Naročnina za avstro-ogrske krajo za celo Isto 10'10 K, zs pol lota 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, m; seCno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, ?a pol lota 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprojemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Bnostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna številka 10 v.
Deželnozborski volilci v Ljubljani!
V torek 16. t. m. je volitev enega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v Ljubljani. Ker velja za vse volitve na Kranjskem
volilna obveznost,
ste dolžni, da se tudi te volitve udeležite. Vse nasprotniške stranke so že imenovale svoje kandidate za to volitev in se pripravljajo na vso moč, da bi zanje pridobile čim več glasov. Socialno demokratična stranka ne misli pri teh volitvah razviti nobene intenzivne agitacije, ampak apelira na zavednost in disciplino svojih pristašev, ki imajo v tem razredu volilno pravico. Naš kandidat je sodrug
Fran Bartl,
upravitelj v Ljubljani;
vabimo Vas, da vsi složno oddaste svoje glasovnice z njegovim imenom. Pokazati je treba nasprotnikom, da Vas tudi v tem razredu ne smejo podcenjevati in da se morajo
Vaši glasovi vpoštevati. Položaj je tak, da ravno Vaši glasovi lahko odločujejo. Veljavo pa bodo imeli le tedaj, če jih pri prvi volitvi vse do zadnjega zberete za našega kandidata. Ako bodo Vaši glasovi kompaktni, bodo nasprotne stranke videle, da je treba z njimi računati. Bodoči poslanec bo vedel, da Vas ne sme prezirati in se bo moral v deželnem zboru bolj ozirati na Vaše zahteve, kakor pa bi se, če bi se Vaši glasovi pri volitvah sploh ne pokazali.
Storite torej
dne 16, maja
svojo dolžnost kot zavedni pristaši socialne demokracije. Ne dajte se od nikogar premotiti in oddajte pri tej volitvi glasovnico, na katero zapišete ime
Fran Bartl,
upravitelj v Ljubljani.
Izpolnite svojo dolžnost tudi s tem, da sami agitirate za našega kandidata pri svojih tovariših volilcih. Poskrbite, da se ne izgubi noben glas, ki sodi socialno demokratični stranki.
Opozarjamo Vas obenem, da po volitvi dobro shranite svoje
legitimacije,
ki jih boste potrebovali, če bo ožja volitev, pri kateri Vaši glasovi odločujejo. Ako storite svojo dolžnost s tem, da složno glasujete za našega kandidata, tedaj z vsakim glasom, ki bo oddan zanj, lahko koristite svoji stranki in delavstvu. Pokažite torej dne 16. maja svojo strankarsko zavednost in politično zrelost, pa volite socialno demokratično !
Volilni odbor jugoslov. soc. dem. stranke.
*
* *
Kdor želi kakšne informacije zaradi deželnozborske volitve, jih lahko dobi v uprav-ništvu »Rdečega Prapora« ob navadnih uradnih urah.
Kdor do 13. t. m. ne dobi legitimacije, mora iti dne 13., 14. ali 15. ponjo k deželni vladi, soba št. 32 (vhod iz Simon Gregorčičeve ulice).
LISTEK.
Generalica.
Spisala Ada Kristanova.
»Mladost norost« — to je bila tudi moje mladosti krepost. Za običaje, za etiketna vprašanja, ali bolje rečeno za predpisane smešnosti in laži, kakor tudi za prepoved naravnega obnašanja — kar je menda vse potrebno med »korektnimi« ljudmi — sem se brigala ravno toliko, kolikor je bilo treba za spoznanje, da mi v večini slučajev ravno nasprotno veliko bolj ugaja. Ta nevarna lastnost je dala tudi povod, da sem se seznanila z generalico, v kateri vam hočem pripovedovati.
Krasno majsko jutro me je nekoč zateklo na kraju, kamor sem zahajala malokdaj — namreč na pokopališču. Nisem ravno ljubila grobov. A noč poprej me je v sanjah moja z osemnajst leti umrla sestra tako milo prosila, naj ji prinesem cvetlic, da sem bila na svetlem jutru še zelo ginjena. Šla sem torej, kupila sem šmarnic in vijolic ter sem jih odnesla na njen grob — pač čuteča, da s tem ne storim dobrote njej, temveč sama sebi.
Dragi moji, ali ste že bili majskega jutra, kadar je vse bleščalo in trepetalo v zraku, na pokopališču? Ne? Tedaj morate storiti, kar ste zamudili, da izveste, kaj vse pride črez prag vaše duše, ako le držite pot do
nje odprto. Storite to, zakaj meni se sedaj mudi, da vam povem kaj druzega.
Zamišljena sem prišla do groba svoje sestre. Mehanično sem razvezala niti na šopkih. »Ko vas je vrtnar gojil in varoval, ste bile že obsojene na smrt. Ako vas ne bi bila ravno jaz kupila, umrle bi menda na toplih prsih krasotiče; — umrite tu na njenem grobu — bila je ljubezniva in polna hrepenenja po sreči in po življenju, ko je prišel blagi angelj smrti, da jo reši vseh prevar in razočaranj.« V takih mislih razsula sem cvetličice po vsem grobu in nakrat so me pogledale male vijolice bolestno presenečene; »To je bil torej smisel vse skrbne vzgoje?« Smarnice pa so ponosno molčale, kakor da bi bile od nekdaj vedele, kaj jih čaka. Pogledala sem oboje brezmočna : »Mar vam morem pomagati? Saj sama —« Tukaj pa so krenile moje misli na drugo pot; videla sem sebe in svojo notranjo zapuščenost — bilo mi je, da bi se vrgla na grob: »Vzemi me k sebi — glej nimam človeka, ki bi mu odprla to srce polno viharjev in koprnenja; tebi je bolje v tvoji tihi jami, kajti neljubeznivost ljudi je neznosna 1« Strmela sem na grob in v duhu sem jasno videla njen pokojni obraz, prav tak, kakoršen je bil na smrtni postelji. Tedaj me je naenkrat prestrašilo vprašanje, kako li izgleda sedaj, po petih letih . .. Uh — to ni bilo nič za mojih sedemnajst leti Mraz me je stresel, obrnila sem se ter se napotila po ovinkih proti izhodu. Pomlad — sveža, kli-
Še več vojakov.
Zadn i teden je prišla z Dunaja »tola-žilna« vest, da sta se baron Bienerth in grof Khuen Hedervary sporazumela zaradi bramb-nih predlog in da je nevarnost konflkta med avstrijsko in ogrsko vlado odpravljena. Ogrskemu parlamentu se predlože tisti zakonski načrti, ki obsegajo nameravane vojaške reforme, v najkrajšem času in ko se snide avstrijski državni zbor, se bo moral takoj ba-viti z militarističnimi novostmi, ki morajo biti v Avstriji in na Ogrskem enake.
