Poštnino plačana v gotovini. Leto XXI., št. 80 Ljubljana, nedelja 7* aprila 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaera tnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št- 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 cttn. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo : Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. V soj jugoslovenstva! V velikonočni številki smo objavili nii prispevkov naših znanstvenikov in drugih kulturnih činiteljev, ki smo jih naprosili, naj za praznično razpoloženje naši javnosti napišejo nekoliko času primernih misli s posebnim ozirom na sedanji položaj v svetu. V veliko zadoščenje nam je. da so ti prispevki našli najlepši odmev med našimi čita-telji in med najširšo javnostjo. Dopisi, poini priznanja, ki so jih prejeli posamezni pisci in naše uredništvo, dokazujejo. da so bile v našem listu izrečeno prave besede o pravem času, da jih je naša javnost pričakovala in da ji govori iz srca. kdor se odločno in javno zavzame za brezkompromisno jugoslovansko domoljubje. To dejstvo stoterno odtehta one jalove poskuse, ki so hoteli s ponesrečeno ironijo za-vleči naše prizadevanje v motne vode, podtikajoč mu strankarsko obeležje in sebične namene. V našem zadnjem nedeljskem uvodniku smo omenili, kako ravno v sedanjem času ljudske množice hrepene po besedah, ki naj jim vsmerjajo misli in poglede na dnevne dogodke zadnjega leta. Take besede so dostikrat le oblikovanje onih sil. ki se narodu porode same po sebi in za katere potem marsikdo išče potrdila v svojem krogu in je zadovoljen, kadar odkrije, da ni osamljen v pravilni presoji dogodkov in položaja, marveč da slične in enake misli prevevajo neštete domoljube sirom naše domovine. V istem članku smo tudi poudarili, da se ljudski sloji s svoiim zdravim nagonom zavedajo težkega časa in si žele voditeljev ob dogodkih, ki postajajo vse resnejši in resnejši. V tem pogledu so naši velikonočni priložnostni sotrudniki uspešno zamašili zijajočo vrzel. Podkrepili so samozavest naše javnosti, napolnili z optimizmom in pogumom marsikake-£a človeka, ki zaskrbljen gleda v bodočnost, pa se ozira okrog po drugih, s katerimi bi se skupno uprl viharju, ki divja nad omikanim človeštvom r ravno daleč od naših meja. V zadnjem času se je razpoloženje našega ljudstva v mnogočem spremenilo. Ni več onega topega pričakovanja neizogibne nesreče, ki so jo še pred mesci smatrali nekateri za naš po usodi namenjeni delež. Ni več plaho-sti in bojazni, psihoza preteklih dni je za nami, namesto nje se je v srca in duše ljudi vselilo spoznanje, da iz sedanjih hudih neprilik ni drugega izhoda, kakor da se krepko strnemo in posvetimo vse svoje moči naši skupnosti in obrambi naše domovine ter da smo pripravljeni na vsako žrtev, ako bi tudi nam udarila ura bridke preizkušnje. Naše ljudstvo se zaveda, koliko nesreč mu je prihranjeno že samo s tem, da naša država ni potegnjena v vrtinec krvave borbe, marveč da se krepko drži nevtralnosti, obenem pa stori vse potrebno, da zavaruje naše domove, naša življenja in našo zemlio. Marsikoga je šele sedaj obšlo spoznanje, kolike vrednosti je ravno za slovensko ljudstvo njegova trdna povezanost z brati Hrvati in Srbi. kako veliko varnost nam daje občutek, da Slovenci, kot del jugoslovenskega naroda in ker je naša domovina Jugoslavija, nismo več drobiž, s katerim bi se plačevali tuji pohlepi, marveč da smo polnovredni člani bratske zajednice, ki stori vse, da se tudi zadnja ped naše meje zavaruje, kakor zahteva sedanji čas. Naša država se ne pripravlja na vojno, ker je naš narod prežet z odkritim miroljubjem. Vsi naši napori so usmerjeni samo na vzdrževanje miru in na učinkovito obrambo, ako bi se od koderkoli pokazala taka nujnost. Ves svet ve. kolike žrtve doprinašamo že kot nevojujoča država, samo da ohranimo mir. Ves svet pa tudi ve, kakšnih dejanj, kakšnega samozatajevanja rn junaštva je zmožen naš narod, kadar mora braniti svoje domove, svoja ognjišča, svojo zemljo in svojo svobodo. Ako se mi sami dovolj zavedamo teh dejstev, potem bodo izginili še zadnji sledovi malodušja in z vedrim pogumom bomo lahko zrli v bodočnost, vedno pripravljeni, da branimo mir, svojo državno neodvisnost in s tem svoio narodno svobodo. V teh usodnih časih se moramo res boriti s posebnimi težkočami. Lotili smo se naše notranje preureditve. Bil je skrajni čas. Rešili jo bomo v naše zadovoljstvo in v našo srečo, ako jo bomo reševali v duhu okrepitve naše skupne države in neporušne povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Fatalno pa je. če se pri tem velikem narodnem poslu pojavljajo struje in nazori. ki skušajo uveljavljati stremljenja, da se medsebojno čim bolj razve-žemo. Ljudje, ki taka mišljenja zastopajo. so živi primeri politične in narodne nedozorelosti. Ravno te dni čitamo, kako se predstavniki dveh najmogočnejših imperijev sveta, angleški in francoski državniki posvetujejo, kako bi moči svojih Za odločitev Skandinavije Angli i a in franciia želita, da se temeliito razčistijo vsi problemi. ki nevtralnosti Norveške in Švedske ffielo Pariz, 6. aprila, j. (Havas). Francoski ministrski predsednik Paul Reynaud .ie vte-raj popoldne sprejel v avdienco švedskega in norveškega poslanika v Parizu ter jima izročil diplomatski noti, naslovljeni na švedsko odnosno na norveško vlado. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sc v notah obravnavajo vsa tista vprašanja, ki se tičejo skupnih interesov ter odnosov med vladama zapadnih zavezniških držav ter vladama skandinavskih držav. Namen not je. razjasniti stališče Anglije in F:an-cije napram raznim problemom, k j se tičejo nevtralnosti Švedske in Norveške. Enaki noti je istočasno izročil tudi angleški zunanji minister lord Iiiiiifax švedskemu in norveškemu poslaniku v Londonu. London. 6. aprila s. (Reuter). O vsebini not. ki sta jih včeraj izročila v Londonu in Parizu zunanji nv.nister lord Halifax, oziroma ministrski predsednik Reynaud norveškima in švedskima poslanikoma, ne dajejo v angleških uradnih krogih še vedno nobenih podrobnih informacij. Po.iasnu-jejo samo. da imata noti namen, da razčistita stališče Anglije in Francije v vprašanjih, ki se tičejo skandinavskih držav. Današnje angleški listi poročajo, da v notah sporočata angleška in francoska vlada norveški in švedski vladi, da nc bosta več dovolili, da bi sc Nemčija okoriščala z ! izrabljanjem nevtralnosti skandinavskih držav. Listi tudi omenjajo, da govorita noti o načinu, kako bi morali Norveška in švedska varovati svojo nevtralnost, ter da je načeto v notah tudi vprašanje blokade. Stockholm, 6. aprila, s. (Reutcr.) švedska vlada sedaj skrbno proučuje noti, ki sta jih včeraj dostavili angleška in francoska vlada, švedska vlada bo na noti vsekakor odgovorila, vendar najbrže ne takoj, ker se namerava švedska vlada še preje o odgovoru posvetovati z norveško vlado. V merodajnih švedskih krogih izjavljajo k angleški in francoski noti: Noti ne zahtevata takojšnjih ukrepov švedske in norveške vlade, obenem pa tudi ne napovedujeta posebnih angleških in francoskih ukrepov. V glavnem predstavljata obe noti samo splošno izjavo o stališču Anglije in Francije do položaja v Skandinaviji po sklenitvi sovjetsko-finskega miru. Obenem vsebuje angleška nota opozorilo, da bi Anglija in Francija neugodno sprejeli morebitno prošnjo Norveške in Švedske za nemško jamstvo proti možnosti sovjetskega napada. Istotako opozarja nota, da Anglija ne bi mogla ostati ravnodušna napram nadaljnjemu sovjetskemu napredovanju skozi Skandinavijo proti obalam Atlantskega oceana. Koht Ittici Norveške „Norveška hoče ostati še naprej strogo nevtralna Oslo, 6. aprila, j. (Havas) Norveški zunanji minister Koht je imel danes v parlamentu govor, v katerem se je dotaknil nekaterih perečih problemov in nevarnosti, ki je nastala za Norveško v njenem stališču kot. nevtralne države Koht je med drugim dejal: Edino, kar lahko storimo zoper vojno nevarnost, je to. da vodimo strogo poli.iko nevtralnosti na v?c strani. Teaa smo se dosledno držali v naši trgovinski polit ki, ko smo vsa vprašanja uravnavali potom direktnih sporazumov z vojskujočimi se državami, pri čemer smo si zmerom prizadevali storit; vse. da bi se trgovina ohranila nevtralna. Kar se tiče naših zakonitih pravic, bomo vsikdar branili naše trrit ri-alnc vode proti vsakomur, ki b* skušal prodreti vanje ra protizakonit način. Glede izvoza švedske železne rude v Nemčijo preko norveške luke Narviku je pripomniti, da se ta izvoz v nekaterih državah močno pretirava Odkar trai:: sedanja vojna, .je Norve.ška izvoz švedske železne rude zmanjšala že na eno četriino prvotnega obsega, in ga seda i še bui i zmanjšuje. Danes se nreko Nor vika izvaža mnogo več švedske rude v Anglijo, kakor pa v Nemčijo. Kar se pa tiče pravice do prostega prehoda tujih trgovinskih ladij skozi norveške teritorialne vode. pa ie treba pripomniti, da prihaja ta p: avica zavezniškima državama prav tako v prid. kakor Nemč:ji, če ne še bol.i. Glede afere z nemško ladjo »Altmark« je Koht izjavil, da so bila vsa slavna sporna vprašanja urejena sporazumno med norveško in angleško vlado in upa zato. da bo Norveška dobila v tem pogledu polno zadoščenje. Kar se tiče nevarnosti, da bi angleška mornarica zavzela kake strategično važne pozicije na norveški obali, je izjavil Koht. da po zadnjih Chamberlain« vih govorih ne verjame več. d.i bi hotela Anglija izvršiti nasilstvo nad mednarodnim pravom ter pregatiti norveška nevtralnost. V svojem zadnjem gevoru ie Koht ožigosal velike krivice, ki iih ie že morala utrpeti Norveška na morju v sedanji vojni. Norveška mornarica ie doslej izgubila že 54 ladij in z njim: vred je izgubilo življenje 392 mornarjev. Najhuje jc to. da so bile ladje potopljene od min iz večine na takih mestih, ki nikjer niso bila označena za minska polja Norveška vlada je zaradi tega poverila svoje poslan ke v državah, ki so pri tem tan girane, da ostro protestirajo proti takšnim kršitvam haaške konvencije. Govoreč o norveškem stališču v finski vojni, ja Koht poudaril, da bi bila smatrala Nemčija kot sovražno dejanja, če bi Norveška pustila angleške ali francoske čete skozi svoje ozemlje, ali pa tudi. če bi šla sama z oboroženo silo Finski na pomoč. Vsak tak primer bi Nemčija lahko smatrala kot del angleško-francoske vojaške akcije proti Nemčiji. Kar .se tiče pred a-garie obrambne zveze severnih držav, bo Norveška počakala, dokler ne bodo odnošaji med Finsko in Sovjetsko Rusiio popolnoma jasni. V nadaljnjem svojem eovoru se ie Koht bavil z odnošaji do sosednih držav ter je izrazil na koncu svoje optimist čno prepričanje. da se bodo vse trenotne sežave dale premostiti z dobro voljo na vseli straneh. relej V Parizu s9diJos da argfačfto-fraiteaskt posKanlšM razgevori oiltač&ls&o vplivali sta razvoj äogosfRov Pariz, 6. aprila, j. (RSV) V pariških m-litičnih krogih sodijo, da s? b »do ž? v najkrajšem času poka/ale pof-ledi c iz trdno poživljene diplomatske aktivnost- zapadnih zavezniških držav, k? >c i» la posebno očitna zadnji čas v jugovzhodni Evropi. Francoski diplomatski kroni zu ti t - i Jo. da so bile dane v okviru razgovorov, ki so bili v Londonu in Parizu med predsednikom francoske vlade Reynaudom ter a i- gleškim zunanjim m nistrom Holifüxom na eni strani ter mer! angleškimi i i francoskimi p»!aniki držav jugovzhodne Evrope nu druei strani, nove smentite modrar? čini pclitiki. Mimo teh razgovorov v Londonu in Parizu pa sta bili zavezniški državi aktivni tudi po redni diplomatsk poti. G'ede na to. da so se ti diplomatski razgovori vršili neposredno no sestanku zavezniškega vr- velikih narodov ne le združili k enotnemu vodstvu vojne na vseh poljih, temveč kako bi jih tudi pozneje, po sklenjenem miru, povezali k čim večji solidarnosti in enotnosti. Francoski in angleški narod sta bila v proslih stoletjih »dedna« sovražnika. Na ninog.h krajih svetovnega prostora so se njuni interesi ostro križali. Miselnosti naroda z otokov in naroda, ki tipično predstavlja kulturo evropske celine, se v mnogočem razlikujejo, toda zapoved skupnega življenjskega interesa je jač-ja, nego vsi spomini preteklosti, vsi spori dnevnih nesoglasij. Že je padla beseda o skupni zakonodaji obeh imperijev in o skupnih načelnih smernicah njihove gospodarske, kulturne in socialne politike, ki naj polovico sveta združi v nepremagljivo silo ter zajam-či Francozom in Angležem trajno varnost. V luči tega dogodka, ki je po svojem pomenu eden največjih, kar jih pozna novejša zgodovina človeštva, so naši domači kvaražugoni, ki hitijo gra- diti zidovje. ki naj bi nas Slovence čim bolj »osamosvojilo < od Hrvatov in Srbov, pa Srbe od Hrvatov in ocl nas, pravi pigmeji. pritlikavci, ki ne vidijo razen svojih ubogih načrt kov irj idejic ničesar, kar se godi po svetu, in mislijo. da se Evropa suče okrog njih. Na srečo ima naš narod Ttdrav instinkt. On zna prisluhniti korakom zgodovino in v trenutku odločitev ve, kaj mu je storiti. To je že ponovno dokazal in še posebej v letih usodepolne preizkušnje, ko je na ves glas kriknil: »Eno smo Slovenci, Hrvati in Srbi, iste smo matere, iste smo krvi!« in ga je ta krik rešil pred razkomadenjem pri živem telesu ter srečno pripeljal pod krov Jugoslavije. In danes, ko je treba to Jugoslavijo očuvati, se zopet elementarno pojavlja spoznanje, da je rešitev vseh nas in zlasti še Slovencev iz vsake opasnosti in pogina le zopet v živi in tvorni misli, iz katere je porojena Jugoslavija. \ hovnega vojnega sveta ter po izmenjavi j misli med Anglijo in Francijo glede po-• ostritve blokade Nemčije, jim je treba pripisovati še prav posebno velik pomen. Nedvomno .»e. da so sc ti razgovori neposredno nanašali na vprašanja blokade. Značilno ie tudi. da so se istočasno mudili v Londonu francoski minister za blokado Georges Monet, v Parizu pa angleška poslanika v Rimu in Ankari. Cim bodo končani razgovori s slednjima dvema poslanikoma in to bo verjetno že ob koncu drugega tedna, pa že pričakujejo v Parizu prihod francoskih poslanikov v Jugoslaviji, Rumuniji in Madžarski. Francoski diplomatski krogi sodijo, da bo imel rezultat teh angleško-francoskih razgovorov odličen vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov. Angleške vojne ladje v Jadranskem morju London, 6. aprila d. (Reuter) V Jadransko morje so prispele tekom včerajšnjega dne štiri edinice angleške vojne mornarice. Atene, 6. aprila, s. (Ass. Press.) Angleške vojne ladje so ob grški obali zasegle jugoslovenski trgovinski parnik »Dunav« (2829 ton) in ga odvedle v kontrolno postajo na Malto. Nemška „Ankara" zapušča naše vode Dubrovnik, 6. aprila p. Nemški parnik »Ankara« jc zapustil včeraj popoldne gru-ško iuko in se vsidral pod otokom Dakso. Iz Sarajeva je prispel v Dubrovnik nemški konzul, ki je imel daljši razgovor s kapitanom parnika Frankom Kapitan parnika je iskal med našimi mornarji izkušenega pomorščaka ki bi vodil njegovo ladjo do Trsta. N'ajcl je kapitana Lonza, ki je dobil nagrado 300 funtov (70.000 din) ter 1.000 funtov zavarovalnine. Nemški parnik je prejel od pristaniškega poveljništva vse potrebne dokumente in bo v prihodnjih dneh odplul. Menijo, da bo parnik prešel takoj na italijansko stran ter p'«' v italijanskih teritorialnih vodah do Trsta Turčija — posrednik Anglije na Balkanu London, 6. aprila, b. Tukajšnji »Times« prinaša zanimiv dopis svojega carigraj-skega poročevalca, ki govori o posredniški vlog: Turčije med zavezniki in balkanskimi državami v pogledu razširjenja zavezniške trgovine v balkanskih državah. Odgovornost za to vest prepuščamo navedenemu poročevalcu, ki zatrjuje, da pripisujejo v turških političnih krogih izreden pomen obisku, ki ga je pred svojim odhodom v London na balkansko poslaniško konferenco napravil pri predsedniku turške republike Izmetu Ineniju britanski poslanik Knachbull-Hughessen. Pri teh razgovorih jc bi) navzoč tudi turški zunanji minister Saradžoglu. V Ankari domnevajo, da bo Turčija naibrž že v kratkem igrala pomembno vlogo pr: političnih in gospodarskih pogajanjih med zapadnimi zavezniki in poedinimi balkanskimi državami. Ve- zi. ki vežejo Turčijo na obe strani, boA> omogočile koristno in važno turško posredovanje, katerega uspeh po sodbi londonskega lista ne bo izostal. Balkanska konferenca v Parizu Ankara, 6. aprila. AA. (Havas). Francoski veleposlanik Massigli potuje danes v Pan z. kamor ga je pozval predsednik vlade in zunanji minister Paul Reynaud. Kakor je bilo že preje sporočeno, pridejo vsi francoski poslaniki v balkanskih državah v Pariz na konferenco s svojim šefom. Massigli je imel v teku včerajšnjega dneva daljši razgovor z zunanjim ministrom Saradzo-glom, nakar je bil sprejet od predsednika republike Inenija. London, 6. aprila s. (Reuter). Današnji angleški listi se obširno bavčjo z vprašanii gospodarske vojne in posebno pozdravljalo ustanovitev trgovinskega sveta za Balkan. Liberalni »News Chronicle^ naglasa, da lahko Anglija s forsiranjem svojih izdelkov odvrne balkanske države od Nemčije. Anglija ima pred Nemčijo veliko prednost, da lahko blago plačuje v gotovini in plača dobre cene za vse one predmete, ki bi jih Nemčiia nujno rabila. List naglasa, da ie v mirnem času Balkan za Nemčijo naravno tržišče, zlasti za mnoge surovine. Ce bi Nemčija pametno postopala, bi bilo to tudi sedaj možno. Tako pa bo morala sedaj v tem svojem »življenskem prostoru^ Nemčija tekmovati za vsako galono petroleja in za vsako tono boksita. Pariz, 6. aprila, br. Prezident Lebrun je danes v Elizejski palači sprejel francoskega poslanika v Rimu Frangois Ponceta in francoskega poslanika v Beogradu Bru-gerea. Pri ministrskem predsedniku Rcy-naudu pa so bili poleg obeh poslanikov tudi general Weygand, propagandni minister Frossard ter še več diugih vojaških in diplomatskih osebnosti. Tajni vojaški razgovori v Ankari London, 6. apr. j. (Reuter) Dopisnik lista »News Chronicle« poroča iz Ankare, da so bili ves minuli teden v Ankari ta.jni razgovori med vodilnimi osebami rumunskega generalnega štaba ter zastopniki turškega generalnega štaba. Razgovorom je prisostvoval tudi turški ministrski predsednik. Turški in rumunski generalni štab sta se sestala v največji tajnosti in v Ankari niti ni bil objavljen prihod ru-munskih generalov. Doslej ni bilo mogoče debiti nikakih podrobnejših informacij o značaju teh ankarskih razgovorov. Sporočilo kralja Karola Angliji London, 6. aprila, z. Rumunski poslanik v Londonu, ki se je več dni mudil v Bukarešti ter je na povratku prekinil svoje potovanje v Curihu in Parizu, prispe jutri v London. Njegov povratek že nestrpno pričakujejo, ker se zatrjuje, da prinaša angleški vladi važno sporočilo kralja Karola in rumunske vlade. Italija na straži Načrt zakona o civilni mobilizaciji italijanskega naroda v primeru vojne Rim, 6. api ila. br. Danes je bil objavljen načrt zakona o civilni mobilizaciji italijanskega naroda za primer vojne. Zakonski načrt je zelo obširen in obsega podroben načrt o kompotoncah za tako mobilizacijo. o njcr.i izvedbi in njenem financiranju. 7. njim je podana pravna osnova za integralno organizacijo vsega naroda pod vodstvom posebnega vrhovnega obrambnega sveta. Vrhovni obrambni svet vodi ministrski predsednik in v njem so zastopana vsa ministrstva za narodno obrambo, vse tri panoge italijanske oborožene sile po načelnikih svojih štabov, vsi italijanski maršali in veliki admirali, fašistična milica in vrhovno poveljništvo kolonialne vojske. Vrhovni obrambni svet je obenem vrhovna instanca za civilno mobilizacijo prebivalstva. Organi vrhovnega obrambnega sveta so posebni sveti vojske, vojne mornarice, letalstva. svet za raziskovanje in generalni ko-misariat za vojno industrijo. Izvršcvalni organ je posebno tajništvo, ki je pod vodstvom ministrskega predsednika upravno dodeljeno ministrskemu predsedstvu. Vrhovni vojni svet odreja delno ali popolno civilno mobilizacijo naroda, ter njegovo demobilizacijo. Civilna mobilizacija obstoja v tem. da preidejo vsa javna uprava. vsa industrija, vsa transportna panoga narodnega gospodarstva ter vsa podjetja, ki se kakorkoli bavijo z življenjskimi potrebščinami. iz mirovnega v vojno stanje. V primeru civilne mobilizacije so vse javne ustanove ter vsi privatniki, kolikor niso vojni obvezniki, tudi žene in otroci v starosti nad 13 let, dolžni sodelovati pri narodni obrambi. Za izvedbo vseh ukrepov se ustanovijo posebni civilni mobilizacijski uradi pri vseh ministrstvih, pri centralnem tajništvu fašistične stranke, pri vseh pokrajinskih upravah, pri vseh upravah večjih občin in pri vseh onih ustanovah in podjetjih, za katere bi to vrhovni obrambni svet odredil. Vrhovni obrambni svet sme odrediti: rekvizicijo vseh prevoznih sredstev, v posebnih primerih rekvizicijo vseh premičnin ali nepremičnin, zaplembo vseh izumov, omejitev vsega konsuma. dovoljevati ali prepovedati izvoz odnosno uvoz kakršnega koli blaga, prisiliti vse državljane, da mu prijavijo vse svoje imetje, ustanavljati posebne organizacije producentov in trgovcev za boljšo oskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in postaviti vso zunanjo trgovino in vse imetje državljanov v tujini pod državno kontrolo in kom-petenco. Vrhovni obrambni svet sme tu ii vsak čas odrediti splošna ali specialna štetja ljudi, podjetij, produkcije, konzuma itd. Zakonski načrt bo v kratkem predložen poslanski zbornici in senatu v odobritev. Finsko-sovjetski diplomatski odnosi Stockholm, 6. apr. j. (Havas) Kakor poroča dopisnik lista »Stockholm Tidningen : iz Moskve, bodo diplomatski odnošaji med Finsko in Sovjetsko unijo v teku mesca aprila v polni meri obnovljeni. Najbolj verjetno je. da bo za sovjetskega poslanika na Finskem imenovan Ivan Zotov, sedanji sovjetski poslanik v Rigi. Hudi snežni meteži onemogočajo umik sovjetskih čet iz pokrajine Pečenge. Ceste so neprehodne in tako sovjetske čete ne morejo izpolniti moskovske mirovne pogodbe, ki določa, da se morajo sovjetske čete umakniti dnevno za 7 km in da v razdalji napredujejo tudi finske čete. Zaradi navedenih vremenskih težav se je že večkrat dogodilo, da so finske čete prič ? v kraj, kjer so še bile sovjetske čete, vendar nikjer nI prišlo do spopadov. Sovjetske čete, ki se tod umikajo, imajo dve diviziji Velik Rooseveltov uspeh Tudi senat je sprejel predlog o triletnem podaljšanju pooblastila vladi za sklepanje trgovinskih pogodb brez odobritve kongresa Washington, 6. aprila. AA. (Reuter). O priliki včerajšnjega glasovanja je senat s 46 proti 33 glasovom sprejel predlog, da se pooblastilo vlade za sklepanje trgovinskih pogodb brez odobritve kongresa podaljša za nadaljnja tri leta in ne samo zu eno leto. kar so to predlagali Rooseveltov i nasprotniki. S tem je postalo to pooblastilo pravomočno in je potreben samo še podpis prezidenta Roosevelta Obnova pooblastil jc ena izmed solidnih podlag za vzpostavitev zdrave gospodarske mednarodne strukture po vojni. Spreictje tega zakona se smatra za največjo zmago ameriške vlade v toku sedanjega zasedanja in za zmago politike, ki ima namen, postaviti trgovinske odnošaje med posameznimi državami na liberalno osnovo. Kakor jc znano, jc Cordel Hull vedno smatral, da je to načelo pogoj trajnega miru in blagostanja na svetu. Z glasovanjem v senatu jc bilo podalj- šano vladi pooblastilo, da se pogaja na tej osnovi s tujimi državami, navzlic močni opoziciji gotovih industrijskih in poljedelskih skupin. Načela, ki jih s tem izvaja ameriška vlada, so v nasprotju z gospodarskimi in trgovinskimi metodami totalitarnih držav. Podaljšanje pooblastila je tem pomembnejše, ker prihaja v času, ko je francoski ministrski predsednik Paul Rey-naud izrazil željo zaveznikov, da gredo po isti poti. Petrolejski spor mesi Mehiko in Ameriko 1 Washington, 6. aprila, s. (Reuter). Ameriška vlada je poslala mehiški vladi noto, v kateri predlaga, da obe vladi izročita spor zaradi razlastitve ameriških petrolejskih vrclcev v Mehiki mednarodnemu razsodišču. Spor traja že dve leti. mirno Samo nekaj sjjopaösv med izvMniškimi oddelki Berlin, 6. aprila. AA. (DNB). Na za-padnem bojišču je potekel včerajšnji dan v znaku več hudih spopadov med nemškimi in sovražnikovimi ogledniškimi oddelki. Na obeh straneh je bilo več smrtnih žrtev. Kljub močni obrambi sovražnika sc» nemški oddelki v vseh primerih izvršili svoje naloge. Na južnem odseku cb zgornjem Renu je prišlo do običajnega topniškega streljanja. Poleg tega javljajo o živi topniški delavnosti pri Perlu, medtem ko je bilo topniško streljanje južno odtod slabše. Letalske sile niso stopale v borbo. Pariz. 