NAROČILNICA
Nepridicno naročam .. kom snežnega pluga
s prekucnikom,	brez prekucnika
Pošljite ga po povzetju na naslov;
Tel.:
ingrad X/IME d.d.
HIŠE NA GRIČU PRI GRIŽAH
NASELJE 8 INDIVIDUALNIH HIŠ NA SONČNEM POBOČJU.
Velikost parcel 515 - 851 m2.
HIŠA TIP 1 (3 hiše), velikosti 9 x 11,70 m (240 m2).
Cena 198.000 DEM
HIŠA TIP 2 (5 hiš), velikosti 10 x 8 m (130 - 192 m2).
Cena 116.500 DEM - 159.850 DEM
Urejena infrastruktura. Hiše bodo dograjene do 3. gradbene faze (možna finalizacija).
MOŽNOST KREDITA
INFORMACIJE NA TELEFON: 03/426 77 00 ali 03/426 77 20 ali http://www.ingrad-vng.si
K. Rozman
november2000
PRIREDITVE V DECEMBRU 2000					
DATUM, ara	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
1. do 3 12.	SMUČARSKI SEJEM	PREBOLD	SMUČARSKI KLUB PREBOLD		
1.12. ob 10. in 12.uri	PREDSTAVA AKROBATSKE SKUPINE FLIP	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA	I. OŠ ŽALEC WZ ŽALEC,	V1DAŠTINGL	03/571 74 66
		I. OŠ ŽALEC		ADI VIDMAJER	03/571 72 74
1.12. ob 16. uri	VESELI DECEMBER ZA OTROKE S FLIPOM IZ PIRANA	DOM KRAJANOV TABOR OBČINA	TABOR	VIDA SUKAN	03 / 572 72 36
1.12. ob 19- uri	PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE ALME M. SEDLAR “DAROVANJE”	GALERIJA SAVINJSKIH LIKOVNIKOV ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC		ANKA KRČMAR	03/710 29 00
1.12. ob 16. uri	IZDELOVANJE ADVENTNIH VENČKOV (vsi, ki jih to veseli)	DOM KRAJANOV VRBJE	KD VRBJE	LEA MEH	03/713 64 26
2.12. od 10. do 18. ure	ADVENTNI SEJEM V NOVEM CELJU AVLA DVORCA	NOVO CELJE	TURISTIČNA ZVEZA SSD	UROŠ GOVF.K	03/713 68 62
2.12. ob 19. uri	OBČINSKA PROSUVA OB 200-letniCi PREŠERNOVEGA ROJSTVA	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	ZAVOD ŽA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
2.12. ob 19- uri	VESELI BERAČI - GLASBENA VESELOIGRA -KUD SAVLJE PRI LJUBLJANI	DOM KRAJANOV VRBJE	KD VRBJE	LEA MEH	03/713 64 26
2.12. ob 20. uri	RENDEZ - VUOS S PODUGO	KULTURNI DOM GRIŽE	GLEDALIŠKA SKUPINA GRIFON;	ALOJZ HRNČIČ	041 464 985
			KUD SVOBODA		
3-12. od 11. do 16. ure	DAN ODPRTIH VRAT-PRODAJA SPOMINSKIH PUBLIKACIJ O PREŠERNU SAVINOVAHIŠA		ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
3. 12. ob .16. uri	SLOVENSKA HNOPREDSTAVA ZA OTROKE	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC		IRENA VERBIČ	03/571 51 23
3.12. ob 15. uri	KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRAGLASBENEŠOLE ŽALEC	DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA TABOR	VIDA SUKAN	03/572 72 36
3.12. ob 15. uri	MIKUVŽEVANJE'	KULTURNI DOM GRIŽE	KUD SVOBODA GRIŽE	KAREL GOJZDNIKAR	03/571 78 98
4. 12. ob 18. uri	RECITAL VIOLINISTKE KATJE MOHORKO IN LUCIJE UVBIČ	GALERIJA SAVINJSKIH LIKOVNIKOV ŽALEC GLASBENA ŠOU ŽALEC;		TANJA CEHNER	03/710 28 60
•			ZAVOD ZA KULTURO	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
5.12. ob 16. uri	MIKLAVŽEVANJE	ŽUPNIJSKA CERKEV VRANSKO	ŽUPNIJSKA KARITAS VRANSKO	MARTLNA FELICIJAN	03/572 53 36
5.12. ob 17. uri	MIKUVŽEVANJE	ŽUPNIJSKA CERKEV POLZEU	KARITAS POLZEU	BLAŽJELEN	03/572 00 66
5. 12. ob 17. uri	MIKUVŽEVANJE	TRGOVINA DA - DA VRBJE	TRGOVINA DA-DA		
5.12. ob 16. uri	MIKUVŽEVANJE V ŽALCU - MIKLAVŽ S SPREMSTVOM	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/71029 00
5.12. ob 17. uri	MIKUVŽEVANJE	DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA TABOR	VIDA SUKAN	03/572 72 36
5.12. ob 18. uri	SREČANJE S PREŠERNOM-ob 200-letnici pesnikovega rojstva	KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE	KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE IN OŠ PETROVČE	METODA URANJEK	03/570 72 80
6.12. ob 17. uri	NEŽA IN EVA ZA OTROKE (ob 70 - letnici rojstva NEŽE MAURER)	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA	OMK ŽALEC	IRENAŠTUSEJ	03/571 51 23
6.12. ob 16. uri	PREDAVANJE - ŠKODLJIVOST DROG- dr. RADOVAN ZUPANČIČ	DOM KRAJANOV VRBJE	DU VRBJE	PAVLINA GLUŠIČ	
Od 7.12.2000 do 7.1.2001	RAZSTAVA 0 DROGAH	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA	DRUŠTVO STARŠEV ZA POMOČ MLADINI IN KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ		
7.12. ob 19. uri	ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL BILJANE UNKOVSKE	SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
8.12. ob 19. uri	MIKUVŽEV VEČER - NARODNO ZABAVNI ANSAMBLI S TONETOM VRABLOM	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
8.12.	DOBRODELNI KONCERT	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	VALERIJA PUKL	03/572 52 95
8. 12. ob 12. uri	SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV	DOM NINE POKORNE GRMOVJE	KS GALICIJA; KO RK GALICIJA	VLADISUV MAJER	03/572 84 31
				KATICA PETRIN	03/572 80 71
9. 12. ob 19- uri	HALO! OBIRALKE SO TU!	KULTURNI DOM LIBOJE	KD LIBOJE	DARJA BALOH	
10.12. od 10! do 18. ure	ADVENTNI SEJEM V NOVEM CELJU	AVLA DVORCA NOVO CELJE	TURISTIČNA ZVEZA SSD	LROŠGOVEK	03/713 68 62
11.12. ob 19 30 uri	BALKANSKI ŠPIJON (če bo dovolj prijav)	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
12.12. ob 17. uri	URA PRAVLJIC S POUSTVARJANJEM	KRAJEVNA KNJIŽNICA BRASLOVČE	PROSVETNO DRUŠTVO	SONJA JEZERNIK	03/570 90 46
12.12. ob 18. uri	POTOPISNO PREDAVANJE FRANCIJA HORVATA - AVSTRALIJA	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	ZAVOD ŽA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	03/710 29 00
13.12.	BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	VALERIJA PUKL	03/572 52 95
13-in 14. ob 16. uri	SKUPAJ SE POSLOVIMO OD STAREGA LETA	OSNOVNA ŠOU BRASLOVČE	OŠ BRASLOVČE	EMIL RIBIČ	03/57090 46
14.12. ob 17. uri	URA PRAVLJIC S POUSTVARJANJEM	KRAJEVNA KNJIŽNICA BRASLOVČE	PROSVETNO DRUŠTVO	SONJA JEZERNIK	03/570 90.46
14. 12. ob 17. uri	S PESMIJO V NOVO LETO - OTVORITEV SEJMA	DOM SVOBODE GRIŽE	ŠKD + KUD GRIŽE	FRANCI ŽAGAR	041 669 436
15. 12. od 9- do 18. ure	NOVOLETNI SEJEM	DOM SVOBODE GRIŽE	ŠKD + KUD GRIŽE	FRANCI ŽAGAR	041 669 436
15.12. ob 18. uri	KONCERT GODALNEGA ORKESTRA CELJE	DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA TABOR	VIDA SUKAN'	03/5727 236
15. 12. ob 17. uri	URA PRAVLJIC S POUSTVARJANJEM	KRAJEVNA KNJIŽNICA BRASLOVČE	PROSVETNO DRUŠTVO	SONJA JEZERNIK	03/570 90 46
15. do 20. 12	IZDELOVANJE VIZITK IN OKRASKOV (vsi, ki jih to veseli)	DOM KRAJANOV VRBJE	KD VRBJE	LEA MEH	03/713 64 26
Od 15.12. do 23.12.	VESELI DECEMBER NA MESTNEM TRGU V ŽALCU, BOŽIČEK VSAK DAN	MESTNI TRG ŽALEC	ŽANA ŽALEC, TD ŽALEC,	JASMINA MLAKAR	03/571 31 16
	OB 16. URI, V SOBOTO OB 10. URI		ZAVOD ZA KULTURO		
16.12.	PRVENSTVO PREBOLDA V SLALOMU	SNEG	SMUČARSKI KLUB PREBOLD		
16. 12. ob 10. in 12. uri	OGLED IGRICE Z OBISKOM IN OBDARITVIJO DEDKA MRAZA	ZADRUŽNI DOM BRASLOVČE	DPM BRASLOVČE	JOŽICA RAMŠAK	031 501 022
17.12. od 10. do 18. ure	ADVENTNI SEJEM V NOVEM CELJU	AVU DVORCA NOVO CELJE	TURISTIČNA ZVEZA SSD	LROŠGOVEK	03/713 68 62
17. 12. ob 16. uri	KONCERT OB 20-LETNICI ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA	ZADRUŽNI DOM GOTOVLJE	KULTURNO DRUŠTVO GOTOVLJE	SILVA KOČEVAR	03/57181 06
19- 12. ob 16. uri	IGRA SNEGULJČICA	KULTURNI DOM LIBOJE	KD GRIFON ŠEMPETER	DARJA BALOH	03/570 87 82
DECEMBER	BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT	PREBOLD	GODBA PREBOLD		
19.12. od 15. do 17. ure	BOŽIČNI SEJEM	DOM KRAJANOV TABOR	OŠ TABOR L\ VRTEC	BOŽA ZUPANC	03/572 72 30
				MANICA OBREZA	03/572 72 70
20. 12.	PRIREDITEV OB DEDKU MRAZU	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	DPM (ANDRAŽ	MARTINA OGRAJ ESŠEK	03/572 21 90
21. 12. ob 19. uri	KONCERT SAVINJSKEGA KOMORNEGA ZBORA	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	KUD SVOBODA ŽALEC	JANUŠ RASIEW1CZ	
22.12. ob 11.30	PRIHOD BOŽIČKA	DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA TABOR	VIDA SUKAN	03/572 72 36
22.12.	VESELI DECEMBER - GOSTOVANJE SKUPINE MAKE UP2 - OGLED FILMSKE IN LUTKOVNE PREDSTAVE	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	OSNOVNA ŠOU VRANSKO	VALERIJA PUKL	03/572 52 95
22.12. dopoldne	BOZIČNO-NOVOLETNA ZABAVA PO RAZREDIH Z OBISKOM DEDKA MRAZA NA RAZREDNI STOPNJI	OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE	OŠ BRASLOVČE”	EMIL RIBIČ	03/570 90 46
23. 12. ob 10. uri	BOŽIČNI SEJEM	PRI OBČINSKI STAVBI NA POLZELI	TD POLZEU	ALENKA ŽNIDAR	03/570 10 10
23. 12.	POSTAVITEV SNEŽENEGA MOŽA	ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ	ŠD ANDRAŽ	SIMON OGRAJENŠEK	03/572 21 90
23.12. od 9- do 12. ure	BOŽIČNI SEJEM	PARKIRIŠČE OB OBČINSKI STAVBI	TD POLZEU	ALENKA ŽNIDAR	03/703 32 20
24.12. ob 21.30	POHOD Z BAKLAMI NA GORO OLJKO K POLNOČNICI	IZPRED ŽUPNIJSKE KARITAS NA POLZELI ŽUPNIJSKI SVITOLETNI ODBOR		JANEZ CUK|ATI	03/572 04 40
24. 12. ob 24..00	POLNOČNICA	CERKEV SV. JURIJA V TABORU	ŽUPNIJSKI URAD TABOR	POLDI SELČAN	03/572 70 92
25.12. ob 11.00	BOŽIČNI KONCERT	ŽUPNIJSKA CERKEV V ANDRAŽU	KD ANDRAŽ	VILI PIŽORN	03/572 03 37
25.12. ob l6.uri	BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL	JAMA PEKEL	TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER	METKA VOČKO	03/70 33 470
26. 12. ob 19.30	BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT	DOM KRAJANOV TABOR	PEVSKÖ“ DRUŠTVO TABOR	IVAN TOPOVŠEK	03/572 73 06
26.12. ob l6.uri	BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL	JAMA PEKEL	TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER	METKA VOČKO	03/703 34 70
26.12. ob 20. uri	NOVOLETNI KONCERT GODBE ZABUKOVICA	DOM SVOBODE GRIŽE	GODBA ZABUKOVICA	TOMO KALČIČ	041 768 384
26.12. ob 10. uri	ŽEGNANJE KONJ	GOMILSKO - IZPRED DOMA KRAJANOV	KK MUSTANG	MILAN KOŠENINA	03/572 63 75
27.12. ob l6.uri	BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL	JAMA PEKEL	TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER	METKA VOČKO	03/703 34 70
31. 12. ob 20. uri	SILVESTROVANJE	DOM SVOBODE GRIŽE	KUD SVOBODA GRIŽE	ALOJZ HRNČIČ	041 464 985
31. 12. ob 22. uri	PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA NA PROSTEM	GRAJSKA VAS	VAŠKA SKUPNOST GRAJSKA VAS IN TD GOMILSKO BOŽENA KOSU		03/572 63 75
31. 12.	SILVESTROVANJE NA PROSTEM	TRG VRANSKO	TURISTIČNO DRUŠTVO VRANSKO	VLADO RANČIGAJ	03/572 51 20
31.12. ob 21. uri	ZAHVALNA SVETA MAŠA	CERKEV SV. JURIJA V TABORU	SJPNIJSKI URAD	POLDI SELČAN	03/572 70 92
31. 12. ob 22. uri	SILVESTROVANJE NA PROSTEM	OJSTRŠKA VAS	VAŠKA SKUPNOST - OJSTRŠKA VAS	MILAN LESJAK	03/572 70 81
31. 12. ob	TRADICIONALNO SILVESTROVANJE	HOTEL ŽALEC	HOTEL ŽALEC	MAJDA FLORJAN	03/713 17 00
31.12.	SILVESTROVANJE	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KD ANDRAŽ	VILI PIŽORN	03/572 03 37
31. 12.	SKOK V NOVO LETO	PLANINSKI DOM GORA OLJKA	PD POLZEU	VILI VYBIHAL	03/572 23 58
31.12. ob 21. uri	SILVESTROVANJE NA PROSTEM	MESTNI TRG ŽALEC	OBČINA ŽALEC IN ŽANA ŽALEC	JASMINA MLAKAR	03/571 31 16
1.1. 2001 ob 13. uri	NOVOLETNO SANKANJE	PRESEDLE - OJSTRICA	VAŠKA SKUPNOST PRESEDLE	MARIJA SOPOTNIK	03/572 57 17
PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V DECEMBRU 2000					
24.12.	POLNOČNICA V CERKVI SV. KRIŽA	GORA OLJKA	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	03-5705-00-03
31.12. ob 17. uri	ZAHVALNA SVELA MAŠA OB IZTEKU LETA 2000	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE POLZEU ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR		JOŽE KOVAČEC	03-5705 -00-03
Napovednik
18
november2000
Kultura
Iskrice ustvarjalnosti
Kulturno-umetniško društvo Grifon Šempeter je letos že petič pripravilo prireditev Iskre ustvarjalnosti, ki je bila nekoliko skromnejša od prejšnjih, saj je nastopilo le sedem skupin, pa tudi udeležba občinstva je bila skromnejša.
Od domačih skupin so nastopili: folklorna skupina Grifon, dve gledališki skupini in Vera Kalčič z monologom, v Šempeter pa so prišli tudi: ljudske pevke s Ponikve pri
Žalcu, Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže ter plesni atelje Sava KUD Svoboda Žalec.
Po odločitvi komisije, ki je spremljala nastope, je nagrado, ki jo je podelila območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Žalec, prejel plesni atelje Sava. Pri občinstvu je največ simpatij požela domača gledališka skupina s prizori iz grške drame Zeus in Evropa v režiji Vere Kalčič.
T.T.
Izšla je knjiga o Žovneških
Franci Kralj, predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, ki deluje v Braslovčah, se že kar nekaj let ukvarja z zgodovino gradu Žovnek in Žovneških, iz katerih izhajajo grofje in knezi Celjski. Do sedaj zbrane podatke in gradivo je obdelal v knji-
gi Žovnek in Žovneški, ki je že zagledala luč sveta. Knjiga je izšla v samozaložbi, avtor pa jo bo predstavil v petek, 8. decembra, ob 18. uri v prostorih OŠ Braslovče.
T.T.
ZIMA V KINU ŽALEC
1 do 3.12. - ROAD TRIP, najstniška komedija HIŠA DEBELE MAME, komedija 8. do 12. 12. - JACK, BRIAN IN ANNA, romantična komedija JAZ, IRENA IN JAZ, komedija 15. do 17.12. - VROČA LINfJA, grozljivka
MOŽJE X, znanstvenofantastična akcija 22. do 26.12. - PORNO KOMEDIJA, slovenska komedija TRČENI PROFESOR 2, komedija
od 29-12.2000 do 2.1.2001 -
VESOIJSH KAVBOJI, znanstvenofantastična komedija
BREZ POVRATKA, grozljivka
S predstavitve
Grenka roža Vinka Šmajsa
V soboto je bila v Lovskem domu v Braslovčah predstavitev knjige Vinka Šmajsa Grenka roža. Predstavitev je vzbudila še toliko več pozornosti zaradi tega, ker je njen avtor domačin, rojen v Parižljah pri Braslovčah, odkoder se je preselil leta 1952, ko je odšel kot profesor službovat v Velenje.
O knjigi in avtorju je profesorica Ana Poles povedala, da je Vinko Šmajs tenkočuten pisec, ki je že zapisan v slovenskem bteramem prostoru. Grenka roža je njegovo drugo prozno delo po izboru črtic Krik iz mladosti. V Grenki roži opisuje drobne slike iz življenja preprostih ljudi, ki so živeli s hemljem. Te podobe je strnil v zgodbo, ki pripoveduje o težkem, pa vseeno lepem življenju obiralcev hmelja, ki so prihajali, v Savinjsko dolino na sezonsko delo. Tukaj so doživljali izkoriščanje delodajalcev, uspehe, razočaranja, ljubezni in prav ljubezen ima v tej Šmajso-
K I N O S K O P
December se v žalskem kinu začne s štirimi komedijami, med katerimi je zelo zanimivo iskati razlike.
ROAD TRIP je nekakšen podaljšek Ameriške pite, precej odtrgana pripoved o seksa željnih mladcih, ki potujejo skozi del Amerike na lovu za pohujšljivo videokaseto, pri tem pa doživljajo včasih skorajda nemogoče avanture. Razhka med Pito in Potovanjem: v Piti so nazadnje junaki ugotovili, da seks ni vse. V Potovanju tega ne ugotovijo. Razhka med Potovanjem in ostalimi komedijami: včasih je nagnusna, ampak še vedno lahkotna.
HIŠA DEBELE MAME je preveč lahkotna, da bi znala bib tudi zares drzno nagnusna. Film, napravljen, ker so imeli proračun, medtem ko ideje nihče ni znal podkupiti.
O JAKEU, BRIANU IN ANNI sem že pisal, na žalost je bila projekcija prestavljena, vidite ga lahko drugi vikend v decembru: najbolj “intelektualna”, čeprav še vedno zadržano in očitno zanalašč lahkotna komedija, film, ki priteguje predvsem s simpatičnostjo.
JAZ, IRENA IN JAZ je vulgarna na kvadrat, zanalašč vulgarna, vulgarna z namenom: Jim Carrey in brata
Farrely kot ustvarjalca gredo z vsemi možnimi orožji neusmiljeno v napad na trdnjave dobrega okusa. Da pri tem včasih pretiravajo in da se Jima ne more vedno držati na uzdah, je jasno, kot je tudi jasno, da zaradi tega film izgubi nekaj točk. Toda vseeno so tukaj scene, ki so nepozabno nore, in stvari, ki jih Jim počne s svojim telesom ah obrazom, so naravnost neverjetne. Edini človek, ki je lahko sam na platnu, pa imaš občutek, da sta tam dva, čeprav drugega ne vidiš. Edini človek, ki zmore na tako večkraten način zaigrati shizota, čigar obe osebnosti se zaljubita v eno dekle, kar je tudi zgodba filma.