Znano je, da so se avstrijski in ogrski ministri dolgo pravdali zaradi posameznosti vojaških načrtov, pa so razširjali po vsej državi vesti o težavah, ki jih je treba premagati. Po uradnih in poluradnih vesteh so se vse te težave sukale okrog jezikovnega vprašanja pri vojaških sodiščih. Igrala se je velika komedija. Baron Bienerth se je dal od svojih časopisov slaviti kot močni, neoma-jani branitelj avstrijske ideje, Khuen pa je nastopal kot prvoboritelj madjarskih narodnih interesov. Nazadnje se je vse tako končalo kakor v šablonskih veseloigjah v gledališču: Nesporazumi so se pojasnili, težave so se odstranile, Bienerth in Khuen sta se objela in poljubila, ljudstvo pa naj bi bilo veselo in srečno, da se je vse tako ugodno končalo.
Ali ljudstvo bi moralo biti slepo in gluho, če bi se dalo s tako komedijo speljati na led. Vsi prepiri avstrijskih in ogrskih ministrov zaradi sodniškega jezika niso imeli nobenega drugega namena, kakor odvrniti pozornost ljudstva od tistih pasti, ki mu jih nastavljajo novi vojaški zakoni. Socialni de-mokratje so zahtevali brambno reformo in so imeli zanjo že hude boje; ali zahtevali so jo v interesu širokih slojev prebivalstva, zahtevali so take reforme, ki bi olajšala vojaška bremena. Socialni demokratje so zahtevali skrajšanje vojaške službe na dve leti, ker je v mnogih drugih državah že davno vpeljano, in zahtevali so izpremembo vojaškega kazenskega zakona na ta način, da se ne bo moglo z obtožencem med štirimi zidovi ravnati kakor se koče, ne da bi se mogel zagovarjati in ne da bi javnost kaj zvedela o postopanju.
A kaj napravi vojna uprava ? Ona predlaga košček tistih reform, ki jih zahteva so-
joča spomlad me je pozdravljala z vseh — tudi najskromnejših grobov. Razumela sem srečo oznanujoči pozdrav in moje ravno še na smrt žalostno srce je poletelo življenju in bodočnosti naproti.
V tem sem zagledala staro »generalico«, ki je polagala sveže cvetlice na grobnico okrašeno z divnim spomenikom. Že večkrat sem opazovala gospo na Kraljevem hribu, blizu mesta. Kdorkoli se je po leti vzpel na majhni hrib, je popoldne lahko srečal generalico ter je od gostilničarke ali drugih ljudi lahko slišal njeno zgodovino, ako je ni že poznal.
Generalica je bila visokega, suhega stasa in če je prihajala v svoji široki, staromodni obleki z bogatimi obšivi — nabranimi v valovite gube — in s širokim klobukom na razmerno mali glavi, ki se je nestalno gu-gala na tenkem vratu, so tujci gledali za njo z velikimi vprašujočimi očmi, domačini pa so pravili: »Ubožica! Njen mož, ki je šel kot polkovnik na vojno in zaradi svojih taktičnih sposobnosti v kratkem postal general, se ni več vrnil. Zvedela je za njegovo smrt iz časopisa, ne da bi jo bil kdo na to pripravil — in od tistega časa nekaj v njeni glavi ni v redu. Dobrodušna norica je. Vsako popoldne hodi na njegov grob, ter ga okra-šuje s svežimi cvetlicami, popoldne pa se vozi pod Kraljev hrib in potem hodi peš na grič.« Tako pripovtdujejo radovoljno domačini, tujci pa majejo pomilovalno z glavami.
(Konec prihodnjič.)
cialna demokracija in ljudstvo, zraven pa pridene toliko svojih zahtev, da je v njenih predlogah desetkrat več poslabšanja kakor zboljšanja. Namesto ljudskih interesov stopajo zopet militaristični, namesto olajšanja za ljudstvo prihajajo nova bremena.
Dveletno vojaško službo hoče vojna uprava uvesti samo za pehoto. In še tukaj hoče podčastnike prisiliti, da bi morali služiti tretje leto. Kdor ima toliko razvit razum, da lahko postane korporal, ima biti za svojo boljšo sposobnost kaznovan s tretjim letom službe. Kogar vzamejo h kavaleriji ali arti-leriji, ta pa sploh ne pojde domov pred koncem tretjega leta.
Ali za to malenkostno reformo, ki je komaj vredna besede, zahteva vojna uprava velikansko plačilo: Od prihodnje spomladi se ima število rekrutov pomnožiti za 56.000 fantov. Namesto dosedanjega rekrutnega kontingenta, ki znaša 103.000 mož na leto, se ima določiti 159.000 mož. Vojska, ki šteje zdaj v miru 290.000 mož, na vojni pa 900.000, se ima pomnožiti na 350.000 v miru in na poldrug milion na vojni. Razume se, da bo za toliko ljudi treba več kasarn, več pušk in bajonetov, več topov in revolverjev in sabelj in vse te stroške bo vojna uprava hotela zopet naložiti ljudstvu.
Vojna uprava, ki je še le v zadnjem de-legacijskem zasedanju iztlačila iz delegacij silne milione za nove ladje, se gotovo ne bi upala priti z novimi načrti te vrste, ako se ne bi zanašala, da ji bodo meščanske stranke v obeh parlamentih zopet dovolile do pike vse, kar zahteva. Morda bodo zopet nekoliko stokale o težavah prebivalstva, ali kadar pride do glasovanja, bodo po stari navadi storile vse, kaj zahteva vojni minister. Klerikalni in liberalni gospodje, ki se doma pred volilci kar tope same ljubezni in brige za ljudstvo, bodo na Dunaju v bratski slogi glasovali za vsak milion, ki ga bo militarizem hotel izprešati iz ljudstva in za vse re-krute, ki jih bo vojni minister hotel imeti.
Leta in leta že slišimo po celi deželi jok in stok, da je premalo rok za delo. Kmet propada, ker ni ljudi. Ali ravno izmed mladih ljudi, ki so najsposobnejši za delo, bodo gospodje iz klerikalne in liberalne stranke dovolili še 56.000 fantov več, da bodo morali zapustiti domačijo in delo na domačiji, pa iti nosit puško. Potem pa si bodo savno tisti gospodje brusili jezike, češ da so socialni demokratje krivi, da nima kmet dosti delavcev. A v resnici so socialni demokratje edini, ki se bore proti temu, da bi militarizem pobral vse, kar je za delo sposobno.
Ljudski parlament.