6. aprila. AA. (Havas). Jutranje poročilo vrhovnega poveljstva se glasi: Nič posebnega. Berlin, 6. aprila. AA. ( DNB ). Vrhovno poveljstvo poroča: Nobenih posebnih dogodkov. Seja gospodarskega «sfiora frasscoske vlade Pariz, 6. aprila, s. (Reuter). Gospodarski komite francoske vlade se je danes sestal k svoji prvi seji. O seji ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Podpredsednik viade Chautemps, ki je seji predsedoval. je saano izjavil, da je bil desežen popoln sporazum v več nujnih vprašanjih. Dva letnika v Angliji poklicana pod orožje L°ndon, g aprila, s. (Reuter). Danes so se morali v Angliji javiti na registracijo v nabornih uradih vsi rezervisti, ki so dopolnili 25. leto starosti. Prizadetih je okoli 300.000 mož. Še tekem aprila se bodo morali javiti v vojaško službo tudi rezervisti, stari 26 let. To bo prvič v teku vojne da bosta poklicana v teku enega mesca pod orožje kar dva letnika rezervistov. S tem bo narastlo število vojakov, ki jih ima Anglija pod orožjem, na približno 2 milijona. Holendska patrola zašla na nemško ozemlje Amsterdam, 6. aprila, s. (Reuter). Neka holandska vojaška patrola, 10 mož po številu, je v sredo zvečer izgubila pot in pomotoma prestopila nemško mejo. Odtlej ni o patroli nobenega glasu več in so jo Nemci cčividno zadržali. Ko se je pred mesci primeril sličen dogodek, so tedaj Nemci izpustili patrolo že čez 24 ur. Lord Samuel o preosnovi angleške vlade L°ndOn, 6. aprila, s. (Reuter)'. V New- castleu je danes govoril lord Samuel. Omenjal je nedavno spremembo v angleški vladi ter dejal, dia s to spremembo nacionalne zahteve niso bile izpolnjene Povečanje oblasti VVinstona Churchilla sicer gotovo odgovarja željam naroda, toda na gospodarskem in finančnem polju še vedno ni pravega vodstva. Ezredna pooblastila južnoafriški vladi Capetown, 6. aprila, s. (Reuter) Južnoafriški senat je z 12 glasovi večine konč-noveljavno odobril vladi generala Smutsa izredna pooblastila za ohranitev reda in uspešno nadaljevanje vojne. Istočasno so bili odobreni naknadno vsi izredni ukrepi, ki jih je doslej vlada v tem pogledu pod-vzela. Francoski blokadnl mlsilsfer Mostet o resnih posledicah blokade za nemško gospodarstvo nevtralccv bi šli še dalje kot versajska katastrofa. London in Pariz ne delata v interesu miru. temveč imata samo namen, okrepiti sebe. Njihovo delovanje bi v stvari napravilo samo še večji kaos v Evropi. Rim, 6. aprila. A A (Stefani). »Relazioni Internazionali« pravi da je treba cisto odkrito povedati, da je francosko-britanski načrt za ojačenjc blokade skrajno nevaren. Ta načrt lahko povzroči razširjenje anglc-ško-francoskega spopada z Nemčijo. Če bi se blokada končala s kršitvi ii- teritorialnih veda tistih držav, ki so izvet. spopada, potem je jasno, da raste nevarnost reakcij, ki prinašajo druge zaplete P<. drugi strani utegne namen Londona, da povzroči znaten skok cen, čezmerno izzvati pritisk tuie zunanje politike na kako državo. Gospodarski ukrepi bi sc končali s političnim izsiljevanjem, kar nc bi ostalo brez vojaškega odgovora. Napadi podmornic vedno redkejši London, 6. aprila. AA (Havas). »Associated Press« ugotavlja, da je minulo že čez teden dni, odkar so sovražne podmornice napadle zadnje angleške ladje To dokazuje, lomatična politična korespondenca naglaša, da v nevtralnih državah vedno bolj raste bojazen zaradi napovedane poostritve blokade zapadnih demokracij proti Nemčiji, kakor sta to izjavila Churchill in Chamberlain. V ta namen sta Anglija in Francija hoteli skleniti sporazume z nevtralnimi državami, še pre dno se začne poostrena blokada. V zvezi s tem je važno stališče onih nevtralnih držav, ki so že odkrito odklonile sodelovanje pri tej akciji Londona in Pariza. Zapadni demokraciji ne bi smeli vršiti pritiska na nevtralce, temveč bi morali prepustiti njim samim, da skilepajo o tem kako bodo branili svoje interese. London in Pariz stalno naglašata. da zastopata interese malih držav, zaradi tega bi morala tudi spoštovati svobodo njihovega delovanja, namesto da vršita pritisk In grozita Versajski mir je pomenil katastrofo za milijone ljudi v Evropi. Dan podpisa versajskega miru je bil črni dan v zgodovini. Nameni Londona in Pariza glede Pomorski svet v Ostendu je o dogodku izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da so ladje lovile ribe za belgijsko uporabo, da niso bile oborožene ali zaščitene od angleških ladij, ter da se tudi niso poslužile radia, ko so se letala približala. Poročilo pravi, da je bil napad torej popolnoma neupravičen in da zasluži vso obsodbo. K napadu na luko Wilhelmshaven Pariz, 6. aprila, j. (Havas). V francoskih letalskih krogih zatrjujejo, da je bil zadnji napad angleškega letalstva na nemško pomorsko bazo Wilhelmshaven ena naj pomembnejših vojaških akcij svoje vrste in sicer ne samo zaradi izredne važnosti napadanega oporišča, marveč tudi zaradi izrednih okoliščin, v katerih je bil napad izvršen. Kakor je znano, je Wilhelmshaven najmočnejša nemška mornariška baza ter je zato tudi še prav posebno zavarovana pred zračnimi napadi. Razen tega leži ta luka približno 100 km stran od Nemškega zaliva ter ima v izvistno oboroženem otoku Helgolandu močno predstra-žo. V francoskih letalskih krogih pripominjajo, da je navzlic vsem tem oviram angleškim pilotom uspelo doseči vse važne objekte v Wilhelmshavenu ter obsuti pristaniške naprave z bombami. Važno je razen tega, da je bil angleški napad izvršen podnevi, dočim se je doslej na splošno smatralo, da se tako važne strategične točke, ki so izredno močno zavarovane, uspešno lahko napadajo iz zraka samo ponoči. Churchlllova vloga v nemški luči Berlin, 6. aprila, z. Po zadnjih spremembah v angleški vladi in spričo razširjenja pooblastil mornariškemu ministru Churchillu pričakujejo v merodajnih nemških kro-J gih, da se bodo začeli sedaj dogodki zelo naglo razvijati. Churchilla smatrajo splošno za bodočega angleškega ministrskega predsednika in računajo s tem. da bo že na tajni seji spodnje zbornice prihodnji torek prišla ta tendenca v razvoiu angleške politike jasnejše do izraza. Za bližnjo bodočnost pričakujejo, da bo Churchill imenovan za ministra državne obrambe, s č;mcr se bo njegov vpliv na francosko pelitikj šc bolj povečal. Kar sc tiče angleške akcijc za razširjenje blokade na Balkan, so v Berlinu mnenja, da ni nobene nevarnosti, da b se poslabšali gospodarski odnošaji Nemčije do južno-vzhodnih držav. V Berlinu so prepričani, da Anglija balkanskim in podunavskun državam nc more zagotoviti traineea trga za njihovo izvozno blago T.; smatrajo za odločilno in zato mislijo, da angleška politika v tem pogledu ne bo dosegla zaželjenc-ga uspeha. Gcerlng e sili nemškega ktalstva Amsterdam, 6. apr. j. (Havas) V svojcu, uvodnem govoru k predvajanju filma, ki kaže delovanje nemškega letalstva v vojni na Poljskem, je maršal Göi'ing med drugim izjavil: Kar je nemško letalstvo obljubilo na Poljskem, bo izpolnilo v Angliji in Franciji. Tudi tamkaj bo nemško letalstvo udarilo na sovražnika, ga premagalo ter uničilo. Pred predvajanjem filma je pevski zbor zapel dve pesmi pod naslovom »Bombe na Anglijo : ter Britanskega leva zadnja odločilna bitka«. Kakor zatrjujejo nemški listi, so isti večer kakor v Berlinu predvajali ta nemški film tudi v Rimu, in sicer pod pokroviteljstvom tamkajšnjega nemškega poslanika v. Mackensena. Film si je ogledal tudi italijanski zunanji minister Ciano skupaj z l-aznimi drugimi člani italijanske vlade, zastopniki italijanske armade tei fašistične stranke. Razvoj angleške London, 6. aprila, s. (Reuter). V Wol-verhamptonu je govoril danes popoldne minister za oboroževanje Bürgin o delu svojega ministrstva. Omenil je. da angleška in francoska vojna industrija sicer že ogiomno producirata. da pa je le še treba povečati produkcijo. Glege dobav za vojno industrijo sta Anglija in Francija v veliki prednosti napram Nemčiji. Med tem ko so nemške zaloge surovin maloštevilne, prodaja Angliji in Franciji ves svet svoje blago in zaradi niune nadoblasti nad morji je dovoz blaga vedno zasiguran, naj sovražnik stori kai koli. B'irg'n je omenil dalje, da izdaja ministrstvo za oboroževanje v tovarnah nribližno milijon funtov na dan, odkar se ie vojna pričela. V gradnji je šc veliko število novih tovarn za orožje in nekatere tovarne, ki so bile zgrajene šele po izbruhu vojne, so že v obratu, kar predstavlja svetovni rekord. Buigin ie omenil še ozko sodelovanje angleške in francoske vojne industrije ter zaključil s pozivom k nadaljnjemu pospeševanju produkcije. Pr-e«*seMwik madžarske zbornice pri Hitlerju Nemška meja, 6. aprila, j. (Havas). Vodja rajha Hitler je danes opoldne sprejel v avdienco predsednika madžarskega parlamenta Tasnady Nagyja. Nemčiia lit „News Ctirrnsicle" javlja, da izvaja Nesiičfra vedno ostrejši pritisk na japonsko vl&üo London. 6. aprila, j. (Havas). Kakor poroča dopisnik angleškega lista »News Cronicle« iz šanghaja, je Nemčija pričela izvajati vse ostrejši pritisk na japonsko vlado. Dopisnik zatrju,je, da se trenotno mudi v Tokiu poseben odposlanec nemškega zunanjega ministra, Emil Helfferich, ki si prizadeva pridobiti japonsko vlado za to. da bi napram nemškim akcijam ohranila vsaj dobrovoljno nevtralnost, ako že ni pripravljena s svojim vplivom kriti nemške politike. Dopisnik omenjenega lista objavlja še dodatne informacije, da je Helfferich japonsko vlado informiral, da bi bila Nemčija v gotovih okoliščinah v stanju znatno izpremeniti svoje staTšče do problemov. tičočih se Daljnega vzhoda. Tako bi se Nemčija n. pr. lahko postavila na stališče, da ne prizna nove Vančingvejeve centralne kitajske vlade, odnosno bi lahko celo v zvezi s Sovjetsko unijo, ki bi bila naperjena proti Japonski, začela pošiljati vojni matei-ial maršalu čangkajšku. 500 vagonov žita zgorelo Buuimpešta, 6. aprila, p. V velikem po-dunavskem pristanišču Györu je nastal v skladišču žita katastrofalen požar. Ogenj je uničil silos, v katerem je bilo 500 vagonov žita. Ker je bilo gasilcem nemogoče omejiti požar, je bilo pozvano na pomoč tudi vojaštvo. Gasilna dela so bila zelo otežkočena zaradi pogostih eksplozij, ki so nastale vsled plinov, razvijajočih se zaradi silne vročine. Ves silos je pogorel do tal. Pri gašenju je bilo 7 gasilcev hudo ranjeni. Ogenj je bil tolik, da so ga videli 500 km daleč. Povodnji dosegle višek Katastrofa je največja, kar jih je bilo v Vojvodini po osvobojenju — žalostne slike v beograjskih predmestjih Beograd. 6. aprila, p. Po današnjih poročilih so poplave že dosegle svoj višek. Reke Dunav, Sava, Drava, Tisa in njih pritoki so povzročili neizmerno škodo, kakršne niso povzročile doslej še menda nobene poplave po zedinjenju. Doživeli so poplavo tudi kraji, v katerih je že več desetletij ni bilo. Na mnogih krajih je narasla voda prebila nasipe, ki niso mogli vzdržati silnega vodnega pritiska. Na tisoče ljudi in družin je ostalo brez strehe, več tisoč je hiš, ki jih je voda izpodko-pala in porušila. Poplavljene so ogromne površine polja, uničene dragocene zaloge hrane in krme. Vlada je že določila prve kredite za pomoč prizadetim, ki se v nekaterih krajih že razdeljuje. Tudi razne večje občine, zlasti mestne, so odredile nujno pomoč za poplavi j enee.. Prav tako je Rdeči križ podvzel akcijo za zbiranje prispevkov za pomoč prizadetim. Doslej vode še niso upadle in še ne kaže, da bi se kmalu odtekle. Kljub temu pričakujejo s precejšnjim optimizmom, da vode ne bodo več nadalje naraščale. Davi je bila Sava pri Beogradu samo za 1 cm višja kakor včeraj, dočim je Dunav ostal na isti višini. Poplava v okolici Beograda in v prestolnici sami se v splošnem ni povečala, vendar pa se tudi ni zmanjšala. Voda je ostala, do kamor je prodrla. Žalostno je videti skromne hiše okoli železniške postaje, kjer je poplava segla preko višine oken. Voda je pridrla tako nepričakovano, da se mnogim ni posrečilo odnesti niti najpotrebnejših stvari. Iz čolna se vidi, kako plavajo po sobah razni uničeni predmeti siromašnih ljudi. Mnogo škode je povzročila poplava zlasti v siromašnih naseljih ob Dunavu. V okraju Dorčoli je le malo hiš, ki ne bi bile poplavljene in mnoge so tako poškodovane, da ne bodo več sposobne za bivanje. Zanimivo je. kako je voda zavzemala čim dalje več ozemlja. Nenadno so na povsem kopnem zemljišču precej daleč od poplave izbruhnili iz tal vodni curki, ki so pričeli zalivati površino. Tako je tudi v tako zvanem Novem Beogradu, naselju za velesejmom. nastala precej velika poplava. čeprav je naselje zavarovano z ne-probojnim nasipom, ki ga predstavlja cesta iz Beograda v Zemun. Voda je vdrla v mnoga stanovanja. Iz Smedereva poročajo, da je tamkaj nastala v pretekli noči huda katastrofa. Zaradi vodnega pritiska je počil kanal, ki spaja mesto z Dunavom. Kanal je počil pred hišo bivšega poslanca in odvetnika Milivoja Perica ter je voda v nekaj trenutkih poplavila ulice. Vsi poizkusi, da bi kanal zamašili, so bili zaman. Iz ogroženih ulic so prebivalstvo evakuirali. V tem kraju Dunav še vedno narašča. Po ulicah Smedereva je promet mogoč samo s čolni. Iz Osjeka poročajo, da so tudi mnogi kraji v Slavoniji pod vodo. Železniška proga Osjek - Budimpešta je obkoljena od vode. ki grozi porušiti nasipe. Predsednik vlade v Novem Sada Novi Sad, 6. aprila, a. Danes popoldne je pregledal poplavljene dele Novega Ss da in ostale ogrožene kraje predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. V spremstvu bana Radivojeviča in armijskega generala Petroviča je odšel najprej v Adamovičcvo selo, kjer je voda povzročila največjo katastrofo. Porušenih je nad 350 hiš. Več tisoč prebivalcev se je moralo izseliti in so jih nastanili v šolah javnih zgradbah in v vagonih, ki jih je dala na razpolago železniška uprava. Predsednik Cvetkovič je bil v Adamovi-čevem selu dobro uro in je pregledal ogroženi železniški nasip, ki trenutno predstavlja najmočnejšo oviro proti nadaljni poplavam. Ogledal si je tudi dela za zaščito nasipov. Potem je odšel proti Zimovniku, kjer je voda pred dvema dnevoma raztrgala nasip. Poveljnik rečne flotilje. kapetan bojne ladje Angeli, mu je poročal o udeležbi mornarice pri reševalnih delih. Ko si je ogledal še kanal kralja Aleksandra I., kjer tudi grozi mestu nevarnost poplav, se je predsednik vrnil v mesto. Novinarjem yt dejal: »Obiskal sem vse poplavljene dele mesta. Škoda je zelo velika. Nesreča je toliko hujša, ker je prizadela prav male ljudi. Če se je kje zanemarjalo delo pri zaščitnih nasipih, bo ugotovila pristojna oblast. V vsakem primeru bo treba začeti z načrtnim in sistematičnim delom, da bi se za bodoče preprečile podobne nesreče.« Zvečer ob šestih se je predsednik Cvetkovič vrnil v Beograd. Ban dr, šubašič občinske volitve na Dveduje skorajsnfe Hrvatskem m v državi Zagreb. 6. aprila o. Popoldne jc sprejel ban dr. šubašič novinarje in jim podal daljšo izjavo o prvem proračunu banovine Hrvatske Poudaril je. da razpolaga po novem stanju Hrvatska samostojno s svojimi dohodki. ki jih sama pobira in ki si jih mora tudi sama zagotoviti Proračunska vsota 1.451 milijonov dinarjev velja za čas 12 mescev, namreč do konca 31 marca leta 1941. toda dejansko pooblastilo za porabo kreditov samo za 9 mescev, namreč do 31. deccmbra leta 1940. ker se bo od 1 januarja 1941 dalje proračunsko leto skladalo s koledarskim letom. Ban je obširno analiziral celotni prora čun po posameznih poglavjih ter jc ob koncu posebno poudaril, da ni banovina Hrvatska uvedla nobenih novih davčnih obremenitev. nobenih novih dajatev, razen novih taks za tujce ki prosijo dovoljenje za bivanje in zaposlitev, in za tujce, ki prosijo za državljanstvo. Po ekspozeju se je ban dr. Šubašič zadržal dalje časa z novinarji v nevezanem razgovoru. Na pripombo ka j je z uredbo o prenosu poslov iz notranjega ministrstva- je odgovoril, da so notranje zadeve bile prenesene na banovino Hrvatsko že s samo uredbo o banovini Hrvatski, kar se tudi v celoti izvaja. Na vprašanje ali bodo občinske volitve res mesca maja. je odgovoril: »Približujemo se občinskim volitvam!« Na vprašanie ali bodo volitve tudi v mestnih občinah, je odgovoril: »Za mesta ne bi mogel za sedaj ničesar reči.« Na vprašanje po katerem zakonu se bodo izvršile občinske volitve, ie odgovoril: »Po sedanjem zakonu o občinah, z manjšimi spremembami. Ne vem, ali bi bilo dovolj časa za uvcljavljenje novega zakona.« Na vprašanje ali bodo občinske volitve po vsej držav:, je ban izjval: »Obstoja tendenca, da se izvrše po vsej državi.« Razstava nemške knpge v Zagreši Zagreb, 6. aprila, o. Danes dopoldne ob 11. je bila v Umetniškem paviljonu na trgu kralja Tomislava otvorjena razstava nemške knjige. Svečani otvoritvi so prisostvovali ban dr. šubašič, podban. več načelnikov oddelkov banske oblasti, glavni tajnik HSS dr. Krnjevič. predsednik Jugosloven-ske akademije znanosti in umetnosti dr. Bazala, vseučiliški rektor dr. živkovič, zastopniki raznih znanstvenih in prosvetnih ustanov, dr. Hägert kot zastopnik nemškega prosvetnega ministra, vseučiliški profesor dr. Schrade iz Heidelberga, dr. Ruff iz nemškega propagandnega ministrstva. kot glavni organizator razstave in nemški generalni konzul v Zagrebu dr. Freund. Po uvodnih govorih generalnega konzula dr. Freunda, profesorja Schradeja. ki je obeležil kulturne odnošaje med nemškim in hrvatskim narodom, inženjerja Stipeti-ča, in prof. škorjača, jc ban otvoril razstavo. V svojem govoru je izrazil prepričanje. da bo razstava prispevala k ojačenju in poglobitvi kulturnih odnošajev med nemškim in hrvatskim narodom. Razstava bo trajala do 20. t. m. ItaH*anski poslanik pri patriarhu Gavrilu Sremski Karlovci, 6. aprila. AA. Patriarh Gavrilo je sprejel danes italijanskega poslanika Francesca Mamellija. Italijanski poslanik je ostal s patriarhom eno uro v razgovoru, nato pa se je vrnil v Beograd. Italijanski kralj v Milanu Milan, 6. aprila. AA. (Stefani) Kralj in cesar Viktor Emanuel je prispel zjutraj v Milan, kjer so ga z navdušenimi manifestacijami sprejele ogromne množice ljudstva na postaji pa vse do palače, kjer se nahaja umetniška razstava. Kralj je osebno otvoril razstavo, ki je vsake tri leta v Milanu. Na razstavi sodelujejo tudi Nemčija in Madžarska, Rumunija, švedska, Švica in češkomoravski Protektorat. Italijanski poljedelski minister v Pesti Budimpešta, 6. aprila. AA. (MTI) Snoči ob 23. je prispel v Budimpešto italijanski poljedelski minister Tassinari z gospo. Na železniški postaji ki je bila okrašena z italijanskimi in madžarskimi zastavami, so Tassinarija in njegovo soprogo sprejeli madžarski poljedelski minister grof Mihael Teleki, italijanski poslanik v Budimpešti Talamo, člani italijanskega poslaništva in višji uradnik madžarskega poljedelskega ministrstva. [ Končasna preiskava o ponarejalcih petstotakov Zagreb, 6. aprila, o. Danes je bila končana preiskava v zvezi z raziskovanjem družbe, ki je ponarejala bankovce po 500 din. Razen Konrada Bezjaka, ki jc bil aretiran v Brožovi ulici v baraki, ko je tiskal ponarejene bankovce, sta bila aretirana tudi delavec Franc Polajžar in šofer Viktor Marine. Oba sta osumljena, da sta sodelovala pri financiranju in ureditvi tiskarne za jionarejanje bankovcev. Aretiran je bil tudi lastnik barake Fran Galič, o katerem zatrjujeta Marine in Polajžar, da je vedel za ponarejanje. V preiskavi so ugotovili, da se družbi ni posrečilo razpečati doslej nobenega ponarejenega bankovca. Vsi are-tiranci so bili danes izročeni sodišču. Tatovi spomenikov v Zagrebu Zagreb, 6. aprila, o. Pred mescem dni je bil ukraden v Tuškancu bronasti spomenik hrvatskega pesnika Dragutina Domjaniča. Spomenik so tatovi bržkone razbili in posamezne kose razprodali. Tatov doslej šc niso izsledili. V pretekli noči jc bil ukraden spomenik, ki je bil postavljen na vrtu carinarnice na Vodovodni ulici. Tudi ta spomenik je bil iz brona. Švedska in holandska delegacija na poti v Pariz Pariz, 6. aprila, j. (Havas). Kakor poročajo iz Stockholma, sta danes zjutraj odpotovala v Pariz generalni tajnik švedskega zunanjega ministrstva Boheman ter zastopnik švedskih gospodarskih in finančnih krogov Marcus Walenberg. Oba švedska zastopnika bosta pričela v Parizu pogojanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Francijo in švedsko. Na drugi strani poročajo iz Haaga, da prispe v teku drugega tedna v Pariz tudi posebna holandska delegacija, ki bo poskušala z merodajnimi francoskimi krogi tei s francosko vlado urediti razna gospodarska vprašanja, ki so postala aktualna zaradi vojne, posebno še zaradi vojne na morju. Vremenska napoved Zemunska: Zvedrilo se bo v severnih krajih in v zgornjem primorju. Pretežno oblačno v južnih krajih, kjer bo verjetno tudi dež. Sneg na planinah. Toplota bo padla v večini severnih krajih. Postani in ostani član Vodnikove družbel Pomladni Izlet t zeleni list Pet minut rastlinske fiziologije klopedije. Zavzema čast predsednika vzhodne sekcije pri »Istituto Orienta,e« v Neaplju. Nedavno jc bil imeno\an /a predsednika Italijanskih kulturnih institutov v Jugoslaviji in odlikovan z visokim redom sv Save. Ravnatelj novega Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani, profesor K velino (J a s p a r i n i jc do zadnjega časa predaval rusko literaturo na trgovski visoki Mili v Benetkah. Bil je sedem let lektor italijanskega jezika na varšavski univerzi. Pred dnevi jc bil imenovan za honorarnega profesorja italijanskega jezika na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Podravnatelj ljubljanskega instituta Alfredo Cirillo je bil prej profesor zgodovine in filozofije na humanističnih gimnazijah v Italiji, nekaj časa lektor italijanskega jezika na univerzi v krakovu in ravnatelj tamošnjega Italijanskega instituta. Sodeloval je pri Italijanski enciklopediji v oddelku za filozofijo. Dvajset let Orkestralnega društva v Ljubljani Z jutrišnjim koncertom bo proslavilo orkestralno društvo Glasbene Matice v l.jub-Ijani dvajsetletnico obstoja. O njegovem zaslužnem delovanju, ki je zapustilo ••odo-vitne sledove v glasbeni kulturi središčnega alox-enskega mesta, je izšla posebna brošura, katere vsebino snx> že prikazali. Socialna zaščita služkinj Nujno je potreben dom slovenskih deklet Orkestralno društ\v> vodi v umetniškem pogledu, njegov dirigent, naš plodovilni skladatelj in glasbeni kritik prof. !.. M. Škerjanc. Tudi jutrišnji jubilejni koncert bo pod njegovim vodstvom. Aa j bi naše občinstvo z obilno udeležbo izpričalo «i oje priznanje in hvaležnost glasbenemu korpusu, ki si je priboril v teku dvajsetletnega dela tolikih zaslug za povzdigo instrumentalne glasbe v Ljubljani. Orkestralnemu društvu pa želi slovenska kulturna lanc&t šc mnogo nadaljnjih uspehov, saj smo prepričani, da je proslava prve dvajsetletnice njegovega obstoja samo izhodišče k no\ im načrtom in novemu delu. Narodna $4ožLca upliva na ves organizem. Dobro sreasfvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je i, yj4t w Ob grobu Slavka Jermana Dne 1. aprila srno izročili materi zemlji neusti ašenega Sokola, napiednega .trgovca g. Slavka Jermana iz Radomlja. Za-vratna bolezen ga je bila stila, ko še ni bil štel niti 32 let. Pokojnik izhaja iz ugledne napredne Francetove hiše. Slavko je bil značajen. blag in nesebičen mož. V Sokolu se je udejstvoval že kot deček pa vse do svoje smrti. Bil je načelnik, tekmovalec na raznih sokolskih tekmah in več let odbornik društva. Udeležil se je dvakrat vseso-kolskega zleta v Pragi in še nekaj dni pred smrtjo je pripovedoval, da pojde na Ljubljana. 6. aprila Število služkinj v Sloveniji znaša nad ; 9.000. Služkinje predstavljajo izmed vseh kategorij namezdnega delavstva najmočnejši kader. z e zaradi visokega števila služkinj so socialni problemi, ki se nanašajo na služkinje zelo tehtni in nujni. Znano je, da ìazni socialno-zaščitni zakoni za služkinje ne veljajo. To slovensko delovno moč skromno ščiti obči državljanski zakon, deloma tudi obrtni zakon, v glavnem pa zastareli posolski red. Ostali delavsko-zaščit-ni zakoni se na služkinje ne raztezajo. Večkrat je bilo že na raznih konferencah postavljeno na dnevni red vprašanje modernizacije pravne in socialne zaščite služkinj. Organizacije služkinj se trudijo, da bi ta problem spravile iz mrtve točke, tudi društva gospodinj izjavljajo, da je problem zaščite služkinj postal pereč in rešitev neodložljiva. Morda danes ni več socialnega problema v našem narodu, ki bi bil dejansko nujne ureditve tako potreben kot je problem zaščite služkinj. Slovensko dekle mora od doma za kruhom, odtrgano je od svoje rojstne hiše. izločeno iz svoje družine in hodi iz kraja v kraj. iskat zaslužka pri tujih ljudeh. Mislimo, da največji odstotek neoženjenih ženskih delovnih moči tvorijo služkinje. Torej one ne najdejo zatočišča v novo ustvarjeni družini. Mislili bi. da bo vprašanje zaščite služkinj rešeno s posebno skrbnostjo in ljubeznijo, ker vemo. da služkinje spadajo v domač krog delodajalčev, one so sestavni del družine, prijateljice otrok in skrbne negovalke moža in žene v slučaju bolezni in nesreč. Duševna povezanost z delodajalcem je mnogo večja kot je povezanost delavca v tovarni ali obrtni delavnici. Toda praksa pravi, da služkinja od te tesne povezanosti z družino. od te etične skupnosti z delodajalčevo domačnostjo nimajo posebnih koristi. Služkinja se sicer smili gospodinji in gospodarju, toda največkrat ostane pri tej teoretični ljubezni. To je tudi razumljivo, saj pretežna večina družin ne moie v slučaju obolenja služkinjo vzdiževati. ji nuditi hrano in stanovanje, poleg tega pa zaposliti še novo služkinjo. Služkinja mora družino zapustiti in iskati zatočišče drugod. Dokler služkinji nudi pomoč bolnica, je dobro. Ko pa mora zapustiti hohiioo, ostane služkinja brez doma, znajde se naenkrat na cesti, sama sebi prepuščena. Včasih najde streho pri prijateljici, včasih pri dobri teti, tu in tam so ji odprta še vrata v domačo rojstno hišo, toda to so izjeme. Socialno zavarovanje služkinji radi veljavnih pred- Spominska plošča Mihi Čopu na Blejski I>obravi Jesenice. 6. aprila. V nedeljo, dne 28. aprila ob 11. dopoldne bodo na Blejski Dobravi svečano odkrili spominsko ploščo jugoslovenskemu vojnemu dobrovoljcu in požrtvovalnemu planin- cu Mihi Čopu. Spominska plošča bo odkrita na njegovi rojstni hiši. Zanjo je poskrbel odbor, ki je že pred dvema letoma postavil Mih: Čopu krasen nagrobnik na jeseniškem pokopališču. V odboru so zastopana: TK Skala. Sokolski društvi Jesenice in Koroška Bela - Javornik, podružnica SPD. Legija Koroških borcev. Združenje vojnih dobrovoljcev. Združenje čet-nikov in pokojnikovi stanovski tovariši. Ploščo je napravila tvrdka Kunovar v Ljubljani. K svečanosti na Blejski Dobravi so vabljena vsa okoliška društva ter pol kojnikovi znanci in prijatelji. Prireditelji pričakujejo, da se bo široka javnost v velikem številu udeležila odkritja plošče na preprosti kmetski hiši, na idilični Blejski Debravi. pisov ne nudi obstoja. Denarna pomoč znaša največ dnevno din 7.— torej premalo za. živeti in preveč za umreti. V slučaju onemoglosti je radi tega tudi mesečna pokojnina skrajno skromna, z državno podporo doseže komaj 125 din mesečno. Nujno je potreben poseben dom. ki bo sprejemal slovenska dekleta, ki morajo kot služkinje svojo gospodinjo radi bolezni ali onemoglosti zapustiti in nimajo nikjer drugod strehe. Ljubljanska mestna občina bo storila prav. ako bo pojačala skrb za služkinje. saj je ta pomoč- bolj nujna in bolj potrebna kot za zdrave in delasposobne delavce. Mislimo, da ni nobene ovire, da ljub- ljanska občina v svojem delavskem domu ustanovi poseben oddelek za rekonvale-scentne služkinje, v katei cm naj te reve uživajo primerno nego in oskrbo. Služkinjo bodo rade za to nego odstopile svojo denarno podporo, ki jo dobavijo od zavarovalne ustanove. To velja seveda tudi za druga slovenska mesta. Delavska zbornica bo storila zelo prav. ako ta problem resno spravi k rešitvi. Tudi Javna borza dela naj se zaveda, da slovenske služkinje zelo vel.k odstotek njenih dohodkov prispevajo, koristi, ki jih imajo od Javne borze dela pa so enaka ničli. Zato bo prav. ako Borza dela primerna sredstva določi vsaj za zaščito rekonvalescentnih služkinj. pričal o svoji ogromni tehnik: in s'og vni izenačenost: od Vivaldija preko Chopina I do modernih. Bil je :zredno živahno s'av-ljen. »Deutsche Allgemeine Zeitung«: Jugoslovanski pianist Ivan Noč je po pravici žel velike uspehe. Odlikoval se ie kot tehnično dovršen izvajalec z. jakim in polnim klavirskim tonom ter zavzel z umetniško disciplinirano interpretacijo. »Berliner Lokalanzeiger-: Ivan Noč je med najprijetnejšimi poznanstvi, kar so nam jih prinesli izmenjalni koncerti. Nastopil je z odlično in absolutno zanesljivo tehniko. Vzorna, čista in izpiljena je njegova akordična in pasažna igra. zvonek in bogato stopnjevan njegov udar. Najrazve-seljivejše pa je: muzicira sicer od srca. a ne nanaša na debelo čustev, temveč igra lepo. stvarno in vedno v službi dele. Številni poslušalci niso siedili z zasluženim priznanjem. Tako nekateri izvlečki iz časopisnih poročil o Nočevi koncertni turneji po Italiji in Nemčiji. V Ljubljani bo koncertiral jutri kot solist v II. klavirskem koncertu Ser-gjeja Rahmaninova ob spremljavi Orkestralnega društva. 75 let br. Franca Vogla V Sokolskem domu na Brezovici bo danes ob 15. lepa svečanost, ko bo društvena upraxa izročila br. Irancu Voglu spominsko plaketo r počaščen je njegwe 75-letnice. Po rodu je z majhnega posestva v vasici Dragotnerju. Po smrti staršev je 27 let star prevzel posestvo in si je s svojo pridnostjo kmalu nst\-aril lep grunt. Trgovina z ži\-ino mu je pripomogla do lepega premoženja. Bil je več let občinski od bornik in svetovalec, načelnik barjanskega odbora, načelnik gospodarskega odbora in naslednji vsesokolski zle t. pa naj bo kjerkoli. Svoje sokolstvo in slovanstvo je povsod ponosno izpričeval. Njegov pogreb je p: .č il kako priljubljen je bil med nami in koliko pr jateljev je imel vsepovse d. Pogreba, kaki šr.ega je imel naš Slavko, ne pomnijo Radomljam. Od blizu in daleč so pohiteli, da mu izkažejo poslednjo čast in spoštovanje in da se oc! njega posle nj è pcslove V pogrebnem sprevodu je bilo 14 k:,, mh vencev in krsto so nosili fti.je So':, li v k.ojili. Razen tega pa jc bi'.o še Sckolov v krojili s štirimi praj-oii. .n sicer z Radomlja. iz Mengša, z .Jožic1 m iz Dot.ž.j'. Pred hišo in pred rdnitlm grobom so mu Radomljani zapeli žalost nkì Vigred se povinet: in Človek gl -j v imenu domačega Sokola se j? pc~L.\ 11 ob o.:it a g.'»-fcu društveni :v.;."e3:i.k O-epck L :n. v imenu okrožja p oki - žn: n: e':» !: Fr • i Vidmar. Pos'ovllne ltcsere ■ .«*■>?!< si?"-:;n -rui pr-jor! .'» v '. ':i :: <•• 1* «*:* i er... cko schj. SIUVU Ii . c____ . ..: ..».! Uspehi Ivana Noča v Italiji in Nemčiji Na koncertu Orkesralnega društva Glasbene Matice v ponedeljek, dne 8. L m. nastopi tudi klavirski virtuoz Ivan Noč. ki se je ravno povrnil z večjih koncertnih turnej v Nemčiji in Jugoslaviji. Nekaj i»-vlečkov iz številnih kritik naj osvetli veljavo teaa našega pianista v inozemstvu. -Giornale d'Italia«: Izredne lastnosti pianista Ivana Noča so se izkazale že takoj pri početku koncerta. V Vivaldi ievem kon-! certu. katerega je predelal za klavir s po-j sebno učinkovitostjo, ie dosezal pianist z i ja ko in zvočno igro učinke grandioznega i efekta. Njegova sigurna tehnika, velika j občuteno-t in zmožnost vživetja se je zno-j va pokazala pri Bachovi fugi. izvajani v ! jasni in lepi liniji. Pri Chopinu in neka-j ter h modernih nam ie odkril Noč vso ; svelo leno tehniko in svoje posebne inter-' prctac:jsK e od :ke. Publika je aplavdirala I navdušeno in prisrčno in zahtevala vedno 1 nov h o'odaikov. II Ga/.zetino«: Ivan Noč. pianist nai-j s;.red lej'iii vrst. poseduje ogromne teh-i i.iko in plamtečo in resnično muziki>lnosl. Chopinu je izvajal z izbranim slogom in pvm-so č s va. nr modernih srna spoznal: ■ jcr>"v ionu c-a;nent snet z druge strani. N »v 'it">o odo'}; a anie ie spremljalo celi h :■ Voi <:•„. 