MOŽJE X so napravljeni po slavnem stripu Marvel Comics Group, slavnem vsaj v Ameriki, pri nas ne toliko. Kup mutantov s super lastnostmi in slabostmi, ki se v ognjemetu posebnih efektov borijo drug proti drugemu. Ni tako povsem iz trte zvito, kot se sliši, čeprav se zares preveč prostora posveča neskončnim pretepanjem in se preveč zanaša na nadaljevanje. Drugi in tretji del se že snemata.
VROČA LINIJA je zame najboljši film tokratne bere. Neusmiljeni razrez pohlepnega delničarskega sveta, nepremišljenega in nemoralnega do
skrajnosti, sveta, ki morda ve, da je denar sreča (“Bogat sem. Nekateri pravijo, da bogastvo ne osreči. Ah vidite nasmeh na mojem obrazu? Kaj vam ta nasmeh pove? Da je tisti, ki reče, da bogastvo ne osrečuje, revež.” ... nekako tako gre monolog iz filma.), čeprav potem ne ve natančno, kaj bi počel z njim. Nuja za Amwajevce in tiste, ki Amvvajevcev ne marajo, pa jih vseeno zanima, kako se po filmsko obravnava bistvo njihove filozofije.
PORNO FILM je tako izjemno ogromna uspešnica v Sloveniji, da pompa za najavljanje niti ne potrebuje, VESOLJSKI KAVBOJI pa je zame Clint Eastwood kot rahlo razočaranje - kajti tip je že imel boljše filme - vendar so tu še vedno legende ameriškega filma, gospod starejši Sutherland, Tommy Lee Jones, James Gamer, pa seveda gospod poosebljena hladnokrvnost Clint osebno. Vse to gre gor v vesolje. V odkrivanje novih meja. Seveda, saj je Amerika že odkrita.
Naslednji Kinoskop pa bo časovno že v odkrivanju meja naslednjega leta - kako je čas relativen - vmes pa vam žehm, vremensko in drugače, čim bolj po želji december. Iddi filmsko.
Peter Zupanc
vi pripovedi posebno mesto.
Vsekakor gre za delo, po katerem bodo bralci radi segli. Kulturni program na predstavitvi so pripravili učenci OŠ Braslovče pod vodstvom Nevenke Marovt, zbranim pa je govoril tudi braslovški župan Dušan Goričar, ki je izrazil ponos, da imajo Braslovče tako uspešnega rojaka.
T. Tavčar
Koroški slikar v Petrovčah
Pred kratkim so bili na obisku v Sloveniji avstrijski generalni konzul Jure Žmauc, poslovodja Posojilnice bank Pliberk Jurij Mandl in koroški slikar Albert Mesner. Povod za obisk je bOa priprava razstave Alberta Mesnerja v Petrovčah, ki bo v Salonu pohištva (v Hmeljarskem domu), katerega lastnik je Dušan Goršek, odprta 15. decembra letos.
Gostje so se med drugim srečah z žalskim županom Lojzetom Posedelom in podžupanom Ferdinandom Halerjem, obisk v Sloveniji pa zaključili pri županu mestne občine Celje Bojanu Šrotu. Kot so se dogovorih, bo v petek, 15. decembra ob 14. uri najprej delovni sestanek v prostorih Občine Žalec, na katerem bodo poleg gostov iz Avstrije sodelovali tudi župani Občin Žalec, Celje, Maribor, Ljutomer in obmejnih občin, podpredsednik državnega zbora Anton Delak, novo vodstvo urada za Slovence pri ministrstvu za zunanje zadeve ter predstavniki organizacij koroških Slovencev. Odprtje razstave likovnih del Alberta Mesnerja bo ob 17. uri.
Albert Mesner je slikar samouk Rojen je bil II. junija leta 1959 v Dobu pri Pliberku, zdaj pa živi na Bistrici nad Pliberkom. Z likovno umetnostjo se ukvarja že več kot 15 let, njegova ustvarjalna pot pa se je pričela z likovnimi kolonijami v Vuzenici, kjer je odkril svoje veselje do ustvarjanja in si pridobil prve izkušnje. Njegov ustvarjalni jezik sta platno in olje, naneseno z lopatico. V zadnjem času se ukvarja z oblikovanjem gline, izdelke iz nje pa združi s platnom v slikovito celoto. V središču njegovega dela sta človek in okolje, vsaka shka pripoveduje svojo zgodbo, večinoma o čustvenih doživetjih in opazovanju, ki jih predeluje v svojih slikah. Pravi jim “nočna dela”. Vsa njegova dela namreč nastajajo ponoči in so retrospektiva dneva ah tedna. Prednost daje beh, modri in črni barvi, najpomembnejša pa je zanj bela.
Anton Mesner se je v zadnjih desetih letih predstavil javnosti na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah v Pliberku, Šmihelu, na Bistrici, v Maribora in Celovcu, od 15. decembra pa bodo njegova dela na ogled tudi v Petrovčah.
K.R.
Literarni večer z Nežo Maurer
Pesnica, pisateljica in publicistka Neža Maurer, častna občanka rojstne občine Polzela, bo v mesecu decembru slavila okroglo obletnico - 70. rojstni dan. Ob tem jubileju pripravljajo občina Polzela, Osnovna šola in Kulturno-
umetniško društvo Polzela literarni večer, ki bo v petek, 8. decembra, ob 17. uri v Domu Kulture na Polzeli.
Literarnega večera se bo udeležila tudi slavljenka, Zalesnikova Nežika, kakor so jo klicali sosedje, ko je bila še doma v rojstnem Podvinu pri
Polzeli. Umetniški dosežki Neže Maurer na področju literarnega ustvarjanja v poeziji, prozi in dramatiki v obdobju štiridesetih let, so v tem času prejeh številna priznanja in nagrade.
T. Tavčar
Na Vrečetjevem večeru (od desne proti levi): Franci Žagar, Milan Natek, Branko Goropevšek, Jerica Dobnik, Franc Ježovnik in Aleksander Videčnik.
Vrečerjeva Savinjska še aktualna
Letos mineva 70 let od izida knjige Savinjska dolina, ki jo je napisal in v samozaložbi v Žalcu izdal Rajko Vrečer. Ta knjiga še vedno velja za temeljno delo o Savinjski dolini. Ob tej obletnici je Občinska matična knjižnica v Žalcu pripravila zanimiv večer, posvečen Rajku Vrečerju in vprašanju, ali Savinjčani dovolj poznamo svojo zgodovino.
Pogovor je vodil profesor zgodovine mag. Branko Goropevšek, njegovi gostje pa so bili: prof. Jerica Dobnik, učiteljica zgodovine na OŠ Petrovče, poznavalec in pisec kronik
Savinjske doline Franc Ježovnik, geograf, pisec z bogato bibliografijo strokovnih prispevkov, upokojeni sodelavec Geografskega inštituta Antona Mehka ZRC SAZU Milan Natek, priznan pubhdst, ljubiteljski zgodovinar in etnograf Aleksander Videčnik ter ravnatelj OŠ Griže, prof. zgodovine Franci Žagar. V uvodu je mag. Goropevšek predstavil Rajka Vrečerja, ki je napisal kar precej del, temeljno pa je Savinjska dolina, s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki (več o Rajku Vrečerju na str. 26). Po izidu tega dela je bilo objav-
ljenih in izdanih precej monografij krajev v Savinjski dolini in dragih prispevkov, ki obravnavajo preteklost doline, veliko k ohranjanju spomina na preteklost prispevajo tudi raziskovalne naloge učencev osnovnih šol, ni pa narejene sinteze vsega tega, so poudarili razpravljala. Savinjčani prav gotovo ne poznajo dovolj svoje zgodovine, se pa z drugačnim pristopom do zgodovine v osnovnih šolah med učenci veča zanimanje zanjo, zlasti za lokalno zgodovino.
K. R-, foto: T. T..
Dori Pečovnik in Silvo Terček med pogovorom
1 besedo in glasbo od pekla do nebes
“Ali ste kdaj nehote prisluhnili pogovoru v vaši bližini? 0 lepih stvareh je tekel, ob glasbi; glasovi so bili prijazni, tihi, razburjeni, umirjeni... Ste bili priča nekemu drugemu svetu z drugimi ljudmi in niste imeli občutka, da prisluškujete in vendar se vas je ta svet dotaknil. Še bolj ste prisluhnili, iskali v njem sebe in svoje prijatelje, našli utrinek iz mladosti, namig za jutrišnji dan. Pogovor je postal tudi vaš, ker so govorili dobri ljudje o stvareh, ki jih tke življenje.” Tako je tekla beseda prve dni novembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer je to doživetje, prepleteno z glasbo, “pričaral” znani novinar Silvo Teršek skupaj s svojim gostom, župnikom Dorijem Pečovnikom.
Ta večer je bil nekaj posebnega, kulturni dogodek, ki bi mu težko našli primerjavo. Bogastvo besed, misli in tudi provokativnih vprašanj Silva Terška ter v enaki meri lepe in bogate misli, izčrpni in diplomatski odgovori duhovnika Dorija Pečovnika ter še kaj je ta večer polnilo zrak
v dvorani in marsikomu seglo do srca. Pogovor je razkrival Dorijevo življenjsko pot, razloge, ki so ga pripeljali v duhovniški poklic, njegov pogled na vero, odnose znotraj cerkve ter življenje v Berlinu. Tildi vprašanj o družini, ženskah, modni reviji in še o čem ni manjkalo. Ob prijetni glasbi Terškovega prijatelja ter glasbi bratov Alena in Denisa Mujkiča iz Ljubljane, ki sta polno dvorano poslušalcev navdušila z južnoameriškimi in španskimi ritmi kitar, je bil večer še toliko bolj prijeten. Vprašanja in odgovori so ponujali tudi dobršno mero smeha. Oba sogovornika sta bila resnično prava mojstra besed, izkazala pa sta se tudi kot dobra glasbenika, saj sta s svojima orglicama poskrbela za pravo glasbeno presenečenje.
Ob zaključku pogovora se je Doriju in Silvu za lep večer zahvalil župan Lojze Posedel in jima izročil spominski darili. V avli dvorane pa so udeležence pričakali Starmanovi gostinci z moštom, pečenim kosta-
njem, raznovrstnim sadjem, pecivom in drugimi jesenskimi dobrotami ter s tem dah piko na “i “ prireditvi, ki jo je Silvo Teršek poimenoval Od pekla do nebes. Prireditev sta pripravili in omogočili Občina Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ki sta s tem spravili “pod streho" prireditev, ki je bila že v programu občinskega praznika.
In kako je večer doživel Dori Pečovnik? “Današnji večer je bil nekaj najlepšega v mojem življenju, nikoh si nisem predstavljal, da bom kdaj gost tako odličnega novinarja Silva Terška in to celo v domačem kraju, pred domačimi ljudmi v moji Savinjski dolini. Zelo sem vesel, da mi je bilo to omogočeno. Organizatorjem vse čestitke in iskrena hvala. Velika hvala pa tudi vsem številnim udeležencem večera, saj so mi s svojo prisotnostjo izkazati vehko čast in pridati nepozaben kamenček v mozaik mojega življenja.”
D. Naraglav
Tokrat razstavljal Jože Meglič
V Savinovem razstavnem salonu je bila do 15. novembra odprta razstava likovnih del akademskega slikarja in specialista Jožeta Megliča.
Jože Meglič se je rodil 1939. leta v Lomu nad Tržičem. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1964, leta 1966 pa končal še specialko za oljno slikarstvo pri prof. Maksimu Sedeju st.. Megličeva olja in akrili so v zadnjih letih izpol-
njeni z ženskimi akti v različnih manirah in pristopih z elementi tega ati onega modernizma. Njegov likovni jezik je dozorel do takšne mere, da ga tudi potovanje v Antatijo, v čarobno Kapadokijo, ni omajalo. Uidi tam je motive stikal iz sebe, za svojo dušo, s svojo bogato domišljijo in iskreno neposrednostjo. Zaokrožen cikel Kapadokija je ena najboljših postaj v Megličevem likovnem iskanju. Poteze čopiča so valovi-
te, živahne, kompozicije razgibane, dinamične, na platnih se dogaja ples oblik, ovitih v skrivnostno erotično razpoloženje.
Na otvoritvi sta v kulturnem programu sodelovati violinistka Tanja Miklavc in pianistka Irena Kralj. Zbrane pa je na začetku pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmar.
T. Tavčar
Med govorom likovne kritičarke Marlen Premšak
Večer pesmi, glasbe in humorja
V Šempetru so bogatejši še za eno kulturno društvo, katerega ustanovitelj je Jože Galič z družino, ki predstavlja tudi eno od sekcij društva. Nedavno je društvo pripravilo prvo večjo prireditev, ki so jo poimenovali Martinov večer z ljudskimi pevci in godci.
Prireditev, ki je potekala v dvorani zadružnega doma Šempeter, je s pozdravom pričel predsednik društva Jože Galič, ki je bil hkrati voditelj večera. V nadaljevanju so se na odru zvrstiti ljudski pevci s Pohorja, ljudske
pevke iz Nimnega ob Sotli, harmonikar Uroš Točaj iz Mozirja, ansambel Planinski odmev iz Zabukovice in Darko Atelšek s svojimi mladimi harmonikarji. Pomemben del programa je zapolnila družina Galič, ki sicer veliko nastopa doma in v tujini. Ob vsem tem pa seveda ni manjkalo humorja Klobasekovega Pepija, velikega prijatelja Podhomskega Jožeta, ki pa je imel tokrat vlogo organizatorja in voditelja prireditve.
Ob zaključku prvega dela koncerta je zbrane v dvorani in nastopajoče pozdravil predsednik Krajevne
skupnosti Šempeter Jože Randl. V kratkem nagovoru je izrazil veselje in zadovoljstvo, da je njihova KS dobila še eno kulturno društvo in družim Galič čestital za to odločitev. V znak zahvale in spomin na Martinov večer je Jožetu Galiču izročil nekajtitrsko majolko. Koncert se je končal s pravo mešanico glasbe, plesa in petja vseh nastopajočih. Piko na “i” je dogajanju na odru postavil še Darko Atelšek, ki je s svojo harmoniko počenjal vse mogoče, za zaključek se je postavil celo na glavo.
D. Naraglav
Cita Galič: “Naše društvo se predvsem zavzema za ohranjanje ljudske glasbe, slovenske besede in slovenske tradicije. V poplavi vsega, kar nas obdaja, se nam je zdelo potrebno ustanoviti takšno društvo. Imamo vrsto somišljenikov, s katerimi si bomo v največji možni meri prizadevati širiti in ohranjati slovensko kulturno dediščino in tradicijo
ljudskega petja, glasbe in govorjene besede. Vse to bomo početi v okviru posameznih sekcij društva in kot celota. Društvo trenutno sestavljajo tri sekcije. Prvo sestavlja naša'dru-žina, drugo ansambel Jože Galič in glasba iz Slovenije. Naš ansambel je pred kratkim posnel svojo prvo zgoščenko. Tretjo sekcijo društva predstavlja moški kvintet, ki bo
predvsem ohranjal slovenske ljudske pesmi in pesmi našega preminulega prijatelja in poznanega glasbenika Rudija Bardorferja. Z današnjim večerom smo narediti prvi promocijski korak društva. Pričakovati smo sicer številčnejšo publiko, vendar pa smo za prvič vsi zelo zadovoljni.”
Nastop družine Galič, ki je tudi srce novega kultumo-umetniškega društva Glasba iz Slovenije.
Koncert
ob praznovanju 20-letnice prepevanja
Ženski pevski zbor Kulturnega društva Gotov-lje prireja samostojni koncert ob praznovanju 20-letnice prepevanja. Koncert bo v nedeljo, 17. decembra, ob 16. uri v Zadružnem domu Gotovlje.
Ljubitelji zborovskega petja prisrčno vabljeni!
Veseli december
V	občini Tabor tudi letos v zadnjem mesecu leta pripravljajo bogat program prireditev, ki bodo potekale pod skupnim imenom Veseli december.
V	mesecu dni se bo zvrstilo vrsto zabavnih, kulturnih in družabnih prireditev, ki so namenjene vsem generacijam. Z njimi bodo pričeti že 1. decembra, ko bo v gosteh znana akrobatsko plesna skupina FLIP iz Pirana. V naslednjih dneh bodo slediti še koncerti simfoničnega orkes-
tra Glasbene šole Žalec, Celjskega godalnega orkestra in mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki ga bodo popestriti z gosti, med njimi Godba Liboje, ki jo vodi Albert Zaveršnik. V okviru prireditev Veseli december bosta otroke obiskala Miklavž in Božiček. Tako kot lansko leto bodo tudi letošnji Veseli december skleniti s silvestrovanjem na prostem.
D. N.
Dvorana za vaje orkestra
Na Polzeli izvajajo glasbeno izobraževanje že več kot 40 let Na začetku se je izobraževanje izvajalo preko Kulturnega društva, poučevali so klavir in harmoniko, pozneje pa je žalska glasbena šola odprla oddelek na Polzeli. Zadnja leta se vse več mladih Polzelanov uči igranja na godala in trobila, ob tem pa še vedno izvajajo glasbeno izobraževanje tudi preko Kulturno umetniškega društva Polzela, in sicer za tamburaške instrumente in orgelsko šolo.
Namen tega je, da bi imelo čimveč mladih priložnost vključiti se v glasbeno izobraževanje in sodelovati v orkestru, tako da bi s svojim znanjem in talentom sokrajanom bogatili življenje. Zato so letos pri KUD Polzela sprejeli odločitev za ustanovitev mladinskega orkestra. Ob tem so naleteti na prostorski problem za redne vaje. V Domu kulture so namreč prostori zasedeni s pevskimi vajami in ostalimi kulturnimi dejavnostmi. V dogovoru z vodstvom OŠ Polzela so v kletnih prostorih šole urediti dvorano za vaje mladinskega orkestra. Ker kulturno društvo samo ni zmoglo pokriti vseh
stroškov obnove in opreme, so se že v mesecu marcu prijaviti na razpis Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, kjer jim je bilo odobrenih nekaj nepovratnih sredstev, del pa je prispevala tudi občina Polzela. Tako je bila dvorana od začetka šolskega leta pripravljena in člani mladinskega orkestra že pridno vadijo.
Polzelski kulturniki si želijo, da bi bilo k sodelovanju na kultumo-umetni-škem področju vključenih čim več mladih in prepričani so, da bi tudi na tak način prispevati k zmanjšanju zasvojenosti z drogo. '	T. Tavčar
november2000
Sport
Uspešen nastop Južnoafriških republik
V Sun Cityu v Južnoafriški republiki se je končal zaključni masters Nike Junior tour 2000 za mladino do 12. in 14. leta z vsega sveta. Član slovenske reprezentance do 14. leta, igralec Teniške akademije prof. Tomaža Volka iz Žalca Nejc Podkrajšek, uvrščen na lestvici kot 21. igralec, je od Slovencev z uvrstitvijo med osem najboljših igralcev vsega sveta dosegel najboljši rezultat, kar pomeni zelo lep uspeh. Za uvrstitev med 16 je najprej premagal predstavnika Nemčije Marc-Anders Straeltingav treh setih s 6:3, 3:6,6:2, za uvrstitev med 8 pa gladko petega nosilca Belgijca Nilsa Deseina s 6:4,
6:1. V četrfinalu je po izčrpljajoči borbi izgubil s tretjim igralcem Poljakom Przenystawom Stecom v treh setih z 2:6, 6:2, 7:5.
Po vrnitvi v domovino je poln doživetij izjavil, da je z uvrstitvijo zelo zadovoljen in istočasno presenečen nad dobro igro po tako dolgem igralskem premoru in kratkem času priprav. Po dobrem tednu počitka pričenja z novim ciklusom priprav. Na zimskem državnem prvenstvu bo prvič nastopil v kategoriji do 16 let, kjer si želi uvrstitve v finale posameznic in dvojic skupaj s klubskim kolegom Gregom Štormanom.
T. Tavčar
(od leve proti desni) trener Sandi Jelen, Aleš Mišja, Primož Muhovič, Igor Goretič, Jure Ocepek, Sandra Zidar in (čepi) Miha Puckmeister. Našteti so sodelovali tudi na mednarodnem tumiiju v Brežicah.