Državni zbor, ki ga je baron Bienerth razpustil, se je razlikovai od vseh prejšnjih parlamentov v tem, da je bil izvoljen na podlagi volilnega reda, ki se že močno približuje splošni in enaki volilni pravici. V vsakdanjem se seveda že sedaj veljavna volilna pravica imenuje splošna in enaka, vendar pa vsi vemo, da se to še ne vjema s popolno resnico. Volilna reforma, ki je prišla leta 1907. v veljavo, je bila sicer velik napredek, toda do tiste idealne volilne pravice, ki jo hočejo socialni demokratje, je vendar še kos pota. Po zakonu mora biti moški, če hoče stopiti na volišče, 24 let star in mora prebivati leto dni v volilnem okraju, ženska pa sploh nima volilne pravice. Če se jemljejo strogi pojmi, se torej o splošnosti sploh ne more govoriti. Socialni dnmokratje zahtevajo, da se prične volilna pravica z 20., ne pa s 24. letom. Da je to mogoče, pokazu-jejo primeri v drugih državah. Zahteva pa je tudi popolnoma upravičena. Štirindvajseto leto ne bi bilo v življenju človeka nič posebnega, če ne bi imeli že starega zakona, ki izreka, da postane državljan s tem letom polnoleten. Zakaj si je zakon izbral ravno
štiriindvajseto leto za to zrelost, bo danes težko kdo uganil. Kajti nihče ne more trditi, da bi imela ravno tista ena moč od 23. na 24. leto tako čudovito moč, da bi popolnoma izpremenila človeka, še manj pa se more reči, da bi bil za volitev oziroma za volilsko sposobnost ravno skok v štiriindvajseto leto tako pomemben, kakor smatra zakon. Saj je pač mnogo takih, ki ne le s štiriindvajsetim, ampak tudi s tridesetim ali štiridesetim letom ne postane-o pametni in razsodni. Dosti pa je tudi takih, ki so že davno prej zreli za političen akt. Zlasti velja to za delavce, ki morajo že v prvih fantovskih letih gledati življenju v oči in skrbeti sami zase, tako da so že davno pred 24. letom zreli za težka življenska vprašanja, torej tudi za politično dejanje volitev. Bilo bi torej čisto pravično, da bi tudi prej dobili volilno pravico. Z dvajsetim letom obišče moškega Avstrijca najtežja državljanska dolžnost: Vojaščina. Torej bi bilo najbolj primerno, da bi se s tem letom tudi pričela volilna pravica. Štirje letniki so za volilno pravico izgubljeni, torej je jasno, da volilna pravica na podlagi sedanjega zakona še nikakor ni v resnici splošna.
Železničarji in doponilne de-želnozborske volitve.
Komaj smo končali zadnjič občinsko volitev v Ljubljani, pa so nas, kakor menda zahteva liberalna in klerikalna politična poštenost, naši dobri rodni bratje od vseh strani lažnjivo obrcali; postali smo pač zopet faktor, za katerega se poleg napredniakov jako zanimajo tudi nazadnjaki. Pozabljeno je, da so bili pred štirinajstimi dnevi, po njihovih trditvah le socialno demokratični železničarji tisti, ki so pripomogli Nemcem do sedmih sedežev v občinskem zastopu. Pozabljene so vse gonje, ki so jih uprizarjali liberalni in klerikalni agitatorji napram poštenim volilcem, in le ena želja je, ki navdaja meščanske stranke, in sicer, oslepariti železničarje tudi pri predstoječi deželno-zborski doponilni volitvi. Res je sicer, da naša stranka ni razvila za to volitev posebne agitacije, to pa glede na ogromno delo, ki ga ima za volitev v državni zbor. Vendar pa to dejstvo nikakor ne opravičuje železničarje, vsaj kar jih prištevamo zavednim volilcem, da bi ne storili svoje dolžnosti in ne glasovali do zadnjega moža za sodruga Fran Bartl-a, upravitelj v Ljubljani, ki ga je postavila socialno demokratična stranka kandidatom za deželnozborsko dopolnilno volitev. Železničarji 1 Pokažite tudi ob tej volitvi, da ste za liberalne in klerikalne vabe nepristopni, pokažite, da se Vam ne bi zdelo častno oddati svoj glas kandidatom, ki jadrajo pod praporom meščanstva, onega meščanstva, ki je vedno pripravljeno zadati širokim masam delavstva najhujših udarcev. Zastopnik delavskih interesov v deželnem zboru bo le tisti poslanec, ki ga bo v ta zastop poslalo delavstvo samo in tak ne more biti nihče drugi, nego oni, ki ga priporoča socialno demokratična stranka. Volite torej dne 16. maja pri dopolnilni volitvi sodruga
Fran Bartl-a,
upravnika v Ljubljani.
Eksekutiva ljublj. železničarjev.
Kratko poglavje o davkih.
Polagoma se širi med ljudstvom spoznanje, da resnica o politiki vendar ni taka, kakor so mu jo dolga leta slikali njegovi »prijatelji«, ki mu nikakor niso hoteli pokazati stvari v pravi luči. Polagoma se odpirajo oči in spoznavajo, da gre tudi v politiki za boj med bogastvom in revščino, med kapitalom in delom, med polno blagajno in prazno malho. Polagoma spoznavajo, da stoje tudi v državnem zboru na eni strani tisti, ki imajo vsega dosti, pa bi hoteli še več, na drugi pa tisti, ki imajo komaj golo življenje, pa morajo še to braniti z vsemi silami.
Močnejše od vseh drugih problemov, o katerih deklamirajo nasprotniki pri volitvah, so gospodarska vprašanja. In če tudi ni v vseh volilcev jasne zavesti o tem dejstvu, vendar lahko opažamo, da se ljudstvo bolj in bolj zanima za svoje gospodarske interese in pričakuje od državnega zbora zboljšanja. Ali mnogo jih je, ki še niso tako daleč, da bi natančno razumeli, kje je edina pot, po kateri bi prišli do zboljšanja. Mnogo jih je tako dobrodušnih, da pričakujejo pomoči in rešitve ravno od tistih, ki so kljub vsem sladkim besedam njihovi nasprotniki in ki ne morejo biti nič druzega.
Marsikdo rad pove včasi znane besede iz svetega pisma, da nihče ne more služiti dvema gospodarjema. Ali v praktičnem življenju, kadar bi bilo treba izvajati posledice iz tega spoznanja, pozablja na nje in pri volitvah gre navdušeno glasovat za kandidata, ki zastopa kapitalistične interese in je ob-ljuboval, da bo zastopal tudi interesn — delavnega ljudstva.
Kako je tudi v politiki nemogoč služiti dvema gospodarjema, nam prav jasno kaže poglavje o davkih, Država potrebuje dohodkov, da more izvrševati svoje naloge. O teh nalogah so mnnnja zelo različna. Vlada misli, da je prva naloga države, povzdigovati sijaj dvora, krepčati militarizem in marinizem in držati ljudstvo v pokorščini. Velekapitalisti in veleposestniki so prepričani, da mora država pred vsem varovati kapital in veleposest in skrbeti, da rasle tisti profit, ki se dosega brez lastnega dela. Socialisti pa v svoji pre-grešnosti trdijo, da je prava naloga države skrbeti za blagostanje ljudstva, storiti vse, s čimer se lahko povzdigne položaj širokih mas ter varovati male in slabotne pred veliki in močnimi. Vsa politika pa ni nič druzega kakor boj med temi lazličnimi nazori.
Ali naj se že sodi o nalogah države tako ali tako: Brez gmotnih sredstev se ne morejo izvrševati nobene naloge. Od kod more država dobivati gmotna sredstva? Tudi za njo se ne gode nobeni čudeži. Denar tudi za državo ne raste na vrbah in tisti, ki so včasi mislili, da država pač lahko natisne toliko bankovcev kolikor hoče in ima tako vedno dovolj denarja, že sami ne verjamejo več te bajke.
Država dobiva denarna sredstva od svojega ljudstva. V ta namen naklada prebivalstvu davke. Najbolj zanimivo pa je vprašanje, kako so davčna bremena razdeljena. Kdo jih nosi največ, kdo najmanj ? Človek bi mislil, da dajejo državi največ denarja tisti, ki ga največ imajo. Ali doslej je to samo zahteva socialnih demokratov. V resnici pa plačujejo najmanj tisti, ki imajo največ; in največ plačujejo tisti, ki imajo najmanj.