1 »-Caz. e j JI Veneria«: Njc nas je p.e- nmpnik davčne uprave. Je vesel družab nik in plemenitega srca. Vse svoje življenje je bil zaveden rutprednjak. Ko smo ustatun-ili Sokola je bil med njegovimi usta no\"itelji in je mnogo pripomogel k razvoju društva s svojimi gospodarskimi nas\-e ti in izkušnjami. Treba je poudariti njegovo »okolsko požrtvoK-alnost, ki naj bo za zgled mlajšim bratom in sestram. I 'kljub lisokim letom prihaja redno ob vsakem vremenu k sejam društ\-ene uprave in k vsem prireditvam, dasi prebiva nad uro daleč od Sokolskega doma. S svojo z\-esto družico je vzgojil tudi svoje otroke v za vedne narodnjake, ki so vsi preskrbljeni in uživajo lep ugled. Da je naročnik napred nih listo\■ že dolga desetletja, je odveč po udi riti. Bratu Irancu l 'oglu naš bratski so kolski »Zdravo!* 1. slika: Avtohton škrob v kloroplastih ; II. slika: Transitoricen škrob ob prehod ti skozi celično steno; III. slika: Rezerven škrob v krompirjevi celici odvrže takoj listja, temveč čaka vsa zaini knjena šc cele tedne, kakor da bi počivala. Moti se, kdor jo blagruje v tem njenem dozdevnem liričnem brezdelju. Te tedne dela rastlina prav živahno, saj si napravila iz. plina ogljikove kisline (CO:), vode in toplih sončnih žarkov s pomočjo listnega zelenila ogromne zaloge škroba, ki ga amo vskladišči v svojih celicah, lz teh zalog črpa pomladi, ko se prične pretakati snel življenje po rastlini, gradivo za listje. cvet in sad Le kar je rudninskih snovi, t c črpa i/, zemlje po koreninah. Nedavno J L nevednež zapisal, da kopiči rastlina zaloge za zimo. Kdo bi mu zameril, če je inerii tudi rastlino s svojim vatlom po tistem starem reku: antropos metron panton — človek je mera vsega. K iko pa vendar izdeluje rastlina te ogromne zaloge škroba, ki je gradnik in iz-kouišče /a celo rastlino, saj lesnina ali cehih.za. ki sestavlja stene celic, ni prav nič drugega, kakor izdelek iz škroba? V naglem laktu pojejo v staničnem soku se vrteča drobna klorofilova zrnca, ki jih žent s t nce. Pojejo, se mi je zapisalo, menda po kiivd: pri'ateija muzika. ki ne izključuje tega. da bomo nekoč res culi travo rasti. Jaz za s\-ojo osebo se strinjam z njim. če-p: av se nama smejete. Čemu vsemu se VLiidar že niste smejali, dokler niste naposled osramočeni uvideli, da ste se smejali samemu sebi. Drobna, smo rekli, so ta klorofilo\%a zrna, 'maio komaj stotinko do tisočinko mili-■ etra r premeru. Sonce jih žene, smo rekli, pa ste radovedni kako. Prav podobno kakor električni valovi vaš radio. Sončna svetloba sestoji namreč iz različnih valovnih z i kroglic, in pravimo, da so ti delci r koloidnem stanju ter moremo videti njihove oblike le s posebnim drobnogledom, ki mu pravimo ultramikroskop. Dokler seže naše spoznanje, vemo, da kloroplasti niso trdna telesa, temveč so nekje na meji med trdnimi telesi in tekočinami. Poleg brezbarvnih snovi sestoje kloroplasti iz štirih barvil: klorofila a (Cu Ht. O; N* Mg), ki jc črno-moder, klorofila b (Cu HO« Nt Mg), ki je z e l e n o -m o d e r, k a r o t i n a (Cm Hit), ki je oranžno-moder in ksanto-fila (C4« Hs* O;), ki je rumen. Izdelek teh čudežnih tvornic je, kakor smo že rekli, škrob, ki sestoji iz šestih ogljikovih atomov, desetih vodikovih in petih kisikovih, kar zapišemo v jeziku kemije C» //i« Os. lx>čimo avtohton (pr\>oten) transi toričen (potujoč) in rezerven (založen) škrob. Avtohtoni škrob je tisti, ki je ostal, odnosno še čaka na transport v klorofilnem zrncu, kjer je nastal. Potujoči škrob je tisti, ki potuje iz klorofilnih zrnc v skladišča in iz teh čez leto v rastoče dele rastline v obliki sladkorja pa se med potjo spet spremeni v škrob. Rezervni škrob pa je spravljen v skladiščih (gomoljih, čebulih, kore-nikah. koreninah, semenju za debli v skorji itd.). Ko gre jesen v deželo, izrinejo polne zaloge škroba in drugih iz njega izdelanih rastlinskih hranil vodo iz staničevja. nakar listje odpade, rastlina pa varno zapre vse vodovodne pipice, kakor stori to skrben gospodar. ko gre na zimo od doma. Ko postane rastlina spet muževna, pa gredo te snovi na pot, na delo. da rastline spet ozelenijo, vzcvetijo in rodijo sad. Janko Kač Italijanski kulturni institut v Ljubljani bo slovesno otvorjen v torek popoldne je, kr. minister Italije v Beogradu Francesco Giorgio M a m e I i, generalni konzul v Ljubljani Agostino G u e r r i n i-M araldi s svojimi sodelavci, prof. Giovanni M aver, piedsednik italijanskih kulturnih institutov v Jugoslaviji in profesorja Evelino G a s p a-r i n i in Alfredo Grillo, prvi kot ravnatelj, drugi kot podravnatelj ljubljanskega instituta. Ob slovesni otvoritvi, ki se bo začela ob 18 uri, bo imel senator Balbino Giuliano predavanje z naslovom: »Profili della cultura ita'liana nel XX Secolo«. Naj predstavimo občinstvu odličnega gosta, ki prihaja kot zastopnik italijanske vlade in rimskih kulturnih krogov na otvoritev Italijanskega instituta v Ljubljani. Balbino Giuliano se je rodil 1 1879 v Fossanu (Piemonte). Po univerzitetnih študijah v Torinu, kjer je študiral literaturo in filozofijo, je poučeval na gimnazijah, na višjem učiteljskem institutu v Firenzi in na to na univerzi v Bologni. Od 1. 1932 je profesor moraSne filozofije na rimski univerzi. Bil je med prvimi mladimi študenti, ki so se pridružili filozofskemu gibanju italijanskega idealizma. Svetovne vojne se je udeleži! kot artilerijski častnik ter se jc takoj priključil nacionalističnemu gibanju. Spomladi 1. 1919., ko so nastajali ostri konflikti med nacionalisti in bolljševiki, 9e je ne samo ideološko, marveč tudi stvarno bojeval zoper one. ki •o skušali boljševizirati Itali jo. L. 1924 je bil imenovan za poslanca in je ostal v zbornici do I. 1934, ko je bil imenovan za senatorja. L. 1924 je bil podtaj-nik v rimsJcem prosvetnem ministrstvu, od 1. 1929 do 1932 pa minister narodne pro-svete. V 1. 1934-35 je izvrševal funkcijo vrhovnega komisarja konfederacije profesio-nistov in umetnikov in bil nato predsednik italijanske komisije za intelektualno sodelovanje vse do izstopa Italije iz Društva narodov. Sedaj je predsednik Instituta za kulturne slike z inozemstvom Senator Giuliano je avtor številnih filozofskih del, med njimi spisov: »Psihološka zasnova zgodovine«. »Religioznost duha«. »Heglove zmote«. »Vrednost idealov«, »Politično izkustvo Italije«. »Zgodovinska formacija fašizma«. Tudi sedaj živahno sodeluje v filozofskih, zgodovinskih in književnih revijah. Tudi drugi gost iz Rima, prof Giovanni M aver zavzema odlično mesto med ita janskimi kulturnimi delavci Znan jc kot eden najboljših italijanskih slavistov. Bil je profesor slovanske filozofije na univerzi v Padovi nato je postal ordinarij za literaturo in filozofijo na vseučilišču v Rimu. Je član Akademije znanosti v Krak' -vu. Vodil je slovanski de! Italijanske cnci- I es svet se preriva in si dela pot do kruha in zabave z jeziki, komolci in krvjo, btrujen borbe stopi sedajle pomladi člo\~ek rad ven v prebujajočo se naravo in gleda, kako skoraj vidno leze zelenje na drevje in travnike. Kar v glavo neče, da more tako naglo zgraditi rastlina toliko gmote, ko včasih po toplem dežju kai čez noč ozeleni orjaška bukev in požene milijone listov. Rastlina je kakor skrben hrček, ki v jeseni odnaša z obilno obložene mize priro-de zaloge v svoje kazemate. Ko poleti rastlina dorase in da na jesen svoj plod, ne dolžin, ki jim po domače pravimo barve. Ko pade svetloba na klorofilovo zrnce, vsrka ta rastlinski motor prav kakor radijski aparat določene valove in zrnce se zavrti in zapoje pesem v čast delu. Iz česa pa sestoji čudežno klorofilovo ztnee. ki nam pomaga vsem živeti, saj bi brez njega ne bilo ne moke. ne mesa in maščob, ki so nam vsakdanja hrana? Prav dobro vemo. da je rastlinski motor, kloro-filno zrnce, ali kakor mu pravi učena znanost: kloroplast. sestavljeno iz neštetih, pod navadnim drobnogledom nerazločljivih Ljubljana. 6. aprila V duhu prijateljske pogodbe med Jugo-slav:io in Italijo in po sporazumu beograjske in rimske vlade so se ustanovili v vseh treh kulturnih središčih Jugoslavije Italijanski kulturni instituti. Take institucije delujejo že dolgo v raznih drugih državah in uspešno posredujejo meči italijansko in doma čo kulturo. Tudi Ljubljana dobiva -»Istituto cfi Cui-hrra Italiana«, kakor ss imenuje ta institucija službeno. Za novi institut so bili urejeni prostori na Napoleonovem trgu št. 6, kjer bo članom dostopna knjižnica s čital- Senator Balbino Giuliano nie«. V jKtscbni dvorani bodo pogosteje informativna predavanja raznih italijanskih kulturnih delavcev o stari rn sodobni italijanski literaturi, umetnosti itd. Že nekaj tednov prireja Italijanski institut tečaje italijanskega jezika. Novi institut bo slovesno otvorjen v torek dne 9 t. m. ob udeležbi predstaviteljev n;iMh oblasti in v navzočnosti zastopnikov slovenske kulture in tiska Z italijanske strani bodo prisotni: senator Balbino G i u-liano, ki )c v ta namen prispel iz Itali- — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprt ja očisti ena do dve čaši naravne » Fra n z-Jose fo ve« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. rc^ S r>! MM74-32 / Gospodarstvo K novi podražitvi pšenice Posledice Prizadove pogrešne politike V preteklem tednu je cena pšenici pričela na vojvodinskem žitnem trgu znova naraščati in je v petek potiska pšenica dosegla ceno 224 do 226 din za met. stat nasproti ceni 210 do 212 pred enim tednom; pred enim letom pa se je cena gibala na višini okrog 155 din in tudi intervencijska cena, ki je bila lani ob novi letini povišana, je znašala le 165 din Koruza je na novo-sadski borzi dosegla rekordno ceno 170 din za metrski stot nasproti 115 din ob začetku leta in 96 din pred enim letom. Pogrešno bi bilo misliti, da je ta znatna podražitev pšenice in koruze posledica splošnega naraščanja draginje. Cena koruzi je narasla zaradi slabe lanske letine pri povečani potrebi za pitanje svini za izvoz. Podražitev pšenice pa je zgolj posledica docela pogrešne politike Prizada. O tem smo v našem listu že pcnovno razpravljali. Znano je, da smo imeli lani tako obilno letino pšenice, da smo prišli v prvem mesecu po končani letini zaradi ogromne ponudbe v največje stiske, kam z obilno litino. Prizad je odkupil 35.000 vagonov pšenice, ki je ni imel kam spraviti in ni mogel prevzemati pšenice, ki mu je bila ponujena na odkup. Ker Prizad takrat ni mogel prevzemati pšenice, je začasno cena na trgu padla tudi na 120 in 110 din za metrski stot. Šele ko je izbruhnila vojna, je ponudba popustila. Ker ie pretežni del presežka pridelovalcev prevzel Prizad, je po izbruhu evropske vojne kmalu popustila ponudba in v kratkem času ni bilo dobiti dovolj blaga. Cena se je priče'a naglo dvigati, toda Prizad. ki je prei odkupil velike količine, ni s prodajo prej kupljenega blaga interveniral na trgu. z izgovorom, da za to ni pooblaščen. Pa tudi potem, ko je izšla uredba, ki določa, da vrši Prizad tudi posle državne intervencije na žitnih tržiščih, ki mu jih naloži trgovinsko ministrstvo, se politika Prizada ni mnogo spremenila. Prizad je tudi potem, ko je izšla gornja uredba, nadalje izvažal nakupljeno pšenico v inozemstvo, češ da ima naša država pogodbene obveznosti. Jasno pa je, da ne , zopet dvigati in je sedaj dosegla izredno I višino 220 din, ne da bi mogli reči, da se bo pri tej višini dviganje ustavilo. Primer pšenice nam kaže, kakšne dale-kosežne posledice lahko nastopijo, če se v dirigiranih sektorjih gospodarstva rešujejo vprašanja birokratsko in formalistično. Na občnem zboru Prizada v novembru je uprava Prizada, ki je skoro izključno last države, valila krivdo na trgovinskega ministra, češ da mu ni nič naročil. Vsakdo pa ve, da Prizad ni samo izvršilni organ vlade, temveč je organiziran kot delniška družba na trgovski podlagi in posvetovalni organ vlade predvsem zaradi tega, da se ne bi vprašanja, ki spadajo v delokrog Prizada, reševala birokratsko. Vodilni funkcionarji Prizada z upravo vred, ki so imeli vpogled v situacijo, bi morali razvoj tržnih razmer predvideti, kakor je ta razvoj predvidela zasebna trgovina (čim je nastopila vojna v Evropi) in bi morali staviti vladi primerne predloge, ne pa čakati, da pride iniciativa od drugod. To bi bila zlasti dolžnost predstavnikov pasivnih krajev v upravi Prizada, v prvi vrsti predstavnika Slovenije. Slovenija je življenjsko interesirana na nizki ceni pšenice, saj uvaža na leto za četrt milijarde žita in pomeni vsaka podražitev pšenice za 10 dinarjev pri metrskem stotu dodatno obremenitev Slovenije za 10 milijonov din, preračunane na vse leto. Ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj, ki zastopa slovenske interese v upravi Prizada, skuša v zadnji številki »Orača« stvar prikazati tako, da Prizad ni nič storil in ni mogel nič storiti proti naraščanju cene pšenici, ker mu vlada ni ničesar naročila — isti izgovor, kakor je bil izne-šen na občnem zboru Prizada. Nadalje pravi dr. Basaj, da se nad Prizadom lahko s pravico pritožujejo konsumenti. Vlada bi morala pred pretirano visokimi cenami zaščititi konsumenta na ta način, da bi dala nalog Prizadu za uvoz primerne količine pšenice. Gosp. dr. Basaj, ki ima mnogo posla s kmetijskim zadružništvom, je rvnifno nowiow rsmnrfl /A r» rmroconio dveh enakih obrokih v septembru in decembru tistega leta ko so stopili občinski f proračuni v veljavo Te odtegn.iene zneske nakaže davčna uprava sreskemu kmetijskemu odboru in o tem obvesti občino. Davčni upravi pa pošlje sreski odbor izkaz zneskov, ki so mu jih posamezne občine dolžne prispevati. Občine, ki ne pobirajo občinskih doklad morajo iz drugih svojih dohodkov izplačati sreskemu kmetijskemu odboru dolžne zneske. Vprašanje povišanja železniške blagovne tariSe Pred dnevi smo poročali, da pripravljajo v generalni direkciji državnih železnic predlog za revizijo železniške blagovne tarife z namenom, da se tarifa v določenem obsegu poveča. Po najnovejših informacijah iz Beograda je vprašanje tarife še v stadiju proučevanja. Tudi vlada šc ni dala svojega načelnega pristanka. Vprašanje bo dobilo konkretno cbliko šele ob kcncu tekočega mesca, prihodnji mesec pa bo verjetno sklican tarifni odbor V železniški generalni direkciji proučujejo dve možnosti povečanja dohodkov od blagovnega prometa. Po prvem predlogu naj bi se izvedlo individualno povečanje tarif. Ta rešitev pa ni ravno priporočljiva, ker praktično ni izvedljiva, saj bi se z raznimi intervencijami m zvezami izvajanje praktično onemogočilo. Drugi predlog pa predvideva linearno povišanje tarif, in sicer do najveJ 8% Po tem drugem predlogu so predvidene tudi kombinirane tarife. ljavljena, in morajo biti odslej podjetja, ki imajo nameščence na območju več pokojninskih zavodov, zavarovati vsakega nameščenca pri teritorialno pristojnem pokojninskem zavodu. — Pred sestankom jugoslovensko-itall-janskega stalnega gospodarskega odbora. Iz Beograda poročajo, da je dosežen spo-lazum o sklicanju jugoslovensko-italijan-skega stalnega gospodarskega odbora. Sestanek tega odbora bo v času med 20. in 25. aprilom v Rimu. Našo delegacijo bo vodil pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. Na tem sestanku jugo-slovensko-itali.ianskega gospodarskega odbora bodo prišla v razpravo vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo trgovinske izmenjave med našo državo in Italijo. Delo odbora bo zlasti posvečeno vprašanju odstranitve vseh ovir v medsebojni trgovini, ki so nastale v zadnjih šestih mescih. — Trgovinski minister dr. Andres bo 11. t. m. odpotoval v Milano, kjer bo prisostvoval otvoritvi milanskega velesejma, 13. t. m. pa bo na svečan način otvoril naš paviljon j na milanskem velesejmu. = Povišanje cene premogu za potrebe železnic. Na predlog prometnega ministrstva je ministrski svet odobril povišanje j cene premogu za potrebe železnic. Od-; kupna cena se poviša pri lignitu za 13°'©, ! pri rjavem in črnem premogu pa za 15 do 17° V>. Gospodarske vesti = Pokojninsko zavarovanje nameščencev istega podjetja na območju več pokojninskih zavodov. V uredbi o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev od 25. novembra 1937. je bilo med drugim določeno, da lahko službodajalec, ki ima nameščence v območju več pokojninskih zavodov, zavaruje vse pri tistem zavodu, v čigar območju je sedež podjetja ali služ-bodajalca, če o tem obvesti vse prizadete pokoininske zavode. Gornja določba čl. 8 uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev je sedaj z uredbo o proračunskih dvanajstinah (§ 68) razve- Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 20.63 milijona din nasproti 12.47 milijona din v prejšnjem tednu. Devize Curih. Beograd 10. Pariz 9.0450, London 15 96, New York 445.875, Bruselj 75.90. Milan 22.50. Amsterdam 236.75, Berlin 178.70, Stockholm 106.20. Oslo 104.30. KÖ-benhavn 86.10, Sofiia 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20 Bukarešta 2.1250. Blagovna tržišča Žito + Chicago, 6. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 104.75. za sept. 104: Koru-za: za maj 57.125, za julij 58. B E L IS Ž IC 1B muzeju uusiujdu icijvt: puguuuene uuveziiu-sti, ki bi prisilile našo državo izvažati pšenico, če je sama nima dovolj. Približno eno tretjino nakupljene pšenice je Prizad oddal vojaški upravi za ustvaritev rezerve. Sedanje pomanjkanje je nastopilo deloma tudi zaradi izvajanja uredbe o rezervah živil. Ta uredba pa je bila v avgustu lanskega leta izdana predvsem zaradi tega, da bi se Prizad rešil ogromnih nakupi j enih količin pšenice. Če bi Prizad vsaj potem, ko se je v oktobru pojavilo pomanjkanje na trgu in je kmalu cena dosegla višino 200 din, spremenil svojo politiko in bi prenehal z izvozom, bi bila danes situacija vsekakor drugačna. Ko je v začetku decembra lanskega leta prišlo do sprememb pri Prizadu (takrat je bil odstavljen šef žitnega oddelka Schreiber z nekaterimi drugimi uradniki, obenem so prišli v upravo novi ljudje) se položaj ni dal več bistveno popraviti. Cena pšenici, ki je od srede novembra sicer popustila od najvišjega stanja preko 200 din na 188 din. potem pa se je pričela uviwiu pitwi, vyiwjaiij*. nizke cene pšenici ni samo zadeva konsu-mentov, temveč v enaki meri tudi življenjsko vprašanje našega kmeta, ki mora za drago ceno dokupovati pšenico. Docela netočna pa je trditev, da bi se dala cena potisniti navzdol le z uvozom primerne količine pšenice. Taka trditev bi marsikoga spravila v zmoto, češ da drugačnega izhoda ni bilo. Gosp. dr. Basaj ugotavlja, da mora Prizad imeti za intervencijo na trgu zadostne zaloge. Take zaloge pa bi imel v dovoljnem obsegu, če ne bi brez ozira na domače potrebe izvozil skoro vso pšenico, ki jo ni oddal vojaški upravi. Slično pomanjkanje pšenice kakor letos smo doživeli leta 1938 in tudi že v prejšnjih letih, odkar imamo žitni režim. Nedvomno pa je, da do takega pomanjkanja ne bi prišlo niti leta 1938, niti letos, če bi Prizad vodil pametno izvozno politiko. Kakor v prejšnjih letih bo morala tudi letos račun za pogrešno izvozno politiko plačati Slovenija, ki mora sedaj po pretirano visoki ceni kupovati pšenico in moko. Izvozniki živine zneva predlagajo omejitev mesnega konsuma JNS v Srbiji V petek popoldne je bila v prostorih glavnega odbora JNS v Beogradu konferenca vodstva stranke s strankinimi zaupniki iz Srbije. Konference se je udeležilo okoli sto zaupnikov iz vseh srbskih pokrajin. O političnem položaju so poročali predsednik Peter živkovič, prvi podpredsednik Jovan Banjanin in član glavnega odbora Bogoljub Jevtič. Po njihovih referatih so se oglasili delegati organizacij ter poročali o političnem položaju na terenu in delovanju predstavnikov JNS med narodom. V zvezi s temi poročili so bili izvoljeni posebni akcijski odbori za posamezna volilna okrožja, ki bodo pričeli takoj s tehničnimi pripravami za skupščinske in občinske volitve, ki se napovedujejo za bližnjo bodočnost. V Banjaluki pa je bila v četrtek seja banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino pod predsedstvom Djoke Koljeviča. Glavni del konference je bil posvečen pripravam za shod JNS, ki se vrši danes v Banjaluki. 2e pred mesci so izvozniki živine stavili predloge za uvedbo brezmesnih dni in za omejitev klanja mlade živine, in sicer predvsem zaradi tega, da bi lahko v večji meri izvažali živino. Kakor poročajo iz Beograda, so zainteresirani izvozniki v za dnjem času znova prišli z enakimi predlogi, namreč z uvedbo dveh brezmesnih dni v tednu in omejitvijo klanja telet in mlade goveje živine do dveh in pol leta starosti ter prašičev do 70 kg teže. Nadalje predlagajo, raj bi se izvozne cene uredile tako, da bi se za svinje v teži preko 160 kg plačale boljše cene, kar bi olajšalo pitanje svinj za izvoz. Onim, ki pitajo svinje, naj bi se tudi garantirala določena cena pri izvozu preko direkcije za izvoz. Po beograjskih informacijah proučujejo na merodajnih mestih te predloge in je verjetno, da bodo v glavnem sprejeti. V zvezi z gornjimi predlogi poudarjajo, dia se je izvoz živine in živinskih proizvodov iz naše države v zadnjih mescih izredno dvignil. Povečan izvoz živine in živinskih proizvodov pa je povzročil, da je pričelo nazadovati številčno stanje naše živine. Zlasti se je po izbruhu vojne v Evropi povečal izvoz mesa, masti in mesnih izdelkov. Izvoz živih svinj se sicer drži na prejšnji višini, k temu pa je prišteti silno povečan izvoz masti, mesa in slanine, l^ovečal se je tudi izvoz goveje živine in zlasti govejega mesa. Na najvažnejših tržiščih se zadnje mesce opaža, da je dovoz manjši nego povpraševanje. Gotovo bodo potrebni ukrepi, da se naš izvoz živine in živinskih proizvodov spravi v sklad z inteiesi našega gospodarstva, že enkrat pa smo na tem mestu poudarili, da rešitev tega vprašanja ni tako enostavna, kakor se morda zdi nekaterim interesentom. Zato bi bilo nujno potrebno, da se pred odločitvijo zasliši mnenje naših kmetijskih organizacij in tudi mnenje ostalih prizadetih činiteljev. če se je v zimskih mescih zaradi povečanega izvoza zmanjšalo stanje naše živine, temu ni vzrok samo forsiran izvoz. Morda je povečan izvoz v še večji meri posledica pomanjkanja odnosno podražitev krme. Docela nemogeči pa se nam zdijo predlogi za omejitev klanja mlade živine. Pri nas koljejo mnogo mladih prašičev, jagnjet in telet in so nekateri mnenja, da se na ta način uničuje živina, ki bi čez nekaj mescev celo podvojila ali celo potrojila svojo težo. Na videz so ta dokazovanja prav lepa, vendar kmet ne more rediti več prašičev in goveje živine, če nima zadosti krme. če se omeji klanje mlade živine, bodo kmetje primorani omejiti prirastek, kajti kdo bo šc spravljal živino v brejost. če ve, da ne bo smel telička ali prašička prodati ali zaklati, rediti ga pa ne bo mogel. če danes primanjkuje v naši državi pitanih prašičev, je to edino posledica pomanjkanja krme, ki se kaže zlasti v visokih cenah koruze in krompirja, že gori navedeni pomisleki potrjujejo, da se taka vprašanja ne dajo reševati birokratsko in da je treba prej poklicati na posvet tudi praktične gospodarje. Ostri očitki ministra Smoljana železniški upravi Pretekli teden se je mudil v Mostarju minister brez portfelja dr. Bariša Smoljan. Po povratku je objavil v »Hrvatskem dnevniku« daljšo izjavo, v kateri pravi, da sc jc mudil v Sarajevu in Mostarju zaradi tega, da bi se prepričali, koliko je b'lo izvršenih predlogov, ki jih je stavil že pred davnini časom prometnemu ministru. Potem dr. Smoljan nadaljuje: »Žal sem moral ugotoviti, da ni bil izvršen niti eden teh mojih predlogov. Hrvati so že 20 let zapostavljeni v prometnem re-soru in nimajo danes pri železnicah skoraj nobenega naraščaja. Hrvatom je ministrstvo prometa še vedno zaprto in ne morejo v njem nastaviti niti skromnega služitelja Z največjo težavo spravimo od časa do časa k železnici kakega delavca za dela na progi. Cela legija hrvatskih železničarjev šc vedno trpi na posledicah svojega političnega prepričanja izza časa borb za dosego pravic hrvatskega naroda. Ministrstvo prometa je sicer skupno ministrstvo, vendar pa so v njem v pretežni večini na delu sile ki dosledno sabotirajo vse želje in zahteve Hrvatov Ko se vrnem v Beograd, bom stopi! v stik s predsednikom dr. Mačkom in zastavil vse svoje sile. da se vprašanje odnošajev ministrstva prometa do Hrvatov temeljito revidira. Obsodba zaradi obrekovanja ministra šuteja Poročali smo že svoj čas o tožbi, ki jo je zaradi obrekovanja vložil finančni minister dr. Šutej proti sarajevskemu župniku Božidarju Brali Ker je bilo treba za-slišati celo vrst prič, se je zadeva vlekla zelo dolgo in je sarajevsko sodišče šele v petek izreklo sodbo. Spoznalo je župnika Bralo za krivega, da je dne 23. marca 1939 trdil o dr. Šuteju, ki takrat še ni bil minister, da se je v Splitu komaj izognil bati-nam, da je dr. Maček izgubil vanj zaupanje in da zato uporablja v zadnjem času za važne naloge dr šubašiča namesto dr. Šuteja, kakor tudi, da je dr. Šutej po policiji onemogočil predavanje dr Mila Bu-daka in pustil zapreti hrvatske omiadince v Sarajevu. Sodišče je zato obsodilo župnika Bralo na globo 2.000 din in na plačilo vseh stroškov kazenskega postopanja. Župnik Brala sc je proti obsodbi pritožil. Politični pretepi »Slovenski dom« že drugi dan pogreva gostilniški pretep med bivšim narodnim poslancem dr. Vojislavom Došenom in nekim Jocičem v Petrovgradu. O tem pretepu so poročali tudi nekateri beograjski in zagrebški listi. Dočim so vsi brez izjeme pribili, da nima dr. Došen nobene zveze z JugosJovensko nacionalno stranko, pa ga hočejo v Kopitarjevi ulici na vsak način prišiti JNS. »Slovenski dom« ga je celo proglasil za »JNS prvaka« in zaključuje svoje- poročilo z dostavkom, da meče dogodek kaj slabo luč na ljudi, »ki ne zmajo poravnati svojih političnih računov drugače, kakor a ipejua bičem.,,« Pri tem pa vedo gospodje onkraj Zmajskega mostu prav dobro, da je dr. Vojislav Došen prav za prav njihov zaveznik v vladi, ker je odličen član Samostojne demokratske stranke v Vojvodini, kjer je imel ravno zadnje čase celo vrsto shodov na katerih je branil politiko vlade in sporazum, sklenjen med šefom JRZ g. Cvetko-vičem m dr. Mačkom. Poplava in politika Velike poplave v Vojvodini so vplivale tudi na politično življenje v tamošnjih krajih. Zaradi poplave v Novem Sadu in okolici je bila odpovedana spominska svečanost za pokojnim Ljubo Davidovičem, ki so jo pripravljali demokrati skupno s SDS. Prav tako so odpovedali pristaši dr. Mar-koviča svojo konferenco, ki bi se imela vršiti 7. aprila. Obe prireditvi sta preloženi za nedoločen čas. Decentralizacija delavskega zavarovanja »Hrvatski dnevnik« posveča uvodnik akciji za samostojno delavsko socialno zavarovanje v banovini Hrvatski in v Sloveniji. Pri tem se sklicuje na mišljenje, ki ga je iznesel imenovani predsednik Trgovskega oolniškega podpornega društva Ivan Martelanc na skupščini v Jugorasu organiziranih privatnih nameščencev v Mariboru. »Hrvatski dnevnik« predstavlja ta govor kot »mišljenje slovenskih delavcev in zasebnih nameščencev« ter pristavlja, da se iz njega vidi, »kako sodijo Slovenci, ki so znani kot zelo oprezni ljudje v denarnih vprašanjih.