Aljesan uspešno v Brežicah
Ju jitsu klub Aljesan iz Šempetra bo februarja praznoval drugo obletnico obstoja. V tem kratkem času se je razvil v uspešen borilni klub, o čemer pričajo tudi rezultati, ki so jih tekmovalci dosegli na klubskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Člani kluba, na čelu s trenerjema Sandijem Jelenom in Aljažem Zupancem, so lahko upravičeno veseli in zadovoljni.
Veselja in zadovoljstva ni manjkalo tudi na mednarodnem tekmovanju ju jitsa v borbah v Brežicah, kjer so potrdili, da sodijo med najboljše slovenske klube. V konkurenci devetih slovenskih klubov in reprezentanc Hrvaške in Francije so tekmovalci in tekmovalka iz šempetrskega kluba osvojili eno drugo, tri tretja in eno
četrto mesto. Pri kadetih do 48 kg je bil tretji Miha Puckmeister, pri mladinkah do 59 kg je Sandra Zidar osvojila drugo mesto, pri mladincih do 62 kg je bil Igor Goretič tretji, enako uvrstitev je v kategoriji do 85 kg dosegel Jure Ocepek, Aleš Mišja pa je v kategoriji mladincev do 69 kg osvojil četrto mesto in tako zaokrožil dobre uvrstitve šestčlanske ekipe.
Rezultati iz Brežic so lep dokaz manj kot dveletnih prizadevanj, trdega treninga in zagnanega dela trenerja Sandija Jelena, mojstra Ju jitsa 3. dan, trenerja Aljaža Zupana, mojstra Ju jitsa 2. dan, in vseh ostalih članov kluba. Svoj jubilej bodo tako dočakali več kot zadovoljno.
D. N.
Žalčani osvojili 11 medalj na Vinterjevem memorialu
Na 2. karate turnirju za Vinterjev memorial v Slovenskih Konjicah so med preko 100 tekmovalci nastopih tudi žalski karateisti. Najuspešnejša sta bila Teja Šavrov in Gregor Jančič. Oba sta nastopila v mladinski in članski konkurenci in obakrat zmagala. V vseh borbah sta bila favorita in to
vlogo Uidi upravičila.
Najvišja mesta so osvojili še: kadeti do 65 kg: l.Sašo Đorđevič, 2. Dejan Lukač in 3- Luka Marič; kadeti nad 65 kg: 3- Robi Lukač; člani do 78 kg 2. Uroš Golič in starejši dečki do 52 kg: 3- Andrej Majer; do 46 kg 3. Aljoša Križnik.
S. Marič
Rok Hržica (desno) pred začetkom ene od partij na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji
Hržica že tretjič na svetovnem prvenstvu
Mladi šahist Rok Hržica iz Prebolda sodi med najuspešnejše mlade šahiste v starosti do 12 let v Sloveniji. Poznajo ga tudi mladi šahisti in njihovi mentorji širom po svetu, saj se je letos že tretjič udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v Španiji. S svojimi vrstniki je navezal stike, ki se potrjujejo v medsebojnem dopisovanju.
V španskem mestecu Orgesa, ki leži dobrih 300 km stran od Barcelone, se je Rok znova srečal z Avstralcem Garethom, s katerim si dopisuje že dve leti, pa z Indijcem San Guptom in drugimi. Indijec je letos postal tudi svetovni prvak, za Roka pa se je svetovno prvensto končalo žal manj uspešno, kot je pričakoval in želel. “V množici preko 800 mladih šahistov iz vseh koncev sveta
je bilo kljub temu prijetno in nepozabno,” pravi Rok ter dodaja, da sta oče in trener dejala, da so v Španiji manjkale njune bolj trde roke. “V začetku je Rok začel dobro,” je dejala njegova mama, ki ga je spremljala na tem tekmovanju, “potem pa ga je v zadnjih kolih zapustila športna sreča, saj je izgubil nekaj že dobljenih partij.”
S svetovnega prvenstva se je vrnil z osvojenimi 4,5 točkami. Najprej je bil malo jezen in razočaran, saj bi lahko bilo bistveno boljše, sedaj pa z optimizmom zre v prihodnost in se spominja predvsem lepih trenutkov, ki jih je doživel v Španiji. Sama udeležba na svetovnem prvenstvu je precej velik uspeh in izziv za še bolj zagrizeno učenje te kraljevske igre.
D. N.
Šahovske vesti
Zmaga Milana Matka
V počastitev 30-letnice Šahovskega kluba Šentjur so organizirah že sedmi mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu. Najboljši je bil Milan Matko iz Velenja s 6. točkami pred Dušanom Zorkom iz Kranja. Pri domačinih je bil najboljši Marjan Drobne s 5. točkami. Sledijo: Stane Skok iz Šempetra (5 točk), Viktor Šlamberger iz Poljčan (4,5 točk). Med ženskami je bila najboljša Luiza Gaber iz Romunije s 3,5 točkami.
Prvo mesto domačina iz ŠK Žalec
Od 10. do 12. novembra je ŠK Bistrica priredil osnovnošolsko regijsko tekmovanje s pomočjo Šahovske zveze Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo preko 120 tekmovalcev in tekmovalk iz različnih osnovnih šol Slovenije. Odlično prvo mesto je osvojil David Židanik iz ŠK Žalec (6 točk) pred Nikom Kovačičem iz Ljubljane (5,5 točk). Sohdno peto mesto je osvojil Jernej Jerin ŠK Žalec (5 točk), pri ženskah pa je bila najboljša - na osmem mestu, Suzana Švent (5 točk), sohdno 20. mesto pa je osvojil Mito Pogračič (oba ŠK Žalec).
V Žalcu nastopilo 31 šahistov iz Slovenije
ŠK Žalec je pripravil sedmi mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu. Najboljši je bil Jože Skok iz Domžal s 6,5 točk pred Leonom Krajnecem iz Maribora (5,5 točk). Pri domačinih je najboljši rezultat
dosegel Milan Lesjak (5 točk) pred mojstrom Vladimirjem Ivačičem iz Domžal (5 točk). Sledijo Radovan Krajnc iz Griž (5 točk) in Dušan Brinovec (ŠK Žalec). Najboljši med mladinci je bil Jernej Novak iz Griž (4,5 točk), med mladinkami pa Luiza Gaber iz Romunije (3,5 točk) itd. Zadnji, 8. turnir, bo 17. decembra v Žalcu.
Jože Grobelnik zmagal v Šempetru
Šahovska sekcija Društva diabetikov Slovenije je priredila prvi nagradni hitropotezni turnir MARTINOV. Zmagal je Jože Grobelnik (8 točk) pred Jožetom Peternelom s 7,5 točk in pred Štefanom Šincekom.
Po 4. kolu vodi ŠK Griže
Šahovski klub Celje je s pomočjo ŠZ Slovenije organiziral ekipno državno prvenstvo prve slovenske hge vzhod.
V prvi slovenski ligi nastopa osem ekip iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo od 17. do 19. novembra. Vodstvo po štirih odigranih kohh ima neporažena ekipa ŠK iz Griž z 8 točk v naslednji postavi: mojster Ivan Žaja, Fiüe mojster Dani Vombek, mojster Ivan Mihevc, Uroš Zalokar in Jernej Novak. Drugo in tretje mesto sta si z enakim številom točk (6) delila ŠK Žalec in ŠK Lipa iz Šentjurja. Na 4. mestu je ŠK Rokada iz Lendave, na 5. ŠK Celje, na 6. ŠK Poljčane, na 7. ŠK Ploskava in na osmem mestu brez točk ŠK Triglav H. ekipa iz Krškega.
Jože Grobelnik
Savinjska košarkarska liga
Košarkarski klub Koš s Polzele se je odločil, da tudi letos pripravi Savinjsko’ košarkarsko ligo. Tekme se vsako nedeljo odigrajo v dvorani Savinjskih Hopsov na Polzeli. Do sedaj so bili odigrani že trije krogi. Srečanja v 3- krogu so se končala z naslednjimi rezultati: Veterani Laško : Garant Polzela 6l : 52; Pizzerija 902 Gornji Grad : Step trans Prebold 67 : 65; ŠD Mozirje : Bremis Mozirje 6l : 67; AIR Parižlje : Ingrad VNG Štore 90 : 49; Tris Vrbovec : DAMP Polzela 70: 53. Lista strelcev po 3. krogu: 1. S. Govc (Shp T. Prebold) 86 točk; 2. T. Blagotinšek (Veterani Laško) 84; I. Zakrajšek (Tris Vrbovec) 79 točk itd. Vrstni red strelcev trojk: 1. J. Goltnik (ŠD Mozirje) 13,2; S. Govc (Step T. Prebold) 12,3; G. Račnik (AIRParižlje); 3. D. Turnšek (Garant Polzela) po 7 itd.
Lestvica po 3. krogu:
1. Pizzerija 902 Gornji Grad	3	3	0	242 :	: 145	6	+97
2. Bremis Velenje	3	3	0	I90 :	: 164	6	+26
3. Tris Vrbovec Nazarje	3	2	1	192 :	: 154	5	+38
4. Garant Polzela	3	2	1	203 :	: 167	5	+36
5. Veterani Laško	3	2	1	188:	: 167	5	+21
6. ŠD Mozirje	3	1	2	208:	: 163	4	+45
7. AIR Parižlje	3	1	2	214:	: 213	4	+1
8. Step Trans Prebold	3'	1	2	178:	: 192	4	-14
9, DAMP Polzela	3	0	3	141	: 245	3	-104
10. INGRAD VNG Štore	3	0	3	114:	: 260	3	-146
T. Tavčar
LK Žalec med najboljšimi
Lokostrelski klub Žalec sodi med najboljše lokostrelske klube v državi. O tem govorijo rezultati Slovenskega pokala, ki jih uvrščajo skupno na 5. mesto med dvaintridesetimi slovenskimi klubi. Da niso le dobri lokostrelci, ampak tudi organizatorji, so dokazali z nadvse uspešno organizacijo letošnjega državnega prvenstva za člane in članice. To državno prvenstvo je bila dobra promocija kluba, hkrati pa tudi dobra referenca za organiziranje podobnih tekmovanj.
V klubu deluje trenutno 22 lokostrelcev z hcenco. Tekmovanj, ki so po raznih krajih Slovenije, se udeležuje dobra polovica. Treninge in sedež kluba imajo od letos v kletnih prostorih nekdanje proizvodnje hale Juteksa, kjer je več ah manj stalna temperatura okrog 16 stopinj Celzija, kar omogoča dobre pogoje za trening preko celega leta. Prostori merijo v dolžino 45 in širino l6 metrov. Za njihovo usposobitev so opravili zelo vehko prostovoljnih delovnih ur, seveda brez denarja ni šlo. Za slednje se zlasti zahvaljujejo Občini Žalec, njenemu županu, Zvezi športnih društev Žalec in direktorju Juteksa Milanu Dolarju, ki jim je že pred tremi leti omogočil treninge v
nekdanji kinodvorani, z oddajo le te pa v sedanjih prostorih. Tudi po njihovi zaslugi se danes klub uvršča tako visoko, čeprav je seveda največ odvisno od tekmovalcev samih.
Med najboljšimi so, glede na končne dosežke v Slovenskem pokalu, Jure Veler in Aljaž Rihtar, ki v kategoriji mlajši dečki zasedata prvo in četrto mesto, v kategoriji dečkov je prav tako prvi Gregor Jerin, njegov uspeh z drugim in sedmim mestom dopolnjujeta Tadej Cink in Matevž Uratnik. Pri kadetih sta na četrtem in šestem mestu Gregor Cestnik in Matija Kuder, pri mladincih zaseda četrto mesto Uroš Uratnik, pri članih, kjer je konkurenca najmočnejša, pa je osvojil drugo mesto Miran Cestnik iz Matk, ki je hkrati najboljši lokostrelec žalskega kluba. Seznam visokih uvrstitev dopolnjuje še Robi Čoh, ki je med veterani, kjer konkurenca ni ravno velika, osvojil prvo mesto.
Za konec še zapišimo, da v klubu, ki mu predseduje Leon Uratnik, vehko pozornost posvečajo zlasti vzgoji mladih lokostrelcev. Zato z veseljem sprejmejo vsakega, ki se žeh poskusiti v tem športu. Na strehšču jih lahko obiščete vsako nedeljo od 9-do 10. ure dopoldan in se vključite v njihove vrste. Za začetek loka in puščic ne potrebujete, saj jih imajo nekaj na voljo za nove člane.
D. Naraglav
Lokostrelci LK Žalec med treningom v svojem novem strelišču
Spout
november 2000
Rokomet
Žalčanke po prvem delu četrte
Jesenski del prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi so Žalčanke zaključile na četrtem mestu. V zadnjih dveh kolih so bile uspešne v gosteh. Najprej so v Ljubljani premagale Olimpijo z 28 : 24, kar je bilo presenečenje, saj tako gladke zmage nad Olimpijo v žalskem taboru nihče ni pričakoval. Vse po vrsti so igrale odlično in tako presenetile same sebe. V zadnjem jesenskem kolu so gostovale pri ekipi Burje v Škofijah. Po izenačenem srečanju v prvem delu so v drugo zaigrale
odlično in tudi to srečanje dobile z rezultatom 31 : 27.
Žalčanke so tako jesenski del prvenstva zaključile na četrtem mestu. Od drugouvrščene ekipe Olimpije jih ločita le dve točki. Začetek prvenstva so pričele zelo slabo. Po dveh zaporednih porazih, najprej doma s Piranom in v gosteh z Jelovico, so nato iz kola v kolo igrale boljše in dosegle šest zmag. Dosegle so 248 golov in prejele 229 golov. Peta ekipa na lestvici je Izola, ki pa ima malo možnosti, da bi prehitela Žalčanke v drugem delu prvenstva. Verjetno bo o tretjem mestu odločalo že 1. kolo oziroma 10. kolo drugega
dela prvenstva, ko bodo Žalčanke gostovale pri trenutno tretji uvrščeni ekipi M degra Piran, 13. januarja prihodnje leto.
Sicer pa bodo Žalčanke v 1. krogu Pokala pokalnih prvakov nastopile najprej doma 6. januarja z ekipo Mladosti iz Banje Luke. Do tedaj bodo imele nekaj odmora, nato pa se bodo pričele priprave. Trener Aleš Filipčič je po prvem delu dejal: “Po krizi, ki smo jo imeli v prvih dveh kolih, smo se le “pobrali” in nato dokazali, da sodimo v vrh slovenskega ženskega rokometa.” Uidi pri vodstvu RK Žalec so s prvim delom zadovoljni.
T. Tavčar
V zelenem dresu v akciji Derčetjeva, kije proti ekipi Burje dosegla 7 golov. Najuspešnejša je bila Zidaijeva z osmimi goli.
Košarka
Hopsi so se popravili
Začetek prvenstva v ligi Kolinska je bil za Savinjske hopse zelo slab. V nadaljevanju so dosegli štiri zaporedne zmage, v derbiju srečanja, v domači dvorani pa so visoko -
74 : 97 izgubili j ekipo Geoplin Slovan iz Ljubljane.
Privrženci polzelske košarke so se spet vrnili v dvorano, vendar sta nova igralca, tujca Kanadčan Greg Newton in Američan Sean Mason, prvič pred
domačimi navijači razočarala. Hopsi so po 9- krogu na prvenstveni lestvici trenutno na šestem mestu. V 10. krogu, 2. decembra, bodo gostovali pri ekipi Rogla v Zrečah.
T. T.
Trije prvaki, osem medalj
Na letošnjem mladinskem prvenstvu Slovenije v novi športni dvorani v Oplotnici so se ponovno izkazali mladi žalski karateisti. Nastopili so kar v šestih od osemnajstih finalnih borb, kar je v konkurenci 131 tekmovalcev iz 30 klubov zavidanja vreden razultat. Po osvojenih medaljah so na drugem mestu za KK Kovinar Maribor. Zmagovalci so Andrej Majer, Teja Šavor in Robi Lukač.
Dejan Lukač in Luka Marič sta imela prav tako možnosti za zmago, vendar je Dejan zaradi neprevidnosti izpustil iz rok že dobljeno finalno borbo, Luka Marič pa je dvakrat izgubil s podprvakom z mladinskega evropskega prvenstva v Celju Daliborjem Filipičem iz Trbovelj. Vsi nosilci medalj so prišli v izbor za nastop na mladinskem evropskem
prvenstvu, ki bo februarja prihodnje leto na Cipru. Pred tem bodo nastopili še na odprtem prvenstvu Benetk, na mednarodnem turnirju v Trbovljah in na turnirjih mladinskih reprezentanc sosednjih držav v Oplotnici.
In še uvrstitve članov žalskega karate kluba na mladinskem prvenstvu v Oplotnici:
ml. mladinci: do 55 kg -1. Andrej Majer, Žalec; do 60 kg - 3- Luka Marič, Žalec; do 65 kg - 3. Sašo -ordevič, Žalec; do 70 kg - 2. Dejan Lukač, Žalec; do 75 kg - 1. Robi Lukač, Žalec; st. mladinke: do 53 kg -1. Teja Šavor, Žalec; st. mladinci: do 60 kg - 2. Luka Marič, Žalec; do 65 kg - 3- Gašper Maruša, Petrovče; do 70 kg - 2. Dejan Lukač, Žalec; do 80 kg - 3. Aleš Uranjek, Petrovče.
T. T.
Novi člani ZŠD
Danes popoldne (29. novembra) bo v sejni dvorani Občine Žalec skupščina Zveze športnih društev občine Žalec, na kateri bodo med drugim v zvezo spre« jeli nove člane.
Po izvolitvi organov skupščine in poročilu o delu zveze v obdobju od septembra lani do decembra letos bosta sledila poročilo nadzornega odbora in razprava o poročilu, nato pa bodo pooblaščeni predstavniki športnih društev, včlanjenih v zvezo, glasovali o sprejemu novih članov. Popolne vloge za članstvo so oddali: ŠD MAT iz Šempetra, ŠD jiu-jitsu klub Aljesan Šempeter, Golf klub 2000 Žalec, Tenis klub Trje iz Galicije in ŠD Mah talent iz Migojnic. Ob koncu skupščine bo predstavljen še program dela zveze za leto 2001.
K R.
		ji	ft n		
					
Odboika
Šempetrčanke odlično, fantje s težavami
Do konca jesenskega dela tekmovanja v I. državni ženski odbojkarski ligi nas loči le še en krog. Odbojkarice kluba B&L Utrip Šempeter so letošnjo premiero v prvi državni odbojkarski ligi začele nadvse uspešno. Bolj bledi pa so bili nastopi igralcev SIP Šempetra, ki bodo morali za obstanek v ligi precej izboljšati svojo igro.
Igralke B&L Utripa so po 8. krogu na odličnem petem mestu na prvenstveni lestvici. Do sedaj so nanizale pet zmag in tri poraze. Minulo
soboto so gostovale v Ljubljani in z istoimensko ekipo izgubile 3 : 1 v nizih. Trener Dragan Bojinovič je pred začetkom tekmovanja napovedal ne samo obstanek v figi temveč sredino prvenstvene lestvice, kar se jim tudi uresničuje. Poleg državnega tekmovanja uspešno nastopajo tudi v Pokalu Slovenije, saj so se uvrstile v četrtfinale, kar je velik uspeh in se bodo udeležile zaključnega turnirja četvorice.
Odbojkarji SIP Šempetra so po 8. krogu zabeležili dve zmagi. Najbolj so veseli sobotne zmage, ko so po
dveh urah odlične igre premagali mariborsko ekipo Stavbar IGM 3:2. Trenutno so na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. S tem izkupičkom trener Uroš Dvornik ni zadovoljen. V četrtkovi četrtfinalni pokalni tekmi z ekipo Kamnika so v domači dvorani izgubili 3 :0 in v polfinale se je tako uvrstila ekipa Kamnika. Do konca tekmovanja je še en krog, nato pa bo čas za odmor, ki bo prišel prav za nabiranje novih moči.
T. Tavčar
Iztrok Razgoršek prejema pokal in nagrado za osvojeno prvo mesto na kasaški dirki na Krimu pri Ljubljani letos julija.
Iztok Razgoršek
Ljubitelj kasaškega športa
Iztok Razgoršek, doma iz Kaplje vasi, je eden izmed tistih, ki so se odločili za kasaški šport. Za to ga je navdušil oče. Ker v Savinjski dolini za omenjeni šport ni kluba, se je Iztok pred letom in pol včlanil v Konjeniški klub Komenda, ki je med najbolj znanimi klubi v Sloveniji.
Že v svoji prvi, to je letošnji sezoni je Iztok s svojo kobilo Lady Mary med šestintridesetimi slovenskimi
kasači v enajstih tekmovanjih dosegel odlične rezultate ter se tako ob koncu sezone povzpel na peto mesto, kar je za mladega, 24-letnega Iztoka, zaposlenega v Tovarni nogavic na Polzeli, nadvse nepričakovan uspeh.