Poglejmo malo številke.
Proračun za leto 1911 izkazuje sledeče direktne davke, t. j. take, ki jih davčni ob-vezanec naravnost odračunava davkariji: Pridobninski davek .... 367 milionov Davek akcijskih družb • • • 66'5 »
Davek od rent......10 7 »
Osebni dohodninski davek - Sl'O »
Davek od plač...... 3 6 »
Zemljiški davek...... 53 2 »
Hišno razredni davek • • 10"5 »
Skupaj • • 262-2 milionov
Jasno je, da ne plačujejo teh davkov sami kapitalisti in veleposestniki. Velik del pridobninskega davka plačujejo n. pr. mali obrtniki, samostalni delavci in drugi ljudje, ki žive iz rok do ust. Osebni dohodninski davek znaša več od tistih, ki imajo pičle dohodke, kakor od tistih, ki imajo prav velike. Zemljiški davek se ne pobira samo od Schwarzenberga, Auersperga, od škofij in kloštrov, ampak tudi od malih kmetov, ki bi z dobro dlanjo lahko pokrili vso svojo posest. Hišno razredni davek pa plačujejo stanarji, in tudi teh je po številu več revnih kakor bogatih. Že z direktnimi davki je torej delavno ljudstvo bolj prizadeto od kapitalističnega. In da od kolkov in pristojbin, ki znašajo 191'2 milionov, tudi dober del odpade na delavno ljudstvo, je jasno.
Ali kako je z indirektnimi davki?
Ti znašajo po proračunu ža 1. 1911:
Carine..........165 4 milionov
Hišni najemninski davek • • 102-6 »
Davek od žganja.....95-7 »
Davek od piva......77'5 »
Davek od sladkarja .... 144'6 » Davek od petroleja .... 22 0 » Davek od vina in mošta • • 13-5 » Davek od mesa in klavne
živine.........17'2 »
Druge potrošarine..... 7'5 »
Davek od voznih listkkv • • 22 5 »
Dobiček loterije......13'8 »
Dobiček od soli.....30*4 »
Dobiček od tobaka . • • • 185 8 »
Skupaj • • 898 5 milionov.
Da paoa teža indirektnih davkov skoraj izključno na rame delavnega ljudstva, je tako jasno in znano, da ni treba dokazovati. In tako vidimo posledice vse dosedanje politike v tem, da kapitalisti niti ne čutijo državljanskih dolžnosti, dočim ima siromašna množica nositi vse ogromno breme državnih potreb-
v v.
sem.	v i
Ali s tem še ni povedano vse. Zdaj še? le vemo, da ne delajo državni stroški kapi-| talistom nobenih težav in skrbi. Vedeti je' pa še treba, da imajo od njih največji dobiček.
Ker nima država vedno toliko gotovega denarja, kolikor ga potrebuje, si ga mora izposojati. Seveda ne hodi po posojila k revežem, ampak h kapitalistom. Za svoje dolgove mora država plačevati 419 6 milionov kron letnih obresti. Pri tem ni vračunano odplačevanje in upravljanje dolga. Denar, ki so ga kapitalisti dobili od ljudstva, ki mora zanje delati in jim znašati profite na kup, jim služi za to, da izmolzejo iz tega ljudstva vnovič po 419 milionov na leto v obliki obresti.
Z denarjem, ki si ga država izposoja na račun svojega siromašnega prebivalstva, se večinoma zadoščajo potrebščine militarizma. Tako se ima po sklepu zadnjih delegacij porabiti 312 milionov le za stavbo novih bojnih
ladij. In komu v korist se te grade? Zopet le za profit velekapitalistov. Le železarski kartel bo pri stavbi dridnavtov profitiral okroglo svojih 50 milionov.
Kaj pa ima ljudstvo od te politike?.,. Pomanjkanje dela, draginjo in večno negotovost, kaj da bo jutri . . . Človek, ki vse to prevdari, ne bi mogel biti v zadregi, kako bo volil dne 13. junija.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
Ljubljanski volilci 2
Vabimo Vas na
vofiini shod
jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki bo v
nedeljo, 14. maja ob 972. dopoldne na
vrtu „Narodnega doma".
Treba je, da se pomenimo o državnozborski volitvi. Boj za ljubljanski državnozborski mandat bo zelo oster, ker nastopijo v njem vse stranke in nameravajo razviti najinten-zivnejšo agitacijo. Vsak poznavalec razmer ve, da se je položaj v Ljubljani temeljito iz-premenil. Tudi socialna demokracija ni več tista mala strančica, na katero so včasi vsi prezirljivo gledali z vrha. Gospodarske razmere, ki so slabše od dne do dne, so že poskrbele, da je začelo ljudstvo trezneje razmišljati o političnih vprašanjih. Socialno demokratična stranka ima sveto nalogo, privesti ljudstvo do popolnega spoznanja, pokazati mu prave vzroke njegove bede in mu dokazati, da more od državnega zbora le tedaj pričakovati pomoči, če se postavi
na lastne noge in odvrne od strank, ki so ga doslej pri vsakih volitvah mamile z obljubami, z lepimi frazami, s pesmicami o idealih, ki pa ničesar niso storile za vsakdanji kruh tega ljudstva.
Socialno demokratična stranka hoče svojo nalogo pri teh volitvah izvršiti z vso doslednostjo in marljivostjo. Res je, da nimamo na razpolago bogatih fondov kakor naši nasprotniki, da bi zajemali iz njih. To pa mora nedomestiti
zavednost
naših sodrugov, naših volilcev, ki vedo, da ne gre pri volitvah za osebna vprašanja, ampak za načela, ki se imajo v parlamentu spraviti do veljave; načela, ki morejo koristiti delavnemu ljudstvu, so pa taka, da jih no more zastopati nobena stranka, ki ne stoji odločno na
protikapitalističnem
stališču.
Boj socialne demokracije dobiva torej pri teh volitvah največjo važnost. Uspeh je odvisen edino od zavednega, vztrajnega dela naših sodrugov. Zato bodi nedeljski shod resnična
manifestacija ljubljanskega delavstva,
ki naj pokaže, da ne more ljubljansko delavno ljudstvo več tlačaniti v tujih političnih službah, ampak da se hoče resno bojevati za svoje pravice in za svojo osvoboditev.
Pridite torej vsi na shod in agitirajte, da bo udeležba impozantna ter da bo služila na čast ljubljanskemu zavednemu delavstvu.	Sklicatelji.