« »Hrvatski dnevnik« nima prav, če se sklicuje na g. Martelanca in njegovo društvo. G. Martelanc ne govori v imenu slovenskega delavstva, še manj pa v imenu Slovencev. On je član neznatne organizacije privatnih nameščencev v sklopu Ju-gorasa, ki je zopet najbolj šibka delavska organizacija v Sloveniji. Slovenci smo gotovo pristaši zdrave decentralizacije socialnega zavarovanja in smo za vsako pametno reformo Suzorja. Smo pa proti temu, da bi se do temelja razbila skupnost te naše največje socialno zavarovalne in- Ne samo kot zdravilna voda temveč tudi za mešanje z vinom in sadnimi soki je Rogaška Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov. stitucije, ker smo prepričani, da bi bilo to na škodo slovenskega, hrvatskega in srbskega delavstva. To delavstvo naj ima pri odločitvi glede bodoče organizacije socialnega zavarovanja prvo besedo in z njim možje, ki znajo trezno presoditi gospodarsko plat problema. Po našem mišljenju vodi zdrava pot k rešitvi preko j obnove samouprav v delavskih institucijah, torej preko razpisa volitev v delavske zbornice in okrožne urade, kjer bodo potem prišli do besede resnični zastopniki delavstva. Med strogo avtonomističnim stališčem, ki ga danes zastopajo v Zagrebu in med gledanjem delavstva iz ostali-lih krajev Jugoslavije bo potem lahko prišlo do pametnega in za vse koristnega sporazuma. Razdelitev hrvatskega proračuna šef finančnega oddelka banske oblast! ▼ Zagrebu dr. Franolič je objavil v >/Seijač-kem domu« analizo prvega proračuna banovine Hrvatske. Med izdatki je predvidena največja vsota za narodno prosveto, za katero je namenjenih 394 milijonov, to je skoraj 30 odstotkov vseh izdatkov. Od tega je določenih za zidanje okoli 200 poslopij novih osnovnih šol 22 milijonov. Poleg tega so predvideni krediti za nastavitev 400 novih učiteljev. Za pobijanje anal-fabetizma je odrejenih 5 milijonov dinarjev, za vzdrževanje osnovnega šolstva pa 237 milijonov dinarjev. Tehnični oddelek ima 212 milijonov dinarjev kreditov. Od tega odpadejo za vzdrževanje banovinskih cest in mostov 104 milijoni. Za graditev novih cest je namenjenih 16.5 milijona, za hidrotehnična dela 3-5 milijonov, za popravilo banovinskih zgradb pa 12 milijonov. Oddelek za poljedelstvo bo razpolagal s kreditom 105 milijonov dinarjev, to je 7 odstotkov vsega proračuna. Oddelek za narodno zdravje ima 169 milijonov dinarjev kredita, to je 13 odstotkov vsega proračuna. Za higiensko službo na vasi je od tega določenih 16 milijonov. V oskrbi banovine Hrvatske je 36 bolnic, 8 zdravilišč in 8 drugih zdravstvenih zavodov. Madžarska narodna maajši-na in vojvodinsko vprašanje Novosadski »Dan« objavlja izjavo novo-imenovanega senatorja dr. Varadya glede stališča madžarske manjšine v pogledu ureditve države. Za madžarsko manjšino, izjavlja dr. Varady, da to ne mere biti ni-kak problem V njenem interesu je. da ostanejo Madžari skupaj. Ker so bili dosedaj vedno v zvezi z Beogradom ie tudi sedaj njihovo stališče, da ostanejo nerazdeljeni in da vodi njih orientacija v Beograd. Razcepitev Vojvodine bi bila naravnost katastrofalna za madžarsko manjš no ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem pogledu. Za nas je važno, da ostane tako kakor ie bilo dosedaj. to je. da ostanemo nerazdeljeni in orijentirani v Beogradu. Tudi zemljepisni razlogi govore za to, ker nam je Beograd mnogo bližji kakor Zagreb. Upokojeni železničarji Beograd, 7. aprila p. Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani višja svetnika Oskar Žilic in Anton Petrovič, inšpektorji Andrej Maselj, Pran 1'ustoslcm-šek, Fran Rozman. Ivan Podboj, Alojzij Perhavc, Fran Majcen in Martin Košuta, višji kontrolor Ludvik Bučar ter višji nadzornik proge Valentin Poženel. Inž. Petrič Ivan f Kakor nam poročajo, je sinoči malo pred 21. uro v ljubijanski splošni bolnici umrl g. inž. Ivan Petrič, svetnik tehničnega oddelka banke uprave. Vodil in nadziral je med drugim tudi regulacijska dela na Ljubljanici. Pogreb bo v ponedeljek čas pa bo še objavljen. Obvezni prispevki občin za sreske kmetijske odbore Finančni zakon za leto 1939/40 vsebuje v § 91 pooblastilo, po katerem sme ban za svojo banovino z uredbo urediti višino zneskov, ki so jih občine dolžne določiti v svojih proračunih kot prispevke v občinske kmetijske sklade, in odstotni znesek, ki gre od tega prispevka sreskemu kmetijskemu odboru, upoštevajoč pri tem dejansko potrebo posameznih sreskih kmetijskih odborov in razmerni znesek odmerjene zemljarine po posameznih občinah. Na osnovi tega pooblastila je sedaj ban dravske banovine izdal uredbo o prispevanju občin občinsk. kmetijskim skladom in sreskim kmetijskim odborom, ki je objavljena v »Službenem listu« od 6. t. m. Po tej uredbi gre vsem sreskim kmetijskim odborom za kritje proračunskih izdatkov njihovega načelnega programa za pospeševanje kmetijstva v srezih enoten delež, namreč 75% prispevka, ki sa dobe občinski kmetijski odbori od občin. Občine so dolžne prispevati sreskim kmetijskim odborom teh 75% tudi od zneskov, ki so jih v svojih proračunih za leto 1939/40 določile kot prispevek občinskim kmetijskim skladom f Da se zagotovijo občinskim in sreskim kmetijskim odborom za pospeševanje kmetijstva potrebna sredstva, je vsaka občina dolžna kot prispevek občinskemu kmetijskemu skladu določiti vsako leto v svojem proračunu določen odstotek celokupnega zneska v dotični občini v letu 1939 predpisane zemljarine (brez dopolnilnega davka). Ta odstotek je določen za oosamezne sreze različno in znaša v občinah posameznih srezov: Brežice 8.1%, Celje 10.4%, Črnomelj 10.4%, Dravograd 9.2%. Gornji grad 16.0%, Kamnik 11.8%, Konjice 14.0%, Kočevje 13.4%, Kranj 13.1%, Krško 10.0%, Laško 15.6%, Lendava 8.7%, Litija 12.8%, Ljubljana 10.2%, Ljutomer 10.3%, Logatec 10.4%, Maribor d br. 10.3%. Maribor 1. br. 9.8%, Murska Sobota 10.8%, Novo mesto 11.0%, Ptuj 13.3%, Radovljica 14.1%. Slovenj Gradec 12.8%, Škofja Loka 13.4%, Šmarje pri Jelšah 11.0%, v občinah predpisane zemljarine. Ban sme te odstotke po potrebi sorazmerno zvišati ali znižati. Zneske, ki pripadajo sreskim kmetij-kim odborom, odtegnejo pristojne davčne uprave od občinskih doklad, pobranih za posamezne občine v srezu, in to po možnosti v SPOMLADMI RAJSKI SEJEN S SALONOM AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES SE BO VRŠIL OD 13. DO 22. APRILA 1940. Avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, torbe, obutev, kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, frižideri, kemija, preše, poljedelski stroji, stavbarstvo, barvarstvo, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, metalna galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika, papir, glasbeni instrumenti, knjige, radio-aparati, kinomatografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijača, mineralne vode, mlečni izdelki. Pojasnila: Uprava beograjskega sejma, Sajmište, pošt. pret. 538, telefoni : 28-526, 28-602 50% popusti na železnicah in parobrodih ! Kaj je napovedal prerok iz 16. stoletja Eden izmed najznamenitejših napovedovalcev bodočnosti je Mihael Nostradamus, zdravnik in astrolog iz 16. stoletja. Ta zanimivi pojav, ki se nanj vedno radi sklicujejo pristaši okultnih ved, je gotovo omembe vreden, dasi mu razsodni in resni ljudje ne pripisujejo one važnosti, ki mu jo dajejo ljudje, nagnjeni k misticizmu in okultnim rečem. Nostradamus je b i pokrščen Žid, ki je živel v provensal-skem mestu Salonu in je tam torej pred skoraj 400 leti umrl leta 1566. Enajst tet pvod svojo smrtjo je izdal knjigo z zagonetnimi verzi, ki so poslej postali predmet razglabljanja prenekaterega znanstvenika in lajika. Svoje pesmi je imenoval c en turi jc, ker ima vsaka po 100 verzov, posamezne kitice, sestoječe iz štirih vrstic, pa se imenujejo kvatrene. Vsebina teh verzov, ki so silno težko umljivi in brez dolgotrajnega razglabljanja sploh nimajo nikakega smisla, so prerokbe o raznih dogodkih, bodisi o usodi držav in narodov, bodisi o usodi posameznih vladarjev in odličnih osebnosti. Na glas so prišle Nostradamuscve prerokbe, ko ga je kraljica Katarina Medicejska, ki se je sama bavila z okultnimi stvarmi, pozvala na svoj dvor, da ji je napovedal usodo kraljevskega doma. Valoiškega. Tudi pa.peži so mnogo prispevali k ugledu prerokb, ker so prepovedali vernikom čitanje No-stradamusovih del in je bila prepoved v veljavi do leta 1781. V nekaterih centuri-jah je namreč astrolog napovedal konec papeštva in rin ske cerkve. Prva knjiga centurij je izšla v Lyonu I. 1555. ter je obrnila nase pozornost vseh izobražencev. Bili so to časi. ko ]e bil krščanski svet razklan v dva tabora, ki sta se boxila za nadvlado na svetu in za gospostvo nad dušo in vestjo: Doba najhujših verskih bojev ob reformaciji. Nostra-damusa so poklicali v Pariz in ker je mož slutil, kaj ga bo kralj vprašal, je na kos pergamenta izpisal 35. kvatreno 1. conturi je ter ga izročil kralju Henriku II.. ki je ob pogledu na stihe baje presiedei. Do-tična kvatrena se je glasila: Mladi lev ho starega leva premagal Na bojnem polju, v dvoboju, v zlati kletki mu oo izkopal oči, od obeh eno. Potem bo umrl krute smrti. Ta sestanek se je. vršil leto potem, ko je izšla prva knjiga Nosfcradamusova in razni prijatelji so svarili kralja, ki je bil junaškega zna/čaja, in je nadvse ljubil turnirje, naj se nikoli več ne bojuje v zapitem prostoru — tako so tolmačili besedo v zlati kletki«. Tri leta kasneje so v Parizu slavili poroko kraljeve hčere Elizabete in Henrik IL je priredil prekrasen viteški turnir. Da poveča slavo dneva, je želel tudi sam nastopiti v dvoboju, toda ivhče izmed vitezov se ni hotel meriti s kraljem. Vojvoda Savojski je kralja spomnil na prerokbo, o kateri so bili vsi prepričani. da velja kralju, kajti samo njemu je šel zaradi poguma in sile pridevek stari lev . Kralj pa je prežimo zamahftil z roko in prisilil mladega grofa Mor morencyja. da se bojuje ž njim. Ko gro-fove prošnje in zaklinjanja niso ničesar iala, je mladi mož sklenil, da bo pri spopadu držal kopje tako nizko, da. kra-Ija ne bo mogel zadeti. Toda pri tem se mu je kopje, zadelo ob sedlo in se prelomilo. Z enim koncem, ki mu je ostal v roki, pa je mladi grof proti svoji volji v diru sunil kralja v zlati naličnik — »zlata kletka«, — mu ga predrl in res kralju iztaknil oko — »eno izmed obeh« — ter ga tudi sicer poškodoval, da je kralj nekaj dni nato v silnih mukah izdihnil — -^krute smrti« — Mladi grof Montmorency je imel v grbu in ščitu leva. V ostalem je prerokba »krute smrti« veljala tudi za. grofa samega. Nekoliko let kasneje je bfl med verskimi boji ujet in Katarina je ukazala odsekati mu glavo. Tudi kraljica Katarina je povprašala N ostrada musa za bodočnost svojih otrok in on ji je ba je v jeklenem ogledalu pokazal tri njene sinove ki ao si drug za drugim sledili na francoskem prestolu. Njihovo smrt je prerok uganil skoraj do dneva točno. V ogledalu pa se je kot naslednik valoiške hiše prikazal Burbonec Henrik IV.. o katerem takrat res nihče ni mogel slutiti da bo ravno siromašni na-varski kralj zasedel francoski prestol. Katarina sama ni verjela prerokbi, sicer Henrik Navarski kot hugenot ne bi bil preživel pokolja šentjernejske noči. Karla IX., povzročitelja imenovanega pokolja. je Nostradamus označil kot »divjega kralja s krvavo roko, narod bo videl največje obešene za vrat in za noge«, Henriku IIL pravi »kralj — kralj, ubil ga bo blagi«; bil je res dvaikrat kralj, najprej poljski, nato pa francoski, ubü ga je Jacques Clément (blagi). Tudi Henriku IV. je Nostradamus napovedal smrt 50 let prej: »živel bo do leta 610. z orožjem v roki, toda njegovo življenje ne bo podaljšano«. Henrik IV. se je res ves čas bojeval, 1. 1610. pa je postal žrtev atentata. Dasi je prestopil v katoličanstvo, so ga fanatiki še vedno sovražili kot skrivnega hugenota. Kot največji dokaz viddvitosti nagajajo častilci Nostra.damusa kvatreno, ki pripoveduje o smrti maršala Montmoi-encyja. >;Na novem dvorišču bo ubit Montmorency. na nenavadnem mestu bo predan slavni kazni«. Maršal Montmorency je bil kot upornik res obsojen na smrt. Sestra mu ie izprosila pomiloščenje, da ni bil obglavljen javno, marveč na dvorišču nove mestne hiše v Toulousi, in da se obglavlje-nje niso poslužili rablja, marveč nekega vojaka, ki se je imenoval Clairepeyne. V kvatreni je napisano »claire peyne«, kar pomeni ;>slavna kazen«. Vsi ti dogodki so za nas skoraj siva davnina in človek si običajno misli: To je tako staro, da že ni več res. Toda No-stradamusove prerokbe segajo do 1 1999. in iznajdljivi razlagači so odkrili centuri-je. ki ustrezajo francoski revoluciji, Napoleonu, Rusiji, svetovni vojni in celo Društvu narodov. Na nekem mestu se omenja »beg kralja v Varennes in neuspešni beg bo vzrok njegove pogube, oblast odvzeta, kralj usmrčen, tudi dama (kraljica) obsojena na smrt, dofena pa bo čuvar tepel s palico«, čevljar Simon je cesto surovo pretepal prestolonaslednika Ludvika XVII. Na Napoleona kaže nekoliko centurij. ki jih je Nostradamus napisal sredi 16. veka: »Prišel bo Marsovec (vojak), rojen v pokrajini kraj morja, cesar se bo rodil blizu Italije, iz obmorskega mesta, ki plačuje davek, pregnal bo revolucijo in nje- Naša lepa in napredna vas Gozd-Martuljek je lahko za zgled Ne samo po vodičih, marveč tudi po splošnem slove fu je vas gozd Martuljek znana, kot ena izmed najlx>lj značinih gorenjskih vasi. Težko jo je opisovati, treba jo je videti. Komaj 60 hiš šteje in komaj 350 prebivalcev. Priroda ji daje zavetje ob vznožju mogočne Martuljkove skupine, ob žuboreči Savi. Po vojni je bil Gozd hudo zapuščen, podoben kupu razvalin, res prava puščoba. Toda med vaščani ie od nekdaj udomačena sloga in z zdravim duhom smo se lotili obnove. Vneto smo pričeli z deli zlasti leta 1929. Med javnimi deli je najprej prišel na ■'•'.sto spomenik padlim vojakom. Kaj hitro smo zbrali v vasi sami okrog sedem tisočakov, pomagali smo tudi z delom in tako je zrasel spomenik, pred njim pa je urejen lop vodomet. Složno smo nadaljevali delo, lotili smo sc novega vodovoda. Dotlej smo si morali žejo gasiti le z bistro Savo. K zidavi vodovoda samo izrio-s.li nekaj podpore od države, nekaj ci banovine, dirugo smo zbrali sami in tako z vs?mi napori spravili skupaj težke ti«o?.'--ke, nad 400.000 din za. vodovod, ki je dolg 3 km. Koliko je vanj vloženega ti>V. našega ročnega truda ! Ali vse smo opravili s srčn:m veseljem, da ima tudi najrevnejša hiša zdravo vodo. Po kratkem presledku nas jo spet čakala težka naloga: vas je bila brez električne razsvetljave. Spet smo složno segli v roke. Bilo je treba iznova prositi, dajati in delati. In načrt nam je uspel. Zdaj dobivamo elektriko iz Završnice pri Žirovni- ci. Da se naša vas uveljavi kot letovišče, smo potrebovali novo železniško postajališče. Postavili smo lično novo poslopje, država je dala v podporo samo prevoz gradiva, drugo smo morali opraviti sami. In tako imamo zdaj postajo, ki je docela v skladu z našim lepim krajem. Ustanovili smo gasilno društvo, izpolniti je bilo treba gasilsko orodje. Sami smo kupili motorno brizga Ino in še marsikaj potrebnega. Po zgledu starejsih se pripravlja mladina, da bo prevzela dediščino in jo le še izpopolnjevala. Ker imamo orodje, gasilskega. doma pa še ne, zbiramo dinar za. dinarjem, ria bomo postavili res lep dom, v katerem bo prostora tudi za sokolstvo. Zaenkrat mladina pridno poseča telovadbo in prireditve v pol ure oddaljeni Kranjski gori. Zemljišče za sokolski in gasilski dom bo poklonila zavedna poses.nica v va-I si. Dela tudi zrla j ne počivajo. Gladimo nov most čez Savo, urejamo novo cesti, zraslo bo nekaj hr tel-rr in novih h!š. Najlepše priznanje za naš t:ud je pač naraščanje števila letcviščarjcv. Vsako leto jih je več, da se nikoli ne pritožujemo. Da. vča-si celo zmanjka prostora. Nismo domišljavi, toda sedimo, da se lahko ponašamo med prvimi naprednimi vasmi v vsej Sloveniji. Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih enajstih '.etih, so nam vzpodbuda k nadaljnjemu delu. Naše geslo pa ostane: V ljubezni vsi za enega in eden za vse ! Alojz Mrak. Vas ob meji? naš ponos in naša skrb Ob meji je košček sveta, lep in prijazen, da težko najdem besedo, ki bi opisala Sv. Jurij ob Pesnici. Na majhnem gričku so raztresene lične hiše. iMed Urevjem se svetlika cerkev. Hišice so na kupu, kakor pi-ščeta okrog koklje. Pesnica se vije mod vrbami, jelšami, smrekovimi in bukovimi gozdički in daje poseben čar okolici. Naokrog po valovitih gričkih, kjer raste trta, plezajo spomladi mačice na vrbinje, rumeni dren in poganja nagnoj. oglaša se kukavica. Če sc povzpneš na Jurski vrh nad vasjo, se ti odpre razgled daleč, daleč. V daljavi se belijo raztresene koče obmejnih vasic. Božji in vinski hrami se bleste med drevjem, tu pa tam se v daljavi pokaže cesta, ki se vije proti jugu. Tam onkraj so nanizani obronki Štajerskih goric, ki zakrivaio v prelepi dolini ležeče Lučanc. Pesniška dolina jc pred teboj ko na dlani. Sv. Duh na Ostrem vrhu se blešči v soncu. Kozjak, Sv. Urban, Pohorje in drugi naši hribi in hribčki se pravkar prebujajo k novemu živ je-nju. DOKAZANO JE. da se vsled trenja zgubi mnogo »ile v vsakem ležaju, v vsakem zgibu m na vsaki forni ploskvi. Če ti deli niso pravilno mazani, je fa zguba še mnogo večja. Pri dana šnji omejeni porabi goriva to pomeni še manjšo kilometražo. DOKAZANO I E, da se nepravilno mazani deli hitrejše obrabijo. Tudi to pomeni zgubo. posebno zdaj, ko so rezervni deli in popravila dražja. DOKAZANO JE, da milijoni avtobobilistev uporabljajo M O B I L O I L ti jih varuje pred takimi zgubami. Avtemobiluti nikakor niso v zmoti, skušnje so jih naučile, ker jim Mobiloil jamči : popolno izrabo goriva — torej več kilometrov z manj goriva? najmanjšo obrabo stroja — torej prihranek pri popravilih! Popolnoma sigurni ste le tedaj, če je plomba pod Za pomladansko izmeno olia »mo: OPOMBA: Opozorjamo tudi na našo 20-litersko ročko, ki jo lahko naročit« pri Mobiloil-prodajaliih. Šola — tabor prosvete in zavednosti Ljudstvo jc vesele nature. Fantje ln dekleta radi zapojo, posebno v vinogradih, ko po obrezovanju ali okopavanju sede v kleteh in si privoščijo vina. Z ljubeznijo obračajo našo zemljo, se na njej znojijo, Ucbi-jo gorice in cenijo vince. In napredei;? Za preporod obmejnega kovčka naše iemije ima največjo zaslugo šola. Iz zapušče-vga kraja se je predramila ob Jurskem vrhu napredna vasica. Še ni bila končana svit* >"■ na morija pred dobrimi dvajsetimi leti. ko je upravitelj, organizator napredni javni delavec za razmah CMD zaslužni Ivan Robnik sezidal novo, lepo šolsko poslopje. M -ni'lo bo kmalu četrt stoletja, ko je naša vas doživela dogodek, ki je dal temelj vsemu življenju v naprednem obmejnem kra ju. Da vrši kulturno in vzgojno delo v obmejnih predelih naša narodno obrambna organizacija CMD, ni treba še posebej pod-uifarjati. Brez dvoma jc CMD storila v-zdoiž naše meje ogromno delo za kulturni, gospodarski in socialni napredek obmejnega podeželja. Kulturni hrami ob meji so naše trdnjave, ki vzgajajo mladi rod v /.a v cd ne državljane. Rod za rodom odhaja v življe- nje in če ponese s seboj tisto, kar se imenuje košček nacionalne vzgoje, smo lahk*» ponesni na mladi rod, ki je naša bodočnost. Le poglejte na sliki lepo zgradbo ni" Ine šole. vredno omembe! Takih kulturnih obmejnih trdnjav nam jc treba šola - S* Juriju je ponos vasi in okolici. Tu-.li dre-gače jc v dvajsetih letih naše svobode poka/a' obmejni kraj viden napredek. Njm obmejni vzgojitelji z g. Robnikom na čelu so skrbeh za gospodarsko poživljeajt -asi L.iudstvo jim je hvaležno. Vasica Sv. Jurij je mična takrat, k > rec in prevpije petje čr -ov ,ko velevajo v ir^a-tcv ... Mira Tria.i:.va \a naš velikonočni razpis smo i' teku minulega tedna spet prejel' vrsto dopisov, ki pridejo prihodnje nedelje na vrsto. Priporočamo se za lepe slike, katere nuj po možnosti vpošljejo tudi oni ki jih dopisu niso priložili. Uredništvo. gova vlada bo trajala 14 let«. Ti podatki so skoraj res določni: Vojak vseh vojakov Napoleon se je rodil v Ajacciu preko morja, blizu Italije — na Korsiki, ki je takrat plačevala davek Genovežanom. Cesar je bil 14 let. Tudi o njegovem prvem izgnanstvu pišejo centurtije: -Premagani princ, ujet na Elbi. bo prišel preko Genovskega zaliva do Marseja, z velikim naporom tujcev bo spet premagan, njegov genij bo poslan na Antipode« (Sv. Helena). »Blizu V in Srbije bo izbruhnila smrtonosna vojna«, pravi ena izmed kva ti en. Rimsko pet (V) smatrajo razlagalci kot onih pet držav, ki so takoj stopile v vojno: Avstrija, Nemčija, Rusija, Pelgija in Francija. »Vsi oni od Norimberka, Augs-burga do Basela (Nemci) bodo preko Flamske (Belgije) vdrli v GaJio (Francijo)« Zanimive so za nas vsekakor vrstice. »Tudi plavolasi Ferdinand pojde v vojno, zapustil bo cvet lilije zaradi Macedonie ,toda propadel bo sredi pota, ker se bo bojeval proti možem, hrabrim kakor Mirmidonci«. Cvet lilije je stari francoski grb, tedaj Francija, Mirmidonci so Ahilovi junaški rojaki, plavolasi Ferdinand in Macedonija — ni treba pojasnila morda je mož res plavolas. O Društvu narodov pa je imel stari ve-dež precej jasne pojme in jih tudi ni kar nič skrival: »Govori na Lemanskem jezeru (ženeva) bodo ostali brez uspeha, dnevi, tedni, meseci in leta dokler ne bo vse skupaj nič in države bodo videle, da so njihovi sklepi zaman«. Brez vsake razlage: Mož je zadel v črno. Tako smo pri sodobni vojni in moramo, v svesti si svoje nevtralnosti, ustrezajoče centurije prepustil v obdelovanje propa-gandistom, da jih obračajo po svoje. Kdor bo doživel konec spopada, bo videl, komu je zmago piisodil stari vedež. Glavna la- stnost njegovih prerokb je namreč ta, da so namenoma tako temne, nejasne, zavite v vsakršno navlako, da se dado razrešiti šele po dogodku samem, šele takrat se odkrije skriti pomen nekaterih očitno nesmiselnih obratov, pravijo častilci Nc-strodarnusovi in verjemimo jim. če jim nočemo. Dalje pravijo: Gnalo ga je. da je prerokoval, ampak v usodo se ni hotel vtikati. Rekli smo, da segajo prerokbe do leta 1999.. Takrat bo po mnenju starega Žida konec vseh naših držav in cerkva, kajti nesrečne belce, ki se vedno koljejo med seboj, bo zalila poplava rumenih narodov, ki tudi niso ravno miroljubni, če pa vsega tega ne bo, se bodo morali tolmači truditi, da najdejo primerne dogodke, da jim lahko oblečejo Nostradamovo suknjo. Igra je gotovo zanimiva. Josip Nabrok: Jaz in moja vas čakam . . . upam ... in se bojim. Strah me je grožnje Beatrice mojih sanje... »Poglej,« mi je pomolila lepega dne dnevnik pod nos. Nagrado tisoč dinarjev so razpisali. Takoj sedi in piši! Zadosti zlatega časa imaš, odkar te je božia previdnost napravila za brezposelnega lenuho-viča.« Kakor Salomi, ko je terjala od Heroda Janezovo glavo, so se ji krvo'očno zasvetile oči. »Ubijem te. če ne dobiš nagrade, mi je zagrozila. »Kako si naj sicer kupim pomladni plašč?« Vzel sem nesrečni dnevnik v tiesoče se roke. Pred vlažnimi očmi so mi zaplesale mastno tiskane črke: »Vedeti hočemo, kaj so v posameznih vaseh storili za napredek svojega kraja .. .« Tri dolge ure sem si napenjal možgane, tuhtal in ugibal: »Kaj hudiča so dobrega napravili naši molojci. da bi bilo omembe vredno? — Zaman! Obrisal sem si potno čelo, vzel svoj umetniški šiiokokrajnik — in že sem stal pred prijaznim obličjem svojega dušnega pastirja. »Velečastiti, v kruti smrtni nevarnosti, sem.. V kratkih besedah sem mu potožil svoje gorje. »Rešite me... poglejte v krcniko ... kaj naj napišem?« Globoko se je zamislil blagi mož, potem me je pa sočutno pogledal. »žalibog. ne morem vam pomagati. Edini napredek naše vasi je zadnjih osemdeset let bliščeče prebeljeni pokopališčni zid. Beati mortui! če bi res utegnili umreti nasilne smrti, vedite, da bom pri odprtem grobu izpregovoiil nekaj lepih besed v slo,-vo — pobožnemu liberalcu.« Ves skrušen sem nagnil glavo. »Vprašal bom našega stoletnika. gospoda Muhiča.« »Klerikalnega brezverca ? Veliko sreče, gospod !...« • »Tristo hudičev,« se je razburil stari, za svoja leta izredno krepki vaščan. »O kakšnem napredku sitnarite? O nazadku vam lahko povem, če želite. Pred petdesetimi loti smo imeli pevsko društvo, da ga je bil sam Bog vesel. Prepevali smo tiste lepe: Domovina lepi kraj... Buči morr je ... Naj čuje zemlja ... Kdo pa današnji dan poje? Pijanec v krčmi pa še kak pastirček na paši... Pač — nekaj napredka, ne smem tajiti: pred kakimi petnajstimi leti je oné Cmckavzar postavil novo stranišče, ker je bila v staro strela treščila .. .« Duševno in telesno strt sem se priplazil do vaške krčme. »Gospa, tako pametna in razumna ženska ste, povejte mi... zakaj ne napreduje naša vas? Ali ni škoda, da smo v tej prekrasni pokrajini tako zaostali in zanemarjeni ... in zapuščeni otroci Eve?« »Niste še dolgo v našem kraju, zato ne veste, da so vsej mizeriji krive moje tri gostilniške sobe, v katerih se shajajo vaški veljaki. Vsi so skregani med sabo in se smrtno sovražijo. Dasi ravno jih je komaj za polovico one sobe... za dobro omizje takorekoč, moramo v treh pečeh kuriti in žgati luč. Ah ni to žalostno in smešno? Poglejte v. prvi sedijo trije, v drugi dva, tretja je pa šc prazna. Pa ne bo dolgo, vsak čas bo stopil gospod župan.« In resnično — komaj je izrekla te besede, že je prestopil prag visok, lepo re-jen gospod. Z mračnim pogledom je ošinil družbico in zabrundal; »Nič za nas!« Visoko vzravnan jo je kresnil v drugo sobo. Dvignil je desni kazalec in zagodel; »Malo boljše.« V zadnji najmanjši sobici je sedel za prazno, belo pogrnjeno mizo in poklical natakarico. »Ste videli in slišali?« se je zasmejala gostilničarka. »Veste, ampak teh samotarjev ne bom več tako dolgo gledala, pa če bi morala ona vrata zazidati. Rekla bom tem gospodom: »Zdaj je pa že zadnji čas, da si podaste roke in sedete za skupno mizo. Pogovorite se. dedci, kako boste zastavili vzajemno svoje moči. da dobimo vodovod, električno luč ... in kar je še kaj takega.« • »Pa če ne bodo ubogali?« »Bom pa gostilno zaprla, saj imam samo izgubo pri nji. še tožilo se bo tem vragom po moji kleti in kuhinji!« Napisano je. Zdaj čakam .. . upam ... in se bojim. Zle slutnje mi stiskajo srce. že dvakrat se mi je sanjalo o bliščeč» prebeljenem vaškem pokopališču. Slabo znamenje! Bog bodi milostljiv moji grešni dnäE 9. marca 1940 Otvoritev v Neaplju prve trienal-razstave italijanskih prekomorskih pokrajin. Največji pregled čez ekspanzijsko silo in močno voljo Italijanov tekom stoletij od Cezarja do Mussolinija. Razstava je najpopolnejša dokumentacija vsega tega, kar so genij, energija in tvorna sila Italijanov udejstvili v prekomorskih pokrajinah. Trienal-razstava italijanskih prekomorskih pokrajin N E A P £ L J od 9. MAJA do 15. O K T O 15 K A 1940. leta. ÖPojasnila daje: ENIT, Teiazije 16 — Beograd — in vsi uradi »Putnika« i i Vzorna skrb O davkariji ni, da bi človek slabo govoril. Davek je takorekoč prva in poslednja osnova države, iz njega rasieja ceste, šole, bolnišnice, narodna obramba. Davkarjev poklic ni nič manj potreben in koristen kakor katerikoli drug poklic, samo, da je zaradi svojih posebnih okoliščin pogostokrat tcžavnejši in bridke.jši. Prav zato pa najbrž tudi davkarija od svoje strani prizadaja državljanu kdaj pa kdaj trde minute. Ne prideta pa ne prideta skupaj, davkarija in državljan, kar se tiče izvajanja predpisov. Davkarija se drži črke in rubrike, državljan se bori za pravico in razum — pa je ogenj v strehi. Nič drugače ne pe.ide, kakor da bosta vsak malo popustila oba. Nisem najslabši človek, ampak imam da v kar,ia za prijatelja. Oni dan so ga upokojili. on pa. previden, gospodarski človek. ki ve, kako se je treba sukati skozi življenje, si .ie že prej preskrbe! skromno postransko službšco. Kake boš s siromašno pokcjninico spravil kup otrok do poštenega kruha? Dchi dekret, poslovi sc cd svojih tovarišev in predpostavljenih na davkariji in gre. Čez dan ali dva pa dobi njegov éeì — šef njegove postranske slažbiee — z iste davkarije, ki jo je moj prijatelj včeraj, predvčerajšnjim zapustil, uraden opomin, da mera — v izogib posledic — prijaicl a dav-karja takoj pokojninsko zavarovati. — Bog nam ob strani cto.j, je šef navalil na davkarja, kaj so te vrgli iz službe, da ti je država odrekla penzion in boš na sla-ra leta začel od kra.ia? — Ne. .je rekel davkar, to mora biti nesporazum. Sam stopim tja in uredim vso reč. Šel jc davkar ra davkarijo in tam mu je tovariš, specializiran v pokojninskih rečeh, razložil, kako je s to stvarjo. — Da, dekret imaš, da si upokojen, jc dejal, a kje imaš odrezek poštne nak.znico, da bi izpričal, da pokojnino tudi v resnici prejemaš? — Moj beg, ga je zavrnil davkar, saj vendar veš, kako je to pri nas. Najmanj kakšnih 6 mesecev bom moral čakati, preden pride prva pokojnina do mene — penzio-nist vendar ne postaneš kar zastonj, vsaj nekaj obresti moraš odriniti za provizijo. Ampak ko dobim prvo pokojnino, prise-žem, da ti prinesem odrezek. Oni pa nič. — Vem, pošten človek in mož-bes^da si; verjamem, da ga boš prinesel, kadar ga boš dobil, a dotlej nič ne pomaga. Predpis je predpis. In predpis zahteva, da moraš predložiti dekret o upokojitvi in odrezek, da si pokojnino prejel, pa bo tvoj novi delodajalec razrešen dolžnosti, da te pokojninsko zavaruje. Sicer pa tudi vse skupaj ni taka reč. Teh šest mesecev bo Pokoin-n-skemu zavodu odrajtoval prispevke, a ko boš z odrezkom potrdil, da si že res upokojen, bo dobil denar nazaj. In tako je ostalo. Naši davkariji, njeni vestnosti in čuječnosti, a še posebej njeni repristranosti — hvala in čast! Grobnice in spomeaiKe kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje F H y J 0 u no V A R pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 19-09. » Slovenski književniki v Zagrebu. Na slovenskem literarnem večeru, ki ga bo priredilo v petek, 12. t. m. v Malem kaza-lištvu v Zagrebu Društvo hrvatskih književnikov, bodo sodelovali gg. Oton ž u-p a n č i č, F. S. F i n ž g a r, Pavel Golia, dr. Igo Gruden, dr. Anton Vodnik,' Edvard Kocbek in dr. Bratko Kreft. Uvodno besedo bo imel predsednik Društva slovenskih književnikov v Ljubljani g. prof. France K o b 1 a r. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Dekanat juridične fakultete v Ljubljani poziva gg. slušatelje, ki že imajo abso-lutorij pravne fakultete in želijo še v letnem semestru 1939/40 polagati pravosodni ali državoslovni izpit ali katerikoli rigo-roz, da vlože svoje prošnje najkasneje do 20. aprila 1940. da jim bo mogoče določiti termin še v maju 1940. Mesec junij je pridržan predvsem za gg. slušatelje, ki bodo absolvirali svoje pravne študije v tekočem semestru in za tiste, ki jim rok za polaganje izpita, odnosno rigoroza šele takrat poteče. * Preosnova izseljenske službe v Zagrebu. Danes se vrši v Zagrebu zborovanje Zveze izseljenskih organizacij, ki ji prisostvujejo delegati iz vse države. Posebno važno je vprašanje spremembe imena nove uprave in sodelovanje samostojnih organizacij v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Napovedujejo, da se bo ustanovila nova zveza izseljenskih organizacij Jugoslavije, posamezne organizacije pa bodo avtonomne. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je že postal odsek banske oblasti in je izdal za letos posebne določbe. Poudarja, da je letos odhod v razne države po Evropi strogo omejen s predpisi. V po- gledu Nemč.je ni izprememb, to se pravi, da letos nI bilo pcnudib za angažiranje poljskih delavcev. Za odhod v Francijo je, kakor doslej, potrebna delovna pogodba. V ostalih evropskih državah ni izgleda za zaposlitev tujih delavcev. Naši ljudje naj bodo venomer oprezni in naj ne nasedajo raznim agentom in sumljivcem, ki z različnimi obljubami izvabljajo denar. Take sleparije so se zadnji čas večkrat dogajale. Sumljive tipe je treba prijaviti. * Osebna vest. Akademski naslov inže-nerja ekonomije je na ekonomsko-komer-cialni visoki šoli v Zagrebu prejel g. Anton Urbanija, zadružni revizor iz Maribora. čestitamo! * Ali ste že brali »Drugo knjigo spominov« dr. Ivana Laha, ki opisuje trdo življenje v avstrijskih koncentracijskih taborih, njegovo vojačenje na Dunaju, pohode po Moravskem in Volhiniji, rusko in romunsko fronto, kjer je bil pisatelj hudo ranjen, in osvobojenje v slovanski Pragi? Knjigo naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, šelenburgova ulica, stane (200 strani) lepo broširana 36 din, v platno vezana pa 48 din. D&W avtomobili porabilo kstsiaf 7 litrov na IGO km — torej največ vožnje z dodeljenim gorivom. Generalno zastopstvo: J, LOVŠE, LJUBLJANA * Lastniki avtotaksijev bodo mOr^li dajati potrdila. V Zagrebu je zboroval tuj-sko-prometni odbor trgovske zbornice. Izrazil je prepričanje, da bo banska oblast v Zagrebu posvetila dovolj pozornosti razvoju hrvatskega tujskega prometa na Jadranskem morju. Soglasno je bil sprejet predlog, da se popolnoma uredi luka v Novem Vinodolskem in da se zgradi nova luika za številne čolne in jahte, ki so zdaj v glavnem pristanišču. Banska oblast bo naprešena, da predpiše lastnikom avto-taksijev v Zagrebu kakor tudi na deželi, da izročijo vsakemu potniku za plačano takso potrdilo, na katerem mora biti označena številka taksija, njegovo stalno bivališče in morebitno število telefona. Tak predpis imajo že v Italiji. Tujsko prometna sezona na Jadranu se je že pričela in se je treba potruditi, da se bodo gostje počutili čim udobneje. PRISTNA LJUTOMERSKA VINA kupite le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU * Zaradi gozdnih požarov, ki so pogosti zlasti pomladi, banska uprava opozarja prebivalstvo, naj pazi na ogenj po gozdovih in naj ne meče gorečih vžigalic in tlečih cigar ali cigaret po listju. Zato je strogo prepovedano kuriti po gozdovih in sežiganje razne navlake ter odpadkov. Prepovedani so tudi kresovi po gozdovih ali v njih bližini. O suši nikdo ne sme napraviti ognja niti 50 m daleč od gozda. Sežiganje hoste in oopadkov pri trebljenju travnikov v bližini gozdov je seveda prav tako nevarno in tudi prepovedano. Na ognjiščih po barakah gozdnih delavcev in drvarjev ne sme biti ogenj nikdar brez nadzorstva in ga je treba vedno popolnoma zadušiti z vodo ali prstjo. Kjer vozi železnica skozi gozdove, so posestniki dolžni, da puste vzdolž železniške proge 10 m širok pas prazen, da se gozd ne vname od isker. Kdor v gozdu ali v njegovi bližini opazi ogenj, ga mora takoj pegasiti. Kdor pa opazi gozdni požar, mora takoj obvestiti najbližje prebivalce, občinske može ali orožništvo. Ti morajo takoj sklicati prebivalstvo najbližnjih vasi, da gredo gas't. Vsi poklicani morajo brezpogojno ubogati in nesti seboj za gašenje potrebno orodje, če ni navzočen gozdar, vodi gašenje župan ali kak njegov namestnik ter se morajo vsi gasilci pokoriti njegovim navodilom. Ko je požar pogašen, je treba še dan, dva pogorišče stražiti, da ne nastane nov požar. Za vso škodo, ki jo požar napravi, je odgovoren tisti, ki ga jc zanetil, čeprav je požar nastal iz neps-.ijivosti. Za pastirje in delavce v gozdovih so odgovorni njih gospodarji. Ker gozdni požari vsako leto napravijo ogromno škodo, opozarjamo zlasti tudi mestne izletnike na strogost zakona. * V Zagrebu se najemnina no "mo povišati. Pred sodnikom poedincem v Zagrebu se je moral zagovarjati hišni lastnik Lazar Bačič. Ovadil ga je krojač Ivan Topol, ker mu je Bačič povišal najemn no na ta način, da je v marcu zahteval za odva- V KINO MATICI Salve smeha HANS MOSER Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri — Tel. 2124 v sijajni burki OSTRIŽENI JEŽ j S E N Z A C I J O N A L N E PUSTOLOVŠČINE TIMA TAYLOR JA I. del: GROZA PRAGOZDA Kino Sloga, tel. 27-30 — danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Velefilm v stilu »Tarzana«, prikazuje na zelo zanimiv način opasnosti in borbo na življenje in smrt z zločinskimi elementi v divji afriški džungli! — Pri|K>ročamo občinstvu, da si oskrbi vstopnice za ta film že v predprodaji! žanje smeti letno 29.50 din ali mesečno 2.40 din. Ker je v najemnini vključeno vse, tudi odvažanje sme ti. je sodnik smatral, da je Bačič posredno povišal najemnino, ter ga je obsodil po uredbi o pobijanju draginje in nedopustne špekulacije na 7 dni zapora in na 500 din denarne kazni, nepogojno. * pomlad prihaja v planine. Med umazano lansko travo, ki pokriva prisojna pobočja, stlačena od snegra polagoma klije že novo zelenje. Zrak se je ogrel, vendar še ležijo debele plasti snega na prostranih planotah, še ima smučar planinec dovolj možnosti za smučanje na Kornni, v dolini TriglavsS ih jezer in na ledeniku pod Triglavom, kjer ga ponoči sprejme v svoje zavetišče Staničeva koča, ki je oskrbovana. Tudi na Vršiču še leži snežna odeja, visoka 90 cm, v Kamniških planinah pa ima Korošica preko 150 cm snega in obilo solnca. V nižjih legah opravlja solnce svoje delo. Podleski lezejo iz zemlje. včasih na mestih, kjer še meg ni povsem izginil. Pojdite v Kamniško Bistrico in občudovali boste pisane jkupine te-loha, trobentic in številne ostale pomladne cvetice. Kmalu bo tudi gozd dobil svetlo obleko. Vedno mikavnejša lx> pot skozi šume cb poti na Krvavec ali pod Stol, okrog Valvasorjevega doma ali na raznih vrhovih v Zasavju. Tako prihaja pomlad postopno v planine. V planinski naravi je lepša in mifkavnejša kakor drugod. Izberite si seinen i kotiček v naših planinah ter uživajte gorsko tišino, kjer se vsakdo oddahne in zbere nove moči za dnevno delo. * Tragična smrt Penča Georgijeva. Ko je bila lani razstava bolgarske knjige v Beogradu, se je v naši prestolnici mudil znani bolgarski slikar Penčo Georgijev. Bolgarsko razstavo je lepo okrasil. Večkrat je prihajal v Jugoslavijo, kjer si je pridebd vrsto prijateljev. Nadarjeni bolgarski slikar, ki je bil stalno nameščen pri Narodnem gledališču v Sofiji je v sredo zvečer končal tragične smrti. V gledališču je odprl vrata pri liftu in stopil naprej, meneč, da je lift pred njim, toda lifta ni bilo in Penča Georgijev je treščil v globino. Dobil je tako hude poškodbe, da jim je kmalu podlegel v boln šnici. patentirano in preizkušeno sredstvo proti ognju - vžigalnim bombam za les, lepenko, aluminijevo pločevino itd. »ANTIGNIT« dr. z o. z. v Guštanju s Nova p°štna tarifa. Aleksander To- mič, lastnik reklamno nakladnega zavoda v Zagrebu je izdal priročno broš urico. v kateri objavlja novo poštno tarifo po službenih podatkih. Brošura stane 5 din in jo lahko nabavite v vseh knjigarnah, trafikah in papirnicah, kakor 4udi pri založniku samem (Tomičeva ulica i12. Zagreb). * Nov nidarski »nženjer. Na rudarskem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani je bil diplomiran za rudarskega inženjeria g. rranjo Marušič, doma iz Slan. reža pri Gorici, čestitamo! * Nam?'-to ve;iea na gr^b pokojne gc. Milene dr. >7atKove je daroval inž. Hugo U'.ilir. lastnik »Umetniške propagande« iz Loke pri Zidanem mostu, 200 din Sokolu v Radečah, za kar se mu Sokol najlepše zahvaljuje. s: Vzoren g^po'Unishj tečaj pripravljajo v Z^giebu poi pokroviteljstvom hrvatske baniee ge. Vh-ste šubašičeve. Tečaj se bo prčol danes in bo trajni ves teden. Priredi ga Kolo domačic. Polog vsega, kar je treba vedeti v ožjem gospodinjstvu. bodo udeleženke tečaja dobile tudi pouk o dietni hrani, pa tueü o zdravstvu in o ureditvi doma in še nekaj tilolcš^ega pouka. Največje zanimanje bo goto. o obudilo nagiacno tekmovanje v kuhnju. ki se bo vršilo od 8. do 14. aprila, dnevno od 10. oo 12. v dvoiani Kola domačic na trgu Kralja Aleksandra. Zaključna svečanost bo za povabljence 15. aprila popol- dne v banskih dvorih, ko bo gospa banica razdelila nagrade. Ocenjevalni odbor bo pazil na red, čistoto, organizacijo dela, štedljivost, spretnost m na potrošnjo plina. Tekmovale bodo gospodinje iz vse države, akademsko izobražene dame in tudi moški, vsak dan jih pride po šest ra vrsto. » V počastitev Spomina pokojnega Antona Poianca. Ob priliki prerane smrti g. Antona Poianca v Radečah je tajnik podružnice CMD g. Robert Premerstein zbral pri pokojnikovih prijateljih 500 din. Namesto venca na grob pokojnika bo podružnica CMD obdarovala siromasno šolsko mladino, kateri je bil pokojni kot predsednik CMD velik podpornik. Po 50 din so darovali: Langer Franc in Tončka. Caretta Karel, DermClj Alojzij ter neimenovani; po 30 din: Premerstein Robert, Kos Anton. Laznik Ferdo, Dolinar Franc in Lo-trič Jakob: po 20 din: Juvančič Frane in Bratok Rudolf: po 10 din: Brezjan Ernest, Gmajnar Anton. Hrovat Ivan. Gostiša Andrej in Mozar Albert. Vsem darovalcem iskrena hvala! * podružnice in čebelarje Slovenskega čebelarskega društva opozarjamo, da bo v nedeljo 14. t. m. občni zbor, v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Udeležite se zbora polnoštevil-no! * Poroka. V nedeljo 31. marca sta se poročila v Gor. Logatcu davčni uradnik g. Edo Vidmar in učiteljica gdč. Vika Koba-lova. Čestitamo! (—) * V Beogradu priredi APZ velik koncert v sredo 10. t. m. v Kolarčevi ljudski univerzi ob 20.30. Dirigiral bo g. France Ma- J rolt. Program vsebuje dela Volariča G. Ipavca, Jenka, Nedvéda. Sachsa, Michla, Hajdriha. B. Ipavca, Maška. Vilharja. Ger-biča. V Beograd se bo Akademski zbor ori- i peljal iz Sarajeva v sredo 10. t. m. ziutraj ob 5.15. (—) * Občni zbor »Uniona«, hotelske in stav-binske d. d. v Ljubljani, bo v torek 16. t. m. ob 17. Delnice je položiti do 10. t. m. (—) * Zlet na velesejem v Ljubljano. Gori- riški potovalni in turistični urad v Gorici (Ufficio Viaggi & Turismo R. Appiani. MOČNI KINO SOKOLSKI DOM g V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Sijajna filmska komedija s Claudette Colbert v naslovni vlogi Bivsie laži Nine Fetrovne Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob pol 9. uri. V dopolnilo: Foxov zvočni tednik. Prihodnji spored: Ciganček muhe. Ljubezniva žena je prišla pretekli četrtek pred veliki kazenski senat v Subitici, kjer je izpovedala da se je hotela rešiti moža, ker je bolehal za kostno je-tiko. Tli mesce potem, ko ga je skušala, zastrupiti, je podlegel bolezni. .Vnka je trdila, da jo je k zastiupljenju nagovarjala prijateljica Julija Sereševa. Pri soočenju sta si skočili v lase, tepli sta se, se grizli in si pulili lase. dokler jih ni razdvojil paznik. Anka Czontova se bo pokorila tri leta v ječi. * Dekleta so kup°vali in proda jal«. Po razn'h mestih Jugoslavije se je pričelo odločno pobijanje nemorale. Kakor je Split odpravil veseljaška dekleta po nočnih lokalih, tako se bo odločila tudi Banjaluka. V Sremski M i trovici pa je oblastvom uspelo razkrinkati nevarno tolpo trgovcev z j dekleti, ki so bili v Sremu že dalje časa na delu. Orožniki so dognali, da so trije ' taki prekupčevalci kupili v Lačarku od nekega gostilničarja mlado pevačico za. 700 din in jo odvedli v Martince. Orožni-! ška pa troia se je brž podala za njimi, to-; da prekupčevalci z dekleti so bili o tem j brž obveščeni in so z avtom pobegnili v j vas Ležimir pod Fruško goro, kjer so de-! kle odstopili gostilničarju Beliču za 1.000 ! din. Orožniki pa so jih vlovili in vse skupaj odgnali k okrožnemu sodišču v Srem-Gorizia) je t»di letos kakor druga' leta 1 Mitrovici. Za enkrat je zaprtih četve-dobil od odločujočih oblastev v Rimu do- ™ oseb preiskava pa se nadaljuje in bo-voljenje, da priredi obisk ljubljanskega ; <*o orožniki spravili se nekatere zavesrn-velesejma. Razen Goričanov se potovanja ke na varno, lahko udeležijo tudi izletniki iz tržaške in videmske pokrajine. Ker je bilo dovoljenje za obisk povsod v Julijski Krajini sprejeto z velikim veseljem, bo za zlet gotovo potreben poseben vlak, zlasti še. ker i je notranje ministrstvo dovolilo osebni potni list po znižani pristojbini. Vlak bo vozil iz Gorice 3. junija in Se ho vrnil 8. junija. Peljal bo preko Podbrda in se bo ustavil v Anhovem, v Kanalu, pri Sv. Luciji in v Podbrdu. Prijave sprejema zgoraj imenovani urad R. Appiani do 30 aprila. Potnina za tja in nazaj znaša 100 lir. V tem znesku so razen stroškov za vožnjo zapopadeni tudi stroški za osebni potni list in za konzularni vizum. Kdor se prijavi in plača predpisani znesek, dobi potrdilo, da se udeleži ljubljanskega vele-sejma. S to izjavo naj se zglasi pri občini in prosi za potni list. Pri tej priliki mu ni treba plačati nobene pristojbine, ker jo je že vplačal pri prijavi. Kdor ima zapadel petni list. plača za potovanje namesto 100 lir samo 86 lir. Zato pa mora pri prošnji na županstvu vložiti ta svoj zapadli potni list skupno z izjavo, da se hoče udeležiti velesejma v Ljubljani. (—) * Gg. rezervni oficirji! Zahtevajte poseben cenik vseh oficirskih potrebščin. Ster-mecki, Celje. (—) * Na Milanski velesejem z avtobusom od 20. do 23. aprila. Prijave do 14. aprila v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. tel. 22-50. (—) - Kanadske petorke kot predmet sj>ora! Senzacija sveta kanadske petorke so spet vznemirile Ameriko. Vodi se namreč spor med roditelji in državo. Petorke so se razvile v zares divno deco v ponos vseh, ki se zanje brigajo. Ako želite, da bo tudi vaše dete imelo odlično negovano kožo. tedaj vam za nujno nego priporočamo kremo Babymiro, ki se z uspehom uporablja proti krastam, lišajem. raskavosti, ranam, opeklinam, prišču ter naribani in vneti koži. * Dobe. start ni potreben samo v športu, temveč tudi v življenjski borbi. Borba za obstanek terja od človeka, da bo zdrav, odporen in dobrih živcev. Kdor po-kazuje močnejšo odpornost v vsakdanji borbi, ta zmaguje. S pravilno prehrano se krepi odporna sila organizma in se pove- J Cava volja za delo. Zato je treba vzeti za i dopoldansko in popoldansko malo južino eno do dve sko. elici preizkušene krepilne brane ovomaltine, ki krepi in zagotavlja telesu zdrav razvoj in odpornost. (—) * La«tni interes vsakega bolnika, ki se želi rešiti naduhe, pljučnih bolezni in podobnega. mu nalaga, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlmann & Co. Berlin 614, Müggelstrasse 2525 a. ki obstoji že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na 7. strani. (—) * Izlet v Grčijo od 24. do 30. aprila. Informacije in prijave do 17. Putnik. (—). * Izlet na Miianski sejem od 21. do 26. aprila. Informacije in prijave samo do 10. Putrik. (—) * Dvakrat je skušala zastrupiti moža Madžarica Anka Czonta, stara 31 let in doma iz Horgcša v Vojvodini. Godilo se je to lani v aprilu. Prvikrat je svojemu mežu Karlu primešala strupa v vino, toda mož ni hotel piti. Drugič mu je dala nekakšnega zdravila, češ da je to za po-mirjenje živcev in za dobro spanje. Mož pa je steklenico odnesel v lekarno, kjer so ugotovili, da je to razkrojen strup za It L??jV1 asie u— Himen. Včeraj sta se v Prešernovi ljubljanski cerkvi v Trnovem poročila gdč. i Karolina Nahtigalova, hčerka predsednika Akademije znanosti in umetnosti, g. ! vseučil. prof. dr. Rajka Nahtigala, in g. inž. Duš^o Bercè, kapetan II. ki. Za pričo sta bila na nevestini strani g. vseučil. prof. dr. Ramovš, na ženinovi pa g. inž. Prelo-vec, kapetan I. ki. pri štabu utrdbenih del. Ves ganljivo intimni obred je z glas-; benimi vložki na orglah prisrčno povzdignil mladi mojster g. konservatorist-stud. j phil. Primož Ramovš. Novoporočencema želimo obilo sreče! imun Za kvalitetno razvijanje, kopiranje in povečanje Vaših filmov — Vam jamči — edina specijalna fototrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana — TyrSeva cesta. ' i : [HìtHf : :nti i riiitniiiiiiEiiiiiriiinnnsoutOiKHEBi^sfittiiBBS^ssHittfii^BusuBJtttB u— Jubilejna tel°vadna akademija S°-k°la Ljubljana—Zgornja šiška. Drevi priredi Sokolsko društvo Ljubljana—Zgornja šiška po vestni pripravi jubilejno telovadno akademijo, ki nastopijo na njej vsi te-lovadeči oddelki. Spored obsega 12 točk, poleg raznih simboličnih prostih vaj bodo naraščajniki nastopili z vajami na drogu, naraščajnice pa na dvovišinski bradlji. Večina prostih vaj so sestave domačih vaditeljev. Upamo, da se bo tudi toikrat naša narodna javnost rada odzvala povabilu in nam s številnim posetom dala novih pobud za prihodnje jubilejne prireditve, ki jih pripravljamo v paoslavo desetletnice društvenega obstoja, že danes pa obenem opozarjamo na prihodnjo dramsko premiero, ki bo v nedeljo, 14. t. m. Dramski odsek uprizori duhovito komedijo »Mladi gospo,! šef«. Zdravo! Smučarji, turisti in športniki! Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Gledališče mladih, pooblaščeno gledališče za dravsko banovino, bo v petek, 12. aprila, uprizorilo v frančiškanski dvorani Cankarjevo Lepo Vido«. Delo bo zrežiral Zvonimir Sintič. Predstava ofoeta biti zanimiv kulturen dogodek. u— V šentjakobskem gledališču bo drevi ob 20.15 deveta ponovitev zabavne veseloigre »Pekovska«. Lepe pesmi in godba poživljajo pestro dejanje. Na odru in v dvorani imamo pravo pomladno razpoloženje. Občinstvo, ki je vselej napolnilo dvorano, odhaja izredno zadovoljno. Zasedba vlog je ista ko pri premieri in igra vlogo Dobe mika spet g. Hanžič. — Preskrb it e si vstopnice že v naprej, ker jih zvečer ne boste več dobili. u— JNAD Jugoslavija, članstvo opozarjamo, da bo v ponedeljek B. L m, ob 20l izredni občni zbor. Odbor. Ne zamudite! Ne pozabite! Danes se Vam nudi zadnja prilika, da si ogledate največjo senzacijo sezone — najnovejši film kralja džungle .... PREDSTAVE ob 10.30 dop. (znižane cene) ob 15., 17., 19. in 21. uri Kino Union Tel. 22-21 Ta film je videlo v Ljubljani že nad 20.000 ljudi in vsi so navdušeno govorili o tej izredni filmski senzaciji sezone! 1 Žrebanje I. razreda drž. razredne loterije se vrši 12. APRILA 1943« Nabavite si srečke v glavni kolekturi državne razredne loterije v menjalnici F. RAMOVŠ — Miklošičeva cesta 17, palača Vzajemne zavarovalnice. u Kep /sled človekoljubja je pokazal ugledni industriale g. Fran Medic, Ki je naklonil Podpornemu društvu za gluhonemo mladino znesek 1000 d;n in se uvsst:l s tem med pck.cvilelje te irunranitarne ustanove. Plemenitemu dobrotniku naših gluhonemih otrok prisrčna hvaìa! u Zd/uženje gledaliških igra'ei'v sporoča. 'ia je proslava Daneševega poletnega i>:i:s'; g;i ..(■'.&. ki bi morala b ti v torek 0. t. m., zaiaöi njegove nenadne obolelosti preložena na kasnejši čas. Kupljene vstopnice o tar ejo v veljavi. — Od'oor. u— Kolo žen zadiugark ima svoj redni letni ot:čni zbor v sredo 10. t. nr. ob 20. v prostorih glasbenega društva »Sloge«. Vse zadrugarke so vabljene na razpravo o podrobnem delu o zadružnem no i; re tu v današnji dobi. O h?à:m svila e * i. • Al. E K SA X »KOVA CESTA. r— Podružnica Sad jarskega in v rt na r-društva v Montali priredi v četrtek 11. t. m ob 20. v ljudski šoli v Mostah skioptično predavanje o povrtn!nskih sadikah. Predaval bo g. Kafol. Vabljeni posel mo gospodinje in lastniki malih vrtov. t«— Ljadska univerza. Kongresni trg, mala dvorana F11harm°nije. V sredo 10. t. m. bo zadnje redno predavanje v tej sezoni. Predaval bo primarij umobolnice na St'.'eneu g. dr Kanon o sodobnem zdravljenju duševno bolnih. Vstop prost. Začetek ob 20. uri. iHiphM a V »jA ni ß*i9u ■ v:-.-. - 'J ? v i'— Davčna uprava za Ljubljano mesto po/i . a lastnike tovornih avtomobilov, da v smislu pravilnika, ki je objavljen v »Službenem listu; z dne 11. maja 1. 1938, vložijo v teku aprila letos prijave za o:'mero vozninske takse za leto 1940. Tiskovine se dobe pri davčni upravi za Ljubljano mesto. Vodnikov trg. soba 4. i— Tradicionalna akademija združenih l.!iih':jansi-:;b podmladkov Rdečega križa bo letos v nedeljo 14. t. m. od pol 11. do 12. v frančiškanski dvorani, čisti dobiček je namenjen počitniški koloniji ubožnih ljub-1 ianskih podmladkarjev. S a m «5 Bin 49.— Vas stane £e-t.?^:ra£sk2 aparat na zviti Hit25 6 9 — sveže filme od Din II.— dalje, dobite pri FTouristu Lojzu šmucu XA ALEKSANDROVI CESTI 8 kj-.T tudi najkulantnejše zamenjate rabljene fotoaparate za novejše tipe Leice, Contax, Roileflex itd. n— Kolo jugosiovenskih sester vabi častilce in častilke blagopokojne Fianje Tavčarjeve k udeležbi slovesne črne sv. maše. Ivi se bo brala v počaščen je njenega spomina jutri v ponedeljek 8. t. m. ob 10. v ljubljanski stolnici. ZDRAVNIK V MEDVODAH dr, Clrman Miroslav zaradi svoje obolelosti ne ordinira do konec meseca. Določitev meja .javnih potov v Zg. AišKi. Zaradi novega merjenja priključenih občin bodo mestni geometri pričeli 12. ;i.prila določati meje javnih poti v kata-stralni občini Zg. šiška ob S. zjutraj severno gorenjske železnice, nato bodo pa merili in določali meje ter postavljali mejnike proti Celovški cesti — Vodnikovi cesti — v Kosezah — Debelem hribu — koseskih gozdovih — Malem in Velikem Rakovniku —- na Glincah in na Breill. Merjenje bo trajalo seveda delj časa, zato opozarjamo vse mejaše javnih potov, eia se udeleže določanja meja, kakor je razvidno z razglasov, nabitih na vseh občinskih deskah. u— Zabavno veseloigro »Dve nevesti« bo uprizoril sokolski gledališki oder na Viču drevi točno ob 20. v Sokolskem domu v režiji br. Vinka Valica. Pri predstavi bo nastopil mlajši igralski rod. ki se hoče prvič predstaviti javnosti, kako se zna sukati tudi na gledališkem odru. Veseloigra je polna zdravega Golarjevega humorja in bodo prišli na svoj račun vsi, ki se želijo nad dve uri od srca nasmejati. Vse p. n. posetnike vljudno prosimo, naj si nabavijo vstopnice že danes dopoldne od 10. ure dalje v pisarni sokolskega doma. cla bo drevi pričetek točno ob 20. Vsi bratsko vabljeni! Dr. MIRA FINK do 14. t. m. ne ordinira u Korošci, Korošice! Umrl je nas rojak in član našega kluba, gospod Peter Romavh, višji železniški uradnik v pokoju. Pogreb dragega rojaka bo danes, v nedeljo. ob 17. izpred hiše v Pocllimbarskega ulici 27 (blizu nove šišenske cerkve). Sprejmimo ga v čim večjem številu na njegovi zadnji poti! Klub koroških Slovencev v Ljubl.jani. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Kongresni trg 7, je izposodila mesca marca 5495 strankam 17325 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol. 16. do pol 20.. ob sobotah pa dopoldne od pol 10. do 12., popoldne pa od 15. do po! 20. Pristop je prost vsakomur, kdor se zadosti legitimira. 1 čitateljem izven Ljubljane pošilja knjige i tudi po pošti. j u Jugoslovansko kirurško društvo — sekcija Ljubljana bo imelo 9. aprila ob 18 j uri strokovni sestanek v predavalnici bol- : niče za ženske bolezni v Ljubljani. Na sv o- j redu sta predavanji: Di. Baie Oton: Rnp- i tura vranice v dveh razdobjih. Dr Rako- | vec SI.: Haematuvia kot izraz hemofilije, i Vabljeni vsi zdrav niki. (—) ; u— INA K Edinstvo. V četrtek ob 20. bo j v prenovljenem lekarn v Areni Narodnega . doma VI. izredni občni zbor . Na sporedu je med drugim volitev novc-ga odbora. Udeležba bo obvezna. DKW avtomobili porabijo komaj 7 litrov na loo km — torej največ vožnje z dodeljenem gorivom. Generalno zastopstvo: J. LOVŠE, LJUBLJANA u— Spored simfoničnega koncerta Orkestralnega društva Glasbe ie Matice ljubljanske, ki bo jutri v ponedeljek S. t. m. v veliki dvorani Uniona: li Saint-Saens: II. simfonija, op. 55. a-mol, za simfonijo kratek odmor, nato pa sie i drugi e.el koncerta z nastopnimi deli: 2) škerjanc: Suita za godalni orkester v osmih stavkih: Lar- • gheto, Allegreto giocoso, Moderato, Allo- j grò ritm co. Andante molto moderato, j Maestoso. Lento lugubre, Allegro vivo. 3) j Faurc: predigra k operi Penelopi. 4) j Rahmaninov: II. klav'rski koncert, op. 18. c-rnol, s spremijevanjem oikestra. Solist Ivan Noč. dirigent L. M. Škerjanc Opozarjamo, da bo začetek točen. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Francoski violinski virtuoz Robert Soetens bo koncertiral v ponedeljek 15. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Na koncert priljubljenega umetnika opozarjamo že danes. (-■•) u— V tečaj za izdelovanje rokavic se sprejema vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v hotelu Metropol, t ) u— Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrti v Ljubljani priredi 9. t. m. članski sestanek ob 20. v restavracijski dvorani štrukljevega hotela v Ljubljani. Na tem sestanku se bo razpravljalo o zanimivih in važnih zadevah za stroke združenja. Vabimo članstvo, da se sestanka udeleži. Zajedno opozarjamo članstvo, da takoj poravna zaostanke na posmrtnim za leto 1939. in 1940. (—) u— Pustolovščine T'nia Taylorja, epo-halni eksotični film v kinu Slogi. To filmsko veledelo v stilu Tarzanovih podvigov je prirejeno po originalnem stripskem romanu angleškega pisca Lymanna. Younga. Film ima dva velika dela ter prikazuje na zanimiv način vrsto do skrajnosti napetih pustolovnh podvigov v osrčju afriške džungle. Kot nosilec glavne vloge se vam predstavi popularni Tim Taylor ki s svojimi neustrašnimi ciejanji zadivi slehernega gledalca. Strahotno je prikazana borba na življenje in smrt z zloč:nsklmi elementi v divjini džungle, kj- vladajo še danes preteče nevarnosti številnih divjih zveri in zahrbtnosti lokavih zlikovcev. V kruti borbi proti zločinskim piratom pomagajo svojim prijateljem udomačeni tiger Fang, opica Juju in ogromni slon Bolo. V tem ekspedicijskem filmu sodelujejo poleg Tirna Taylora še Lora Lacey. Seržan Gates in Spider Webb. režija filma pa je v skrbnih rokah Forda Bebba in Windha Gittensa. Zaradi svoje senzacionalne vsebine bo ta film velika privlačnost za vse obiskovalce kina ter bo z navdušenjem razgibal Ljubljančane prav tako. kakor jih je te dni film »Tarzan«. Prvi del tega ogromnega filmskega c7ela pod nazivom »Groza pra-gozde« bo od danes naprej na sporedu v kinu Slogi. Kljub velikim nabavnim stroškom za ta firn se je uprava kina Sloge odločila predvajati film po normalnih cenah. Priporočamo pa nabavo vstopnic že v naprej, ker vlada za film veliko zanimanje in je pričakovati navala pri blagajni. Upra va kina Sloge upa ustreči s tem filmom najš'ršiim vrstam obiskovalcev kina. (—) u— Film »Tarzan in njegov sin« v Unionu podaljšan! Upravi kina Uniona je uspelo za to izredno filmsko delo predvajanje podaljšati še za danes. S tem hi ustrežera mnogoštevilnim, ki doslej še niso utegnili ogledati si film. Obenem bo dana priložnost vsem podeželanom. da si v nedeljo ogledajo film. kakršnega še niso in ne bodo kmalu videli. Še nikdar se v Ljubliani ni zgodilo, da bi kak film. ki si ga ie že v 8 dneh ogledalo nad 20.000 ljudi, vzbudilo toliko zanimanje. Kino Union bo zavolio tega film obdržal na sporedu še danes, da zadosti željam odraslih in mladine, vseh. ki hočejo videti najnovejše senzacionalne pustolovščine »kralja džungle« in njegovega pogumnega sinka Boya! (—) u— »Finska« je naslov predavanja, ki ga bo imel g. Viktor Pirnat pod okriljem Društva absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani v četrtek 11. t. m. ob 20. v salonu pri šestici. To zanimivo in aktualno predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Dolžnost vseh absolventov je polnoštevilna udeležba. (—) ström in zborom Režiser 3. Harastovic je igro nekoliko modernizira' in poskrbel za sodobne vložke Pevsko 111 igra .