Iztok je tekmoval na vseh enajstih tekmah v Sloveniji. V spominu pa mu je najbolj ostala tekma na Krimu pri Ljubljani, kjer je na 1600 m dolgi progi osvojil prvo mesto in nagrado v višini 75 tisoč tolarjev. Na ostalih
tekmah se je zvrstil na sledeča mesta: v Lenartu tretje, v Komendi tretje in četrto, v Ljutomeru deveto, v Šentjerneju na Dolenjskem četrto, v Krškem je bil šesti, v Gornji Radgoni in Ljubljani pa je osvojil peto mesto. Skupaj je Iztok za vsa osvojena mesta prejel 191 tisoč tolarjev po pravilniku KZ Slovenije. Največ prvih mest in s tem skupni zaslužek 910 tisoč tolarjev je v letošnjem letu pripadlo Marku Slaviču iz Ljutomera.
T. Tavčar
november2000
Pisma bralcev, prve objave
’’Arja vas” nekoliko dopolnjena
V tej “zgodbi” je bila v preteklem tednu pozornost javnosti usmerjena predvsem na strahove, duhove in druga nevidna bitja, manj pa so mediji in upravljalci družbenega (zaplenjenega, nacionaliziranega) premoženja imeli na dolžnosti, da bi uporabnikom medijev posredovah na dokazih temelječe podatke, o katerih se je v medijih le domnevalo - ugibalo.
Kot ima vsak človek in tudi druga živa bitja svojo identiteto, jo imajo tudi hiše. Zato je odveč, da je le-ta uporabnikom medijev zaradi različnih, včasih tudi tendencioznih in preračunljivih razlogov zamolčana.
Hiša v Arja vasi ima svojo rojstno letnico, hišno številko in tudi lastnika, torej svojo identiteto. Hiša ni graščina, saj tega statusa ni nikoh imela, ampak je bila pred zaplembo 1. 1945 le velika podeželska družinska vila. Ni stara 600 let, saj je bila sedanja stavba zgrajena po 1. svetovni vojni in vseljena 1. 1923. Da so ji je predpisali visoko starost, kljub temu da nima prav nobenih gradbenih in stilskih elementov, ki bi to potrjevah, gre pripisati vidnim posledicam raparske kulture povo-
jnega časa in njenemu skrajno slabemu vzdrževanju do današnjih dni.
Lastnik hiše in pripadajočega posestva je (bil) ing. agr. Hans (Ivan) Jeschounig, največji predvojni zasebni pridelovalec hmelja z naj večjo zasebno hmeljsko sušilnico v Evropi, ki je bil skupaj z ženo Eriko in sestro Irmo Jeschounig januarja 1946 izgnan v Avstrijo. Njegov rod je dokumentirano živel od leta 1580 v saleško-savinjskem prostoru.
Zdenka in Danilo Goriup Žalec, Celjska cesta 6
Ogrožanje v Libojah
Dne 15. 11. 2000 je ob 14.30 uri prišlo pri miniranju v kamnolomu Liboje do padanja kamenja v velikosti človeške glave v izredno širokem krogu - v razdalji do 500 m od mesta izvajanja del. Minirah so na južnem pobočju Kotečnika, na višini približno 550 m, kamenje pa je padalo po hišah s številkami Liboje 26, 32, 59, 60 in po občinski cesti Liboje - Zagreben v dolžini okrog 700 m.
Ogroženi prebivalci so poklicali Pohcijsko postajo Žalec in policisti so o dogodku napisah zapisnik ter odnesli dokazni material: kamenje, ki je padalo po hiši Liboje št. 26 in je ležalo na cesti. Dogodek je pokazal,
da je ogroženost prebivalcev in njihovega premoženja vehko večja, kot so to pripravljeni priznati pri Ingrad - Gramatu oziroma njihovi podizvajalci.
Uidi na zadnjem skupnem sestanku 16. 6. 2000 smo predstavniku Gramata d. 0.0. prikazali stanje in ga opozorili na nepravilnosti pri izvajanju del ter na negativne vplive na ožjo in širšo okolico kamnoloma: padanje kamenja ob miniranju, hrup pri mletju kamenine, prah in onesnaževanje ob prevozih skozi naselje.
Prebivalci Liboj bomo štorih vse, da bodo naše zahteve uresničene. Od pristojnih služb občine Žalec pa pričakujemo, da bodo ustrezno ukrepale v zaščito prebivalcev in podprle prizadevanje prebivalcev za zaprtje kamnoloma, kar je edina dokončna rešitev za zagotovitev mirnega življenja.
Dokler pa bo kamnolom obratoval, moramo prebivalci kraja dobiti odškodnino za življenje v obremenjenem okolju in odškodnino za neposredno povzročeno škodo, kar nam Zakon o rudarjenju zagotavlja.
V imenu prizadetih krajanov
Predsednik sveta KS Uroš Feldin
Spomin na žrtve nacifašizma
Člani Zveze borcev NOB Spodnje Savinjske doline smo za dan mrtvih dostojno uredili grobišča padlih za svobodo slovenskega naroda ih jim v spomin pripravili komemoracije skoraj v vseh krajih naše doline.
Organizirah smo skupinsko udeležbo v Gradec v Avstriji, kjer je na pokopališču vehčasten spomenik žrtvam nacifašizma v drugi svetovni vojni. Udeležilo se je 54 članov iz našega območja. K spomeniku, na katerem je napisanih 1213 Slovencev, ki so bili pokopani na tem pokopališču, smo položili venec in prižgali svečke ter se na kratko seznanili, kdo vse so žrtve okupatorja in njegovih pomagačev. Na spomeniku je napis “Čuvajte svobodo in mir, kajti dah smo zanju življenje.” Na spomeniku je vklesanih 2516 imen borcev, talcev, internirancev in drugih žrtev nacizma.
Pokopališče v Gradcu je eno najpomembnejših grobišč pripadnikov
narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji. Na tem pokopališču so pokopani ustreljeni talci v Mariboru, v Starem piskru v Celju, v Šoštanju, v Trbovljah in talci, ki so bih ustreljeni na Gorenjskem. Pokopanih je Uidi 65 borcev Pohorskega bataljona, ki so padli 8. januarja 1943 Pri treh žebljih na Pohorju. Ih so pokopani tudi vsi usmrčeni v Gradcu, kjer so pripadnike NOB obglavljah. V Gradcu je bil pokopan tudi vehk del padlih organizatorjev in voditeljev osvobodilne borbe slovenskega naroda. Med njimi je 11 narodnih herojev, in sicer: Slavko Šlander, Slava Klavora, Franjo Vrunč, Jože Hermanko, Jože Kerenčič, Rado Iršič, Alfonz Šarh, Jože Menih, Katarina Mede, Franc Vresk in Dušan Mravljak.
Opozorilo bodočim rodovom je na spomeniku napisano v nemškem, slovenskem, češkem, poljskem, ruskem, madžarskem, francoskem, italijanskem, grškem, angleškem in hebrejskem jeziku. Da je spomin na
žrtve in dogodke druge svetovne vojne še zelo prisoten pri večini prebivalcev, nam dokazuje udeležba na komemoracijah in urejenost grobov ter spomenikov. Na območju Spodnje Savinjske dohne so bih za dan mrtvih vzorno urejeni spomeniki v preboldski, žalski in polzelski občini. Primemo urejeni so bih spomeniki v občini Vransko in Tabor. Slabo pa je vzdrževan spomenik v Trnavi Braslovške občine.
Zahvala za urejenost grobišč in spomenikov gre vodstvu občin, šolskim kolektivom in tudi organizaciji ZB NOB. Ne moremo pa mimo incidenta, ki se je zgodil v Gotovljah. Tli so nepridipravi oskrunili urejenost osrednjega spomenika tako, da so uničili venec, zastavni trak sežgali, prižgane sveče pa razmetali po okolici spomenika.Vsekakor to ni v ponos Gotovljanom, saj so vedno skrbeh za urejenost obeležij NOB in primemo spoštovanje do svojih padlih za cilje NOB v drugi svetovni vojni.
Rado Cilenšek
L- «' •Vev® S^ ■			HPÌÉ?# 1	
? tl ■■jop.i5. jggfr, f jffrwsS	fa ^48		-, £'..rafre*^ Ib	
	jt-.			
Udeleženci pred spomenikom žrtev fašizma v Gradcu
Obisk v Marginaliji
Pri dodatnem pouku za slovenščino v 7. razredu na L OŠ Žalec obravnavamo novinarske žanre. Ker nameravamo v mesecu aprilu oziroma maju izdati svoj lasten časopis, smo obiskali tiskamo Marginalijo, kjer imajo s tem že veliko izkušenj.
Vprašali smo jih o nastanku časopisa, ki ga redno pripravljajo. Povedali so nam, kaj je potrebno za ustanovitev podjetja oziroma tiskarne. Imeti moraš ustrezno opremo. Ta oprema je lahko zelo draga, saj brez računalnikov, tiskalnikov in skenerjev danes v modemih tiskarnah ne gre več. Za izdajanje časopisa moraš najprej poiskati novinarje, sestaviti uredniški odbor, izbrati ime in počasi začeti izdelovati časopis.
Novice v časopisu morajo biti resnične, v primem pa, da je katera novica neresnična, mora urednik v naslednji številki objaviti popravek. Urednik mora upoštevati želje bralcev. Ko ima uredništvo vso gradivo
Časopis se najprej postavi na računalniku.
(novice, slike), mora na prazen list skicirati postavitev. Zelo pomembno pri tem je, da je celotna stran v časopisu zapolnjena. Ko je časopis pripravljen, ga oddajo v tiskamo, kjer v zelo hitrem času natisnejo vehko količino časopisa. Nato je na vrsti rezanje in prepogibanje. Časopis je sedaj pripravljen za prodajo. Po
končani predstavitvi dela s časopisom, so nam pokazati tiskarske stroje in razdeliti majice, ki so jih natisniti posebej za nas.
Bil je zelo zanimiv obisk, meni osebno pa so biti najbolj všeč tiskarski stroji.
Lara Jelen, I. OŠ Žalec
Naša šola v naravi
Komaj sem čakal jutro odhoda. Že štirinajst dni prej sem vsako prosto minuto delal načrte in se pripravljal na šolo v naravi. Mislim, da so zaradi tega tudi moji starši že nestrpno pričakovali dan odhoda.
Najbolj mi je ostal v spominu zadnji dan. Zbuditi smo se ob pol osmi uri, ker nismo imeti jutranje telovadbe. Vsi smo si želeti, da bi ostati še nekaj dni v domu Ajda. Hitro smo se oblekli, ker se nam je že mudilo v jedilnico. Tam smo se najprej pomeniti o umiku. Najbolj zanimivo je bilo slišati, da bomo prosto plezati. Razdeljeni smo biti v dve skupim. Prva, v kateri sem bil tudi jaz, je bila na vrsti za plezanje, draga pa je pospravljala sobe. Za začetek sem se odločil za najlažjo plezalno steno. Za vsak slučaj so nas navezati na vrv. Precej težko mi je šolo od rok. Enkrat sem zdrsnil, toda varnostna vrv in z njo učitelj sta me ustavila, da nisem padel na tla. Poskusil sem še enkrat, tokrat mi je šlo že lažje in priplezal sem do vrha. Bil sem zelo ponosen nase, da mi je uspel takšen podvig. Čas je prehitro minil in skupim sta se morati zamenjati. Na žalost smo biti na vrsti za pospravljanje in pometanje, pripraviti pa smo morali tudi prtljago za odhod. Po kosilu smo se posloviti od doma in z dolgimi obrazi odšli proti avtobusu.
M§d potjo sem zaspal. Zbudil sem se, ko se je avtobus ustavil v Dolenji vasi, kjer smo vzeti prtljago in odšli proti domu. Komaj sem čakal, da zopet vidim družino, po drugi strani pa mi je bilo žal, da so se dnevi, ko smo preživeti toliko lepega in novega, prehitro končati.
Tadej Ancelj, 6. b OŠ Prebold
Premagal sem samega sebe
Spomnim se, da smo imeti sošolki, ki je nihče ni preveč maral. Vsi so jo prezirati in obračati poglede stran od nje. Tudi jaz sem bila takšna. Nekega dne pa me je ta sošolka prosila za pomoč. Pomagala sem ji in takrat se mi je zasmilila in obljubila sem ji, da bom njena prijateljica. Katja Žohar, 4. b
Bilo je neko noč. Na okno je močno ropotalo in šumelo. Poslušal sem, kaj je to. Bilo me je strah, da se nisem upal premakniti v postelji. Še dihati nisem upal. Premišljeval sem,
da bi poklical mamico. Ati bi se skoraj žil in Š61 sam pogledat, kaj sploh je. Kar naenkrat sem skočil pokonci in na hitro odprl okno. Na okenski potici sem zagledal mucka. Mislil sem si: zaradi tebe me je bilo tako strah. Tako sem premagal samega sebe in moj veliki strah. To se mi ni zgodilo nikoli več. Tomaž Krivec Nekega jutra, ko sem prišel v šolo, je mimo mene šel sošolec in me uščipnil. Tako me je razjezil, da sem takoj stekel za njim. Ko sem ga že skoraj ujel, je v razred vstopila učiteljica. Ura se mi je zdela neznansko dolga. Sprva sem bil zelo jezen, potem pa sem se odločil za miren pogovor. Med naslednjim odmorom sem mu povedal, kako me je užalil. Dala sva si roko in se spravila. Tako sem rešil najino prijateljstvo. Po pouku sva učiteljici povedala, kaj je bilo. Prijatelj mi je povedal, da me ni hotel razjeziti. Učiteljica me je pohvalila. Sedaj vedno pomislim, preden naredim kaj neumnega. Upam, da tako ravnajo tudi drugi, saj lahko drugače uničijo prijateljstvo. Patrik Paul, 5. a S kombijem se vozita dekleti Alenka in Živa. Velikokrat se spreta, včasih tako močno, da motita vse ostale. Nekega dne se je vsakodnevni prepir spremenil v pretep. Nekaj časa se nam je zdelo vse skupaj zelo zabavno. Po zraku so leteti različni predmeti, potem pa se je začel fizični obračun s pestmi. Tudi to je bilo zabavno. Sovraštvo med prijateljicama je prišlo do vrelišča. Začeti sta se vleči za lase in pri temo močno kričati, da je tudi mene popadel bes. ■Hotela sem ju (da bi se postavila pred mlajšimi) umiriti z močnimi klofutami. V tistem trenutku me je prešinila misel, da na tak način ne morem rešiti prepira. Prijela sem ju za roki, ju potegnila vsako na svojo stran in zakričala. Opozorila sem ju tudi na posledice, ki bi lahko nastale med prepirom. Dekleti sta se druga drugi nasmehniti, kar je pomenilo opravičilo. Po tistem času sta se še večkrat sprti, a ko ju je ošinil moj pogled, sta se nasmehniti in s prepirom prekinili. Tisti dan sem prišla domov zelo ponosna, saj mi je uspelo premagati samo sebe, da sem v trenutkih, ko bi bila najraje dala klofuto, reagirala trezno in na mlajši prijateljici delovala zelo odraslo. Klara Jerman, 7. b Nekoč sem peljal psička na spre-
hod. Ko sva tekla čez travnike, me je nenadoma močno potegnil, spotaknil sem se in padel na nos. Močno sem se razjezil. Hotel sem ga udariti, tedaj sem se spomnil, kako bi bilo meni, če bi me starši udariti za vsako malenkost. Tako sem premagal jezo in ga le nežno pobožal, ker je tudi psiček vedel, da ni ravnal prav. Vedel je, da nisem jezen nanj in je le pomahal z repom. Tako sva prijatelja naprej. Primož Ocepek, 3. a
Vsi učenci OŠ Vransko
Dan brez torb
Všeč mi je bilo, ker smo se igrali. Če bi jaz odločala, bi bilo več dni v šolskem letu brez torb, ne samo en dan v tednu otroka. Vesna
Bilo je, kot sem pričakovala. Pogovarjati smo se. Počutila sem se kot prvošolka devetletke. Tjaša
Všeč mi je bilo, ker smo pri uri spoznavanja narave in družbe gledati film. Pri drugih urah smo se učiti. Jani
Če bi jaz odločal, kako preživeti dan brez torb v šoti, bi razrednike zadolžil, da jim učenci povedo, kako bi želeti preživeti ta dan. Ni mi bilo všeč, ker smo se morali tudi učiti. Aleš
Dan bi preživeti s svojo razredničarko in prinesti bi s sabo najljubšo knjigo ali igračo. Motilo me je, da smo izvajati kabinetni pouk. Nina
Fino, nismo imeti težkih torb! Samo copate! Ni mi bilo všeč, ker smo se vseeno učiti, lepše bi se bilo igrati. Urška
Dan brez torb! Lepo, saj mi ni bilo treba misliti, kaj dati vanjo za sredin umik. Martina
Nič nalog nismo dobiti in učitelji so biti prijazni. Rok
Dan brez torb sem si predstavljal, da bodo na šoti potekale razne športne in druge aktivnosti. No, rame so se pa ta dan odpočile od teže šolske torbe. Aljaž
Nič pisanja; nič nalog, več pogovarjanja, več zabave kot ponavadi. Alja
Učenje, a v sproščeni obliki, v obliki ponavljanja in utrjevanja. Zanimivo. Tina
Všeč mi je bilo, saj noben učitelj ni spraševal. A žal smo se vseeno učiti. Zjutraj mi je kar nekaj manjkalo. Pogrešala sem šolsko torbo, vsakodnevno spremljevalko na poti v šolo. Nežka
Anketo izvedli člani literarno-dop.
krožka OŠ Šempeter
Preboldska šola -Zdrava šola
DOSEDLA
S,jp,
Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/5717 000, 03/710 22 OO
Fax:03/710 22 01, E-mail: matjaz.dosedla@siol.net
Mob.: 050/640 635, 031/608 349
OŠ Prebold na Dnevih tehnične kulture
OŠ Prebold že tretje leto sodeluje v slovenski mreži Zdravih šol. Prizadevamo si doseči naslednje cilje: omogočati vsem učencem, da uresničijo svoje telesne, duševne ter družbene možnosti in si ustvarijo stvarno, pozitivno predstavo o sebi in samospoštovanje, pomagati učencem pri zastavljanju jasnih ciljev za promocijo zdravja in povečati varnost za celotno šolsko skupnost, spodbujati dobre medsebojne odnose med učitelji in učenci, med samimi učenci ter med šolo, domom in skupnostjo.
Učencem skušamo nuditi čim več znanja in možnosti pridobivanja veščin, ki so potrebne za odločanje o lastnem zdravju. V ta namen so vse oddelčne skupnosti organizirale več srečanj s starši, kjer je bil poudarek na neformalnem druženju. Bila so dobro obiskana v zadovoljstvo vseh. Ves čas se posvečamo zobni preventivi, bolj zdravi prehrani, hidraciji, že
leta 1998 smo nam es tih “vodni bar”. Izvajamo tudi program preventive odvisnosti. Ob vključitvi v mrežo Zdravih šol namenjamo večjo pozornost izobraževanju pedagoških delavcev. Za starše smo organizirali predavanja: Mladostnik in starši, Otrok in televizija, Komunikacija v družini, Svet mladostnika.
V šolskem letu 2000/2001 bomo največ časa namenili preprečevanju nasilja med učenci (organizirane bodo okrogle mize ter predavanja za učence in starše) in osveščanju o škodljivih posledicah uživanja alkohola pri mladostniku. Oblikovali smo plan dela, ki zajema ugotavljanje stanja na naši šob z anketo, predelavo literature o alkoholu, predavanja za učence in starše, vključitev teme v pouk (izdelava plakatov, likovni in pisni izdelki), reševanje kviza in okroglo mizo, kjer bomo evalvira-li naše delo in povabili k sodelovanju tudi strokovnjake s tega področja.
Irena Maganja, šolska svetovalna delavka
Od 9. do 12. novembra so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekali dnevi tehnične kulture.
OŠ Prebold se je že drugo leto predstavila s tremi interesnimi dejavnostmi in na svojem razstavnem prostoru pripravila predstavitev in delavnico: Slikanje na svilo - Slovenska kresilna umetnost (ornament). Učenki 7. razreda Nataša Kuznič in Antonela Pranjič sta prikazali risanje s konturo in poslikavo in nastajali so zelo lepi svileni izdelki. Naš razstavni prostor smo popestrili s črno belimi fotografijami na temo Mladost. Z njimi se je predstavil fotografski krožek.