— Liberalni kandidati za državni zbor
se množe kakor trava spomladi in najlepše je to, da jih postavljajo vsakovrstne klike kar po časopisih, hoteče menda na ta način prisiliti stranko, da se ukloni pred njihovimi separatnimi željami. Tako je sobotni »Gorenjec« začel z velikansko vnemo propagirati kandidaturo dvornega svetnika Ploja, ki je bil do zadnjega državnozborskega zasedanja vedno klerikalec in je edino vsled osebnega nesoglasja z dr. Šusteršičem zašel v Hribarjev klub, nev da bi bil postal liberalec ali naprednjak. Še pred nedavnim se je »Slov. Narod« z vsemi štirimi branil podtikanja, da je dr. Ploj član narodno napredne stranke in je prisegal z obema rokama, da je Ploj star konservativec. Značilno je, da se zavzema za njegovo kandidaturo ravno »Gorenjec, ki je bil nekdaj zagovornik najradi-kalnejše struje v liberalni stranki, da je zdaj že sam zdrknil na konservativne veje. — »Jutro« pa v ponedeljkovi številki razglaša kandidaturo drja. Ravniharja. Vodstvo liberalne stranke je zazijalo, ko je to čitalo, ker samo nič ne ve o tej kandidaturi in mu je celo kandidatno vprašanje največja uganka.
Ali »Jutro« se smatra za silo, ki lahko v Ljubljani ukazuje, pa si misli, če mi razglasimo kakšno kandidaturo, jo bo liberalna stranka morala sprejeti, pa amen. Ljubljančani pa tudi tu debelo gledajo in vprašujejo, kam pojde liberalna stranka še iskat kandidate. Kajti davno še ni, kar je dr. Ravnihar kandidiral za rajno »Gospodarsko stranko« proti liberalcem: davno še ni, kar so liberalci označevali Ravniharja za narodnega izdajalca in mu očitali zvezo z Nemci in klerikalci ; davno še ni, kar so ga spravili iz Sokola. A zdaj ga kandidirajo? Če pojde tako dalje, pojdejo nazadnje še klerikalce prosit, da jim posodijo kandidata.
—	O protestu, ki so ga klerikalci vložili proti občinskim volitvam, pravijo, da je že zavrnjen. Ker nimamo z deželno vladno palačo tako intimnih zvez kakor razni »veliki opozicionalci«, ne moremo vedeti, kaj je na stvari resnice. Toda gotovo je, da se zadeva lahko prav kmalu reši, če imajo le pri vladi dobro voljo. Kako jo rešijo, nam je nazadnje vse eno. Če razveljavijo volitve, naj jih pa. Mi se ne bojimo novih voiitev; če se bodo po njih smejali ravno tisti, ki si jih žele, je drugo vprašanje. Ali naj bo tako ali tako, toliko je gotovo, da ni za zavlačenje nobenega razloga. Če se je protest lahko v osmih dneh sestavil, se gotovo lahko tudi preišče in reši v osmih oneh. Od razpusta občinskega sveta je minilo več kakor osem mesecev. Potreba, da se vrne občinska avtonomija, je torej že časovno utemeljena. Zadeva se je do volitev dovolj zavlekla, pa ni prav nič treba, da bi se začela zdaj iznova zavlačiti.
—	„Narodni socialisti" so najnovejši zarod v Ljubljani. Pravzaprav je to le izpre-menjena firma, za katero se skrivajo junaki, ki so jih naši sodrugi v veselem trenotku krstili za »zizibambule«. S firmo se je le to izpremenilo, da jih je danes še nekoliko manj kakor v prejšnjih dneh. O svoji brezpomemb-nosti so se hoteli za vsako ceno prepričati v nedeljo, pa so priredili /majsko slavnost«. Naši sodrugi so se prav iz srca smejali tej čudoviti ideji, ki nosi sama v sebi največjo ironijo. Sovražniki mednarodnosti, ki hočejo praznovati mednarodni praznik! Ali nekateri naši sodrugi so bili tudi radovedni, kako si »bratje« to reč pravzaprav mislijo, pa so šli pogledat to imenitno »majsko slavnost«, raz-glaševano po vsej Ljubljani s plakati največjega formata. Ali bilo jim je žal, ker se res ni izplačalo. Pričakovali so, da bo vsaj kaj »zabave«, pa ni bilo nič druzega kakor pusta dolgočasnost. Dvajset naših sodrugov je našlo na »manifestačnem« shodn — trinajst tužnih bratov. Tej hrabri četi sta pridigala znani Škerlj in neki Novak tako kakor tisti fajmošter, o katerem je kmetica pripovedovala, da je bilo tako lepo, da ni nič »zastopila«. Prišla sta pa tudi dr. Man-dič in dr. Sosič iz Trsta izpreobračat Ljubljano. O dr. Mandiču so že davno pripovedovali, da je izredno naiven mož, ali gospoda Slavoja bi lahko že toliko poznal, da se ne bi dal od njega potegovati. Brat Mandič je ukazal, da se morajo vsi jugoslovanski delavci organizirati v N. D. O., dr. Sosič pa je razlagal mizerijo tržaških narodnih »socialistov«. Radi bi se bili drug drugega navduševali, ali kaj bi, ko je trinajst tako nesrečna številka! Pravijo, da je bil gospod Slavoj ves jezen in se je rotil, da za to malomarno Ljubljano ne priredi nikoli več narodno-socialne majske slavnosti.
—	„Laibacher Zeitung" je v ponde-ljek poročala, da je bil shod »narodnih socialistov« v areni »Narodnega doma« »ziem-lich stark« obiskan. Tisti, ki je to poročal, je že moral gledati »ziemlich stark«. Čudne naloge išče ljublranski uradni list!
—	Strokovne skupine, posebne v večjih krajih, ki žele volilne shode, naj to pravočasno sporoče volilnim odborom, da preskrbe poročevalce.
—	Za državnozborske volitve je bilo v Ljubljani vložanih nad 1200 reklamacij. Take malomarne površnosti pri sestavi volilnih imenikov ne najdemo zlepa kje drugje, razven morda še na Dunaju, kjer je na tisoče delavskih volilcev izpuščenih iz imenikov.
—	Kregarja ni potrdil cesarčpredsed-nikom trgovske in obrtne zbornice, tako gre govorica po mestu. Liberalci se nad tem očividno vesele. Nas seveda to pravzaprav nič ne briga, ker se nam ne gre za osebnosti; ali vendar je smešno tako veselje, ko vendar pade ista šiba enkrat po liberalcih, drugič po klerikalcih.
—	Deželni glavar pl. Šuklje hoče baje tožiti novomeškega prošta dr. Elverta radi njegovega očitka na nekem shodu v Beli Cerkvi, kjer mu je dr. Elvert očital, da se poteguje pri gradnji dolenjskih železnic za svoje osebne koristi in da ne zastopa na merodajnih mestih želja železniških interesentov. Šuklje si je dal iz ministrstva brzojavno potrditi, da je Elvertov očitek neosnovan. Dne 8. t. m. pa mu je dala klerikalna večina dež. odbornikov nekak »Fleisszettel«. Šuklje, kakor se vidi, pridno zbira gradivo
H. SUTTNER, LJUBLJANA
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Pripravna birmanska darila. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,IKO'.
MESTNI TRG (MR5PROTI ROTOVŽR) IN SV. PETRR C. 8. Cenik zastonj in poštnine prosto.	- ~
za svojo tožbo proti Elvertu. Bomo vsaj videli tudi pri nas klerikalne veljake pred sodiščem. Prošt E lipe rt je sicer odgovoril na Šukljevo grožnjo s tožbo s tem, da bo kandidiral na Dolenjskem proti prof. Jarcu.