-ko so sc gdč. Igiičcva (C) Mimosa Sun), ga Brumcn-Lubejeva (Moily) ter gg. Manose» >ki. (Kcgi-lialeij in kamur.čič (karana) vseskozi uveljavili. Zelo originalen komičen lik ie ustvaril g. Gurnšek (marki i mari), ki it bil tudi odlično maskiran. Za ve: .- < st ni živahnost je tudi p:«s'i nškova in Savinova ter gg. Pasle kovic 'n Vcrdoivk. Plesi s<' bih v splošnem /a.i: v( Ijivi. Zelo posrečena je bila sccncrija Občinstvo, ki je napolnilo g;edaii.;če. ie prirejalo gostom prisrčne apav/e. - R I'. e— M; (ko smid Včeraj ziutiai je umrl v Šlajmer jev em domu v Ljub iam v starosti 43 ler g. Marko Militi, n .(ravnatelj po-iiružir'cc Prve hrvatske stedi- 1 ce v Clclju. Pckojni je pred kratkim /bolel ker se je njegovo stanje p.»!ab a'o. s > ga prepeljali v noči oel petka na soboto 1/ ( .'• Ija v L jubljano in ga « d da ii v Šajmcrjev dom. kjer pa je že včeraj zjutraj podlegel vnetju v čelni votimi Pokojni ie b:d odi« eno nacionalen mož in kremenit značaj V Celju ie bii splošno sp.- -tovan 'n prilubljen. I!ii je odličen soki !skj delavce m s: je neumorno udejstvoval ki t član uprave celjske sokolske župe in S kolskega društva (Iella matice ter kut aktiven telovadec. Pokojni je bii rezervni kapetan 1. razreda Zapušča soprogo go Zorko. ki je znana sokolska delavka, ter sina in hčerko. Pokornemu bodi ohranjen časten spomin, spoštovani roel-bini naše iskreno sožalje' e— Ljudsko vseučilišče V risalnici meščanske šole bo predaval jutri ob 20. eio-ccnt dr. ing. M karšulin o Švedski. Predavanje, ki ga bodo spremljale skioptične siikc, bo zelo zanimivo in aktualno. c— Koncert nihuin kego pevskega /boru »Vilharja«• z meščanske šole in Rakeku se bo pričel danes on 15. v celjskem gledališču. koncert bo nudil lep umetniški užitek. c— Pekovska sej: v nemškem jeziku. Združenje pekov v (le-'ju je ime'o v četrtek popoldne v h te'u »Po ti<- širio scio n.i kateri so razm-svlja'i " vpr;v:anju zvianja krušnih cen. Značilno jc. eia so udeleženci razpravljali po večini v blažen' nem e ni. Aii pri'/aeieti ne 21 letih šc veiV" ne- vedo, tla ic to nedopustno in eia s zavedni S'o-venei ne dan. > tako žaliti je.a narodnega čuta V Pričaka jeno ila b. pr -dseelnik tega združenja, ki je Slovene», poskrbel, da se bodo vsi odborniki brc/ izjcnc poslu zevali jezika naroda, od kat- reg:1 živijo. c— Strelska družina j" .me'a e četrtek zvečer oben- zbor v Clel.j kein di 11 u Pred sednik g. Janko W agner j> p<- poz Iravu poročal: Zaradi svetovnih dogodki v je murala strelska družina prekiniti modernizacijo in preurejevanje strcIišc? v Pecovni-ku. zaradi česar je tudi odpadlo lesensko nagraelno strelsko tekmovanje na strelišču. Iz poročila tajnika g Gorjanc? pa je bilo razvidno, da je bilo sobno streljanje tem uspešnejše. Strelska družina je ime'a vsak teden vaje v sobnem streljanju 111 je priredila tri nagradna tekmovanja, ki so se jih udeležili člani dame in mladina Strelska družina ima 357 članov. Poveljnik 3<>. pp. po'kovnik g De'tar. pomočnik poveljnika vojaškega okrožja p elpolkovnik g krasirk ter številni drugi oficirji ir. podoficirji so z veliko v nemo in pcžrt vo. alnostjo podpirali elelo strc'ske elružuic Namesto odsotnega blagajnika jc poročal U. I.akner Pred sednik mladinskega 1 .Iseka kapetan I ra/ reda g. Vrcbac jc Ali so pljučne bolezni ozdravljive To nad vse važno vprašanje z*ntma očitno vse. Ki trpe na astmi. Katarju pljučnih vrhov, zastarelem kaši ju. «asluz« nosti, dolgotrajni uripavosti in liripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki DoiniKi dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp drja. med Gutnianna — Freha je pisati samo karto i frankii ano z 2 din 1 s točnim naslovom na: PI IÜ.MANN & Cu.. Berlin «14. Miiggelstras**e Nr. 25-25a. OJiiMtn. ..Ul mm. s. c. T'1' ^jn ietsko oilJelicn c 5. f>i J4I6 ort XII 1936 9 e else k. ki p tr. cai. eia ima m nrn-il usta.n.N I jen šele 'an'. Iz Celja c— »Gejša« v celjskem gledališču. Mariborsko gledališče je uprizorilo v petek zvečer za zaključek letošnjega abonmaja v celjskem gledališču znano opereto Sidneva Jonesa »i>ko društvo Cel.jf-rnatiea in pododbor UROIR pozivata članstvo, da S3 udeleži pogreba repozal.nega brata Mal-ka šmida. Čas pogreba je razviden iz osmrtnice. c— Umrli sta včeraj v celjski bolnišnici 25-letna Xeeleljka Dragobratičcva ;/ Sliv-na na Rabu in trgovčeva hčerka Breda Brc-zovškova z Vranskega. e— L'jel se je. Pred kratkim smo poročali, eia je ncznancc ukraeicl tapetniku g. Jazbecu v Celju 2.(HMI «.lin vreden stroj za pukanje žime. Storilce jc ponuelil trgovcu g Gobcu na Sp. Nudinji stroj v nakup. Gosp. Gobec pa je takoj sumil, eia jc bil stroj ukraden. Dejal jc prodajalcu, naj mu prinese potrdilo o lastništvu. Ncznancc je nato pustil stroj pri njem in odšel. N' petek pa je prišel h g Gobcu po denar. G. Gobec je takoj obvestil policijo, ki jc neznanca aretirala. Storilec je 28-letni posestnikov sin Franc J. s Stranic pri Konjicah. Pri zaslišanju je priznal dejanje in izjavil, da je ukradel stroj, ker je bil brc/ denarja. Izročili so ga sodišču. e— 'Železo kradejo. V zadnjem času zbirajo tudi v celjskem okolišu staro železo in ga prodajajo Pojavili pa so se žc tueli tatovi, ki kradejo železo in ga spravljajo v denar. Tako so v zadnjih dneh neznanci ukradli v Celju štiri železne rešetke s cestnih kanalov. e— Nabavite si srečke za novo kr.lo drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju! • Iz M^rl&eta a— Lepo zborovanje obmejnega učiteli-stva, organiziranega v ne ske m učit. društvu za Maribor, levi breg. je b:lo včeraj dop. v krče vinski šoli. Potem ko so se sesitali k posvetovanju o težkočih in perečih zadevah društveni odbor, odsek za obmejno šolstvo in odsek učiteljic, je sledilo zborovanje, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. M. Vauda. ki je poročal tudi o raznih tekočih zadevah. Na dnevnem redu je bil tudi izredno poučen anketni razgovor o važni in aktualni temi, ki se nanaša na kmetijski pouk kot posebni predmet ljudske šole. Naš° obmejno učitelistvo je spet pokazalo toplo vnemo za strokovna te>- nacionalno prosvetna obmejna vprašanja. a— Z ve 'a upnkcjeirh častnikov, vo:a kih uradnikov, njihov h vdov in sirot je mela te dni svoj redni . beiv zbor. ki ea ie vodil predsednik v p k. : c kovn k J R za-. Pri volitv ah je bil izvel ca : l;d či odbor Henrik I op«-», predsednik: F Peitler. p d.jrcd-sedn k: Uij lik inž. F. Foedranso r-*. :ii gov nemestn:!; Ri deli Se.b ;k š k. blagai k R. Raizner; o.lfccr.riki: Aru.. Vrlo.ae in Karla Hutbner. namrstniki Avg. Krame.- in Arnoldina Pe. k eie. Preglednika raé.mov V. Lang i:i Ivo Postružnik. Freds dn k j? da, važna nav.dlia alede p.ošenj za i enačenje pekejnin. Tüjn-k bo ob d.lavn kih na razpolago v Ciril Me-o-lovi ilici 24 o I 11. do 12. in od 18. do 19._ Za b!rm2nce venčke, bele nogavice, židane tra-ke, kombineže, hlačke najceneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg; 21. a K< liMn^ki teden v .Mariboru bo o l 15. do 21. aprila. Organizirajo ga vrli kamnifki K' brnel. V tenr času bo slikarska razstava Kcbansko«. razstavlja Koz-jsičan slikar I>ojze šušmelj. O Kozja ku bo preciaval nj gcv zn ini po::navaiec g. Ivan Rofcnik. Na tpcreilu tega zanimivega tedna nr.5 h meje e v je tudi pevski nastop ksmni.ških K« ' -r.eev predavanje akad. pìikr» rja Fr. G<} -Im o narc<'n> folklori na Ke::j"ku ter upvi/oritev Revčka Andrej-cka< r ig: c.': ki druž'ni P.K :z Seln ce nb Diavi. Pr. primo krzješl-e me a e! ;— Lr'»'crici Cope andova pr dava Ju-tri. v paned- ljčk. bo predavala v Ljudski univerzi lektorira anslešči ie ga Fannv Ccpe'a-d va o Orkne.vsk.n otokih kjer sr nahaja velika angl šla n ji» pomoč članom OUZD in njih >v im upravičenim svojcem ima danes v ne eljo v neodložljiv h primerih in v ods ino li pristojnega rajonska.;a zdravnik«« dr Ivan Turin Linhaitova 12 a— 13 j h j- spravi! čez meji). SeJai so zajel: nekeaa Ivana Terglavčrika i'. Sv Križa ned M riburom ki .e priznel da je skupno /. nel::m ooir.aiačem spravil slcr -vaj čez rn:io 13 hrvatsk h delavcev. Od vsskeaa ie prejel 100 oin Orožniki nada-Ijujejo s poizvedbami. Kinematografi Bleil. Zvočni kino bo predvajal d.mes popoldne in zvečer fantastični film Or-le.kcve rok^-j ob len dodatek. C -) .Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal elanes ob 15. velefihn Spalrijev roman po znanem romanu Piena Lottija, ob 20. pa bodo predvajali krasno dunajsko opereto Rože z jugac s Pavlom Hörbigerjem in Greto Thcimerievo. Med dodatki bo tudi Universum, zvočni tednik. Sledi film »Mladina se smeje«. ( — ) Kranj. Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 4.. ' j7. in 1 ->9. napeti vohun.-ki film Tajni znak L-B 17«. (—) Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol lß.. pol 19. in pol 21. velefihn o tajnosti malajske džungle z naslovom »Beli tiger«. Za dodatek filmski žurnal. Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah veliki humoiistični film -Ulična glas-)>a . Za do'atek Foxov zvočni tednik. Tržič. Kino bo predvajal danes v nedel,jo veseloigro »Trije aitiljerci«. (—) Iz življenja na deželi POL-J CA NE. Na občinski seji je bil sprejet novi proračun, kateiega dohodki in izdatki znašajo 186.000 din. Proračun je za 26.000 din manjši od lanskega. V kritje proračuna je določena 75odstotna doklada na vse dižavne neposredne davke. Občinska trošarina in občinske takse so ostale po večini nespremenjene. Sejnrarina je bila znižana na 1.500 din. Diuštva prejmejo nastopne po pore: gasilska četa 2.500 (če bo imela posebne izdatke in bo to potrebo utemeljila, pa 5.000), Prosvetno društvo v Poljčanah 1000. v Studencih 500, SPD 500 in Sokol 200 din. Za občinskega slugo je bilo predloženih osenr prošenj in je dobil Kolar Mirko iz Podboča z mesečno plačo 600 din. Izvoljen je bil odbor za reševanje prošenj davčnih zaostankov, ki ga sestavljajo gg. Kitek. Vovšek in Tiunkl: namestniki so gg. Golob. Modrič in Podlip-n k. — Lepo obiskani občni zbor podružnice SPD je potekel v najlepšem soglasju. Poročali so predsednik Volfcetel, tajnik Ritonja in blagajnik Solar. Vsa poročila so pokazala, da je potreba po planinskem e;omu na Boču čedalje večja. Planinski dom na Boču bo nedvomno znatno povečal dotok tujcev v naš kraj. Predsednik je glede graditve planinskega doma na Boču pojasnil stal šče domače podružnice v zvezi s sosedno podružnico SPD v Rogaški Slatini. ki skunno upravljata bočke postojanke. Pri tenr je izrazil željo, da bi se grad-j nja primernega doma na Boču čimprej za-I čela. Boj ima novega agilnega oskrbnika ! in bo letošnji obisk gotovo boljši od lan-j .skega. Imovinsko stanie je od lanskih I 12.000 naraslo na blizu 20.000 din. Med predlogi je bilo omenjeno, naj se pri Formila!) na Boču namesti kažipot s smermi: Boč. Rogaška Slatina, Studenicè. V dosego večje medsebojne povezanosti in za š r-jenje r.nše lepe p?snri. ki bo med prebivalstvom okrepila tudi narodno zavednost, se bo pod vodstvom učitelja Alcjza zivka osnoval planinski pevski zbor. Iz Ptuja ZADKI*ZNA ELEKTRARNA V PTUJU vabi vse svoje člane na XV. redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo 21. aprila 1940 ob 10. uri dopoldne v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju z običajnim dnevnim redom. Načelstvo. j— Smrtna kr*ia. Pri Sv. Barbati v Halozah je umrl pogodbeni poštar g. Petrovič Andrej, ki je bil r.ied ljudmi zelo priljubljen. Bolehal je ' že dalje časa. vendar pa je svojo službo vestno opravljal. Pred nekaj dnevi pa ga je zadela sična kap. kateri je podlegel. Pokojnik je bil v prejšnjih letih starosta sokolske čete in pozneje nien blagajnik. Pokopali so ga v soboto popoldne ob veliki udeležbi občinstva, ki je prihitelo od bl'zu in daleč, da ga spremi na njegovi zadnji poti. številno so bili zastopani tudi njegovi stanovski tovariši. Bodi mu blag spomin! j— Podmladek Jadranske straže na giiiinioiji je piiic-dil v torek, v gledalšču sijajno uspelo akademijo, na kateri je dovršeno pel moški in mi r ilnski zbor pod vodstvom prof. Burga. Vrstilo so s^ recitacije. deklamaci.ie. Igranj" na violini in različne telovadne točke. Največjega aplavza pa sta bila deležna eijakj. R: kuS Zvon-ko s svojo presto vajo in Ribič Jane;:, si je zapel pesem > Daleko m' bise: mora* in arijo iz »Frasquite«. ROYAL KINO, PTUJ. Ako se hočete razvedriti in do solz nasmejati, potem si oglejte film Ostriženi jež . Ze sam pogled na Hansa Moserja Vas bo spravil v najboljše razpoloženje. Sledi vesela opereta vJadviga«. j— Nesreča pri sc!itvi. Knočičevi iz Podloža pri Ptujski gori so se selili. Pri tem poslu je pomagala tudi gospodinja Helena. Zaradi slabe poti pa se je p-e vrnil voz in pokopal ženo pod seboj. Gospodinja je dobila hude poško be po glavi in telesu. Zlomilo ji je tudi nogo. Cenjenim damam naznanjam, da j< za pomladansko sezono prispela nova pošiljka MODNIH KLOBUKOV Dobivajo se v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah. Za obisk se priporoča Danica Naveržsiik SALON »ELITE«* — PTUJ. Miklošičeva 5 Podružnica Zagreb, Iliea 29 Iz Hrastnika h— Občni zbor Krajevne protltuberku-lozne lige bo v nedeljo 14. t. m. ob 9.30 v Šentjurčevi restavraciji. Dolžnost vsakogar ki se zanima za protituberkulozno gibanje. je, da se udeleži zbora. h— Občili -/.bor Krajevne organizacije legije koroških b°rcev v Hrastniku se je vršil na belo nedeljo ob lepi udeležbi. Glavni odbor iz Ljubljane /je zastopal g. Gril Anton, ki je po;očal tudi o vprašnju priznanja dobrovoljstva. Pri volitvah je kil izvoljen stari odbor. Letos bo lo koroški borci odlikovani s spominsko kola,ino. To bo le skromno pi i:-.nanje koroškim borcem. Javnst pa pričakuje, da jim bodo priznane tudi diuge upravičene zahteve. h— Smrtna Kosa. Preminil je za kapjo 431etni rudar g. Fric Vo-kar. Pokopali so ga na Dolu. Na zadnji poti ga je spremljala tudi rudarska godba. Sorodnikom naše sožalje! Iz Murske Ssfcote ms— Slovo. Te dni se je poslovil od Murske Sobote in se naselil v Mariboru upokojeni predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča g. Janko Sernec. Ze v kratki dobi svojega službovanja med nami si je pridobil splošne simpatije. Po rexlu iz narodno-zavedne Serncčeve eiružine iz Celja sc je že v dijaških in visokošolskih letih vneto udejstvoval pri narcxJno-obrambnem eielu in je bil mnogokrat preganjan zaradi svojega prepričanja. Služboval je najprej v kozjem in Gornjem gradu, po prevratu pa v Celju in Mariboru, kjer je bil 15 let član senata. Na lastno prošnjo je bil imenovan za predsedni.ka okrožnega svilisca v Murski Soboti, kjer je bil po 35 letih vestnega službovanja upokojen, kot odličen Jurist je užival v pravnih vrstah velik ugled. Želimo mu, da bi v zdravju in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj. ms— Stari kostanji izginjajo. Pri regulaciji glavnega trga so odstranili stare kostanjeve drevorede, zdaj so pa pexirli tudi kostanjev drevewed pred katoliško cerkvijo, ki je prišla s tem bolj do izraza. Prostor pred cerkvijo bo reguliran po načrtu domačega arhitekta g. Novaka. Postani in ostani član Vodnikove družbe: SPORT Spličani v Ljubljani Predzadnje kolo v hrv.-slovenski ligi in XVI. kolo pri Srbih Tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi je dospelo že do XVII. ali predzadnjega kola. Dogodki so s.e do semkaj razvijali tako, da je konkurenca že nekoliko izgubila na privlačnosti, in sicer predvsem zato, ker je najvažnejše mesto med vsemi že dolgo oddano, med kandidati za odhod iz lige pa je tudi naša Ljubljana, ki je letos ta usoda ne bo posebno bolela. Tako je prišlo, da so za konec tekmovanja ostale najbolj zanimive one tekme, ki bodo odločale o zasedbi tretjega mesta, s katerega bo tudi še ciana možnost za vstop v finalno tekmovanje. Današnji spored v naši ligi obsega spet vseh pet tekem, od katerih bo ena, ki bo obenem zadnja, tudi na ljubljanskih tleh. Tekma za prestiž Ob 15.30 na igrišču ob Tyrsevi cesti s predtekmo ob 14. Skoraj popolnoma točno je pred kratkim zapisal kolega iz »Novosti«, da je Ljubljana likvidirana. Deloma je likvidirana zato, ker bo v prihodnji prvenstveni sezoni igrala v lastni slovenski ligi, deloma pa zato, ker si je v teku letošnje spomladi nabrala kup porazov in rada ali ne-ìada končala na zadnjem mestu v tabeli, od koder zanjo v teh zadnjih dveh tekmah skoraj ni več rešitve. Toda ne glede na to. da je likvidirana » in v družbi ostalih kandidatov iz območja HNS prav za prav n:ma več opravka, bi bilo v velikem interesu, da se v današnji tekmi pioti enajstorici Splita vendarle pokaže s prave strani. Moštvo je v vseh zadnjih nastopih imelo razne težave in nevšečnosti, tako da vseh porazov morda le ni pripisati njegovi trajni slabi formi. Danes ima najlepšo priložnost, da to dokaže pred domačim občinstvom in ga vsaj nekoliko spet priveže nase. Tudi v nogometu je treba nekaj sreče in morda se bo prav od danes njeno kolo obrnilo v prid ; belo-zelenim. Kdor količkaj spremlja naš nogomet, bo danes še enkrat stopil na igrišče na Tyrsevi cesti in morda lahko sam videl, da »kljub vsemu« še ni treba govoriti o koncu slovenskega nogometa. Ostali štirje pari Med ostalimi štirimi tekmami bo vsekakor najvažnejša ona med Hajdukom in Gradjanskim v Splitu. Splitski »beli« so najbolj resni kandidati za še razpoložljivo tretje mesto v tabeli, toda danes imajo za nasprotnika velikega favorita in nedavnega zmagovalca nad švicarsko državno reprezentanco — samega Gradjanskega. »Purgeri« imajo v Splitu radi smolo in zato jim Hajdukovi prijatelji tudi za danes prorokuje,jo nekaj neprijetnega. Za tekmo vlada v Splitu in okol'ci veliko zanimanje. V Zagrebu bosta igrala Concordia in Sašk iz Sarajeva, tudi oba dva kandidata za tretje mesto v tabeli. Concordiji, ki je zadnjič v Sarajevu tesno izgubila, pripisujejo danes zaradi domačega igrišča večje šanse. Dvojni spored v Zagrebu bo izpopolnila še tekma med Haškom in Bačko, kjer pa vprašanje zmagovalca ni niti odprto. Haškovci so sigurni na svojem drugem mestu in so v zadnjih tekmah pokazali, da proti moštvom, kakor je Bačka ne mislijo izgubiti nobene točke več. Zadnja tekme iz te lige bo na sporedu v Varaždinu, kjer se bosta srečala oba so-imenjka. Slavija iz Varažoina in Slavija iz Osijeka. Domači so doma skorajda favoriti, razen tega pa je ta tekma zanje tudi mnogo večjega pomena kakor za goste. Verjetno je. da bomo drevi obe točki pripisali njim. Spored v srbski ligi Današnjo nedeljo bodo v srbski ligi odigrali XVI. kolo. za katerega je spored razdeljen tako-le* v Beogradu : BSK — ŽAK in Bask — Bata, v Novem Sadu: Vojvodina — Jedin-stvo, v Zemunu: Zemun — Slavija (S) in v Skopi ju: Gradjanski — Jugoslavija. SK Slavija. Danes ob pol 10. igrajo juniorji II. prijateljsko tekmo z juniorji Svobode, in sicer ob lepem vremenu za Kolin-sko tovarno. Opremo dvignite do pol 9. pri Gjuranu. Prosim vse, ki ste v postavi, točno! Načelnik. Domači prvenstveni spored Prvi letošnji termin v domačem prvenstvu je za številne tekme v vseh razredih in skupinah razdeljen takole: V LJUBLJANI: igr. Jadrana: ob 9.: Grafika : Adrija, ob 10 30 Reka : Disk, ob 14. Slavija : Moste jun. in ob 15.: Slavija : Mladika; igr. Ljubljane: ob 9. Hermes : Bratstvo, ob 14. Svoboda : Mars in ob 15.30 ligaška tekma (glej zgoraj); igr. Koro-tana: ob 10.15 Korotan : Moste. V CELJU: igr. Atletika: ob 14. Atletik : Olimp, jun., ob 16. Olimp : Atletik; igr. Olimpa: ob 10. štore : Borut; igr. na Glaziji: ob 14.30 trening Celje : Jugoslavija, ob 16. trening obeh mladin. V KRANJU: ob 15.15 Kranj : Jadran. V TRBOVLJAH: ob 15.15 Amater : Hrastnik in že ob 9.45 Trbovlje : Litija, V MARIBORU: na igrišču Rapida: ob 14. Maribor : železničar rez. in ob 15.30 Maribor : železničar. V cAKOVCU: igr. Gradjanskega: ob 15.30 Gradjanski : Rapid. V"MURSKI SOBOTI: ob 15.15 Mura : ČŠK — ter še v Zagorju: ob 15. Svoboda : Retje; v Tržiču: ob 15.30 Ljubelj : Savica; v Kamniku: ob 15. Kamnik : Virtus, v Hrastniku: ob 14. Radeče : KSK in v Dolnji Lendavi: ob 15. Lendava : Drava, V Celju bo ob 14.30 na Glaziji cross-country v priredbi atletske sekcije SK Celja. Odpoved šentjakobskemu gledališkemu odru Mestno poglavarstvo je najboljšemu amaterskemu odru v Sloveniji odpovedalo dvorano, v katero je uprava odra investirala 150.000 Din Ljubljana. 6 aprila Šentjakobskemu gledališkemu odru. ki je prav letošnjo sezono razvil izredno živahno in uspešno delavnost — uprizoritev znane Nušičeve satire »Ujež« je pri našem kulturnem občinstvu naletela na prav navdušen sprejem — grozi hud udarec. Kakor nam poročajo, je uprava odra dne 15. marca. prav na dan. ko se je vršila dobrodelna predstava »Uježa« za obolelega slovenskega skadatelja, prejela od mestnega poglavarstva odpoved dvorane v Mestnem domu. ki je po pogodbi odru na razpolago do konca junija 1942. V odpovedi mestno poglavarstvo ni navedlo razlogov, ki so ga napotili do tega koraka, govori pa se nekaj o tem. da bo dvorano magistrat uporabil za spalnico pc-klicnih gasilcev, od druge strani pa. da jo je namenil stolni prosveti. Ko je uprava Šentjakobskega gledališkega odra pred 9 leti prevzela prostore v Mestnem domu. je iz lastnih sredstev zgradila modernim potrebam ustrezajoč igralski oder, da je v preureditev investirala okrog 150.000 din. Ce mestno poglavarstvo ne prekliče odpovedi, bo najboljši amaterski oder. kar iih imamo v Sloveniji ostal brez strehe in se bo morala šentjakobska igralska družina, ki je v dobrih dveh desetletjih svojega plodovitega udejstvovania dala iz svoje srede celo vrsto talentov našemu Narodnemu gledališču, raziti. Odpoved, ki je doletela Šentjakobski oder v kulturnem življenju Ljubljane v zadnjem času nikakor ni osamljen primer. Podobne usode je bilo v zadnjih letih deležno že lepo število vzgojnih in kulturnih ustanov. Tako je moralo kulturno društvo »Atena« zapustiti svoje mesto v Tivoliju, tako so bili odvzeti prostori Vajenskemu domu v stari šentpetrski vojašnici. Sokolu na Taboru kopališče, Sckolu na Viču telo-vadišče. Značilno za čas in razmere pa je, da pri vsej tej načrtni demontaži naprednih nacionalnih organizacij na drugi strani ne opažamo nikakega znatnejšega razmaha in prospeha. Zato se nam zdi tudi malo verjetno, da bi odpoved Šentjakobskemu gledališkemu odru mogla dati kaj prida pobude za poživitev Ljudskega odra, ki kljub najugodnejšim razmeram že nekaj let sem ne kaže ni kake delavnosti. 9 je položilo obračun Osrednje društvo šteje 5294 članov in premore 19 planinskih postojank in domov Ljubljana, 6. aprila Snoči je Osrednje društvo SPD položilo račune svojega letnega delovanja na svojem sedem in štiridesetem občnem zboru. Društveni predsednik dr. Josip Pretnar je otvoril skupščino ter najprej pozdravil zastopnika bana, načelnika dr. Trstenjaka, županovega zastopnika inšpektorja We-stra, predstavnika divizijske oblasti majorja Vajeviča in pogranične čete kapetana Stolfo, zastopnika kluba Skale inž. Žumra, Zveze za tujski promet dr. Žižka in šumske uprave inž. Juvana. Poseben pozdrav je veljal našemu mlademu kralju-planincu, ki so mu naše planine posebno pri srcu. Predlog predsednika, da se pošlje z zborovanja vdanostna brzojavka kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu so zborovale! navdušeno sprejeli. Pismeno je pozdravil občni zbor planinski starešina predsednik Zveze planinskih društev dr. Fran Tominšek. Tajnik dr. Arnošt Brilej je v svojem poročilu navedel, da jc imelo osrednje društvo konec leta 1939. vsega skupaj 5294 članov, kar znaša v primeri s prejšnjim letom 92 članov več. Osrednje društvo je upravljalo v pretekli poslovni dobi 19 planinskih postojank in domov V organizaciji Aso-cijacije slovanskih planinskih društev, ki je zaradi prestanka Češkoslovaške in Poljske republike izgubila dva svoja glavna člana in v okrnjenem stanju nekaj časa ne bo mogla poslovati, je imelo društvo v preteklem letu krepko zastopstvo, saj je bil član dr. Fran Tominšek v letu 1938-39 predsednik asocijacije in sta bila dva funkcionarja SPD odbornika te velike slovanske organizacije. Na kongresu Mednarodne unije v Zermatu je bil v izvršni odbor izvoljen tudi naš delegat, kar je lepo priznanje za uspešno delo Jugoslovenov v tej mednarodni organizaciji in na polju planinstva sploh. Prav tako se je društvo marljivo udeleževalo akcij in aktivno sodelovalo z raznimi sorodnimi organizacijami ter z iz-Jeti, predavanji, tiskom pospeševalo razvoj planinstva pri nas. Gospodar Jože Cesar je napovedal novi proračun, ki znaša za tekoče leto 519.000 din in ki je bil soglasno sprejet. Debata o poročilih se je dotaknila med drugim tudi vprašanja udeležbe na občnem zboru, ki zaradi svoje pičlosti izpričuje, da manjka pri članstvu zavesti za skupnost in idejno povezanost. Po odobreni razrešnici društvene uprave, ki ji je potekla triletna poslovna doba, je bila izvoljena nova uprava in novo nadzorstvo. Za predsednika je bil po- novno soglasno izvoljen dr Josip Pretnar, za odbornike pa dr. Alojz Vrtačnik, dr. Arnošt Brilej, Stane Hudr.ik, Jože Jeretina. Adalbert Pučnik. Lavoslav Dohnšek, Ivo Marse!, Josip Cesar. Pavel Kunaver, Janez Kveder, dr. Anton Mrak. Vinko Zor, dr. Stane Tominšek in dr Bogdan Brecelj, za namestnike inž. Ciril Pogačnik, Franjo Žagar, inž. dr. France Avčin. Angelo Batte-lino in inž Nace Perko, za revizorja pa Emerik Ferlinc m Henrik Lindtner. Izrečena je bila zahvala marljivemu odborniku tovarišu Jeršiču, ki je zaradi bolezni Ni dragega izhoda« je sofijsko »Slovo« z dne 3. t. m. chiavilo članek oficirja bolgarskega generalnega štaba Gančeva, ki najprej ugotavlja, da ni neposredne nevarnosti za Balkan, ne le zaradi stališča Italije, Rusije. Nemčije in zapadnih zaveznikov, temveč tudi spričo vo Itfe vseh balkanskih držav, da ostanejo izven konflikta. Nastanek novega bojišča na severu je po mnenju lista piav tako izključen. Zato prihaja Gančev do naslednjega zaključka: »Trem vojskujočim se velesilam preostaja potem takem samo en izhod: iskati v bodoče zaključek vojne z odločilno bitko na zapaònem bojišču. Ni drugega izhoda zanje.« Zanimiv dskaz naše dobrodelnosti F reko dvesto sedemdeset dobrodelnih, humanitarnih, karitativnih, filantropskili itd. društev 'n organizacij skrbi v Ljub-Ijan za dobrobit siromakov. V teh društvih In organizacijah je včlanjenih na tisoče članov ln članic, ki so se obvezali, da jim bo skrb za sočloveka, lei se nahaja v stiski, prva in poglavitna dolžnost. In glejte, kaj se je zgodilo tn se vsak dan dogaja v tem mestu tisočerih dobrih src! Nekaj dni pred Veliko nočjo je na vrata posredovalnice za službe potrkala mlada žena, ki so ji potekali dnevi nosečnosti. Njena službena knjižica je govorila o enajstih letih romanja po svetu, iz službe v službo, iz kraja v kraj. Iz zadnje službe so jo odpustili zaradi nosečnosti. Nastalo je vprašanje: Kam zdaj? Prihrankov ni imela, domov ni mogla; pred več ko desetimi leti je moraJa zdoma, ker tam zanjo ni bilo več ne prostora, ne kruha. Upraviteljica posredovalnice jo je poslala v žensko bolnišnico. Niso je sprejeli: vse je prenapolnjeno. Vrnila se je v posredovalnico Upraviteljica se je spomnila Unije za zaščito dece. Od tam so po telefonu zaprosili prlmarija ženske bolnišnice za sprejem nesrečne žene. Primarij je naročil po telefonu, naj upraviteljica posredovalnice napiše na listek, da je on dovolil sprejem, naj opremi listek s svojim podpisom in z žigom posredovalnice — in porodnica bo gotovo sprejeta. Noseča ženska, ki je že komaj hodila, se ie znova napotila proti bolnišnici. Vnovič je stala tarn z listkom v roki in prosila za sprejem in vnovič so ii povedali, da je ne morejo sprejeti. Mir ila je še ena noč in e en dan. ženska ie ležala v posredovalni' ! in njeno ure so potekale. Zvečerilo se j« Proti polnoči se je začelo njeno stanje nag siabšati. T7sako uro lahko pride do porou:.. Upraviteljica je klicala reševalno postajo. PriVi je odgovor: Zapora je! Nobene ženake jim ne smemo več pripeljati! Kličite porodnišni-co. . . . Upraviteljica je klicala porodnišnico. Dobila ,se odgovor: Ne moremo je sprejeti. Kličite babico! Upraviteljica je vpila v telefon. Tu je posredovalnica za službe, ne porodnišnica. Nimamo tople sobe, niti topie vode, nobene priprave . . . Glas iz telefona je imenoval dva zdravnika. ki naj napišeta priporočilo, potem jo bodo 'ahko sprejeli, drugače ne morejo in ne smejo, ker je vse prenapolnjeno. Kaj zdaj? Na tleh se je v porodnih krčih zvijala nesrečna žeDa in klicala po pomoči. Ali naj ob treh ponoči pošilja k zdravniku nekoga, ki sploh ne pozna mesta? Ali naj beži sama iskat priporočila, čaka bog ve kako dolgo pred zaklenjenimi vrati, da dobi ta listek — če ga bo sploh dobila — in pusti nesrečnico samo tu na tleh?. . . Preostala je še ena možnost: njeni prsti so vnovič obračali številke na telefonskem aparatu, čez hip se je oglasil primarij porodnišnice. Nujno je potrebna pomoč, gospod doktor! ženske, ki ste jo včeraj priporočili, niso sprejeli, zdaj je tik pred porodom in tu vendar ne more roditi.