Razstavili smo izdelke iz lesa, ki so jih izdelali učenci tehničnega krožka. Ti so si na državnem tekmovanju Mladih tehnikov prislužili zlato priznanje. Obiskovalcem smo predstavili še lep prospekt in mapo šole. S sodelovanjem na dnevih tehnične kulture smo dokazali, da naši učenci pri likovnem, fotografskem in tehničnem krožku zelo veliko ustvarjajo in izdelujejo krasne izdelke, seveda pod mentorstvom učiteljic: Brede Tekavc, Nevenke Andoljšek in Tatjane Hedžet Iddi njihov prosti čas je lepo in koristno izrabljen.
Tanja Hedžet, učiteljica OŠ Prebold
november2000
Salon pohištva
ion po
Petrovče I (Pmeljerrsld dom),	I G N
tel.: Oh/ 7IO-2Ó-63	TRGOVINA IN STORITVE, d.0.0.
tel ./faks: 03/ 7IO-2Ó-Ó4
KUHINJE
POMIVALNA KORITA
BLANCO
•m ALPE a
ZA VSE, Tl ŽELITE NEKAJ: VEČ!
podobnega Ko ugotoviš, koliko truda vložiš v neko stvar, je lepo dobiti nagrado oz. nek vir satisfakcije, ki ti daje voljo in energijo da vztrajaš.” Prvi videospot ste delali v sodelovanju s studijem Forma. K»! pa vaš drugi videospot za pesem Dobra vila?
Primož: ”Ta videospot je bil naš prvi profesionalni, če lahko tako rečem. Režiral ga je Vinci V. Anžlovar in smo zelo veseli, da smo z njim sodelovali, saj je zelo v redu in ima te stvari nekako že izdelane v glavi. Je kreativen in z njim je res užitek delali. Snemali smo v Ljubljani, v neki zapuščeni tovarni.”
Nina: ”V bistvu so za vse poskrbeli oni. Vinci je vse pripravil in ko smo mi prišli tja, je bilo vse nared. Scena je bila postavljena, kamere, hrana, pijača,... Res smo se imeli zelo lepo. Zame je bilo slabo samo to, da se je vse malo prehitro končalo. Drugače pa nimam pripomb.”
Čigava je ideja za videospot? Primož: ’’Sodelovanje je bilo obojestransko, ideja pa je bila v večini njegova, Vincijeva.”
Nina: ’’Glavna ideja je bila, da smo v prvem videospotu dokaj prepoznavni!”
Ali ste mogoče imeli glede založbe kakšne probleme?
Primož: ’’Moram reči, da je bila od vsega to najlažja stvar, saj se je vse spontano zgodilo. Na podlagi naših demo posnetkov smo se z založbo dogovorili za sestanek in kmalu za tem je bilo vse zaključeno.”
Ste pod vodstvom založbe imeli kakšno promocijsko
turnejo?
Primož: ”V bistvu ne, saj imamo vse koncerte organizirane z našim menedžerjem Alešom Uranjekom, ki sodeluje tudi z založbo. Založba sama pa pri teh stvareh ni sodelovala”
Nina: ”Mi še sedaj čakamo na neko večjo promocijo. Do sedaj smo po večini imeli bolj ali manj radijske nastope, televizijskih je bilo bolj malo. Ampak se nam stvari odpirajo. V decembru imamo vse vikende praktično že zasedene, tako da se nek večji medijski odmev še ni 4>odil. Upamo pa, da se bo kmalu. Manjka nam še neka vizualna predstavitev, saj veliko ljudi še ne ve, kako zgledamo, tako da bomo morali na tem malo več delati.” Ste se prej poznali iz različnih skupin, kjer ste igrali?
Nina: ’’Bolj ali manj ja. Vsi pa smo imeli že neko svojo glasbeno preteklost, tako da nam stvari niso bile več tako tuje. Izhajamo iz skupin, kot so Be Radio, Interceptor, Uncle Jack, Pontiac itd. Nekako smo se združili v eno celoto šele v tej skupini, kjer dihamo kot eno telo, če lahko tako rečem.”
S katerimi večjimi imeni ste do sedaj vse igrali?
Primož: ”To so bili recimo Plavi orkestar, sodelovali smo na turneji Slovenija gre naprej s Perom Lovšinom itd., Parni Valjak.. Dosti je tudi klubske scene, kjer je res tak pristen stik s publiko, kar nam je zelo všeč. Radi imamo tudi poletne festivale, kjer igra več bendov.”
Imate tudi svojo internet stran. Zanima me, kdo je kriv zato vrsto predstavitve?
Primož: ’’Ja, po novem smo prisotni tudi na internetu. Za to stran skrbi naš basist sam, saj so mu tovrstne stvari zelo blizu in mu prepuščamo proste roke. Mislim, da je stran zelo zanimiva, saj smo uvedli nekaj novih rubrik, ki skrbijo, da ni stran tako monotona oz. podobna ostalim na internetu.”
In za konec?
Nina: ’’Rada bi vse lepo pozdravila in želim vsem, ki živijo neko “normalno“ življenje, ko skrbijo za druge, služba itd., da se jim vsake toliko časa malo “odtrga“ in jim bruhnejo vse te stvari, ki se jim kopičijo med vsakodnevnim življenjem, na dan. Hvala!”
Mitja Knapič
KOMPLETNA PONUDBA POHIŠTVA ZA DOM IN POSLOVNE PROSTORE!
začela vrteti po radijskih postajah?
Primož:	"Seveda smo bili.
Predvsem veseli, saj smo takrat zelo radovedno spremljali glasbene lestvice in vsako višje mesto tudi proslavili... z mlekom ali sokom. Zaradi te pesmi smo prišli tudi na televizijo, tako da imamo lepe spomine nanjo.”
Nina: ’’Bilo nam je hecno, da lahko nekdo iz Žalca kar tako z enim komadom pride na Zoom ali kaj podobnega. Tega res še nismo doživeli. Vse je nakako teklo kar samo od sebe in zdi se mi, da je do sedaj bilo vse lepo.”
Kako sedaj gledate na te vaše uvrstitve na lestvicah?
Primož: ”Na začetku smo bili vsi čisto nori in smo iskali po revijah, kje je kakšna stvar o nas itd., klicali smo znance, naj si pogledajo, ko je kdo od nas kje kaj našel. Sedaj se mi zdi, da smo dobili malo samozavesti in da spremljamo stvar bolj racionalno kot prej. Nina bi verjetno celo rekla kaj v stilu ‘samo šesti smo?’ ali kaj podob-nega. Ampak mislim, da je to v razvoju skupine tudi potrebno in koristno. Ne gre pa za neko ošabnost ali kaj
je začrtala smernice svojega delovanja. Sedaj je ta skupina že preplavila slovensko sceno z novo svežino in tako postala konkurenca slovenskim izvajalkam. Govorimo o skupini Tabu in njihovi hiperaktivni ”rdečki”, ki je verjetno najbolj komunikativna komponenta že sicer sproščene skupine. Enostavno ni šlo drugače, kot da smo z njimi pripravili intervju, ki sta se ga udeležila bobnar in idejni vodja Primož ter njihova pevka, po moje kar ikona skupine, Nina.
Izdali ste svoj prvenec. Zanima me, kdo vse je bil vpleten v ta projekt, kje ste snemali, kdaj, kako, skratka - vaš album od nastanka do končne podobe.
Nina: ’’Album smo delali intenzivno v Ljubljani. Nekaj stvari je nastalo pri Primožu v studiju in ko smo dobili založbo - Menart, smo začeli delati tudi z Žarkom Pakom, ki je bil naš producent Skupaj smo poskusili v slovenjegraškem studiu Melopoja, kjer pa našemu producentu ni najbolj
skrbela Barbara Juvan. Kljub temu smo imeli smernice že sami določene, vedeli smo, kaj bi radi, da vsa stvar
ustrezal zvok in smo se zaradi tega morali seliti. Stvari smo dokončali v študijih Tivoli in Kif Hf. Poleg Žarka je pri projektu sodelovala še založba Menart, ki je skrbela za našo celotno podobo, tako vizualno kot zvočno. Založba nam je priskrbela ljudi, ki so delali z nami, npr. Aljoša Rebolj, ki je poskrbel za slike na ovitku zgoščenke. Z našim projektom so bila povezana marsikatera znana slovenska glasbena in drugače znana imena.”
Primož: ”Ja, kot je že Nina povedala, nam je založba res šla zelo na roko tako, da smo z njeno pomočjo lahko realizirali naš projekt”
Ste imeli koga, ki Je skrbel za vašo vizulano podobo, ali ste se bolj ali manj sami odločali glede svojega videza?
Primož: ”Na začetku je za nas
izpade. Barbara je bolj ali manj vstopila, ko smo se slikali za zgoščenko in podobno. Drugače pa za te stvari več ali manj skrbimo sami.”
Primož, pesem On ste posneli pri tebi v Petrovčah. Zakaj ste jo uvrstili le kot bonus skladbo na zgoščenko, saj je bil to vendar vaš prvi hit?
Primož: 'To je bil naš prvi komad in z njim je steklo vse drugo.”
Nina: ”V bistvu je tako, da veliko ljudi ne odobrava tega komada kot priredbo na zgoščenki, češ da ni v kontekstu celega albuma glede na to, da imamo veliko svojih pesmi. Zavedamo pa se, da je bil to komad, ki nas je združil in da smo z njim praktično tudi začeli.”
Ste bili presenečeni nad odzivom te skladbe, ko se je
Mladi
mu
SEDAJ TUDI SKUPINE RVŠffO TABUJE! Z PJO, Z DJIMI, SAMO DA SO,... tabuji namreč.
24
november2000
Savinjske zgodbe
Marija Hramec - stoletnica
V Domu upokojencev na Polzeli je pred dnevi praznovala življenjski jubilej, stoti rojstni dan, oskrbovanka Marija Hramec z Malega vrha v občini Šmartno ob Paki. Za to priložnost so ji sokrajani z Malega vrha, prijatelji, znanci in župan Ivan Rakun, pripravili veselo slovesnost.
Zbralo se jih je več kot štirideset, ki so ji želeli stisniti roko in ji zaželeti predvsem zdravja. Slavljenka, ki takšne pozornosti ni pričakovala, je bila zelo ganjena in solz sreče ni mogla skriti. Šopki cvetja, praktična darila in torta posebne oblike, ki jo je namenila zaposlenim v Domu upokojencev, so ji še polepšali dan.
Marija je v domu upokojencev na Polzeli tri mesece, preselila se je iz svoje skromne in prijazne domače hiše, ki je nudila toplo družinsko gnezdo njenim trem otrokom, možu in rejenki. Od vseh sorodnikov živi samo še snaha Štefka, vendar je tudi njo zapustilo zdravje, tako da ji je bila skrb za Marijo pretežka. Dolge jesenske dni si Marija krajša z branjem časopisov in čakanjem na tople pomladne dni, ko bo spet lahko skozi okno svoje hiše, kamor se namerava vrniti, občudovala lepoto
Mariji so odpovedale noge, zato si pomaga z invalidskim vozičkom. To ni zmotilo njenega veselja ob sprejemanju čestitk in daril.
prebujajoče se narave.
Njeni obiskovalci so ji praznik polepšali še z ubranim petjem
malovrških mož in melodijami Tria Šibane.
T. Tavčar
Galerija družinskih spominov
Vprvih vrstah latinski ministranti
Maša v latinskem jeziku
Letošnja slovesnost na zahvalno nedeljo župnije Polzela v cerkvi Sv. Križa na Gori Oljki je bila nekaj posebnega, še posebej za mlajši rod. Mariborski pomožni škof dr. Jože Smej je namreč maševal v latinskem jeziku in pridigal s prižnice, kar je bilo v navadi pred leti. Ker je bila maša v latinskem jeziku, je polzelski
župnik Jože Kovačec povabil na srečanje vse polzelske ministrante, ki so še ministrirah pri latinski maši.
Seveda so to danes starejši in spoštovani možje. Kljub temu se jih je povabilu odzvalo več kot dvajset, ki so ob koncu maše prejeli spominsko darilo - kelih. Ob slovesnosti zahvalne nedelje je škof dr. Jože Smej bla-
goslovil tudi začetek obnovitvenih del znamenitega glavnega oltarja v cerkvi Sv. Križa na Gori Oljki, ki ga je pred 239 leti izdelal znani baročni kipar Ferdinand Gallo iz Celja. Po maši so bili romarji povabljeni še na tradicionalni pečen kostanj in kozarec mošta.
T. Tavčar
med katero je družina doživela usodo izgnancev, se je zaposlil v Kili Liboje in bil vodja slikarske
Odnos ljudi do preteklosti in družinske dediščine se vse bolj spreminja. Stari predmeti ne romajo tako pogosto v koš in vse več starih hiš je obnovljenih. Tudi stara Šulerjeva hiša v Kasazah 19 se je spremenila v galerijo družinskih spominov. A v njej ni le prikazana usoda neke družine. V njej je zaustavljen čas, kot so ga doživljali in sooblikovali Šulerjevi.
natelj žalske osnovne šole, podoživljal svojo mladost in usodo družine ter postavljal spominsko razstavo likovnih del svojega očeta, Franca Šulerja starejšega, posvečeno desetletnici njegove smrti. Razstavljeni predmeti opozarjajo tudi na njegovega brata Darka Šulerja, režiserja, ljubiteljskega igralca in organizatorja kulturnega življenja v Libojah, enega od pobudnikov revije narodnozabavnih ansamblov. Prav tako vse v hiši spominja na mamo
Kulturna tradicija Šulerjevih se nadaljuje: Nik, Eva in Neli ob odprtju razstave.
Franc Šuler st. je Slovenijo videl kot raj. Prešernovo Zdravlßco je zapisal na sliko že leta 1974, torej mnogo prej, predenje ta postala slovenska himna.
stenske poslikave cerkva in kapel sđ njegovo delo (med drugim tudi cerkev na Ponikvi, ki je nastala v času stare Jugoslavije). Po vojni,
delavnice. Veliko je potoval in tako ’’hranil” svoj nemimi duh. Njegove slike pripovedujejo zgodbe o nek-
danjem času in krajih. Mnogi kotički v naravi, ki jo je zelo občudoval, danes živijo le še na slikah. Da je veliko razmišljal tudi o posledicah človeškega razvoja, pričajo njegova poznejša, bolj abstraktna dela. V Šulerjevi hiši so prav tako razstavljeni njegovi kiparski in keramični izdelki. Med dragim sta pomembni njegovi študiji človeka in ljudskih ornamentov. Za svoje delo je prejel več priznanj, tudi Savinovo. Šulerjeva hiša poleg tega hrani mnogo dokumentov iz časa izgnanstva v Srbijo, kuhinja je polna starih predmetov, kakršnih danes ne uporabljamo več, mnogih pa mlajši rod sploh ne pozna več.
Vsi trije otroci: Franci ml., Veronika in Minka so poštah kul-
turniki, hčeri pa sta nadaljevali očetovo delo. Minka je prevzela očetovo službo v slikarski delavnici v Libojah, Veronika Šuler Svetina pa je učiteljica in svobodna slikarka. Živi v Velenju. Franci Šuler ml. je očetovo delo ohranil s postavitvijo spominske razstave. Razstava ni odprta vsak dan, ampak samo na željo obiskovalcev. Franci Šuler ml. namreč s tem ne želi preveč obremenjevati družine svojega sina, ki živi tik ob stari hiši. Njegova vnuka Eva in Nik sta z nastopom ob odprtju razstave že (jpkazala, da bo kulturna tradicija Šulerjevih živela naprej in da bosta gotovo znala ceniti hišo družinskih spominov.
K. Rozman
Avtoportret slikarja Franca Šulerja starejšega (na levi) s svojo najljubšo jtri-jateljico - fajfo in portret njegovega deset let mlajšega brata, znanega kulturnega delavca v Libojah Darka Šulerja, ki ga je naslikala slikarjeva hči Veronika Šuler Svetina.
Mnogo let je Šulerjeva domačija dajala zavetje družini, potem pa ostajala vse bolj prazna. Otroci so se odselili, najmlajši so si tik ob njej postavili novo hišo. A kljub temu stara hiša ni samevala Vanjo se je vračal Franci Šuler ml., nekdanji rav-
Minko.
Franc Šuler starejši se je rodil leta 1909 v Trbovljah in se pozneje z družino preselil v Savinjsko dolino. Izučil se je za soboslikarja. Denarja za študij slikarstva ni imel, zato je postal slikar - samouk. Mnoge
Temno obdobje Šulerjeve družine - obdobje izgnanstva.
Krajine, ki izginjajo.
Mladi raziskovalec - Aleš Holobar
Mnogi Savinjčani in Savinjčanke se lahko pohvalijo z dobrimi študijskimi uspehi, le malo pa je tako izjemnih in uspešnih, kot je 24-letni Aleš Holobar iz Vrbja, ki je pred kratkim diplomiral na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Njegova povprečna ocena vseh izpitov je namreč 9,92, mariborski rektor ga je v šolskem letu 1999/2000, ko je diplomiral, imenoval za enega od šestih najboljših študentov svoje generacije, Aleš pa je kot
raziskovalec skupaj s kolegi v okviru laboratorija za digitalno procesiranje signalov že sodeloval in še sodeluje pri več mednarodnih projektih.
Največji projekt je virtualna porodna soba, pri katerem je delal s še dvema študijskima kolegoma. V tej navidezni porodnišnici se lahko mladi zdravniki učijo oziroma nabirajo izkušnje pri vodenju poroda, ne da bi lahko bile njihove napake usodne za novorojenčka in porodnico. Projekt so v izdatni meri podprli v bolnišnici v Standfordu, v tako imenovani Silicijevi dolini, ki pravzaprav velja za srce računalništva. Aleš
je bil tako v ZDA že trikrat, nazadnje se je od tam vrnil pred približno mesecem dni. Pa ga mika, da bi živel in delal v ameriški računalniški meki? Po strokovni plati morda, sicer pa nikoli, odgovarja (hrana, na primer, je obupna).
Po diplomi je bil Aleš v veliki dilemi, ah nadaljevati študij ali pa se zaposliti v podjetju, si tam ustvarjati položaj in naprej študirati ob delu. Kdo pravzprava danes pri nas še sploh zaposluje ljudi z doktoratom, ko je razvojna dejavnost na tako nizki stopnji? Za računalničarje pa sploh ni težav z iskanjem službe. Uidi ob podpori družine (njegov oče je
priznani industrijski oblikovalec Zvone Holobar) se je odločil za nadaljevanje študija in namerava brez magisterija doktorirati čez štiri leta. Upa, da se bodo razmere pri nas do takrat spremenile in da bo tudi pri nas več sodelovanja med univerzo in industrijo. Glede na to, da jè v laboratoriju fakultete dobil službo mladega raziskovalca, je bila dilema nekoliko lažja. Več bo časa za študij in raziskave, ob katerih pa Aleš vedntf najde čas tudi za tisto običajno študentsko življenje in veselje, za kitaro in seveda za svoje dekle. In se še vedno razmeroma pogosto vrača domov v Vrbje.
K. H.
Z delom do novih znanj in spoznanj
Priznanje Andragoškega društva Slovenije Nevenki Jelen iz Kal pri Ponikvi
Sožitje je tudi med psom in mačko
sprostitev, to zahteva moja duša, moja nenasitna radovednost in želja po bogatenju duha. Če ne bi delovala v aktivu kmečkih žena, bi verjetno počela nekaj drugega, svojemu notranjemu nagibu se gotovo ne bi mogla izogniti, če bi se, bi bila žalostna, nesrečna. Vesela sem, da je tako, kot je. Morda bosta sin in hčerka, ki obiskujeta četrti in prvi razred gimnazije, uresničila tisto, kar glede šole meni ni bilo dano. Upam, da bova z možem uspela izšolati tudi najino najmlajšo, štiriletno hčerko Jernejo”.
Kmečko popoldne pod lipo
Aktiv kmečkih žena Ponikva je bilo in ostaja eno izmed področij delovanja Nevenke Jelen. Z njim in preko njega bogati svojo dušo, si polni življenjske baterije in razširja svojo energijo širom po dolini tudi kot predsednica Društva kmačkih žena Spodnje Savinjske doline. Njena želja je, da bi dolina dobila prireditev, ki bi bila prikaz bogastva in pestrosti delovanja vseh krajevnih odborov kmečkih žena v Dolini zelenega zlata. Pomembno vodilo pri tem ji bodo izkušnje, ki jih imajo na Ponikvi z vsakoletno prireditvijo Kmečko popoldne pod lipo. Z njo so pričeli pred dobrimi štirimi leti, ko so se kmečke žene organizirale v krajevni odbor in se uradno vključile v Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline.
“Prvo prireditev, ki je bila avgusta leta 1996, smo organizirah skupaj z MPZ Ponikva. Ljudje so jo dobro sprejeli kot tudi ime prireditve Kmečko popoldne pod lipo. Letos smo imeli že peto prireditev, ki je čudovito uspela in nam dala moč in korajžo za nove aktivnosti. Slednjih res ne manjka, še posebno, ker nas vse bolj vabijo na razne priložnostne prireditve, kjer poskrbimo za prikaz starih običajev in ljudem omogočimo doživeti kanček tistega, kar je bogatilo življenje na vasi v preteklosti...”