_ Dr. Šusteršič hoče osnovati jugoslovansko klerikalno stranko in radi tega baje med dalmatinskimi Hrvati agitira za svoje klerikalne pravaške državnozborske kandidate, katere je postavil proti bivšim poslancem Ivčeviču, duhovniku Biankiniju i. dr., ker so mu le-ti premalo klerikalni. Pa se bo Šusteršič menda prav tako blamiral kakor njegov mojster Gessmann s svojo »Reichs-partei«.
—	Nov odvetnik dr. Janko Zirovnik je odprl v hiši »pri Maliču« svojo pisarno.
—	Za gerenta šišenske občine je dež.
vladi predlagal deželni odbor imenovati svetnika Zajca. Svetnik Zaje je v službi pri deželnem odboru ter skozinskoz klerikalec. Klerikalna stranka namerava s tem uvesti v občini tako paševanje, kakor v Idriji in na Jesenicah. Kako dolgo bo neki ta paša vladal?
Štajersko.
—	Videm. Strahovito slaba prede klerikalnemu kandidatu za volilni okraj Brežice-Sevnica-Laški trg, dosedanjemu državnozbor-skemu poslancu tega okraja dr. Benkoviču. Volilcem se že gnusi njegovo večno farbanje in sploh se govori: »Benkoviča ne bomo volili.« To je tudi povsem naraven pojav, kajti težko se dobi poslanec, ki bi bil svojim volilcem toliko obetal, a ničesar izpolnil. Kake obljube, mogoče in nemogoče, je delal dr. Benkovič ob zadnjih volitvah pred štirimi leti svojim volilcem! Mnogo jih je bilo, ki so mu tedaj sveto verjeli. Danes pa stoje razočarani, kajti dr. Benkovič ne le da ni ničesar storil za zmanjšanje ljudske bede, ta prekanjeni klerikalni kandidat je storil mnogo takega, kar je še povečalo bedo trpinov kmečkega, delavskega in obrtnega stanu. Kdor je bil proti socialno demokratičnim predlogom za povzdigo živinoreje in za zmanjšanje draginje ? Klerikalni poslanec dr. Benkovič. Kdo je bil za ogromne vojaške zahteve, ki bodo naložile nova bremena bednemu ljudstvu? Dr. Benkovič. Kdo je pomagal delati nove davke, ki jih bodo predvsem čutili revni sloji? Dr. Benkovič. Kdo je bil proti tistim davkom, ki naj bi jih plačevali bogataši in kapitalisti? Zopet dr. Benkovič. Kdo je pomagal ovirati parlamentarno delo, od česar so imeli ogromno škodo le revni sloji ? Dr. Benkovič. In tako dalje . . . Dolga je vrsta protiljudskih grehov dr. Benkoviča. Skratka: Dr. Benkovič ni storil prav nič za ljudstvo, povsod ga pa najdemo, kjer je bilo treba delati proti ljudstvu. Tako je izdajal dr. Benkovič ljudske pravice v državnem zboru. In takega človeka naj bi mi zopet volili za poslanca? Biti bi morali pač slepi, ako bi oddali svoje glasove dr. Benkoviču. Dr. Benkovič pa naj nikar ne misli, da nismo spoznali njegovega protiljudskega delovanja v parlamentu. O tem ga je lahko temeljito prepričal njegov zadnji shod, ali bolje rečeno shodek, ki ga je bil sklical na dan 30. aprila, da bi zopet nafarbal volilce. No, gospod kandidat se je korenito zmotil, kajti shod je bil sila klavern, da si klavernejšega skoro misliti ne moremo 1 Iz najbližje Stare vasi ni bilo niti enega na njegovo stran. Nekaj klerikalnih kimovcev je skušalo učiti zavedne može slepe pokorščine, toda ti so jim dali odgovor, da so kmalu utihnili. Bla-maža je bila torej popolna in te blamaže ni mogel zmanjšati niti rajhenburški kaplan, ki je prišel pomagat dr. Benkoviču. Kako Vam je pri srcu, gospod dr. Benkovič, ko zrete tak odpor svojih volilcev? Da, da, ljudstvo Vas je spoznalo, zato noben zaveden volilec ne bo dal svojega glasu dr. Benkoviču, ampak kandidatu brezobzirne in odkritosrčne boriteljice ljudskih pravic, ki je edinole socialna demokracija. Zavedni volilci, dne 13. junija vsi na krov za kandidata socialno demokratične stranke, sodruga Melhijorja Č o b a 1 a, ki bo neustrašeno zagovarjal vaše pravice in koristi! — Volilni imenik je razpoložen na vpogled od 4. tega meseca v občinski pisarni v Vidmu. Naj se vsakdo prepriča, če ni vpisan, da lahko v teku 14 dni reklamira! Volilci, skrbite, da boste vpisani v volilnem imeniku, ker drugače ne morete iti voliti
— Pragersko. Že od 2. maja je volil-ski imenik v občinskem uradu na vpogled. Volilce torej pozivljemo, naj se pravočasno prepričajo, če so vpisani in če ni v njem takih, ki že spe pod zemljv ali pa robotajo v Ameriki. Da je imenik zelo površno sestavljen, smo se že prepričali. Izpuščen je v njem n. pr. naš kandidat sodrug Piči ni n
in jegov oče. Če izpuščajo take volilce, o katerih bi si lahko na prstih sešteli, da bodo reklamirali, je tem bolj gotovo, da je izpuščenih še mnogo drugih, o katerih si mislijo, da se ne bodo brigali za svojo volilno pravico, pa potem ne bodo mogli voliti. Vpisanih volilcev je 253. Kdor ni vpisan, naj se oglasi pri krajni skupini, ki mu bo rade volje poskrbela reklamacijo. Na delo, sodrugi!
—	Brežice. (Slovenska ljudska stranka za vojne barke, kanone, za sestradanje ljudstva in draginjo). Dne 7. je imel dr. Benkovič na Blanci volilni shod, na katerem je v družbi štirih duhovnikov javno priznal sledeče: 1. Da je vseslovenska (klerikalna) stranka, bila v državni zbornici za vojne barke (dridnavte), kanone in vso vojaško potrebščino, da je dr. Šusteršič v delegaciji glasoval za ogromno svoto 500 milionov vojaških izdatkov v soglasju z drugimi klerikalnimi zastopniki in da bodo slovenski klerikalci tudi v novi zbornici dovolili vse, kar bo potrebovala vlada za moloha militarizem. 2. Da so vedno delali zato, da se zapro državne meje, da ne prihajajo živila in življenske potrebščine iz drugih krajev v Avstrijo. Na medklice volilcev, kaj porečejo krščansko-klerikalni delavci je slovesno odgovoril, da je klerikalna stranka zastopnica kmeta, ki ima kaj premoženja in kaj za prodati, ker je bojda samo ta steber avstrijske države. Župnik Cerjak iz Raihenburga in njegov kaplan Tratnik pa sta nato trdila, da slovenski kmetje radi plačujejo za militarizem, ker ga potrebujejo. Tudi župnik iz Sevnice in njegov kaplan sta to trdila. Delavci, obrtniki, ja vsi, ki tarnate vedno nad draginjo, zapomnite si to javno priznanje dr. Benkoviča. Kdor bo glasoval za klerikalno stranko, naj si bo na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem ali kjerkoli, bo glasoval za draginjo, za stradanje slovenskih revnih delavcev. Vsak Vaš glas, ki bi ga dali Benkoviču, bo pomenil, da slovenski delavec hoče dražji kruh, dražje meso in da je za nove davke. Vsak, ki bi oddal glas za klerikalno stranko, je izdajalec interesov delovnega ljudstva in samega sebe, ker bi glasoval za največje sovražnike gospodarskega obstanka slovenskega delavstva.