« Primarij je interveniral, in zdaj so lz porodnišnice sporočili, naj ženska pride. V nekaj minutah je bil rešilni voz na mestu. Dva moža sta previdno dvignila nosečo žensko, ki se je zvijala v krčih. Položna sta jo na voz in pognala. Bolnica je, omamljena od bolečin, nerazumevajoče zrla v obraz človeka, ki se je sklanjal k njej in ji zastavljal neizogibno vprašanje: »Kdo bo plačal prevoznino? Imate sami denar, ali bo plačal OUZD?« človek je to vprašanje ponavljal še takrat, ko so nesrečno žensko že spravili v porodnišnico. ★ Rodil se je otrok, kl je tehtal dva kilograma. Minilo je šest dni. Sedmi dan so mlado mater odpustili iz bolnišnice. Spet je potrkala na vrata posredovalnice in tu sta ona in njen otrok našla prvo zavetje. Bila je brez denarja, nezakurjeni prostori posredovalnice, skrb za jutri, pomankanje najpotrebnejšega, kar mora imeti mati za otroka, to je čakalo njo in njenega malega Emilčka. . . Upraviteljica posredovalnice se je znova obrnila po pomoč na Unijo. Tam so ji svetovali, naj zaprosi pomoči na socialnem oddleku mestne občine. Storila je tako In dobila odgovor, da socialni oddelek mestne občine v takih primerih ne more pomagati. Nimajo sredstev v te namene, žena z otrokom naj gre na svoj dom ali v domovinsko občino. Ali pa naj se obrne na socialni oddelek banske uprave. — Odgovor socialnega oddelka banske uprave se je glasil, da ta zadeva sploh ne spada v njegov resor. žena z otrokom naj se obrne na Karitativ-no zvezo v Marijanišču, kjer bo gotovo dobila potrebno pomoč . . . Minilo je štirinajst dni in v spalnici posredovalnice še zmirom stoji na stolu ob postelji majhna pletena košarica. V košarici spi štirinajst dni star Emilček. Njegova mati sedi v čakalnici, v vrsti deklet, ki čakajo na službo. Njegov oče... ali bo mali Emilček sploh kdaj spoznal svojega očeta? V dolgi vrsti deklet, ki čakajo tu na službo, sta še dve. ki šivata pleničke. Preden bo minil mesec ali dva, bosta tudi ti dve nastopi'i trnjevo pot materinstva, vseeno, ali zakonskega ali nezakonskega. Tri trije slučaji niso osamljeni. Teden za tednom, mesec za mescem trkajo na vrata posredovalnice dekleta, ki so zaradi nosečnosti izgubila službo, domov ne morejo, prihrankov nimaio. ker od plač, ki jih dobivajo, ne moreio ničesar prihraniti in ni je v našem mestu ustanove, ki bi iim nudila zavet.ie v njihovih naibolj težkih dneh. Imamo Delavski dom. Delavsko zbornico, zavetišča z lastnimi hišami, tri sto socialnih ustanov in organizacij, ki so si postavile za cilj pomagati Človeku — ko pa ta abstraktni pojem dobi konkretne ohHke, vsa ta dobrodelnost odpove na celi črti! Iz življenja Seime LagcrISlave Naša sotrudnica v Parizu je nedavno obiskala prijateljico slavne švedske pisateljice Seime Lagerlö-fove. O svojem obisku in kramljanju z njo nam pošilja naslednje poročilo: Gospa Elza Thulin je francoska novinarka. Napisala je že več slik iz življenja in dela svoje prijateljice Lagerlöfove, ki jo je obiskala zadnjič, ko je pisateljica praznovala svojo osemdesetletnico. Gospa Elza pripoveduje: Saga, lepa in dobra vila čarovnica, ki jo pozna vsak švedsla otrok, stanuje v Varm-landu, v pokrajini, kjer se nahaja posestvo Lagerlöfovih. Saga je morala biti izredno dobre volje in radodarna, ko se je pred fcnainosemdesetimi leti, nekega novembrskega dne, sklonila nad zibelko pravkar rojene deklice na posestvu Marbacha. A Selma ni bila edina iz rodu Lagerlöfovih, ki so zabeleženi v kulturni zgodovini švedske. Rodbina Lagerlöfovih je z vso pieteto častila svoje slavne prednike pisatelje Ano Marijo Lčnngren, Tegneria in Frödingra. Z vso ljubosumnostjo j« varovala svoje rodbinske tradicije. Veliki ljudje morajo pač pogosto prestati marsikatero težko preizkušnjo, preden pridejo do veljave. Selma ni bila v tem nikaka izjema. Bilo ji je komaj tri in pol leta, ko je zbolela na nogah in ni mogla hoditi. Ni se mogla igrati z otroki in tekati z njimi, morala je sedeti pri babici ali kuharici ln ti dve sta. ji ves dan pripovedovali pravljice in pripovedke. Mala Selma je živela v svetu legend in junaki iz pravljic so postali njeni resnični tovariši. Selmini starši so poskušali vse, da bi io ozdravili. Poslali so jo v Stromstad, majhno mesto v zapadni švedski, kjer so mnogi bolniki že našli zdravje. Najeli so ,1i stanovanje pri nekem pomorščaku, kl je tekom svojih potovanj napolnil svojo hiéo z najbolj eksotičnimi predmeti. PomorSča-kova žena je pripovedovala deklici, da ima njen mož na ladji celo rajsko ptico. Domišljija male Seime je takoj ustvarila ne le rajsko ptico, nego tudi pravljico o rajski ptici, ki ščiti pomorščaka na negovili potovanjih. Selma si je po dolgotrajnem zdravljenju s Stromstadu in pozneje v Stockliolmu precej opomogla ter se vrnila v Marbacha. Bridko je občutila smrt babice, toda prelepa pokrajina in prisrčno rodbinsko življenje ob visoko izobraženem očetu je njeno duševno življenje vedno bolj bogatelo. Ko je bila stara sedem ali osem let, je odkrila bogato knjižnico svojih staršev. Najbolj sta jo navdušila s svojimi deli velika švedska epika 19. stoletja Tegner in Runeberg. Leta 18S5. pa je umri Selmi oče in rodbina ie morala prodati posestvo. Selma je odšla z materjo na jug švedske, kjer je poučevala v nekem zavodu. Težko življenje jo je privedlo do sklepa, da uresniči svojo davno vročo željo: postati pisateljica. Prav nekako v tem času je revija »Idun« razpisala nagrado za najboljši roman-feljton. Selma je poslala nekatera poglavja o Gosti Ber-lingu in je dobila nagrado. Toda s tem pi- sateljica še zdaleč ni postala niti slavna, niti njena legenda o Gösti Berlingu popularna. Selma je delala in kmalu izdala knjigo. Ocena odličnega danskega kritika Georgeea Brandesa je opozorila skandinavski svet na to odlično pripovednlco z liričnim, toda krepkim stilom in polnim temperamentom. Leta 1896. se je Selma preselila v pokrajino Dalécarlie, v bližino Varmlanda. Takrat je slučajno nekje čitala, da se je skupina kmetov lz Dalecarliea preselila v Palestino in tam osnovala kolonijo v duhu prvih kristjanov. Selma je sklenila obiskati svoje roj Eike, s prijateljico Sofijo Elkan se je podala na pot in to njeno potovanje je rodilo dve knjigi »Jeruzalem«, izšli 1901—1902. Selma je medtem zopet kupila svoje posestvo Marbacha in tam sestavila čudovito potovanje Nilsa Holgersona čez švedsko deželo. To delo ji je prineslo končno alavo. Leta 1904. jo je odlikovala švedska Akademija, leta 1907. je postala častni doktor univerze v Upsali, 1. 1909. je dobila Nobelovo nagrado in 1914. je postala član švedske Akademije, prva ženska, ki je imela svoje mesto med osemnajstimi ne-smrtnikl. Kakšen je bil njen življenjski ideal, najlepše dokazujejo odgovori na naslednja vprašanja: »Katero vrlino najbolj cenite?« — Dobroto. »Katera poteza v človeškem značaju Vam je najljubša? — Poštenost in globina. »Katero odkritje vam je najdražje?« — človeški značaj. »Kaj smatrate ket največjo srečo?« — Sam ^zaupanje. »Kateri so Vaši najljubši pisatelji?« — Tal' nti, ki se porajajo. »Katero je Vaše geslo?« — Vanita« vanii atum et omnia vanitas. Zlata Pirnat Tedenski jedilni list PONEDELJEK. Obed: Ohrovtova Juha. Goveja sekanica v omaki. Krompirjevi svaljkl. — Večerja: Polentnl kolač s sirom. TOREK. Obed: Golaževa juha. Jabolčna žemljevka. — Večerja: Fižol v solati z mo-tovilcem. SREDA. Obed: Na goveji juhi vllvanci. Govedina. Pražen krompir. Kuhan hren. — Večerja: Svinjska glava ■ kislim zeljem. ČETRTEK. Obed: Gobova juha. Ajdovi žgancl. — Večerja: Milanski rlžoto. PETEK. Obed: Prepražena zdrobova juha. čeSpljevl cmoki lz krompirjevega testa. — Večerja: Makarončki z paradižnikovo omako. SOBOTA. Obed: Na juhi rezanci. Govedina. Mešane prikuhe. Krompir v kosih. — Večerja: Svinjska jetra. Polenta. NEDELJA. Obed: Na juhi (od sobote) opečene žemljine rezine. FaSirana pečenka v mrežici iz mešanega mesa. Droben pečen krompir. Solata. — Večerja: Omlete z ocvirki. Ocvrti jajčni kroketi Eno pest posušenih jurčkov operemo, po-parimo in sesekljamo, nato pa prepražimo na presnem maslu ali olju. Potresemo nekoliko z rnoko in malo zalijemo in še po-dušlmo. Potem dodamo eno žlico nariba-nega parmazana, malo soli ln dve stepeni jajci. Ko jajca zakrknejo, odstavimo. Iz dveh jajc, malo mleka ln moke ter soli napravimo testo in spečemo večje palačinke. Zrežemo vsako na štiri dele, na-mažemo vsa« kos z gobovim nadevom, zavijemo skupaj, povaljamo v jajcu in drobtinicah in na olju lepo rumeno ocvre-mo. Jetrni konsomé Približno 15 dkg jeter zrežemo na tenke lističe in jih prepražimo s sesekljano čebulo in petršiljem na presnem maslu. Potresemo prav malo z moko. Nato pa zme-Ijemo na stročju. Ohlajeno zmešamo z dve-mi rumenjaki ln enim jajcem, damo v pudingov model s pokrovom in kuhamo v sopari. Potem kuhano zajemamo z žlico male cmočke in jih polagamo v krepko vročo juho in takoj damo na mizo. Meranska jabolka % kg mošančkov tenko olupimo, pri muhi izdolbemo peščevje in ga nadomestimo z rozinami ln sesekljanim cltronatom. Zložimo drugega k drugem v primerno velik, , z maslom ali mastjo namazan model. Vrh vsakega položimo košček presnega masla in postavimo v pečico. Nato pripravimo kremo iz treh rumenjakov, 12 dkg sladkorja, 10 dkg olupljenih in zmletih mandljev, dveh žlic ruma in primešamo še sneg od treh beljakov. Napol že pečena jabolka oblijemo s to kremo, in pečemo dodobra v zmerno topli pečici. Pečeno potresemo z sladkorjem in servirarno lahko v isti po- BABYMIRA krema 3E USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSČAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE. LIS A JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRONJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DDC 10.- ZA ŠKATLICO. sodo. Poleg podamo lahko tudi stepeno «metano. Jabolčni narastek 5 sredr.jedebelih, kislih Jabolk duéimo do mehkega, nato pa pretlačimo. Damo v skledo In primeäamo 4 žlice sladkorja, 4 rumenjake, limonine lupinice in sneg lz 4 beljakov. Nazadnje rahlo primešamo 8—10 dkg finih drobtinic ln vložimo zmes v dobro namazan z drobtinicami potresen narastkov model ln spečemo. Pečeno zvrnemo na pogret krožnik in damo takoj na mizo. Zraven podamo v posebni posodici toplo, razredčeno mareiično marmelado ali malinov sok. Kompromis med obleko in kostumom Bolj kakor druga leta se letoa ravna moda po praktičnih potrebah vsakdanjega življenja. Zato je povsem umevno, da se je zopet domislila vedno uporabne dvodelne obleke, ki je že nekaj let ni bilo več videti v modnih zbirkah. Praktični pomen dvodelne obleke je kejpada v možnosti, da po volji lahko zamenjamo život iz blaga z bluzo drugačne barve ln tako pridobimo lz enega samega tudi več različnih oblačil, če je potreba. V bistvu sestoji dvodelna Varujte woje rrtravje t tem. da skrbite za redno stolico. Jemljite dnevno p< jedi 1 do 3 Leo-pilule. ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja Ogla« reg. pod Sp. br. 999 od 28. X. 1998 obleka namreč Iz povsem samostojno Izdelanega krila in iz kratkega ali dolgega života, ki je obenem bluza in jopica. Dvodelna obleka je torej kompromis med obleko ln kostumom! Posebno žena, kl je zaposlena v poklicu ln ki je prisiljena, da večkrat osveži eno m isto obleko, če noče, da bi bila videti zanemarjena, pozra Izrazito praktično vrednost takšnega oblačila. O letošnjih dvodelnih oblekah Je vredno omeniti, da so preproste in nekam športno učinkujoče — saj noče moda na njih preizkušati svojih elagantnih domifiljij, temveč si jih zamišlja predvsem za vsakdanjo uporabo. Krila sc zmerno široka, torej prav toliko, da se v njih udobno počutimo. Tu ln tam jih razširimo z eno ali dvema prešitima gubama, lahko pa so tudi kar gladka ln lahno zvončasto krojena, životi no- vih dvodelnih oblek so različno dolgi — to se ravna pač po postavi ln po osebnem okusu nositeljice. Obleko te vrste lahko nosimo s pasom ali brez pasu. ponavadi pa jo osvežimo z belim ovratnikom ali vsaj s svetlo ovratno ruto, da je bolj prikupna videti. Prva dvodelna obleka, ki jo vidite na naši skici, je že pomladansko lahkotna in vendar povsem stvarna. Spredaj in zadaj sta život ln krilo položena v stranske gube, ki so po životu vseskozi dvojno prešite, po krilu pa le deloma. Obleko zapnemo z va-llkimi kovinastiml gumbi (1. skica). Pri naslednji obleki ima život obliko dokaj dolge tunike in je malone do spodnjega roba zapet z okroglimi gumbi. V izrez vstavimo majhen ovratnik iz belega pikeja a pripadajočim vložkom, ki ga lahko odpne-mo (2. skica). život okusne temnosive obleke je zadaj zapet a patentno zadrgo, spredaj pa ga okrasimo a štirimi poševno vrezanimi žepki. Vratni Izrez zakrijemo s prikupno svetlo ruto (3. skica). Prav tako enostavno je Izdelana dvodelna obleka z malim moškim ovratnikom in z nepristno volano na robu života. Zap-nemu jo z usnjenim pasom (4. skica). Bolj popoldansko učinkuje temna dvodelna obleka, ki jo opremimo z manšetl in z ovratnikom lz belega platna. Takšno belo garnituro lahko po robovih izvezemo z drobnim luknjičastim vezenjem. Tudi proga, ki nanjo pripnemo gumbe, je lahko Izrezana iz platna, da na temnem životu tembolj Izstopi (5. skica). ÌUTNA KONFEKCIJA-^1 - • » r -v > ■ t-t " c;-- A/7 K^-f-lPf!, ^f/A/AŠA VF DNO ■ 0JNi$1r&tŠ& Janonškova Franca je pobegnila (Odlomek iz romana »Samotni Krešin«) Jar.oušl. ^ /a je prala. por- 'vala, drgnila posodo s peskom, da bi se svetila, in pomagala pri opekarjih. da bi še kai prislužila za rodbino kakor vselej, kcAor pred letom in pred tednom. Ali če je pred ietom in pred tednom čutila smisel svojih dolžnosti. je zdai tjavendan vstajala s svoie postelje m budila moža: »Vstani, svetlo je že.« Sedel je na slamnjačo in šel končno v perilu k oknu; giedal je skozenj, kakor bi zgubil nit. »Na kaj misliš?« je vprašal ženo. ko jo je videl starti s povešenimi rokami pri peči Ni odgovorila in Janoušek se ji je približal z drsečimi koraki. Stal je pri njej naenkrat majhen in ostarel. Stala sta tu roditelja, ki jima je pobegni] otrok. »Bila ie take maihna in priljudna.« je rekel s težkim glasom. »M s1 il sem. da pojcle v mesto in se cmoži nekoč s poštenim človekom.« Gorje je sedelo na tleh ko trmasto dete in vzpenjalo roke. Opc-kar se ie polagoma oblačil in počasi odšel ven. Zdai ie mati tiho. neutolažljivo zaiokala. Ko so se zbudili otroci, si ie obrsala solze, ^edstavljaioč si. da se hčerka oo-vme in bo spet vse. kakor ie bilo. da si pun-a zjutrai m«i česanj°m spet zanoje svo'o nesemeo: »Ze'o dekle, želo travo čez grai&Lnsko ie dobravo,« kar jo ona ošvrk- ne: »Moüla bi rajšš!« — Vendar Da i i bo prav za prav všeč. do dekle prepeva, da ie vesela in zdrava: huje bi b lo. če ne bi prepevala, če bi hirala in bolehala! »Se povrne?« je vprašala sama sebe in gledala z okna. če že ne ere. Pretekel je žalosrtni teden in Janoušek. ki z nikomer ni spregovoril, ie ^ačel nenadno in silovito: »Ce se povrne, io spcd'm! Nečiste ne sprejmem nazaj. Da. če bi zvedel da kie služi in potemtakem ni zbežala z n.1:m, s tem tatinskim hlapcem, to bi bilo drugo.« In Janouškova je rekla: »Saj najbrž služi.« »Meniš? Bilo bi dobre Prav mogoče, da služi. Kakor sestra Ana; ta .se nam ie tudi lepega dne zgubila in glej. čez leto se ie oglasila...« Sedeč sredi otrok sta drug drugemu vne-mala upanja. Posta jalo iima ie cč tno laž j. »Saj tudi ni mogeče. da bi hodila kar tako skupaj. Ne. ni mogoče, da bi se bila kar tako spozabila. Ne ve. i^mem.« ie Dra-vila opekarica. »Zagotovo kie služi.« »Bog daj! Tud: meni se dozdeva tak~.« »Ah da,« so pravile ooekarice, »č'ovek niti ne ve. čemu vzreia deco « Opekarji pa 90 odgovarjali: »No vsak ima svojo srečko. Vsak ima pnč svno u'O-do. ki se ji nihče ne og^e Da če bi se še fol'krat oos-tav'i na Flavo.« Videli so le Vorak Dresse in n'sn ImeM hrepenenja gledati dalj. Njihovi dnevi so ' •-i..i--1 j- Jj.im^iuii.-J Uh'1'ihi.UHWi hi i se vlekli drug za drugim in bT napoteni z mastno ln težko zemljo ter z ostro-tjo rdečih opek. Sledili so si enolično in prinašali pod svojo težo le borno jed in trenutke vroče sreče, ki so io pr~>ž'vliali v nočeh s svojimi ženami med prvim in drugim verzom svojeaa ilovnatega sn^: malo eorke slasti, iz katere so se redili otroci: otroci, ki se nikomur ne rddolže. otroci, ki ti nikdar ne poplačajo ljubezni in te n:k-dar ne nagrade za boleč re. ki se ti odtujijo. ko komai d bro shodijo. »Ah da. človek ne ve č^mu vzreia obroke! Dostikrat ie bolie da se ne narodiio.« »Prebodaste gosi smo da bi se nam ne •.odili!« »To znajc le borate reva mors ore-trpeti. Rodi. dokler r.č omaga, rr ' m pa je figo. samo da dobe kar hočejo.« ... JanoMŠek je iskal neki oan'r in ko ie potegnil ir mize predal. 13 s d t~ zak--'čal k ženi: »Pištole ni Kam s! io dala?« »Kam b; io da'.a? V levem kotu ie ležala kakor vse'e.i.« »Ce ae n'sta ustrel'la7!« 1« kriknll in ss opotekal od mize. grabeč re za g'avo. Zdaj ie to^otno ne'zorosno in so-rr?*no spregovorila tudi rratl- »Rrjši 1- vid m mrtvo ko osramočeno, njena mati sem. lahko to refem!« »U«f-r>H1a.« je Sene+nl orWrar in krepke in te • e roke so se m-; tresle. »Da.« je govorila Janouškova. »če bi se vrnPa oreči«če~a ji DO"e-em B z sm'-1 ienja. Da nimam več hč?rke FranC-«ke!«... »Mogoče leži kje ustreljena in pokrita z igličevjem. nekje v hosti.« Janouškov glas ie padel na tla ko raniena zver. »Ce leži. leži.« ie rekla opekarica. »Kakor si postelješ. tako ležiš.« Utihnila sta. »Kakor sestra Ana« ie Domisi 1 Janoušek in srce mu ie drevenelo. Obr. čJoč se k otrokom, je nadaljeval: »Vaša teta Ana. moja sestra, je bila. ko da bi io naslikal. Tudi Ana je s trinajstimi leti uš'a zdoma. Kaj je delala in kie ie bila. ne vem. ni nam povedala. Ali čez kaka štiri leta se je vrnila. b;ia je vsa v paradi.. Vprašali smo jo: »Z ' ai si ušla. Ana?« Ona oa le odgovorila: »Tako. oriielo me ie in morala sem... Nemirno kri imam. mogoče po kom v rodu ...« »Kai pa ie to. kar te kliče? Kie je to?« »Kje? Glas ie. zdaj se odlaša tu. zdai tam In največ sred: srca« In ko io tako sprašujemo, nam pove rč® tole: Zdai vidim. po krm ;ma5 kri: babica ie bila bru-sačeva hčer. Zbežala jim je in se D-ročila z dedom.. .• Otroci »o nop'u.^ali 7 odorami ust\ Kar so pomnili. j'm ie rče zdaj orv.č pripovedoval tako na dolgo. Janouškova ie poznala to zeodbo. a ri'lc-dar ie ni prav z^mmalr Zd>lo se ie. da pospravlja: ropotala le s oo-sodo '"n čenrav je bila nedelia. poč tek od hlaočevJrih otmvil. ic vendar namočila krtačo in Dorn.; va la klon Ko io je ^brisala s cunio. se je o'ria. Srd io ie minil. i je p^kVVnMa «job» in >'Mo!!mo za fs1"n d"šo: V imTin Oč^t*. Slr>q in w Duha. Amen. Oče naJ. ki si v Po' " * 'V |t> rv>"M*nc I" s !Bol7»m1 v očeh molili za Franca Karel Novy. Za lepo vreme Nove pralne obleke malih goepodičen imajo izrazito široko krojena krila, ki kar vihrajo okoli urnih, malih kolen pri vsakem koraku. Krila so zvončasto krojena, pa jih še razširimo z gubami, da bo se lahkotnejša videti. Vse drugo ostane pri starem: drobni gumbki, dečji ovratnik, prsni žepki, kratki, balonasti ali na ramenih razširjeni rokavi. Otročja moda se pač ne Izprer Inja tako pogosto kakor moda odraslih. Kralji brez m John D. Rockefeller st. In Henry Deterding — Borba za vlado nad svetom — W. C. Teagle - Torkild Rieber — Armenec Gulbekian z zbirko Rembrandtov " Lord Cadman in lord Bearsted — JeS de Kok, edini »petrolejec«, ki mu ni mar politike Ko se je pred kakšnimi sto leti začela velika »petrolejska mrzlica«, je bilo nešteto ljudi, Iskalcev sreče in dobičkov, ki so se skušali uvrstiti v proizvodjo, trgovino in špekulacijo z novim pogonskim pripomočkom. Po kratki mrzlici pa je nastala iztreznitev, kajti problemi, ki so bili zvezani s petrolejem, zlasti z njegovo rafinacijo in prevozom, so bili tako zamotani, da jih stotine majhnih, slabo pripravljenih podjetij niso zmogle, špekulanti in iskalci sreče so obrnili temu nehvaležnemu poslu hrbet. Tedaj je nastopil skromen, puritanski mladenič, ki je spoznal, da mora tisti, ki hoče zaslužiti s petrolejem, imeti svoje čistilne naprave, svoje shrambe in nadzorstvo nad prevoznimi podjetji. Z veliko žilavostjo je mladi mož postavljal kamen na kamen na svojo zgradbo, dokler ni postal lastnik skoraj vseh ameriških vrtalnih stolpov in vseh podjetij, ki so s petrolejem v kakšni zvezi. Bil je to John D. Rockefeiler starejši. Družba, ki jo je osnoval, se je imenovala Standard Oil. šele, ko je postal Rockefeiler že star mož, je dobil resnega tekmeca. Takrat je bivši holandski železniški nameščenec Henry Deterding prevzel vodstvo neke ho-landske petrolejske družbe, ki je imela deleže v Holandski Indiji, a je stala pred polomom. Kmalu je pod njegovim vodstvom nastala druga, svet obsegajoča petrolejska družba z imenom »Royal Dutch«, ki si je pozneje v svoji prodajni družbi »Shell« priključila novo isto tako svetovno pomembno petrolejsko družbo. Takrat se je med Rockefellerjevim ln Deterdingovim trustom začela bòrba za vlado nad svetom, za vse še nerazdeljene petrolejske vire na Kavkazu, v Orientu, v Srednji Ameriki. Ta borba je povzročala vojne in upore. Državne meje so se spreminjale, dokler ni med svetovno vojno potreba po petroleju tako silno narasla, da je nastal položaj, v katerem sta si trusta uredila neko znosno sožitje. Rockefeller starejši ln Deterding sta mrtva, njuna dediščina pa se je malo razdelila. Namesto dveh petrolejsklh diktatorjev, jih ima svet danes Sest. Dedič starega Rockefellerja. John D. Rockefeller mlajši, je ob smrti svojega očeta iz davčno tehničnih razlogov odklonil 90 odstotkov očetove zapuščine. Ostalih 10 odstotkov mu zadostuje popolnoma za udobno življenje in za nadaljevanje dobrodelnega ln kulturnega dela njegovega očeta. V nadzorstvenemu svetu Standard Va-cuum Company, kakor se Standard Oil danes imenuje, ima samo en sedež in en glas, a posle je prepustil Walterju Clarku Tea-gleu, ki je bil njegov stari oče prvi družabnik starega Rockefellerja. Teagleov oče je poslal sina nekega dne, ko se mu je vmil z vseučilišča v Chicagu, v delavski obleki v petrolejsko jamo, danes je 62-letni Američan kralj Rockefellerjeve dediščine, ki jo je mogel s koncesijami v Abeslniji in Arabiji celo še povečati. Toda Teagle in njegova družba Imata tekmeca v svoji lastni deželi. L. 1912. je ameriško zvezno sodišče razveljavilo neko pogodbo družbe Standard Oil z družbo Texas Oil, s čimer je ta tvrdka postala samostojno petrolejsko velepodjetje. Na njenem čelu je danes Torkild Rieber, po rodu Norvežan, ki je s 14. letom pobegnil z doma, postal mornar, dobil z 19. letom brodarski patent za petrolejski parnik ln prevzel s 25. letom vodstvo prevoznega cddelka Texas Oil. Danes je mnogokraten dolarski milijonar in petrolejski kralj. Tretji med novimi petrolejskimi vladarji je Gulbekian, premeten, sivolas Armenec, ki je začel svojo kariero v očetovi eksport-ni hiši v Carigradu. Zanimal se je za petrolej, si zagotovil nekoliko koncesij v Mosulu in Bakuju, posredoval veliko finančno transakcijo med družbo Royal Dutch in Rotschildovo banko in postal tako Deterdingov prijatelj. Kratko pred turško revolucijo je od sultana kupil ogromne koncesije, pozanimal An- Pomladne sapice že pihljajo zatorej po novo obleko ali plašč k znam domači tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene. gleže zanje ln postal vodja mogočne »Irak Petroleum Company«. Angliji in Franciji prodaja letno 3 milijone ton petroleja in stanuje v Parizu v palači s tako mogočno zbirko slik, da cenijo samo njegove Rem-brandte na 400 milijonov frankov. Diplomat med petrolejskimi magnati je vladar Anglo-Persian Petroleum Company, lord Cadman. Ta družba je »težka« 33 milijonov funtov šterlingov, večina njenih delnic je v rokah angleške vlade, a lord Cadman, nje vodja, išče petrolej za britsko admiraliteto. Svoji vladi je dvakrat izkazal zelo veliko uslugo: prvič, ko je dal postaviti petrolejski cevovod od perzijskih vrtalnih stolpov do palestinske sredozemske obale, in drugič, ko mu je uspelo za dobo 65 let obnoviti koncesijo za perzijske petrolejske vrelce. Med petrolejske kralje spada tudi drug angleški lord, lord Bearsted, naslednik Henryja Deterdinga v Shellovem trustu. Ta mož, ki je sin londonskega Žida, Deterdingovega družabnika Marcusa Samuela, obvlada tudi veliko ru-munsko družbo Astra Romana ter zalaga angleške ter francoske vojske s petrolejem. Mimogrede pa zalaga rumunska družba tudi nemško vojsko. V Haagu sedi šesti petrolejski velemag-nat, jonkheer Jef de Kok, med petrolejskimi kralji edini, ki se ne briga za politiko in ne dela politike, temveč ga zanima samo gospodarska stran petrolejske produkcije. Po poklicu je kemik. Velja za tako resnega trgovca, da mu je kraljica Viljemlna brez obotavljanja izročila v upravo svoje delnice pri družbi Royal Dutch, ki ji je največja delničarka. De Kok deluje v ostalem v vseh zadevah sporazumno s svojim londonskim prijateljem lordom Bearstedom. To je šestorica mož, ki vladajo nad petrolejem sveta, šestorica mož brez krone in žezla, toda mogočnejša od mnogih kraljev. apoleonove sestre Lepotica Pavlina Borghese Paolina Borghese t umetnini kiparja Canove V Rimu uresničujejo ta čas davno namero, da bi sloviti rodbini Borghesljcev postavili posebno grobnico, že papež Pavel V., ki je bil tudi član te rodbine, je imel takšno namero, ki so jo pa mogli oživo-tvoriti šele v našem času. 48 Borghesljcev, ki počivajo v neki kripti v kapeli Santa Maria Maggiore, bodo prenesli v novo grobnico. Med nje spada tudi Pavlina Bonaparte, sestra Napoleonova, ki je bila žena Kamila Borgheseja. Več nego sto let je počivala ta ženska, ki so jo sodobniki imenovali »božansko Pavlino« in ki so pesniki ter zgodovinarji poveličevali njeno lepoto, v svinčeni krsti v kripti, M so jo sedaj odprli. Krsto, kl je razen z družinskim grbom Borghesljcev okrašena z Napoleonovim cesarskim grbom, so odprli ob navzočnosti kneza Borgheseja, sedanjega rimskega guvernerja, in drugih odličnih osebnosti. Vsi so bill zelo začudeni, ko so opazili, da so se obrazne poteze »božanske Pavline«, ki jih poznamo po slovitem kipu Canove, ohranile skoraj nedotaknjene. V smrtnem spanju se je obraz sicer Izsušil in skrčil toda njegove oblike so se ohranile. Po popravilu krste bodo Napoleonovo sestro prenesli v novo grobnico. tator s humorjem Stalina straži stalno trop detektivov »Nu. zdaj pa mi vašega trebuha!« .'. ..•,'< nazaj pa ne {»ludge«) Sovjetski diktator je v nasprotju s Hitlerjem in Mussolinijem zelo slab govornik. Njegovi dolgi govori ljudi dolgočasijo. V osebnem dotiku pa je, kakor pravijo, suge-stiven. Angleški romanopisec Wells, ki se je z njim večkrat razgovarjal, pripoveduje, da Stalin človeka s svojim govorjenjem naravnost hipnotizira. Samo v uradnih zadevah in v uradnem občevanju je kratkobe-seden, strog in grob. Lady Astorjeva ga je nekoč vprašala: »Kako dolgo bo trajalo to krvavo obračunavanje med vašimi pristaši?« — Dokler se bo meni zdelo potrebno,« je odgovoril kratko. Samega sebe zelo ceni in se smatra za vrhovnega poglavarja komunistične dogme. Na zadnjem kongresu stranke je Izjavil: »Jaz in boljševizem sva eno in isto in neločljiva.