Priznanje tudi obveza
Z Nevenko Jelen, rojeno Štorman, pridno kramljava in čas kar prehitro teče. Predno končava, jo še povprašam o priznanju Andragoškega centra Slovenije, ki se podeljuje posameznikom in skupinam za uspehe pri pridobivanju lastnega znanja ter
Človek se uči vse življenje. Slednje je tudi največja šola, a žal to vedno ne pomaga dosti, saj ni mogoče njenega kolesa zavrteti nazaj ter znanje in izkušnje usmeriti tako, da bi bilo naše življenje drugačno od tistega, ki ga živimo, da bi bilo takšno, kot si ga želimo.
mizo v prijetni kmečki izbi s krušno pečjo, ki bi lahko, če bi znala, pripovedovala zgodbo za zgodbo, ki jih je pisalo življenje. Blizu tristo let štejejo njeni prvotni zidovi, ki so nudili varno zatočišče kar nekaj generacijam. Tildi Nevenkinima starima staršema in njunim 12 otrokom, med katerimi je bil Nevenkin oče Rafko,
krepila moja samozavest in hkrati potešila moja radovednost ter želja po novih znanjih in spoznanjih. To sem dopolnjevala z obiskovanjem raznih večtedenskih tečajev, žal pa je vse to bilo le neformalno in uradno nepriznano izobraževanje. Kljub temu je bilo koristno in brez tega bi danes marsikdaj težje shajala,” pravi
Nevenka Jelen z družino v izbi za mizo, kije zlasti v tem času najbolj priljubljen kotiček, tako v stari kot novi biši.
Uidi Nevenka Jelen iz Kal pri Ponikvi oziroma zaselka Loke, ki je na meji med KS Ponikva in KS Šempeter, bi ravnala precej drugače, če bi lahko še enkrat stopila na začetek svoje življenjske poti. Predvsem bi se zagrizla vučenje in se izučila za tisto delo, ki bi ji bilo bolj pisano na kožo kot delo v tovarni. V tem dejstvu gre iskati njeno vedoželjnost in aktivnosti, ki so ji prinesle visoko priznanje Andragoškega društva Ljubljana.
Že v prejšni številki Utripa smo objavili vest o tem, tokrat pa smo pripravili širši zapis, s katerim odstiramo tančice njenega življenja in aktivnega dela v krogu ponkovških in vseh drugih aktivov kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, katerih predsednica je Nevenka Jelen.
Stoletno družinsko gnezdo
Bilo je predzadnjo soboto v tem mesecu proti večeru, ko sva si segla v roke na pragu njene rojstne hiše v Lokah. Kmalu zatem sva sedela za
ki je prevzel domačijo in si z mamo Frančiško, ki je bila prav tako iz družine z 12 otroki ustvaril družinsko gnezdo. V njem so odraščale hčerke Mira, Breda in naj mlajša Nevenka. Prvi dve sta starša nekako uspela spraviti do poklica, za Nevenko, ki naj bi prevzela domačijo, pa ni bilo pravega posluha, saj je primanjkovalo denarja. Hribovska domačija s sedmimi hektarji zemlje, od katerih je polovico gozda ostalo pa razkropljene parcele travnikov, ni mogla dajati pravega dohodka. Nevenka je zato po končani osnovni šob eno leto delala doma, potem pa je začela honorarno delati kot vodnik po jami Pekel.
“Spomini na tisti čas so lepi in prijetni, čeprav delo ni bilo ravno lahko, saj sem morala poleg vodniške službe opravljati še vsa druga dela. Pravzaprav sem bila deklica za vse, vendar mi nič ni bilo težko, saj sem na vse takoj pozabila, ko sem imela pred sabo turiste in jih vodila po lepem in skrivnostnem kraškem podzemlju Peklenščice. S tem se je
moja sogovornica ter se nasmehne.
Slovo od Pekla
Nevenka Jelen je bila kot turistični vodnik v jami Pekel zaposlena dobrih deset let. Vmes si je ustvarila družino. Življenjskega sopotnika, moža Marjana, je poiskala takorekoč čez cesto, v Lokah. Na svet je prišel prvi otrok, sin Martin, čez dobri dve leti še hčerka Katarina. Delo v jami jo je začelo močno obremenjevati, saj je bila prevečkrat odsotna. Narava dela je bila takšna, da ni nikoh vedela, kdaj bo lahko doma pri otrocih in možu. Morala je nekaj storiti in si poiskati primemo zaposlitev. Pristala je v Tovarni nogavic Polzela, kjer je še danes, pa čeprav ji delo, ki ga opravlja, ni pisano na kožo.
“Je že tako, da mora človek zaradi preživetja družine delati tudi kaj takega, kar ga ne navdušuje. Delo, ki ga opravljam, je enolično in tudi v tem gre morda iskati razloge za moje udejstvovanje na raznih področjih. Enostavno potrebujem spremembe,
Mamica in najmlajša članica družine
tudi ustanovam in posameznikom, ki omogočajo pridobivanje znanja dragim.
“Če sem iskrena, sem imela pomisleke, ah sploh oditi v Ljubljano ah ne, saj delam in živim v okolju, ki je precej kritično. Nekako sem si dopovedala, da mi niso priznanja namenili kar tako, ampak sem si ga, glede na njihove kriterije, zaslužila, kar pomeni, da bi bilo zelo neodgovorno do organizatorjev in tistih, ki so me predlagali, če se ne bi pojavila v Ljubljani. Sedaj mi ni žal, nasprotno, zelo sem vesela, hkrati pa trdim, da ni generala brez vojske in zato velja reči, da sem zelo hvaležna vsem, ki
mi stojijo ob strani in pomagajo. Priznanje je torej v nekem smislu bistveno širšega pomena, hkrati pa obveza za nove podobne aktivnosti.” S temi besedami zaključiva najin pogovor. Kmalu se nama iz nove hiše, ki stoji nasproti stare, za veliko mizo pridružijo njeni otroci in mož Marjan. Jelenovi so prijetna družina, ki se razume. Nekakšno potrdilo me pozneje čaka tudi zunaj, ko vidim, kako muca sedi na psu in se greje. Tam, kjer se imajo rade Živah, se zagotovo imajo radi tudi ljudje. In prav je tako.
Darko Naraglav
'
november2000
Naša dediščina
Naši pisci
RAJKO VREČER
(1875 Teharje -1962 Žalec)
nadučitelj, šolski upravitelj, kulturnik in kronist - zgodovinar
Kot je Vrečer že sam zapisal, izhaja njegova družina iz Vrečerjeve kmetije, iz zaselka Vreče pri Kompolah (danes občina Štore) in jo urbar Stiškega samostana navaja že leta 1663. Rajko irečer se je rodil na Teharjah 1875, kjer je bil njegov oče Gašper več kot 30 let nadučitelj. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, meščansko šolo v Celju, učiteljišče pa v Mariboru, kjer se je med drugim navdušil tudi za zemljepis in zgodovino. Po končanem šolanju 1894 je nastopil prvo službo v Vojniku, kjer mu je bil v veliko pomoč Anton Brezovnik. Pri omenjenem rejniškem narodnjaku je ves čas službovanja tudi stanoval.
Še isto leto je bil premeščen v Savinjsko dolino, kjer si je kasneje ustvaril družino (leta 1913 se je poročil z Justino Lorber) in preživel preostanek svojega plodnega in ustvarjalnega življenja. Prvo učiteljsko službo v Savinjski dolini je nastopil v Grižah, vendar so ga že po štirih letih premestili v Šempeter. Uidi tu je služboval štiri leta, ko so ga ponovno premestili. To pot v sosednji Žalec, kjer je na takratni osnovni šoli zasedel mesto učitelja. V Žalcu je ostal vse življenje, z izjemo treh vojnih let (1915-1918), ko je kot vojak služil pri avstrijskem poveljstvu na Špiljah in v Gradcu. Po vojni je hitro napredoval in že leta 1924 postal tudi šolski upravitelj, danes bi temu rekli ravnatelj. Upokojil se je po štiridesetih letih službovanja, in kot je sam izjavil, na lastno željo.
Po osvoboditvi maja 1945, tj. po desetih letih zasluženega pokoja, se je moral takrat sedemdesetletni Vrečer po dekretu okrožnega odbora OF v Celju ponovno “aktivirati" in prevzeti vodenje žalske osnovne šole. Že po treh mesecih (aygusta 1945) pa je lahko vodstvo žalske šole predal mlajšemu Maksu Pivcu, ki se je takrat vrnil iz pregnanstva.
Za Vrečerja je bilo značilno, da je bil pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama, kot je ugotavljal že profesor Janko Orožen, najbolj vnet popotnik med takratnim slovenskim učiteljstvom. Prepotoval je domala celotno Avstrijo, Italijo, Francijo, Anglijo, Nemčijo, južnoslovanske dežele in evropski del Hirčije in ravno ta potovanja so mu ob splošni razgledanosti dala tisto širino, ki jo je nato vse življenje s pridom izkoriščal.
Vrečer je veljal tudi za velikega ljubitelja glasbe. Prepeval je že v dijaških letih, v času službovanja v Grižah pa je osnoval tudi svoj kvartet V šem-petrskem obdobju je poleg vodenja knjižnice bralnega društva osnoval tudi svoj godalni orkester. Nekaj let kasneje je sodeloval v celjskem godalnem orkestru, ki ga je vodil učitelj Munda, in pri Narodni godbi, ki jo je vodil slavni Fran Korun Koželjski. Pridobljene izkušnje so mu pomagale, ko je v Žalcu ustanovil pevski zbor Edinost Med leti 1907-10 so mu zaupali tudi vodenje pevskega zbora učiteljskega društva celjskega in laškega okraja, v letih 1910-12 pa je svoj glasbeni talent izkazoval pri znanem in priljubljenem salonskem orkestru.
V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno je z velikim uspehom deloval na ljubiteljskih odrskih deskah. Pogosto ga namreč lahko srečamo tudi med sodelavci dramatičnega društva, ki ga
je v Žalcu leta 1913 ustanovil celjski narodnjak Ivan Prekoršek.
V času med obema vojnama, ko je bil Vrečar na višku ustvarjalnosti, je svoje delo usmeril pretežno v proučevanje domače pokrajine. Že pred letom 1914 je objavljal članke in podlistke na različne teme v celjskem časniku Domovina, po letu 1918 pa v liberalni Novi dobi. Naj tu omenimo samo nekaj njegovih pomembnejših del: spominsko črtico o Ipavcih, o Mlinarjevem Janezu, o Prešernu na Polzeli, Ferdu Kočevarju Žavčaninu, objavljal je tudi razne popotne spise, spise o narodnih društvih... Še posebej pa velja omeniti Vreče rj evo narodno igro s petjem ‘Ulrik grof Celjski in Teharjani’, na katero se je pri pisanju Veronike Deseniške delno opri tudi Oton Župančič.
Njegovo znanje se ni odražalo samo skozi publicistično delo, ampak tudi pri pripravi najrazličnejših tematskih razstav, vodenju popotnikov po Žalcu in okolici, saj je nenazadnje vrsto let po drugi svetovni vojni veljal za dušo Turističnega društva Žalec.	*
Največje delo Rajka Vrečerja je zagotovo domoznansko-zgodovinska knjiga iz leta 1930, ki nosi naslov Savinjska dolina. Zanjo je gradivo zbiral več let tako v domačih kot tudi tujih arhivih, ob pisanju pa je upošteval tudi večino takrat obstoječe domače in tuje literature. Sam je v predgovoru navedel, da se je začel globlje zanimati za njegovo drugo domovino, tj. Savinjsko dolino, že leta 1924, ko je objavil zgodovino savinjskih gradov, Namen njegove zgodovinske sinteze, poimenoval jo je kronika savinjskih občin, je predvsem pomagati šolam in šolarjem, župnijam in občinam, posebno knjižnicam raznih prosvetnih in gospodarskih institucij ter ‘tujskemu' prometu pri spoznavanju domače pokrajine, predvsem njene zgodovine. Kot ljubiteljski zgodovinar se je samokritično zavedal, da njegovo delo ne more biti popolno. V zahvali ob izidu, mimogrede povedano, izdal jo je v samozaložbi (sic!), je zapisal: “Zbrana tvarina je napisana v dobri veri, da jo preveva resnica, nepristranost in poštenost," a ob tem istočasno dodal: “Laik sem, ne pa strokovnjak, ter prosim javnost, zlasti znanstvene kroge, da me sodijo s tega vidika."
Iz zapisanega je razvidno, da je dal Vrečer Savinjski dolini veliko. Dal nam je knjigo, ki kljub številnim prispevkom, nastalim od takrat do danes, objavljenih v najrazličnejših publikacijah, še vedno velja za edino kolikor toliko celovito in vsebinsko kompetentno sintezo o* zgodovini Savinjske doline.
“Rajko Vrečer je bil delavec, priden in marljiv. Zasluži, da ga ne pozabimo," je v nekrologu, posvečenem Vrečerju, pred osemintridesetimi leti v Celjskem zhpmiku zapisal prof. Janko Orožen. Slednje zavezuje predvsem nas Spodnjesavinjčane. Uidi razmišljati o novem celovitem pregledu zgodovine Spodnje Savinjske dotine ne bi bil greh. Nenazadnje je od Vrečerjeve smrti minilo že polnih sedem desedetij. V tem času pa se je zgodilo že marsikaj novega.
Branko Goropevšek
Znamenja - jubileji
V kroniki župnije Sv. Pavel pri Boljski (Prebold) smo prebrali Znamenja v župniji, med katerimi naj bodo tu posebej omenjene:
Statua Device Marije v Sv. Pavlu pred farno cerkvijo poleg ceste. To je na četiri oglatej kamenoj podlagi nad stebrom od nabrežinskega marmorja stoječ železni kip Blažene device Marije (B.D.M.), ulit v železotivami grofa Atemsa v Moravskoj, z napisom niže na stebru: “Marija brezmadeža spočeta prosi za nas” (spredaj) in “Postavila s. Pavelska fara 1880” (zadaj). Stala je okoli 800 goldinarjev. Če je letnica 1880 točna, v kroniki se leto težko prebere, je letos OKROGLA OBLETNICA POSTAVITVE KIPA!
Prav tako je okrogla obletnica, kuje 13. avgusta 1725 udarila strela v zvonik na Homu in ubila mežnarico Margareto, ki je zvonila ob hudi uri. Ob 275-letnid bi lahko gasilci ponovi-
RO+SO
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
SKALETOVA13 (HUDINJA) - CEUE TEL: 03/425-40-80
ŠkodaFabia
CLASSIC 1.4 1.721.743,00 SIT
ŠkodaOctavia
LX1.6 2.213.870,00 SIT
ŠkodaFelicia
LXi 1.3 1.438.645,00 SIT
POPUST ZA VSA VOZILA ŠKODA DO 1 50.000,00
ti vajo; gašenje planinske koče na Homu, ki so jo uprizorili pred leti. Planinci so pozabili, ker so preveč praznovati svojo petdesedetnico.
Decembrski običaji
Adventni čas je tu. Adventne so štiri nedelje pred božičem, to pa je pravzaprav čas priprave na božič in božične praznike. V adventnem času v cerkvah umolknejo orgle, resnobnost pa odseva tudi obredna vijolična barva.
Kar nekaj priljubljenih svetnikov goduje v decembru. 4. decembra je to sveta Barbara, zavetnica pred bliskom in nepredvideno smrtjo ter varuhinja rudarjev. 6. decembra goduje najbolj znani in priljubljeni sveti Miklavž, ki s svojim spremstvom obiskuje otroke po domovih in jih obdaruje. 13. decembra je god svete Lucije, 26. decembra pa svetega Štefana, ki velja za posebnega zavetnika domače živine. Verjetno je ta svetnik zamenjal kakšnega poganskega zavetnika za živino, morda boga Velesa. Na štefonovo je bilo v navadi blagoslavljanje soli, ki so jo dati živini, marsikje pa z njo potresti tudi polje, da bi hudo vreme ne škodovalo posevkom. Danes je spet vse bolj razširjen običaj blagoslavljanja konj na Štefanovo. 28. decembra godujejo nedolžni otroci.
Na Slovenskem je bil ta dan znan običaj tepežkanje. Otroci hodijo od hiše do hiše, vse domače tepejo s šibami, nakar so - obdarovani, seveda.
25. december je božič. Krščanski božični običaji so predbožični post, sveti večer z jaslicami, božično kajenje in kropljenje ter polnočnica. Danes najbolj znan običaj je krašenje smrečice. Ta običaj je pri nas dokaj mlad in ima tuj izvor. Starejše je krašenje hiše z zelenjem in pisanimi trakovi, kar ni bilo vezano strogo na božič. Božič je bil nekdaj posvečen tudi spominu na mrtve, ki da se na sveti večer vračajo na svoje domove. Iz starih poganskih časov pa izhaja izročilo, da imajo v dolgih zimskih nočeh duhovi največ moči in da si je dobro pridobiti njihovo naklonjenost
Če verjamete v vremensko modrost naših prednikov, si zapisujte, kakšno bo vreme zadnje dni decembra, ko pravijo, da se rodijo meseci.
(povzeto po Slovenski stoletni pratiki, Celje 1969)
K.R.
Koga še zanimajo planinske poti?
To vprašanje se je pojavilo v nekem časopisu. Nanj lahko odgovorimo s pismom Jelke in Ivana Novaka iz Razvanja pri Mariboru Meddruštvenemu odboru za Savinjsko planinsko pot pri Planinskem društvu Zabukovica, Griže:
“Priloženo vam pošiljam dva izvoda dnevnikov Savinjske planinske poti v potrditev in podelitev spominske značke, katero sva opravila petkrat, ker še vedno odkrivava lepote Savinjskih gričev. Hkrati čestitava društvom za lepo vzdrževano pot z dobro markacijo in smernimi znaki ter odličnimi kontrolnimi žigi. Še enkrat iskrene čestitke. Pošiljava pa vam lepe planinske pozdrave.”
Pismo pove, da je naša planinska pot poznana, da je priljubljena, ne vemo pa, če je del turistične ponudbe, čeprav je bilo podeljenih že 2051 značk. Koliko pohodnikov ima pot delno končano ali hodi po njej brez dnevnika, ne vemo. Pot marsikaj odkriva, zato bi bilo prav, da bi se napisal Vodnik po poti in v njem odkrile znamenitosti ob njej. S takšnim vodnikom bi se dolina spet povezala. Dandanes razne zgibanke
prikazujejo znamenitosti posameznih občin. Zakaj ni zgibanke, ki bi prikazala recimo vse naravne ali sakralne spomenike Spodnje Savinjske doline?
Savinjska pot je eden, mogoče glavni dosežek planincev v Spodnji Savinjski dolini. Ta pot, razni pohodi, izleti in planinska vzgoja nas vodijo v to, da bi POSTALO PLANINSTVO NAČIN ŽIVLJENJA.
Jeseni leta 1975 so se planinci zbrati v Planinskem domu na Marija Reki in se dogovorili o ustanovitvi Meddruštvenega odbora planinskih društev. Ob tem srebrnem jubileju se spomnimo, da so bila prva leta zelo pestra. Zgradila se je koča na Loki, v občini Žalec se je vsako leto obnovila ena izmed planinskih koč, močan je bil obisk raznih veznih poti. Na teh poteh so pohodniki po tako imenovanih planinskih transverzalah prišli do Grčije in Bolgarije. Organizirali so se različni spominski pohodi. Še danes se pripravlja POHOD PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA, ROGLA - OSANKARICA in planince vsako leto vodi pot mimo Bolnišnice Celje nad Ljubnem. Žal pri bolnici ni več spominskih proslav. Teh poho-
dov je sedaj kar nekaj, od lunohoda do pohodov na Dobrovlje, Na Marija Reko, ob mejah KS Liboje itd.
Planinci planinskega društva Zabukovica so letos organizirali dvajseti pohod na Hom. Pred dvajsetimi leti je bilo dogovorjeno, da bo spomladi pohod na Dobrovlje in jeseni na Hom. Jesenski pohod se je obdržal. Prvi je bil 18. oktobra 1980, ob tridesetletnici PD Zabukovica in v spomin na hajko v Zahomu. Smer pohoda je bila Igriše - Matke - Hom.