Istra.
—	Volilni odbor socialno demokratične stranke v Pulju je imel v soboto večer v »Delavskem domu« konferenco, katera se je bavila z državnozborske kandidaturo za mesto Pulj. Soglasno je bil za to kandi-duturo določen sodrug Lirussi, ki jo je tudi prevzel. Razpravljalo se je tudi obširno o agitaciji in o boju, ki je gotovo zelo oster, ker bo proti socialni demokraciji pri teh volitvah nastopalo vse, kar je protidelavsko. Toda če se naši sodrugi odločno poprimejo dela, je uspeh v Pulju gotov, kajti s takimi sleparijami kakor pred štirimi leti se letos ne bo moglo dolati. Treba je le, da vsak sodrug izvrši svojo nalogo. Dslavci naj imajo pred očmi, da gre za njihove interese, katerih ne more zastopati ne italijanski ne hrvaški nacionalec. Delavstvo potrebuje zastopnika, ki zna brezobzirno braniti ljudske pravice in ne pade na kolena pred birokratiz-mom in militarizmom. Tak kandidat jc sodrug Lirussi in zato pojde puljsko delavstvo z navdušenjem v boj za njegovo zmago.
—	V puljskem ,,Narodnem domu" so imeli v nedeljo sestanek, kateremu so rekli »volilni shod'. A bil je za puljske razmere prav žalosten. Predstavljal se je na njem kandidat za državni zbor dr. Matko Laginja, ki je najprej trdil, da ni več mislil kandidirati, ampak da je hotel prepustiti ta posel mlajšim močem. Mogoče, da je dr. Laginja res imel tak namen, ali od želje do cilja je včasi dolga pot. In dr. Laginja mora zopet kandidirati, ker se nihče ni našel izmed »mlajšihmoči«, ki bi bil hotel prevzeti to nalogo v treh okrajih, v katerih kandidira dr. Laginja. Ko je bil dr. Laginja razložil to silo, je začel »politično« govoriti. Tu in tam je kdo pričakoval, da razvije gospod kandidat svoj program. Ali povedal je takoj, da tega ne stori, češ da je volilcem itak že znan, tak kakršen je lil v začetku, ostane tudi zanaprej. Odkar je Hribar v Ljubljani pred štirimi leti razglasil samega sebe za program, prihaja to povsod v modo. Vsak narodnjaški kandidat hoče sam biti program. Potem je dr. Laginja govoril o istrskem deželnem zboru in je popolnoma pozabil, da gre zdaj za volitve za državni zbor, kjer so naloge pač nekoliko drugačne. Pa že razumemo, da je rajši molčal o državnem zboru, saj ne bi bil mogel o delovanju svojega kluba nič prijetnega povedati in dr. Laginjo je očitno sram, da bi po shodih raznašal, kar so v parlamentu uganjali njegovi ljudje. Kako
naj pri puljskem ljudstvu kaj doseže, če pove, da je bil z ostalimi jugoslovanskimi poslanci vedno pripravljen glasovati za vse militari-stične zahteve? Ali naj bi se mu mestno prebivalstvo zahvaljevalo, da je nasprotoval vsem predlogom, ki so imeli zmanjšati draginjo živil? Ali pa za to, da je vedno podpiral klerikalizem ? Ker pa je moral molčati o dosedanjem »delovanju«, je naravno, da tudi o programu za bodočnost ni mogel govoriti. Ali povedal je nekaj drugega, kar bi nas zanimalo, če ne bi že sami vedeli. Dejal je namreč, da je pripravljen proti socialni demokroeiji nastopati združeno s katerimkoli nasprotnikom socialne demokracije. Za to izjavo smo mu hvaležni, ker poučuje vsaj tiste, ki so še mislili, da bi znali istrski narodnjaki podpirati delavsko stremljenje. Ali dr. Laginja bi si lahko prikranil ves trud; zakaj da v Pulju ne bo izvoljen v parlament, je že danes živa resnica, katere tudi ostali govorniki, ki so še nastopili, ne izpre-meni. — Udeležilo se je shoda približvo 200 oseb, ali med temi je bilo več kakor 50 naših pristašev. Dr. Laginja je to vedel in se mu je pozoalo, da se ne počuti dobro.
Trsi.
—	Zaupniki v Trstu, ki so dobili od tržaškega političnega odbora po več žepnih koledarjav za 1.1911, se pozivajo, da takoj obračunajo s polit, odborom, da bo le-ta v položaju, odračunati nam. Čas je, da se ta zadeva uredi!
Uprava „Rdeč. Prapora".
—	Sv. Križ pri Trstu. Zadnji dan pre-tečenega meseca so imeli pri nas narodni gospodje shod, ki se ga je udeležilo 45 oseb. Med temi je bila dobra tretjina naših delavcev. Na shodu so poročali dr. Stavik, dr. Gabršček in Gorjup. Cospod Gorjup je povedal, da dr. Rybar ni hotel sprejeti kandidature. Vendar pa — je dejal — smo ga hvala bogu prisilili, da je kandidaturo sprejel. Tega ni bilo treba povedati; zakaj kriški delavci so že vedeli, da bo tako, še predno so gospoda Rybara prisilili. Povedal pa je tudi gospod Gorjup, da bo dr. Rybar delal tudi zanaprej v državnem zboru kakor do-sedaj. To je povedal tudi dr. Gabršček. Vendar so pa bili navzoči delavci prepričani, da nimajo pričakovati od dr. Rvbarevega dela ničesar za delavstvo. Zakaj ako bi bilo res, da bi bil namen Rybarev delati za delati za delavstvo, bi ga bil gospod Gorjup ne bil priporočal volilcem. Kdo ne pozna, kako je Gorjup nastopil zoper zahteve pekovskih delavcev ? Še danes je gospod Gorjup uvrščen med tisto šestorico slovenskih pekovskih delodajalcev, proti katerim so pekovski delavci proglasili bojkot, ker niso dali delavcem tega, kar so upravičeno zahtevali. Zadnji je govoril dr. S1 a v i k in pripovedoval, da so v Ljubljani nemški socialisti glasovali za nemškega nacionalnega kandidata. In ravno v Križ je šel dr. Slavik praviti take reči. Dr. Slavik bi moral ja vedeti, da v Križu bivajo zavedni delavci, ki čitajo »Rdeči Prapor«, ki je že povedal, kaka smrdljiva laž je tako besedičenje. Ne v Križu, pa tudi drugod ne bodo opravili narodnjaki ničesar s takimi lažmi. Raje naj bi bili povedali, kaj so narodni zastopniki v mestnem svetu naredili pametnega in koristnega za okolico. In ako bi bil rekel dr. Slavik, da niso naredili ničesar, bi bil lažje in hitreje opravil svoje poročilo. Tako pa bog pomagaj dušam v vicah!