Letošnji je bil na relaciji šola v Grižah - Hom, kjer pa ni bilo partizanske učilnice in razstave orožja kot nekoč. Pohodniki se niso ustavljali pri posameznih spomenikih, ni bilo tako kot pred leti, ko so na pohodu spregovorili o dveh generalih -Majstru in Stanetu. Potrebno se bo dogovoriti, kako naprej! Pohodnikov je vsako leto blizu 500 in potrebno jim bo nuditi več kot zadnja leta. Se bo Meddruštveni odbor, njegov prvi predsednik Adi Vidmajer in sedanji Martin Aubreht, spomnil srebrnega jubileja?
Franci Ježovnik
1.12. - svetovni dan boja proti aidsu;
I.	12.1981- Na Korziki, nedaleč od Ajaccia, se je zgo-
dila najhujša nesreča v zgodovini slovenskega letalstva, ko je Adriino letalo DC 9 trčilo v hrib. Umrlo je vseh 180 potnikov in članov posadke.
3.12 - mednarodni dan invalidov
3. 12. 1800 - Rodil se je slovenski pesnik France Prešeren (umrl 8. 2.1849).
5. 12.1791 - Umrl je avstrijski skladatelj Wolfang Amadeus Mozart
10. 12. - dan človekovih pravic
II.	12.1756 - Rodil se je slovenski pisatelj Anton
Tomaž Linhart (umrl 1.1795).
15.12.1859 - Rodil se je skladatelj Friderik Širca -Risto Savin (umri je 1.1948).
15.12.1865 - Na Vranskem se je rodil založnik
Lavoslav Schwentner (umrl 29-12. 1952).
21. 12. ob 14.36 - začetek zime
22.12.193O - V Podvinu pri Polzeti se je rodila pesnica Neža Maurer.
23.12.	-	dan ustavnosti
24.12.1885 - Rodila se je slovenska pestiča in prevajalka Lili Novy (umrla L 1958).
25.12 -	božič
26.12.	-	dan samostojnosti Slovenije
27. 12. I9IO - Z letalom, ki ga je izdelal sam, se je smrtno ponesrečil prvi slovenski letalec Edvard Rusjan.
30. 12.1924 - V Rečici ob Paki se je rodila akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak.
Nagradna križanka
november2000
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa:
KZ-PETROVČE-IN-MESARSTVO-ČAS-BLAGOVNICA-BALA-JOŽEFOV-SIJEM-NIJDIMO-STROJNE-IJSIIJGE.
Izžrebani reševalci križanke so: 1. Anica Mirkac, Trubarjeva 1, Žalec; 2. Anton Steiner, Vrbje 72, Žalec;
3.	Slavko Mačkovšek, Polzela 258, Polzela.
Nagrajenci se zglasite v uredništvu Utripa, kjer boste prejeli nagrade, ki jih podarja Hmezad KZ Petrovče, z.o.o. Petrovče. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je RR - ITENE d.o.o. Žalec, Heroja Staneta 4. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 9- decembra 2000.
november2000
Živimo z zemljo
DECEMBER - GRUDEN
•	Grudna suh veter piska, poleti po suhi spomladi nato suša pritiska.
•	Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine pogost je primer; če je pa oblačno in temno, žita bo prazno ob letu gumno.
•	Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.
•	O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
•	Pred božičem moča ne škoduje, kakor če po praznikih dalj dežuje.
•	Prvi teden huda zima - osem tednov ne odkima.
•	Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno.
•	Tepežni dan oblačen - k leto ne boš kruha lačen.
OKRASNE RASTLINE
V	zimskem času je v naših domovih malo cvetočih rastlin, saj je večina že davno odcvetela, druge pa pričnejo cveteti nekoliko kasneje. Na svetlem in toplem mesto cvetita usumbarska vijolica in flamingovec. Če ste čez leto v senci dobro poskrbeli za ciklamo in jo pravočasno prenesli v zaprt prostor, ki naj bo ogret na 8 -12 °C, zalivamo pa jo z mehko vodo, ki naj bo ogreta na sobno temperaturo. Pri vzgoji ciklam je pomembno, da pri zalivanju ne močimo listov in gomolja. Kmalu bodo zacvetele tudi azaleje in kamelije, ki smo jih preko poletja prenesli na prosto. Če želimo, da bodo prej vzcvetele, jih damo na toplejše mesto in večkrat orosimo.
Druge sobne rastline sedaj počivajo in jih le po potrebi zalivamo in pazimo na pojav škodljivcev ah bolezni preden le ti povzročijo škodo.
Mnoge balkonske rastline so potem, ko smo jih prenesli v zaprt prostor na prezimovanje, odvrgle liste. Takšne so predvsem fuksije, pelargonije, hibiskus. Liste skupaj z vsemi odcvetelimi cvetovi poberemo, da ne gnijejo okrog rastlin. Zalivamo jih čim manj, da počivajo. Zalivamo jih le, kadar se prst zgoraj povsem osuši, sicer rastline gnijejo in propadejo. Posebno dolge fuksije in bršljanke lahko pred prenosom v zaprt prostor obrežemo in primemo skrajšamo. Če jih hranimo na sobni temperaturi, lahko januarja ah februarja, ko poženejo nove mladike, le te podtaknemo in dobimo do sezone že nove rastline.
V	decembra kakteje ne smejo rasti. V toplih dneh jih previdno zračimo, sicer pa potrebujejo svetlo mesto in malo zalivanja, najbolj všeč jim je toplota okrog 5 - 8 °C. Le tiste, ki cvetijo, zalivamo pogosteje.
Sedaj je še čas, da zaščitimo občutljivejše rastline v vrtu s. slamo, koruznico, smrečjem ali podobnim. Prekrivanja tal in ovijanja rastlin se lotimo, ko je zemlja rahlo pomrznila. Pred prekrivanjem oz. povezovanjem z rastline odstranimo obolele dele, ki jih je najbolje sežgati na kupu ah odstraniti stran od vrta.
Shrambe in kleti, kjer shranjujemo semena in zaščitna sredstva morajo biti suhe. Posebno rastline z gomolji (dalije, gladiole) naj imajo med gomolji dovolj prostora in s tem zraka.
Če nastopi hud mraz, je priporočljivo s smrečjem zavarovati tudi nasade mačeh, ki jih je potrebno zavarovati predvsem pred taljenjem zmrzle zemlje, kjer se potrga-
jo korenine in rastline propadejo.
Po stari navadi režemo na praznik sv. Barbare vejice grmov in dreves, ki bodo zacvetele za božič (forzitije, češnje, jablane, japonske kutine, leska). Ko jih narežemo, jih prvo noč najprej postavimo na hladno, nato pa naslednji dan za 12 ur v toplo vodo s temperaturo cca 30 °C. Nekateri v tem času posejejo v okrasne posode s prstjo tudi božično žito, ki je lep svež okras doma, ko je narava prekrita s snegom, v vazi pa nam cvetijo češnjevi cvetovi.
ZELENJAVNI VRT
Še vedno lahko, če ne zmrzuje z zavetnih gred, pobiramo brstični ohrovt, por, motovilec, črni koren, še posebno, če smo jih pred mrazom zaščitili z vlaknasto folijo.
Če ni snega in zemlja ni zmrznjena, jo lahko v tem mesecu še vedno obdelamo. Če to ni možno pri dobri strukturi zemlje, je lahko celo bolje, če jo prekrijemo s slamo, pokošeno travo ah odpadlim listjem, saj vse to ugodno vpliva na njeno rodovitnost.
Dišavnice, ki smo jih v oktobru presadili v lončke, zmerno zalivamo in po potrebi uporabljamo. Ta mesec že sejemo v posode vrtno krešo v mešanici z gorčico, ki nam bo popestrila jedilnik zlasti z minerali in vitamini v raznih namazih s surovim maslom, skuto ali med solato. Pri ponovni setvi ne uporabljajte iste zemlje. Prav tako lahko začnemo z nakaljevanjem jedilnih semen za pridelavo kalčkov.
Oktobra in novembra smo pospravili radičeve korene v prostor, ki ne zmrzuje, je pa dovolj vlažen, da se koreni niso izsuših. Ko začne decembra zmanjkovati zelene uskladiščene zelenjave, začnemo s siljenjem radičev. Enako lahko naredimo tudi s koreni blitve, ki jo pri nas še vse premalo uporabljamo, je pa zelo primerna tako za pripravo špinače, rebra hstov za popestritev enolončnic, pa tudi samo kuhana kot priloga predvsem k ribjim jedem.
Zelenjavo, ki jo imamo v kleti ah drugih shrambah, redno pregledujemo in izločamo vse, kar je gnilega. Čebule in česna ne premikajmo, da ne bosta zgnila. Jemljemo ju le toliko, kohkor ju takoj porabimo.
V zaprto gredo nasujmo hstje ah drug krovni material, da zemlja v njej ne bo pregloboko zmrznila in jo bomo spomladi lažje in prej pripravili.
Če sneg še ni prekril gredic, vse vrtnine, ki prezimujejo j na prostem, pokrijmo z vlaknasto fohjo, da jih ne poškoduje suh mraz.
Ob koncu pa bi za ta čas priporočili vsem vrtnarjem j tudi prebiranje razne hterature. Obdelovanje zemlje in kakršnokoli pridelovanje je tako mnogovrsten proces, ; da ga ni moč hitro obvladati, hkrati pa je tudi iz dneva j v dan vse več novih spoznanj, metod, postopkov in prav zima je čas, ko se lahko o njih poučimo.
Vrtnarsko in zelenjadarsko uspešno novo leto vam žehm.
Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing.
Izobraževanje za kmečki živelj
Enota za kmetijsko svetovanje Žalec pripravlja tudi za to zimo, ko je na kmetijah manj dela kot sicer, obširen program izobraževanja za kmetovalce. Izobraževanje bo potekalo v dveh sklopih, in sicer v obliki predavanj, tečajev, krožkov in prikazov.
Tako pripravljajo za kmetice predavanji na temi Življenje dveh generacij in Trendi v balkonski zasaditvi, zasaditvi z enoletnicami in trajnicami, ki bosta februarja in marca drugo leto v Žalcu. Kmetice se bodo lahko izpopolnjevale tudi na kuharskih tečajih, kjer bodo v ospredju enolončnice in peka potic v krušni peči. Prvi je že bil v soboto v Grižah, naslednji bo 2. decembra na Gomilskem, v januarju in februarju pa bodo tečaji še v Preboldu, na Ponikvi in v Petrovčah. Na dveh krožkih se bodo učile, kako okrasiti domače izdelke, da bodo primerni za obdarovanje (13. decembra v Hmeljarskem domu v Žalcu) in kako negovati kmečki obraz in roke (13. januarja na Ponikvi). Za podeželsko mladino priprav-
ljajo v januarju predavanje o vrednostnih papirjih, ki bo v Žalcu, ter plesni tečaj, ki se bo pričel decembra v Šempetru. Poleg tega imajo mladi možnost rekreacije ob sobotah v stari telovadnici OŠ Polzela.
Pripravljajo tudi predavanja na teme
. Osnove turizma na kmetiji (v januarju v Žalcu in na Polzeli) ter o pravilniku o V.S.P. (30. novembra v Celju), v Petrovčah in na Gomilskem bosta decembra tečaja o predelavi mleka, na krožkih decembra in januarja v Žalcu in Celju pa bodo obravnavali zakonodajo o klanju in predelavi na domu.
Za kmetije, ki se ukvarjajo s specializirano predelavo, pa bodo predavanja o kakovosti sadja 17. januarja v Žalcu, o označevanju in registraciji govedi ter razlaga kataloga plemenskih bikov 31. januarja v Žalcu, o pridelavi sladkorne pese februarja v Žalcu ter o hlevih za krave dojilje in njihovi prehrani ter varstvu jablan v marcu. Januarja bo tečaj o molži in molzni tehniki.
Organizirana bosta krožka na temi Urea
v mleku in obroki za visoko produktivne krave (6. decembra v Žalcu), ter o analizi knjigovodskih rezultatov na govedorejskih kmetijah (7. februarja). Pripravljajo tudi prikaz postavitve pašne ograje v Dobriču konec mara in na kmetiji Prezelj prikaz zimske rezi jablan (29. novembra). T. T.
Za bolj zdrav in lepši vrt
Vzorec zemlje lahko naberemo z lopato, vendar je to delo bolj težavno in precej zamudno, saj je treba izkopati več jamic in z rezilom odrezati le ožji pas zemlje. Ker kopljemo manj jamic, se osredotočimo na tipične predele površine.
Stik z naravo v svojem bivalnem okolju je z ozirom na agresivnost, hrupnost in hitre spremembe tega sveta človeku potreben, pa čeprav je to samo lepa lončnica, ob kateri se lahko sprostimo in najdemo malo miru, ko jo oskrbujemo in občudujemo, kako raste. Toda narava se nenehno spreminja in za ohranjanje lepega okolja se je potrebno venomer truditi. Da bi bil naš trud bolj učinkovit in se “kolesje” ne bi vrtelo napol v prazno, je potrebno koristiti strokovna spoznanja o urejanju vrta in gnojenju rastlin. Prehrana rastlin je pri tem posebno zagonetna.
Osnova za pravilno in uravnoteženo prehrano rastlin je poleg poznavanja njihove zahtevnosti, poznavanje tal z vsemi lastnostmi s poudarkom na oskrbljenosti s hranili. Le-to pa je mogoče ugotoviti s kemičnimi analizami zemlje. Sodobna pridelava oz. gojenje rastlin se ne zadovolji več samo z analizami zemlje, ker le-te ne pokažejo vedno prave slike o pravilnosti prehrane rastlin, dopolnilno uporabljajo tudi analize rastlinskih delov, listja in plodov. Znaki pomanjkanja ali prebitka hranil se na rastlinah pogosto izrazijo zelo podobno, to pa je mogoče opredeliti le z dodatnimi raziskavami.
Vse, kar obremenjuje rastline, jih naredi ranljive za vremenske pojave (mraz, suša, vročina), bolezni in škodljivci, izpodrivanje s pleveli, mahom v vrtni trati, večje pomanjkanje hranil ipd., pa se izraža v metla-
stem razraščanju vej, skrotovičeni rasti poganjkov, odpadanju redkega cvetnega nastavka plodov in končno tudi z odmiranjem rastlin. Tudi nekoč dobra zemlja opeša, če ne skrbimo zanjo. Za kisanje zemlje in pomanjkanje fosforja ter kalija in še kakšnega mikroelementa so najbolj
pogosti pojavi tudi na vrtovih, posebej še na vrtnih tratah, ki jih ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak jih dognojujemo le z dušičnimi gnojili, pri tem pa se čudimo, zakaj nam trava pod drevjem ne uspeva. Minimalno, kar bi morali vedeti o zemlji na svojem vrtu, je, kakšna je reakcija zemlje, ki se označuje s Ph in nam pove, ali je potrebno zemljo apniti, v nasprotnem primeru pa morda uporabljati kislo učinkujoča gnojila, in kolikšna je stopnja založenosti zemlje s fosforjem in kalijem. Podlaga za pravilno apnenje in gnojenje zemlje s fosforjem in kalijem mora biti vedno le analiza zemlje. Če pokaže analiza optimalne vrednosti in rastline ne uspevajo, je bližnjica
do uspeha, da se posvetujemo s specialistom za prehrano rastlin in poznavanje zemlje oz. fizikalnih lastnosti tal.
Za ugotavljanje kemičnih lastnosti zemlje je potrebno vzeti vzorec zemlje, ki jo želimo spoznati. Točnost rezultatov je veliko bolj odvisna od pravilnosti in natančnosti odvzema vzorca kot od pogreška oz. natančnosti analize. Laboratorijev za analizo zemlje je v Sloveniji kar precej,
nam najbližji je na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu, najbolj oddaljen pa, kamor potujejo tudi vzorci iz Savinjske doline, laboratorij PHOSYN v Angliji, kjer delujejo mednarodni specialisti za prehrano rastlin in v katerem opravijo cca 400.000 raznoraznih analiz letno. Tega laboratorija se poslužujejo JURANA d. o. o. Maribor (podjetje za agrarna proučevanja), ki nudi tudi posebna sredstva za boljšo rast rastlin v modemi pridelavi in še marsikaj koristnega, kar točneje izvemo iz njihovega vsakoletnega kataloga ali ob osebnem stiku z njimi.
Če pošljemo vzorec zemlje po pošti, ga je potrebno opremiti s podatki. Naslov pošiljatelja ni nepomemben! Zelo pomembno pa je, da navedemo kulturo v naravi (njiva, travnik, zelenjavni vrt, sadovnjak, vinograd in podobno) in vrsto rastline, ki jo gojimo ali jo nameravamo gojiti na zemlji, kajti navodila laboratorija za gnojenje z mineralnimi gnojili se bodo nanašala na to navedbo.
Za vrtove zadostuje, da vzamemo oz. jemljemo vzorce zemlje za analizo iz plasti od 0 - 20 cm. Vzorec za analizo naberemo s celotne površine; če se tla po posameznih predelih že na videz bistveno razlikujejo, sicer moramo vzeti za vsak predel posebej vzorec. Najprimernejši čas za jemanje vzorcev zemlje za analizo je jesen, ko se narava že umirja, na
obdelovalnih površinah pa pred obdelavo, vsekakor pa pred kakršnimkoli gnojenjem. Za analizo zadostuje 0,5 - 1 kg zemlje. Če jemljemo oz. nabiramo vzorec s sondo za jemanje vzorcev, zadostuje cca 40 vbodljajev do globine 20 cm, enakomerno razporejeni po vsej površnim, pri čemer se izogibamo robov, kajti dober sosed vam lahko bogati ah siromaši vašo zemljo, če korenine njegovih rastlin segajo čez posestno mejo.
Če imate radi lepo naravo, vas ta malenkost ne bo motila!
Posebna pozornost v vrtu bi naj bila namenjena vrtni trati, ki je center dogajanj na vrtu, ogledalo, v katerem odsevajo druge rastline vrta, filter za čiščenje zraka in bogatenja tega s kisikom in katere blagodejni učinki njene zelene barve in mehkobe občutimo tudi, če stopamo po njej v čevljih. Malo več skrbi in strokovnosti za vašo “zeleno dnevno sobo” se vam bo bogato obrestovalo, zagotovo pa vsaj lajšalo tegobe vročih poletij tako ah drugače.
M. Veronek
Izžlebljeno sondo za jemanje vzorcev zabodemo do ustrezne globine, zavrtimo za pol kroga in izvlečemo ter z orodjem (izvijač) izpraznimo v vrečko. Založno gnojenje v bivalnem vrtu najlažje izvedemo pri zasnovi ali obnovi vrta.
Limona v cvetličnem lončku lepo cveti, diši in tudi obrodi, če jo oskrbujemo s hranili. Zelo prijetno popestri stanovanje v zimskem času, ko nam misli v stiku z njo nehote zaidejo v južne kraje.
jftLIANgU
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 570 18 88, faks: 570 20 88 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure.
REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
AKUSTIKA
ŠTEDILNIK GORENJE, širina 50 cm, štiri plin CENA: 59.800 SIT
\00°

čtcN
TELEVIZOR GORENJE, 63 cm, TTX CENA: 69.900 SIT
BELA TEHNIKA,
AKUSTIKA,
MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE,
ŠTEDILNIK GORENJE, širina 50 cm
dva plina in dva elektrika, ventilacijska pečica
CENA: 58.500 SIT
PRALNI STROJ CANDY, 800 obratov
SAMO: 73.900 SIT
REZERVNI DEU ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE
min i ciNor\i rniDun, SATELITSKI SISTEMI	POOBLAŠČENI SERVIS IN REZERVNI DELI ZA SESALNIKE VORWERK	ŠE VEDNO
BREZPLAČNA DOSTAVA	RTV SERVIS	MOŽEN NAKUP S ČEKI
do.o.
Šempeter 126 b, 3311 ŠEMPETER, Tel: 03/700 16 11
■ Lucas
eiF
Olja in maziva
Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen,
BMW, Audi, Alfa
Želimo varno vožnjo in se priporočamo za obisk!
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 5871211 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
SPOŠTOVANI KUPCI !
Lani smo našo ponudbo razširili s trgovino na Ostrožnem in v Žalcu ter slaščičarno v Petrovčah, letos pa z okrepčevalnico v Grižah, z vrtnim lokalom v Velenju in nedavno tudi s trgovino in okrepčevalnico v Vrbju. V zaključni fazi je že postavitev zimskega vrta v slaščičarni Petrovče.
Če ne bo kakšnih zapletov, bo zimski vrt odprt že v prvih dneh decembra. Vabimo vas, da se nam takrat pridružite in se skupaj z nami poveselite ob
novi pridobitvi, ki bo naredila Vaš obisk v slaščičarni še toliko prijetnejši.
Prihaja mesec december, mesec praznikov in nakupov. S ponudbo z naših polic v trgovinah ter z obiski naših slaščičarn in okrepčevalnic bodo ti dnevi lepši in prijetnejši. Obisk pri nas naj Vam polepša ta praznični čas. Mi pa se bomo vsestransko potrudili, da bo res tako.
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
NAROČILA PO
telefonu: 710 O 710 ali 5 707 420
«sari*. «	.SRsJK'	:
Äfc *	4M? '% '■ K
§111111
HVALA ZA ZAUPANJE

Savinjske doline
Ali želite svoje podjetje in ponudbo predstaviti več kot 13.500 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini?
Objavite svoj
oglas ali novoletno čestitko v Utripu Savinjske doline! Za ponudbo pokličite:
03 / 713 68 88 ali 041 404 582.
EklL2.fcS£E[
Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji!
MARN
Vransko 18/b 'el.: (03) 5 725-106, 041/508-655

PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS
Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 03/570 22 50, faks: 570 22 51
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
UGODNE CENE
V MESECU DECEMBRU
-	Strešnikov BRAMAC IN TONDACH
-	SALONIT PLOŠČ
-	FASAD TIM, BAUMIT, JUBIZOL
-	OPEKE MODUL IN POROTHERM
-	SIPOREX OPEKE
-	DIMNIKOV SCHIEDEL
-	GRADBENIH LEPIL IN MAS KEMA, UNIHEM, CINKARNA
-	NOVOTERMA IN STIROPORA
-	ZAŠČITNIH ČEVLJEV IN OBLEK
Tel.: 57 02 250 CENTRALA 57 02 252 TRGOVI NA 57 02 253 KERAMIKA 70 00 030 KOMERCIALA
NOVO • NOVO • NOVO • NOVO
PRODAJA PIROTEHNIKE
OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več ...N!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
NOVO:
SALON KERAMIKE
Vse za ureditev kopalnic Velika ponudba ker. ploščic:
Gorenje, Martex, Marazzi, Pastorelli
Sanitarna keramika: Keramag Nemčija Strumica Makedonija Kopalniška oprema Kolpa San Kopalniški dodatki
AKCIJSKE CENE
•	kopalniške ker. Gorenje
20 X 25 od: 1.171 SIT/m2 K klasa
•	talna keramika Martex
30.6 X 30.6 od; 1.373 SIT/m2 A klasa 10 X 20 od: 833 SIT/m2 C klasa
•	kopalniška ker. Marazzi
20x25 od: 1.790 SIT/m2 A klasa za gotovino.
Vse cene so z DDV.
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlogi, 3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 0609 646 202
Ambulantni čas: pon. - pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00

IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
- možnost nakupa katalizatorjev -
Supersprint 1# WALKER
SKG
SPLOSNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO
Igor GOMINŠEK s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b 3310 ŽALEC tel./fax:03/57-17-636 mobitel:0609/646-091

X©

fr

&
&
svetovanje
kompletna ponudba del sanacija vseh vrst streh	0Of'
10-letna garancija na dela ^ izsposoja teleskopskega dvigala do višine 32 m
•fr
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.0.0. ŽALEC
Savinjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 571 67 33,03 / 571 60 16; mobitel: 041 616 786
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprefemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 16. decembra. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel: 713-68-88, faks: 713-68-90
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
ANTONA POTOČNIKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za cvetje in sveče, izrečena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala TT Prebold, upokojencem, godbi, pevcem, g. Gustiju Dobrihi za poslovilne besede, g župniku Francu Serecu in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena in hčerka z družino.
POGREBNE STORITVE
tel: 700-16-85 GSM: 061 613-269 GSM: 061 768-906
Šempeter 1 We, 3311 Šempeter
Delovni čas: od 00. do 26. ure
V boju skozi življenje vedno zmagal si, a v bitki z nezgodo nisi imel dovolj moči.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA OGRAJENSKA
(Grmovškovega Pepča) iz Andraža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala vsem za ustna in pisna sožalja, tolažilne besede in dejanja, ki ste jih izkazali ob tem težkem trenutku. Žalujoči: žena Draga, sinova Simon in Dori z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
LEOPOLDINE ZAVERLA
iz Liboj 102
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, kolektivu Zarja Kovinooprema Petrovče in Gorenje Velenje za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala dr. Đuriču in patronažni sestri Cvetki za nego v času njene dolgotrajne bolezni.
Najlepša hvala g. župniku Planincu za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar.
Žalvgoči: mož Ivan, sinova Oto in Ivan z družinama
• Kronika •
Smrt pešca
Konec oktobra so ceste v žalski občini zahtevale novo smrtno žrtev. V prometni nesreči v križišču izven naselja Drešinja vas je v soboto, 28. oktobra, ob 20. uri in 15 minut pri prečkanju ceste umrl 49-letni domačin.
48-letni voznik B. Ž. iz Celja je
vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz Petrovč proti Levcu. V križišču izven naselja Drešinja vas je v tistem trenutku z leve strani cesto prečkal pešec J. I. iz Drešinje vasi. Vozilo je trčilo v pešca, ki ga je odbilo v levo na nasprotno smemo vozišče, po katerem je le nekaj trenutkov zatem z osebnim vozilom iz smeri Levca pripeljala 52-letna M. K. iz Migojnic in povozila na tleh ležečega pešca. Pešec je zaradi poškodb umrl na mestu nesreče.
K. R.
«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
DANICE
HIRSCHBERGER
iz Kasaz 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za besede sožalja in denarno pomoč.
Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotar za poslovilne besede, KS Griže, godbi na pihala Liboje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sin Dušan in hčerka Ema z družinama ter ostalo sorodstvo
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi,
ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast
FRANC ARNUŠ
iz Žalca, Rista Savina 14.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja.
Hvala govorniku in g. župniku za tople besede, vsem pevcem in pogrebni službi za opravljen obred.
Iskrena hvala dr. Kravosu in patronažni sestri Idi za prizadevno pomoč, nego in skrb.
Žalujoči domači
Dragi Peter, ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa, od nas odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica
PETRA VODOVNIKA
iz Andraža
še iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji -poti.
Posebna zahvala naj velja Gorenju - INDOP, g. župniku Niku Krajncu za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem, g. Srečku Pižornu za besede slovesa ter pogrebni službi Morana.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
• MALI OGLASI •
PRODAM BUKOVA DRVA.
Tel: 03/572-52-81
V PREBOLDU ODDAM V NAJEM FRIZERSKI LOKAL.
Metka Fonda, tel.: 03/5724-684.
ZAPOSLIMO ZA NEDOLOČEN ČAS DVA DELAVCA:
1.	varilca z izpitom za plemensko
varjenje,
2.	elektrotehnika - energetika z delovnimi izkušnjami pri delu z
električnimi napeljavami na objektih.
TERMO SHOP d. o. o.,
Cesta talcev 5, 3320 Velenje; Tel: 03/492-00-10 ali 03/545-12-77.
Odkar več med nami te ni, ta svet kot praznina se zdi.
Ob misli nate solza pride v oči, v naših srcih bolečina živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare
BETKE ZMRZLAK
iz Marija Reke
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sostanovalcem in sosedu za vso pomoč, za vsa ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Posebna hvala cerkvenemu svetu, g. župniku, govorniku in cerkvenim pevcem za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Sin Franci z ženo Roziko ter vnukinji Nina in Teja
ZAHVALA
V mesecu oktobru smo se poslovili od naše
ljube žene, mame, babice in prababice
AMALIJE TRATAR
roj. TEPEŠ.
Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli pisna in ustna sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se želimo zahvaliti zdravniku Petru Strouhalu dr. med., zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka Bolnišnice Celje, pogrebni službi Steblovnik, ga. Valčki Gnus za besede slovesa, godbi na pihala Zabukovica, g. Menčeku za odigrano Tišino ter pogrebcem KS Griže.
Vsi pjeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, prababice, tete in botre
KRISTINE SATLER
iz Založ 34
(14. 9. 1912 - 25. 9. 2000)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju, patronažnima sestrama Anici in Cvetki za nego v času njene dolgotrajne bolezni. Najlepša hvala g. Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, g. Pungartniku za poslovilni govor, moškemu zboru s Polzele za zapete žalostinke, trobentaču, zastavonošem in pogrebni službi Ropotar.
Hvala pogrebcem in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi pjeni
Smrt res loči poti dragih ljudi,
toda srca ostanejo združena za vedno...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata
MARJANA POTOCINA
iz Matk 22, Prebold
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za izrečena sožalja.
Hvala g. župniku, gasilcem iz Matk, ZSAM Žalec, g. Rudiju Hermanu, pogrebcem, pogrebni službi Ropotar in g. Gahču za odigrano žalostinko.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, smo iz srca hvaležni.
Žalujoči: žena Ema, sinova Marjan in Jože z družino, hčerki Polonca in Stanka z družinama ter brata Slavko in Jože z družinama
Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam ta misel nate živa in nenehni ta zakaj?
ZAHVALA
V teh težkih dneh, ko ni več z nami naše drage žene, mamike, mame Jože, tašče, sestre, tete in svakinje
JOŽICE MAK
se od srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti ter jo z dobro mislijo omenjali v pogovorih.
Posebej smo hvaležni pogrebcem, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi, pihalnemu orkestru in pevcem.
Se enkrat hvala za tople tolažilne besede vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom naših sedaj na pol praznih domov.
Vsi njeni
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ne ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti.
Saj solza, 'žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
14. novembra je minilo leto dni žalosti in tihega spomina na našega dragega moža, očka in dedija
AVGUSTA POTOČANA
iz Prebolda.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ter se ga z lepo mislijo spominjate.
Zena Danica in Alenka z družino
POGREBNA SLUŽBA MORANA
TEL 063 572 00 03.572 06 60 7000-640
Že dve leti je dom prazen, ko nehote sva šla narazen.
Bolezen je tako hotela, da tebe mi je vzela.
Tvoj večni dom zdaj rožice krasijo in svečke Ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
dragi ženi
JULČI PREDOVNIK
iz Dolenje vasi (a 2. 1935 - 26. 11. 1998)
Žalujoči mož Janez
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
MARIJE POKOLE
iz Galicije 49
Domači čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki ste nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazih sožalje. Iskrena hvala g. dr. Petru Strouhalu za zdravljenje v njenih zadnjih trenutkih. Posebna hvala velja obema govornikoma za ganljive besede in gospodoma župnikoma Janku Cigaletu in Srečku Reherju za lepo opravljen obred in sveto mašo. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, predvsem pa družini Volf -Rojc za pomoč v težkih tremjtkih. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, g. Podbregaiju za odigrano žalostinko ter pogrebnemu podjetju Ropotar za organizacijo pogreba.
Z žalostjo v srcu vsi njeni
V nebesih sem doma, od tega ne sveta, tam je moj dragi dom, tam večno srečen bom.
(A. M. Slomšek)
Med naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, tudi če spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
JOŽETU REDNJAKU
iz Gotovelj
1. decembra bo minilo drugo leto žalosti, kar je ugasnilo tvoje dobro srce.
Hvala vsem, ki prižigate svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdraigi
ZAHVALA
ob smrti drage mame, babice in prababice
DRAGICE PLANINC
iz Libne 1 pri Krškem.
V torek, 24. 10. 2000, smo se poslovili, potem ko je dopolnila 75 let življenja, od naše drage mame, stare maune in prababice Dragice Planinc iz Libne pri Krškem.
Vsem, ki ste rfem izrazih ustna in pisna sožalja, darovali za svete maše in dobrodelne namene, v njen spomin podarili sveče in cvetje, bedeli in molih ob mrtvaškem odru in jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi pjeni
Mineva 12 let,
ko od hude bolezni izmučeno telo je Mondo kot list v jeseni.
Še bodo jeseni, toda tebe Malči ne bo nikoti več med nami.
V SPOMIN
MALČIJU GOLAVŠEK
IZ
(12. 5. 1927 - 5. 5. 1988)
Žalujoča Roža
Prijazna smrt! Predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi.
(Prešeren)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta
MAKSA ZABUKOVNIKA
iz Dobriča
(12. 9. 1913 - 11. 10. 2000)
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Niku Krajncu za opravljen obred, pogrebcem, govorniku g. Slavku Pižomu in g. Srečku Pižomu, andraškim pevcem, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvelje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Cukjatiju ter patronažnima sestrama Anici in Cvetki za nego, skrb in podporo.
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: sinova Maks in Franci ter hčerki Cvetka in Marjana z družinami
ZAHVALA
V miru je zaspala naša draga teta
OLGA REPNIK
s Polzele.
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo g. župniku N. Krajncu za daritev sv. maše in g. Pungartniku za poslovilne besede.
Zahvaljujemo se za vse darove in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Naša zahvala velja tudi pogrebni službi Ropotar.
Njena Gizela z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
VINCENCA SLOKANA
iz Pod vrha 14/a, Braslovče
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za darovano cvetje in sveče ter za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. Zidanšku in govorniku g. Debelaku za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Zalvgoči vsi njegovi
november2000
Zanimivosti
Savinjskih 7 z Bracom Korenom
Vrnitev Savinjskih 7
Pred dobrimi 28 leti je bila rojena ideja, da bi se vsako leto, zadnjo soboto in nedeljo v novembru, zbrali v Libojah ansambli, ki gojijo narodno zabavno glasbo. Ta zamisel, ki je vznikla v glavah ansambla Veseli Libojčani, se je še isto leto uresničila s prvo revijo, na kateri je nastopilo osem ansamblov. Število ansamblov je iz leta v leta raslo, ansambli pa so prihajali od vse povsod, tudi iz zamejstva. Organizatorji, DPD Svoboda Ludvik Oblak Uboje, so se trudili vsaki reviji dati nekaj novega. Tudi
letošnja je bila bogatejša.
Tako kot je že tradicija, so začetek revije tudi letos najavile fanfare fan-faristov Godbe Liboje. Revijo je letos povezovala * Bernarda Žara iz Brestanice. Kot prvi se je poslušalkam in poslušalcem, ki so dodobra napolnili libojsko dvorano, s svojo glasbo predstavil ansambel Franca Zemeta iz Vojnika. V nadaljevanju so se zvrstili še ansambel Izvir z Dobrne, Mladi vitezi iz Celja, Celjski instrumentalni kvintet, Veseli planšarji, Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine, Vagabundi, Družinski trio Pogladič iz Vojnika, ansambel Lipovšek iz Velenja, ansambel Robija
Zupana, ansambel Braneta Klavžarja, Okrogli muzikantje, Vesele Štajerke in ob zaključku še ansambel Savinjskih sedem z Bracom Korenom. Prav ti so bili presenečenje večera, saj so se pojavili v libojski dvorani kot utmjena zvezda slovenske narodno zabavne glasbe. Zaslugo za to ima Štefan Frece, ki mu glasbena žilica ni dala, da bi letošnja libojska revija minila brez nastopa domačega ansambla. Na hitro je spravil skupaj svoj nekdanji ansambel Savinjskih 7 in z njim tudi požel velik aplavz, ki ga bo morda le pripeljal do tega, da se s svojo ženo Anko vnovič resneje lotita muziciranja in da Savinjskih 7 ne bo nastopalo skupaj samo ob takšnih priložnostih. V letošnjem njihovem nastopu pa je bilo tudi veliko simbolike, spomina in vračanja h koreninam. Pred dvajsetimi leti je kot član ansambla Savinjskih 7 na 8. libojski reviji prepeval Franc Koren, letos pa v istem ansamblu njegov sin Braco Koren. Veliko smeha so s svojimi vmesnimi humornimi nastopi prispevali Okrogli muzikantje. Poželi pa so tudi gromki aplavz ob svojem “normalnem“ nastopu in se po odigranih dveh skladbah morah še enkrat pojaviti na odru in znova zaigrati.
D. Naraglav
Domače mandarine
Čeprav se danes v trgovinah dobi skoraj vse, je tisto, kar zraste doma, vendarle največ vredno.
0 tem je prepričan tudi Drago Stropnik iz Orove vasi, ki mu je uspelo vzgojiti drevesce mandarin. Letos mu je zares bogato rodilo. Na njem
je bilo kar 62 slastnih plodov, ki so za nekaj časa pokrili domače potrebe po vitaminih.
T. Tavčar
Drogo Stropnik ob mandarini, ko so jo še zlatili sočni sadeži.
Srečko Podpečan s svojim gobanom
2,23 kg težki goban
Srečko Podpečan iz Galicije je na enem izmed svojih gobarskih pohodov naletel na gobana, ki je tehtal več kot 2 kilograma in se tako uvrstil med največje primerke svoje vrste. Srečko pa je bil s svojo najdbo še posebej zadovoljen, ker je bil goban v zelo dobrem stanju.
T. Tavčar
Ltrip Savinjske doline, našim uredništva; lica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/71368-88, faks: 063/713-68-90, elektronska pošta; utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek. Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, dd., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov.
\ nedeljo, 29. oktobra, so po Savinjski dolini zavijale sirene gasilskih avtomobilov. Kljub mesecu požarne varnosti pa tokrat ni šlo za vajo.
Regijski center za obveščanje Celje je bil malo po poldnevu obveščen, da gori gozd na Bukovici, v smeri proti lovskemu domu. Center je najprej aktiviral PGD Zabukovica, takoj za tem pa še 18 prostovoljnih gasilskih društev z območja GZ Žalec. Čeprav požar ni bil velik, je bilo toliko gasilcev poklicanih na požarišče predvsem zaradi težko dostopnega terena in vara oziroma nevarnosti širjenja. Pri gašaiju je sodelovalo 165 gasilcev. Ogenj ni povzročil velike škode, saj je zgorelo le približno 2,5 ha podrasti in odpadlega listja.
K. R-, foto: D. N.
Gozdni požarje bil tokrat ukročen, še preden se je ogenj razširil rut drevesa.
Smučarski sejmi so tu
Z bližajočo se zimo je nastopil tudi čas smučarskih sejmov. Minuli konec tedna je bil v Žalcu prvi smučarski sejem v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je pripravil SK Gozdnik Žalec in je zelo dobro uspel. Največ je bilo zamenjav rabljene opreme za zimske športe, nekaj pa je bilo prodane tudi nove. Ta konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, bo sejem rabljene zimsko-športne opreme v telovadnici OŠ v Preboldu.
T. Tavčar
Utrinek s sejma v Žalcu
Hiša skrivnosti?
Hiša v Arji vasi 69 je od začetka novembra postala znana širši slovenski javnosti. M sicer graščina in ni stara 600 let, se pa v njej, natančneje v dveh stanovanjih dogajajo nenavadne reči. Kot so novinarjem povedali stanovalci, naj bi v teh stanovanjih predmeti leteli po zraku in pokale žarnice, vedno v prisotnosti 15-ietnega dečka. Dve družini se zaradi tega želita izseliti iz stavbe.
Lastnik stavbe, ki je v denacionalizacijskem postopku, je občina Žalec, upravljalec pa Sipro. Občina je pritožbe stanovalcev vzela resno. Ko so stanovalci župana obvestiti o nenavadnih pojavih v dveh stanovanjih, je ta Sipru naročil, da se opravijo meritve. Meritve je ob prisotnosti predstavnika Elektra Celje opravil Miran Krajšek, rezultati pa so bili v okviru dovoljenih normativov. Kljub temu so se stranke odločile, da ne želijo več bivati v objektu. Občina jim je začasno dodelila dve stanovanji v Arji vasi, ki sicer nista primerni za stalno bivanje. Prizadete stranke se ne želijo vseliti in zahtevajo druga stanovanja. Občina je
pripravljena zagotoviti varovanje z ustrezno varnostno službo in namestiti kamere, ki bi beležile dogajanja v spornih stanovanjih, kar so stanovalci tudi zavrnili. Hišo si je med drugim ogledal radiostezist iz Slovenj Gradca, ki je ugotovil, da je v njej nenavadno močno gama sevanje, kar je morda sicer povezano z nenavadnimi pojavi v njej, vendar je to težko trditi. Občina je naročila meritve gama sevanja pri Inštitutu Jožef Štefan iz Ljubljane, rezultate pa pričakuje v mesecu dni. Do takrat prosi stanovalce za strpnost, saj praznih in vseljivih stanovanj nima.
Sicer pa je bila stavba v Arji vasi 69 v letih od 19.87 do 1991 v celoti obnovljena, med drugim so biti porušeni leseni zidovi in izvedena armirano betonska konstrukcija. Nosilni zidovi so iz kamna in opeké, po obnovi pa je v objektu 19 stanovanj z normalnim standardom vgrajene opreme. V obnovo je bilo vloženih 30 milijonov tolarjev, ker pa je objekt zdaj v denacionalizacijskem postopku, se po letu 1991 v njem opravljajo le najnujnejša vzdrževalna dela.
K. R.
IŠČETE
DOBER RAČUNOVODSKI SERVIS?
Pokličite nas ali nas obiščite
IZVIR d.o.o. Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 2, tel.: 03/71 33 100.
Zagorela Bukovica