Delavsko gibanje.
Deželna konferenca zidarjev na Primorskem. V nedeljo se je vršila v Trstu
prva redna deželna konferenca zidarjev na Primorskem, na kateri so bile zastopane vse podružnice iz Istre, Goriške in Trsta. Zvezo je zastopal nje predsednik sodr. M e i s n e r iz Dunaja, okrajno predstojništvo iz Gradca sodr. H a r t m a n, tržaško strokovno komisijo sodr. Oliva. Sodr. Petejan je poročal o delovanju od 15. avgusta 1910, do 30. aprila 1911. Iz poročila posnemamo sledeče. Kose je ustanovilo v Trstu tajništvo 15./8. 1910, so obstajale sledeče podružnice:
Trst ...........192 član.
Pulj ........... 500 »
Ljubljana.......... 24 »
Split............ 25 »
Skupaj 4 podružnice s • • • 741 član. Od tega časa do danes se je na novo ustanovilo sledeče podružnice: V Gorici s 6 vpla-čevalnicami, v Rovinju, Poreču, Monfalkone (Tržiču) in podružnico štukaterjev v Trstu, skupaj pet novih.
Število članov je danes sledeče: Trst zidarji............ 2078
stukaterji............. 35
Pulj...............530
Tržič (Monf.)........... 52
Rovinj..............100
Poreč.............. 70
Ljubljana............. 25
Split............... 30
Gorica............ . • 385
Goriška podružnica je skupaj • • • 3805 razdeljena na sledeče vplačevalnice:
Muša............... 105
Ločnik.............. 80
Vrtojba.............. 58
Sv. Lovrenc............ 51
Gradišče............. 35
Podgora............. 24
Gorica.............. 32
Skupaj ■ • 385 Vse podružnice imajo skupaj 2805 članov Narasle so v 8 mesecih za 2564 članov.
V tem času se je izvedlo 6 stavk v Trstu in 4 na deželi, ki so se vse končale z zmago delavcev. Napravila se je nova de lavna pogodba za stukaterje. V Trstu je bilo veliko gibanje, da se je prisililo mojstre, da priznavajo pogodbo, katere so se tako zelo branili. Doseglo se je, da plačaja 20°,o več na izvanrednih urah in da se odpravi a^k o r d. V zadnjem tednu končala se je 5 gibanj na posameznih stavbah, pri katerih se je pridobilo 400 zidarjem 60.000K več plače, na leto in razne druge pn-boljške. V agitatoričnem oziru se je tudi ve liko napredovalo; priredilo se je 69 shodov v Trstu in okolici in 36 na deželi, skupaj 104 shodov. Tajništvo je prejelo od centrale in podružnic 203, odposlala pa 207 dopisov, povrh tega 12 dopisov za »Operaio Edile« in 10 za Rdeči Prapor; skupaj 229. Blagajniško poročilo je sledeče:
Prispevki centrale..... 1464 K 26 v
prispevki podružnic .... 343 » 25 » Skupaj dohodkov . • 1807 K 51 v
Izdatki:
Plača tajnika, agitacija, administracija, najemnina, poštnina, inventar i. t. d. • . 1643 K 80 v Prebitek . • 163 K 71 v
K poročilu so govorili sodr. A r i o s a (Trst), A r č o n (Vrtojba), F a b r i s in Breza c (Pulj), P i a n (Tržič) in dr; vsi odobravali delovanje tajnika, nakar je bilo poročilo soglasno sprejeuo. Pri drugi točki je poročal sodr. M e i s n e r iz Dunaja o sklepih zve-zinega zbora, kateri se je vršil marca meseca na Dunaju. Poročilo je bilo enoglasno sprejeto. K tretji točki, organizacija in taktika (poročev. sodr. Petejan), je v obsežnem govoru pojasnil položaj organizacije na Primorskem ter o o mezdnih bojih, ki jih mora organizacija izvršiti v tem letu, ter o taktiki pri posa. meznih gibanjih. Nato predlaga novi opra-vilnik deželnega predstojništva, po katerem se morajo strogo ravnati vse podružnice. K poročilu so govorili sodr., Fabris (Pulj) Ž i g o n (Trst), P a c e (Rovinj), F e r e s i n (Muša), nakar je bil opravilnik enoglasno sprejet:	(Konec prihodnjič.)
r
Nlado staro. Vsak pove:
Ta pa je za me!
Ker se samo ž njim krepčam,
Vedno zdrav želod'c imam!
Najboljši želodčni liker!
sladki In grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . , 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek ,pravega :Francka:' s kavnim mlinčkom iz tovarne v Zagrebu. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je pravi Franck toli priljubljen v vsakem gospodinjstvu.
B. Crötzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
skladišče oblek	domačega izdelka za
gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. —
Solidna postrežba, — Vedno nizke cene.
10 zapovedi! Igralne komade
1	H	73 eitre 7astom tistpmn. ki
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. bljagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
za citre zastonj tistemu, ki mi pošlje naslove igralcev nacitre. Zaloga muzikalij,
Gorkau, Češko.
*mmm

Prevzetje gostilne.
Vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim v soboto 6. maja dobro znano
gostilno na Rimski cesti 11.
Skrbela bodem za najboljšo pos,režbo cenj. gostom. Pri gostilni je tudi majhen vrt in prostor za balinanje
m
m
in večerjo.
Sprejemajo se naročniki na kosila Toči se tudi čez ulico.
Za prijazen obisk se priporoča Marija Dražil, gOStllniČ
V soboto zvečei in nedeljo vinska poskušoja. =


Najbolj varno naložen denar!—Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 mil. kron.
Stanje hranilnih vlog nad 40 mil. kron
MESTNR
Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron
HRRNILNICR LJUBLJANSKA
V LASTNI HIŠI V LJUBLjflMI PREŠERNOVA UL.3.
sprejema hranilne vloge vsak dan in jih obrestuje po
jrv4 /0
brez odbitka. Ne-vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Spreje-mavložneknjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošilja po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dež. vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
^ZKIEHEZDITInTO DRUŠTVO1.
Posoja na zemljišča po 5°/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj 1li°l0. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
mmm
Častiti gospoo
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
S JVmsd'.
Ceno posteljno perje!
TsTa/lboljSi češlsri nakupili vir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbeiega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; reiefinegasnežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ugotovljene postelje ^tSt
lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicatna, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70, 17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4*50, 5-20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.


u» f «i/^iin »^Mijrf iii/i^jinu^uiVii" "'j 1 ............................%
W	S
ANTON ZUPANČIČ,
KNIQ0VEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela.
= okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
Izdeluje tudi jako
Produkt zadruga ijublj, mizarjev
===== regsstrovana zadruga z omejeno zavezo	-
s sedežem v Ljubljani; Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna dela.
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani,
Delniška družba združenih poyaren Žalec in Laski trg
Kavarna
Telefon štev. 1GS_
V LJUBLJANI
priporoča svoje
Telefon štev. 168 _
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
,Unione v Trstu4
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
S»!