« Drugače je zelo načitan. Ko ga je svoj-čas obiskal Eden, mu je brez vsake po-greške citiral odlomke iz Platonovih del, iz »Dona Kihota« in Daudetovih knjig. Nekoč je sovjetskim pisateljem ostro očital, da ne znajo pisati, »čitajte Shakespeareja, Hugoja in druge klasike, drugače ne bodo vaša dela potrebna niti psu!« jim je baje dejal. S tujimi obiskovalci je nenavadno ljubezniv. Kadar se razgovarja s predstavniki velikih kapitalističnih podjetij, jih nagovarja z naslovom »monsieur le bour-geois«. Med diktatorji je edini, ki ima mnogo smisla za humor. Guma celi možgane Po možganskih operacijah se dogaja, da dobivajo pacienti že potem, ko so se rane zacelile, epileptične napade. To je zavoljo tega, kakor je izvajal dr. Sorgo z Dunaja na zadnjem zasedanju nemških kirurgov v Berlinu, ker se kožna ali kostna brazgotina zrase z možgansko maso. To brazgotino je treba operativno odstraniti in za to imamo več preizkušenih metod. Te metode pa pogost orna ne morejo preprečiti, da bi se ne stranie nove brazgotine. Poskusi na Dunaju so pokazali, da more pomagati košček gume. Ko se odstranita brazgotina in zrastnina, je treba potožiti kos gume na možgane tako, da se možganska masa pod njo zaceli, ne da bi prišla v dotik s trdo možgansko kožo. čez nekaj časa je mogoče gumo odstraniti ln epileptični napadi se potem ne pojavljajo. 3ERIKAJTE V „JUTRU"1 Ze dolga leta prebiva v Kremlju, kjer ima tri sobe. Stalno ga straži trop detektivov in kadar se odpelje v mesto, se peljejo z njim vedno trije avtomobili raznih tipov. Samo najbližji vedo, v katerem izmed teh treh vozov sedi. Sedi pa običajno poleg šoferja. Obleko nosi vedno enako, do vratu zapeto zeleno rusko suknjo in jahalne hlače. Dela po sedem dni nepretrgoma od zore do kasnega večera, potem počiva po dva dni na svojem podeželskem posestvu. Zelo rad obiskuje operne ln baletne predstave ter kinematografe, rad igra tudi šah, a največja strast mu je kajenje. Celo med obedom mu gori pipa poleg krožnika. Vodko rad pije in zdrži mnogo pijače. Najboljša njegova prijatelja sta Voroši-lov in Kaganovič. Nekega večera ga je obiskal ameriški veleposlanik. Stalin je stal z Vorošilovim in Kaganovičem poleg klavirja, na katerega je njegova tretja žena, Kaganovičeva sestra, igrala ruske narodne pesmi. Vsi trije neomejeni gospodarji današnje Rusije so z grmečimi glasovi spremljali klavir in dajali takt s trkanjem kozarca ob kozarec. . . Prečkal je Niagarske slapove Charles Blondin, plesalec na vrvi Pred štiridesetimi leti je umrl v Londonu Charles Blondin, eden najslavnejših arti-stov svojega časa. Starejši letniki ss bodo še spominjali, kakšno pozornost je zbujal s svoj .m prečkanjem Niagarskih slapov na vrvi Blondin, ki se je imenoval s svojim meščanskim imenom Graveiin. se je rodil 1824 v Saint Omeru na Francoskem in je začel že zelo zgodaj kot ar: ist in sicer kot »plesalec« na vrvi. Njegovo največje dejanje je bilo L 1855. prečkanj » Nagarskih slapov na najbolj nevarnem mestu, kakor smo že omenili. Za ta namen so napeli dolgo vrv od brega do brega nad slapovi in Blondin je potem korakal po tej vrvi ob narpeti pozornosti tisočglave množice. To stvar ie potem še večkrat ponovil. Ko ga je Waleski princ, poznejši kralj Edvard VII-vprašal, na kaj je mslil pri tej boji nad grmečimi vodami, je Blondin odgovoril: »Na nič. kraljeva visokost samo na to. kako bom obdržal ravnotežie.« Od tega časa so ga imenovali »junaka Niagarskih slapov«. Njegove spretnosti na vrvi do danes v marsičem še niso dosesli. Nekoč je stopal po vrvi na visekih hoduljah, drugič je nosil na hrbtu moža. Igraje je jedel in pil na vrvi in prav rad je hodil po njej v veselih preoblekah in z zavezanimi očraL Svojo spretnost je kazal v v seh večjih evropskih mestih. štiristo Liliftist&iaeev Posebnosti iz življenja najmanjših ljudi »Liliputanci so najbolj veseli ljudje na svetu,« trdi ga. Carla Roseova. Ta mora vedeti, ker je vodilna manažerka za pritlikavce v Zedinjenih državah in zaupnica ter svetovalka njihove čete. Iz njihovega življenja ve povedati marsikaj zanimivega. Liliputanci niso tako redki, kakor običajno mislimo. V Zedinjenih državah jih je okrog štiri sto. Med temi si ga. Roseova izbira ne samo najmanjših, temveč tudi najbolj nadarjene. Običajno jih spravljajo k ge. Roseovi njih starši sami. Starši so zadovoljni, da se neznatno zraslemu otroku ponuja brezskrbno življenje. Zabaviščna industrija jim daje slej kakor prej najbolj-še možnosti. Starši dobivajo do polnoletnosti novega člana liliputanske družine neko določeno vsoto. Liliputanci sami dobivajo zadostno vsoto za svoje potrebe, in seveda vso oskrbo. Ko dosežejo polnoletnost, dobivajo plačo v svoje roke. Ta čas ima ga. Roseova na svojem seznamu zapisanih 35 pritlikavcev, ki čakajo na polnoletnost. življenje članov liliputanske družine je kaj udobno. Kadar so na potovanju, spijo do poldne. Obedujejo v restoranih, kjer jih i radi vidijo, saj pojedo in popijejo več nego ' bi si mislili zavoljo njihove majhnosti, ra-! zen tega pa predstavljajo za restoran atrakcijo. Na odru so zelo častihlepni in vsak se trudi, da bi se čimbolj izkazal. Za ploskanje so dovzetni kakor vsi, ki javno nastopajo. { Najmanj radi imajo neumna vprašanja, kakor pravi ga. Roseova. Med temi so še j najbolj nedolžna vprašanja, kakor: »Koliko let vam je?c — »Zakaj ne rasete ?« — »Ali jeste morda premalo?« — »Ali lahko dobite otroke« L t. d. Posebno Američanke zastavljajo rade nediskretna vprašanja. Pritlikavcev je več vrst. Prvi so se že rodili majhni. Teh je malo. Drugi so bili ob rojstvu normalno veliki, potem pa je njih rast zavoljo slabega žleznega delovanja zastala. Med prvimi in drugimi so tflirfini, ki spolno dozorijo, in takšni, ki ostanejo vse življenje infantilni. Značilnosti liliputancev se ne podedujejo, njih otroci so normalno veliki. Najznamenitejši liliputanec je bil Chra-les Stratton, kl je spadal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s svojo drobno ženico med glavne atrakcije Barnumovega cirkusa ln ki ga je svet poznal pod Imenom Tom Thumb. Med današnjimi pritlikavci sta zelo znani sestri dvojčici Lily ln Ba-bette Ledairova. Da se rodijo dvojčki liliputanci, je silno redek primer. Na 100 milijonov porodov je možnost komaj ena. A da ostaneta dvojčka potem živa, je še manj možno. Go. Roseovo vprašujejo, ali se pritlikavci lahko poroče. Na to vprašanje pritrjuje. Vendar pa je zelo malo liliputancev poročenih, in sicer zavoljo tega, ker pritlikave Coppeletti in Montecchi Iz Milana poročajo, da so na nekem griču blizu Vincenze popravili in obnovili dva gradova, o katerih pravi ljudsko izročilo, da sta to gradova znamenitih viteških družin Cappeletti in Montecchi, kojih sovraštvo je Shakespeare prikazal v svojem nesmrtnem delu »Romeo in Julija«. Grad Cappeletti jev (Shakespeare piše Capuleti) je sedaj predelan v srednjeveško krčmo. Na stenah so slike na presno, predstavljajoče razne prizore iz Shakespeare-jevega dela. Na gradu Montecchijev pa so uredili nekak muzej, posvečen spominu Luigija da Porto, iz katerega pripovedke je Shakespeare vzel motiv za svojo nesmrtno Igro. Pri tej priliki so priredili veliko slavnost, ki se je je udeležila silna množica ljudstva. Na vrtu pod milim nebom so vso noč prepevali, pili in plesali. Poseben zbor pa je zapel prigodno skladbo »Vijolice Romea in Julije«, kl je poslej priljubljena italijanska popevka. M tisoč lir za papirne odrezke če položiS nabito listnico pred tujci na mizo Maria Moll etto fe Milana Šteje že 65 let in to je treba upoštevati, drugače bi ne mogli razumeti, da se je dala na tako lahkomiseln način ociganltL Na cesti je srečala moža, ki je hoda ves sključen. Menila je, da ga na videz poraia. Njegova žalost jo je ganila, pa ga je vprašala, kakšen je vzrok te žalosti. Odgovoril je, da so pravkar odnesli njegovo hčer v grob. Stara ženica ga je malo spremita. Po poti sta srečala neko neznano žensko, ki se je predstavljala aa Rimljanko. Prišla je iz Zedinjenih držav, da poišče v Milanu nekega dr. Bensì ja, Id mora stanovati tu nekje ▼ bližini. Kaj hold jih nosi v bankovcih po 1000 lir v list-ik jih nosi v bankovcih po 1000 lir v listnici. Zelo nerodno ji je, da ne ve, kje prav za prav stanuje, kajti z naslednjim Vlakom se mora vrniti v Rim, a denar mora na vsak način oddati. Molettova, m užafegfcel oöe rta » po- nudita* da jo povedeta do dr. Bensija. Sli so, toda smoda je hotela, da Bensì ni stanoval več tam. Baé tiste dni se je bil preselil neznano kam. Tujka je bila vsa iz sebe. Kaj naj napravi z denarjem, ko mora vendar odpotovati? Vrla Molettova se je ponudila, da bo poiskala doktorja ▼ novem stanovanju in mu denar izročila. Vsi trije so potem odfili na nje dom. Tam pa je začela tujka malo oklevati, potem ko je nabito polno listnico že položila na mizo. Ga. Molettova je razumeta, to oklevanje, stopita, je k svoji omari in potegnila iz nje neki vrokiostni papir za 20.000 lir. Izročila ga je tujki iz Rima z zaupnim nasmeškom. Tujka je kaj kmalu izginila in z njo obupani oče. Sele tedaj se je stara gospa anlslila, da bi pogledala v listnico in preštela denar. V listnici so biM sami ničvredni papirni odrezki. Policija oba lopova, Id sta jo na tako premeten POBA »deperita* sedaj zaman išče. ženske za porodom zelo lahko umrejo. Zato se liliputanke zakona izogibajo. Dogaja se pa, da se liliputanci poroče z normalnimi ženskami in mnogi teh zakonov so baje srečni. Zvezdnica v llliputanski skupini ge. Roe-sove je Mary Ellen Burbachova, menda naj očarljivejša liliputanka na svetu, šteje osemnajst let, ima krasne zlato rumene lase, čudovito modre oči in vedno smejoče se rdeče ustne. Visoka je okrog 114 cm. Je sijajna plesalka, pevka in razred zase, kar se tiče posnemanja znamenitih Igralcev. Na vprašanje, ali je bila kdaj zaljubljena, odgovarja, da je bila nekoč zaročena, a je zaroko razdrla- Sedaj si ljubezen ogleduje samo na kinematografskem platnu. Kar se tiče »slabih lastnosti«, pravi z nasmehom, da flirta z Vanceom Swiftom. Ta pa takšno flirtanje odločno zanikuje. V skupini predstavlja komika in je najmanjši med vsemi, visok je manj nego 79 cm, šteje 22 let in je polovico svojega življenja prebil na potovanjih. Almanah Gotha za 1940 Novi almanah Gotha za 1.1940. je ne glede na vojno s Francijo zopet sestavljen v francoščini. Izdajatelji se tedaj verno drže stare tradicije in je ne prelomijo niti danes, ko je francoščina med Nemci pri-lično nedobrodošla. V almanahu ni več Češkoslovaške, ne Poljske, tudi ni v njem omenjena poljska vlada, ki biva sedaj v Angersu na Francoskem. Seveda je knjiga posvečena predvsem političnim in državniškim veličinam Italije in Nemčije. Slike in življenjepisi nemških in italijanskih mogočnlkov obsegajo mnogo strani almanaha. Sovjetskih osebnosti pa v knjigi sploh ni. kar priča, da je bila nje redakcija zaključena že pred nemško-sovjetsklm sporazumom. ANE KD 0 T E Slavni ruski maršal Suvorov, eden izmed redkih vojskovodij, ki nikoli niso doživeli nobenega pci-aza, je bil velik čudak. V rusko-turški vojni ga je carica Katarina Velika podredila knezu Potomk tnu, ki ni imel prav nikakršnega strateškega daru. Knez je razdelil svojo vojsko na dva dela: večjega je obdržal zase in z njim nI delal nikakršnih vojnih operacij, manjšega pa je dodelil Suvorovu. da Turke popolnoma potolče. Razen tega se je knezov štab neprestano vtikal v ukrepe Su-vorova, da bi mu otežkočil zmago. Pred napadom na močno turško trdnjavo Iz-mailijo, je Suvorov javil Potemkinu, da bo izvršil naskok ob »prvem petelinjem petju«. Suvorov se je bal. da bi mu Po-temkinova okolica ne onemogočila operacije, zato namenoma ni navedel točne ure za napad, še pred zoro pa je maršal sam vstal in hodil po taborišču, glasno kikl-rikajoč. Vojaki so videli, kdo je petelin, ki poje in so se z neznanskim junaštvom vrgli na turške utrdbe. Zavzeli so jih v prvem naskoku, na veliko jezo kneza Po-temikina. ki je hotel imeti slavo, bojev pa se je ogibal na vso moč, ★ Pred nekega pašo so privedli mohame-danca, ki je bil zažgal hišo nekega kristjana. Ker je po koranu mogoče nekoga obsoditi le tedaj, če ga nekdo obtoži, je sodnik velel, naj privedejo kristjana. Ta pa je bil s svojci vred v hiši zgorel. »Vsi so na onem svetu,« je sporočil sedni sluga lakonično. »Brez obtožbe ne smem soditi,« je dejal paša. »V koranu pa stoji: Ce oškodovanec ne more pred sodnika, a je v znanem kraju, tela j je poslati zločinca tja, da ga obsodi tamkajšnje sodišče. — Ker so kristjani sedaj v večnosti, mi ne ostane drugo, nega do tega moža isto tako tja pošljem. RaJbelj naj to stori.« /SAK DAN ENA »OCarljiva. plesalka, vek mogel pogledati \ »Nič lažjega nego • g n ft kako bi vam ®o-srce ? ... « to: Skozi večerno (»Karikaturen«), n JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna A. P. — Št. V. n. Lj. — Zvedeti želite, kdaj prestane v Vašem primeru obveznost plačevanja zgradarine. — S koncem onega meseca, v katerem ste zgradbo podrli. Ako pa gre za zgradbo, za katero ste pridobili pravico do davčne oprostitve, prestane davčna obveznost s koncem onega meseca, v katerem je dobila zgradba trajno davčno oprostitev. Prestanek davčne obveznosti morate prijaviti v 30 dneh Drugače prestane, če gre za prijavo, da je obveznost prestala, davčna obveznost s koncem onega meseca, v katerem se prijava predloži. (Cl. 31. zak. o neposr. davkih). A. C. — M. — Finančni organ Vam je zar ubil radi davčnih zaostankov več predmetov. Pri izvršilnem postopku pa kot davčni zavezanec niste bili navzoči in tudi nis.e podpisali rubežnega zapisnika. Mnenja ste, da postopek izvršilnega organa ni bil pravilen. Vprašujete nas, kaj Vam ;e v zaščito Vaših interesov ukreniti. — Po čl. 33. izvršilne uredbe se vrši rubežen na mestu samem vpričo cenilca, ki ga ie odredilo občinsko oblastvo. in davčnega dolžnika. Ce na ta ni prisoten, vpričo kateregakoli člana njegove rodbine ali njegovega nameščenca, stare a nad 15 let. Ce tudi take osebe niso prisotne, morajo poklicati izvršilni organi za pričo kosa izmed sosedov, če pa tudi takih ni, izvrše rubežen v prisotnosti one priče, ki jo odredi občinsko oblastvo. Ce prisostvuje rubežni taka tretja oseba kot priča, mora občinsko oblastvo obvestiti dolžnika o izvršeni rubežni tako. da mu pošlje prepis zapisnika. Ker prepisa rubežnega zapisnika niste pre.eli, zahtevajte pri davčni upravi vpogled v rubežni zapisnik in če rubežen ni bila izvršena v smislu pravkar navedene določbe, ugovarjajte! »Mesar«. — Vaša domneva je pravilna. Zakonski predpis glede skupnega promet-ne2a davka od zakola živine je bil spremenjen z uredbo z dne 27. XII. 1939. § 7. te uredbe določa med drugim, da je treba za blago, izvoženo v inozemstvo napraviti obračun davka na koncu vsakega meseca. Pri tej priliki se ugotovi, koliko mora plačati podjetje skupnega davka za zaklano živino v tem mesecu. Ta znesek se mora znižati za znesek davka, ki odpade na blago, izvoženo v inozemstvo. V ta namen se vzame vsak kilogram izvoženega blaga za kilogram živih živali, za podstavo vrednosti pa se vzame iz dnevnika o zaklani živini povprečna cena živine v tem mesecu, za vsako vrsto živali posebej. Na tako določeno vrednost izvoženega blaga se izračuna skupni davek po posebni razpredelnici, ki je radi tesno odmerjenega prostora tu ne moremo navesti. Podrobnosti so razvidne iz Služb, lista z dne 28. II. t 1. 17. kos. A. 2. — P. — Želeli bi podrobnih podatkov glede taks, ki iih je plačati za prijavo ustanovitve pomožnega lokala, ne navedete nam pa vseh podrobnosti, ki so za odgovor na to vprašanje neobhodno potrebne. Za prijavo ustanovitve pomožnega lokala istega obrta v območju iste obč ne, kjer je sedež glavnega obrata, ki se opravlja na osnovi pooblastitve, je plačati po spremenjeni tar. post. 94. taks. zak. in sicer: a) za poslovalnice in pisarne 40 din, b) za prcdajalnice in delavnice 100 din. Za prijavo ustanovitve pomožnega lokala istega obrta v območju istega občnega upravnega oblastva I. stopnje, ki se opravlja na osnovi pooblastitve: a) za poslovalnice in pisarne — polovica takse, določene za pooblastitev za opravljanje istega obrta ali podjetja; b) za prodajalnice in delavnice pa kakor za novo pooblastitev za opravljanje istega obrta ali podjetja. Določbe navedene tar. prost, s tem še niso zaključene. Ako pa bi se to pojasnilo ne nanašalo na Vaš primer, se javite ponovno s podrobnejšimi podatki! F. C. — L. — Po pravilniku v bsnovin-skem proračunu za leto 1940/41, ki je bil objavljen v Služb, listu z dne 30. III. t. 1. 26. kos. se pobira od vsakega prenosa nepremičnin 2%na banovinska taksa. Vendar se ta taksa ne pobira od odstopov nepremičnin za javne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali če odškodnina za odstopljeno nepremičnino ne presega 1000 dinarjev. J. P. že več let ste zaposleni v obrtnem podjetju proti dogovorjeni plači. Ko je stopil Vaš predstojnik v pokoj, Varo je podjetje poverilo opravljati tudi njegovo službo, ni Vam pa za to poboljšalo plače. Ker Vam kljub Vaši zahtevi nočejo ugoditi, vprašujete, kako bi si priborili svoje pravice. — Ako podjetje ne plača zlepa, kar Vam po zakonu pripada, boste morali svoje pravice in zahteve uveljavljati s tožbo. Ako s pogodbo o priliki, ko so Vam bila naložena naknadna dela. ni bila določena plača (zaslužek) za večja dela, niti niste dogovorili neodplatnosti, se po zakonu smatra, da je dogovorjena primerna plača. V takem primeru se uporablja običaj, ki velja v sedežu podjetja za taka podjetja in za pomožno osobje dotične vrste. Gre Vam torej posebna odplata za prekopogodbeno delo, ki ste ga izvršili preko tega, v kar ste bili po pogodbi zavezani. Ker je bilo to delo podjetnikom v prid, bo v morebitni pravdi ugotoviti najbrže po zaslišanju izvedencev, kakšno primerno odplačilo Vam gre. •J. K. L. že 8 let ste sporazumno ločeni od mize In postelje. Ker ste postali radi bolezni nesposobni za zaslužek, bi radi pojasnila, če morete zahtevati od moža preživnino, čeprav ste se ji odrekli ob ločitvi. •— S tem, da ste se o priliki sodne sporazumne ločitve odrekli preživnini, je odpadla zakonita dolžnost, da Vas mož vzdržuje po svoji imovini primerno. Ker ste se odpovedali svoji pravici v korist svojega dolžnika, ste ga s tem odvezali njegove obveznosti. Tudi okolnost, da sedaj niste zmožni zaslužka in da se je ločeni mož poročil po obredu druge vere, ne more razveljaviti Vaše odpovedne izjave, če jo je Vaš mož sprejel na znanje. S. H. »Krivica se dela.« Javite točen naslov! H. H. Kako morate odpovedati najemniku, ker niste zadovoljni z njim. — Ne da bi Vam bilo treba navesti razlog, morate odpovedati svojemu najemniku najemno pogodbo le v roku, ki sta ga dogovorila s pogodbo, torej na tri mesce. Odpoved pa mora biti poslana najemniku tako, da jo prejme pred prvim dnem v mescu, da velja nato za prvega v dot? Snem mescu, ko r.aj konča najemno razmerje. Le potom ^ravomočpe sodne odpovedi bi ga mogli v primeru, da bi se ne hotel izseliti, po končanem najemnem razmerju, prisilno z deložacijo odstraniti iz stanovanja. A. P. M. S. Ali je dovolj tehten razlog za ločitev zakona, ker Vam žena ni hotela slediti v novo stanovanje in je uganjala stvari, ki za ženo niso bile na mestu. — Ker je Vaša žena že predlagala sporazumno ločitev zakona, bi bilo najbolje, da se zglasita pri sodišču v kraju, v katerem sedaj bivate, in sporazumno skupno predlagata tako ločitev, če bi se ne sporazumela na ta način, morete seveda tožiti ženo na ločitev zakona iz njene krivde, v primeru, da boste dokazali, da Vas je zlobno zapustila in da njeno vedenje v nrav-| stvenem pogledu ni bilo primerno. Tako tožbo je vložiti pri okrožnem sodišču. — Ako sta doto, ki jo je za ženo izročila njena mati, porabila v skupnem gospodinjstvu v času skupnega zakonskega življenja, nima nihče pravice terjati povračila za doto danega zneska. I. K. L. Sosedu priznavate priposestvo-vano služnostno pravico pešhoje po bližnjici preko Vašega vinograda. Kako bi mu onemogočili nadaljnje izvajanje te pravice. — Ker je zvezana služnostna pravica Vašega soseda s posestjo njegovih zemljišč v svrho njihovega koristnejšega in udobnejšega uživanja, jo je smatrati kot zemljiško služnost. Le potom pogodbe s sosedom ali po zastaranju zaradi neizvrševa-nja bi se mogli oprostiti njegovega bremena. Morda bi pa svojo pravico prodal. Tudi je možno, da je ne bo izvrševal, če bi se protivili izvrševanju. V tem primeru bi njegova pravica zastarala, če bi je ne uveljavil v treh zaporednih letih. V obsegu, v katerem je sosed svojo zemljiško služnost priposestvoval. jo more tudi izvrševati tako glede širine pota kakor tudi glede oseb iz njegovega zemljišča, ki so v teku priposestvovalne dobe hodile preko Vašega zemljišča. Taka zemljiška služnost preide tudi na upravičenčeve pravne naslednike in more upravičenec vsak čas predlagati tudi vknjižbo svojih pravic na Vašem kot služečem mestu. Zdravniška T. S. Ljubljana: Delate si povsem nepotrebne skrbi. Sčasoma se bo vse umaknilo v normalni tir. od katerega niste več daleč. Božo: V poštev pridejo v glavnem 3 bolezni. Lahko bi šlo za kožno obliko tuberkuloze, ali je obolenje revmatičnega značaja, ali pa končno gre za tkzv. hemofilijo. Peljite otroka h kakemu zdravniku za otroške bolezni, ali pa v otroško bolnico. V ostalem je vaš postopek glede hrane pravilen. Prijatelj: Po mojem mnenju bi bilo najbolje, ako bi šel dotični za nekaj časa v bolnico na živčni oddelek. Bolezen, odnosno napade je treba najprej opazovati, šele potem je mogoče izreči končno sodbo. Kot zdravljenje pridejo v poštev, posebna zdravila, dijeta in eventualno operacija. Stalna naročnica »Jutra«: Opisujete, da ste imeli vnetje čeljusti, odnosno zobnih korenin, nakar so se vam pojavile težave revmatičnega značaja. Kljub temu, da so se vam zobje sedaj pozdravili, imate še vedno revmatizem. — Mnenja sem, da so vaši gnili zobje izvor revmatičnih težav. Priporočam, da si daste napraviti rentgensko sliko zob, odnosno obeh čeljusti. Gnile zobe bo treba zdraviti, odnosno izdreti. šele ko spravite vaše zobovje v red, ima zdravljenje revmatizma v bolnici, odnosno v kakšnih toplicah, smisel. Ista: Nadaljujte z dosedanjim zdravljenjem ekceme. Zdravljenje je dolgotrajno, zato ga ne prekinite prekmalu. Ista: Gre za vnetje podpazdušnih žlez. Priporočam obsevanje z rentgenom, odnosno operacijo. To vnetje ni v zvezi z žolč-nimi kamni. Ista: Domnevam, da gre za sladkorno bolezen. Priporočam nemudoma preiskavo urina in pregled po zdravniku. K. A. Ljubljana: Imate tipično astmo. V poštev pridejo razna zdravila, glede katerih se morate pač obrniti na zdravnika. Ako ste dobro rejeni .skušajte shujšati, to bo vaš položaj sigurno olajšalo. Jezica M. T.: Vaš krvni obtok je v redu. Pač ste pa zelo malokrvni. Svetujem, da jeste mnogo jeter in špinače. Hitreje bi pomagale posebne vrste injekcije. Obrnite se na zdravnika! Darinka: Ni vsako zdravilo za vsakega! Držite se raje navodil, ki ste jih prejeli v bolnici! Marija ž.: Na vaše vprašanje ne morem obširno odgovoriti. Zdi se mi, da bo vzrok jalovosti vnetje in komplikacije, ki so s tem združene. Nadaljujte z dosedanjim zdravljenjem. Natančneje bo pojasnil vaša stanje zdravnik, ki vas zdravi in ki vas točno pozna. Porod: Poroda je pričakovati okoli 20. sept. letos. Glede ostalega se obrnite na zdravnika, da vam predpiše recept. Bežigrad: Zdi so mi, da bo vzrok pretežno mesna hrana. Poskusite živeti bclj vegetarijansko, aJto moja domneva odgovarja dejanskemu stanju. Sicer pa pišite ponovno in opišite vaš način prehrane! M. F. Kače: Na daljavo se da samo domnevati. Mislim namreč, da imate bodisi ploske noge, ali pa krčne žile. Ako moja domneva drži, bo potrebno odgovarjajoče j zdravljenje in sicer: vložki, odnosno injekcije in operacija krčnih žil. 21-letna: Ako izključite možnost spolne bolezni, gre za katar nožnice, ki pa tudi zahteva zdravljenje po specialistu za ženske bolezni. A. Ljubljana: Zaradi dokaza očetovstva se obrnite na fiziološki institut ljubljanske univerze. Opozarjam pa vas, da ni mogoče v vsakem slučaju ugotoviti resnice. Podrobnejše informacije dobe pri naslovu. A. F. Ljubljana25: Praktično nemogoče je pri tako razsežni poraščenosti, uporabljati bodisi rentgen, bodisi odstraniti dlake električnim potom. V poštev pridejo predvsem sredstva, ki razbarvajo dlake in drg-nenje s kamnom posebne vrste, ki dlake deloma mehanično odstrani. Efekt je ta, da postane ta kozmetična napaka manj opazna. Glede podrobnosti se obrnite na kakega dermatologa. S. K.: Mogoče ste malo dedno obremenjeni, odnosno ste imeli krivo vzgojo, ki ni znala iz vas narediti človeka, ki bi dorasel današnjim razmeram. K temu se je pridružil še študij. Rezultanta vseh teh sil je živčni slabič, ki namesto da bi s svojo voljo skuhal prebroditi te težave, hoče to svojo namišljeno bolezen gojiti po raznih zdraviliščih. Za to je škoda vsakega denarja. Uredite si raje svoj študij tako, da se boste lahko posvetili tej ali oni telesni .vaji, Odnosno raznim s^ojrtom, Potati jga pojdite raje na planine, kjer ste sredi zdravih, odločnih ljudi, ne pa v zdravilišče, ki je namenjeno res samo resnično bolnim. Branko — Bohinj: Svetujem, da pustite hčerko takoj operirati. Kasneje bo operacija težja, odnosno ne bo kosmetični efekt zadovoljiv. G. K.: Dvomim, da bi bili že v meni. Verjetneje se mi zdi, da gre za ponovno nosečnost. Stenocardia: Zelo dvomim, da bi izločevali pesek v urinu. Verjetno gre za druge stvari. Svetujem zdravniško preiskavo. Kmetijska Nesnost kokoši M. J. K.: Tožite, da .kokoši malo nesejo. Lansko leto ste vodili kontrolo nesnosti in ugotovili, da pride na kokoš, (to je povprečna nesnost) 84 jajc letno. Pravite, da niste zadovoljni s tako mešano vrsto domačih kokoši. Poskusili bodete s štajersko pasmo, želite vedeti, kolika je nesnost štajerske kokoši in kje se dobi prvovrstno pleme. Koj v začetku odgovora Vas moramo opozoriti na kontrolo, ki ste jo vršili pri sedanjih kurah. V kontroli nesnosti se ne računa poprečna nesnost, temveč koliko da poedina kokoš. Je mogoče, da imate nekaj kur prav dobrih jajčaric. Radi tega bi motali voditi kontrolo, koliko znese vsaka kokoš posebej. Vemo, da je natančno štetje jajc za Vas precej zamudno. Zato priporočamo, da si nabavite za valenje jajca kontroliranih nesnic. Dobra jajčarica štajerskega plemena znese cca 150 jajc na leto. Seveda niso redke, ki dajo tudi nad 200 jajc. Naslove priznanih kokošjerejcev dobite pri Kmet. družbi. Bolhe v svinjaka L. L. M.: Prašič in svinjak sta polna pasjih bolh. Kako jih naj odpravite. Najboljše sredstvo proti pojavljanju in širjenju bolh je velika snaga. Seveda jo je v svinjaku nemogoče držati. Za uničevanje bolh se priporoča 3—5% karbolna kislina ali krezol, s katerim temeljito operite svinjak. Raztopina mora priti tudi v vse razpoke. Prav tako operite s 3—5% raztopino tudi prašiča, pri čemer pa morate paziti, da ne pride tekočina prašiču v oči. Umivanje svinjaka in prašiča parkrat ponovite. Slavček M. B. P.: Naša literatura o tem pevcu obrnite ponovno na nas, da vam svetujemo se obrnete na knjigarno Kugli v Zagrebu, če pa tudi tam željenega ne bi dobili, se obrnite ponovno na na, da vam svetujemo kako inozemsko literaturo. Ozeble jablane M. Š. O.: 'Radi hudega mraza je razpoka la skorja mladim jablanam in pri nekaterih precej odstopila. Kako naj postopate ž njimi? Večje operacije na sadnem drevju so vedno kočljiva stvar. Vendar so v tem slučaju neizogibne in je vaš namen dober. Ob-vežite skorjo do zdravega dela, izrezani del zamažite z mesjo ilovice in kravjeka ter prevežite s krpo. To je pa le en del zdravljenja. Drevo bo namreč rabilo za celjenje ran veliko hrane, zato mu morate dobro pognojiti. Priporočamo vam, da drevesa pognojite s kakim dušičnim gnojilom, najbolje s čilskim ali pa apnenim solitrom, kar bo dalo drevju veliko bujnega listja. Zalivate ga lahko tudi z gnojnico. Za povečanje odpornosti staničja pa ga pognojite s superfosfatom. Gnojila pokopljite v zemljo, da pridejo blizu korenin. Race F. A. Pob.: Prejšnjo pomlad ste podložili pod raco 8 jajc, vendar brez uspeha. Samica je sedela na jacih le nekaj dni in še to ne vzdržno. Vprašate, katere vrste sarr.ica-koklja bi najboljše sedela na račjih jajcih. Splošno je znano, da domača raca ni dobra valilka. Redko se primeri, da bi raca vztrajala potreben čas za valjenje na jajcih. Radi tega se dajo račja jajca na valjenje kokoši ali puri. Boljša valilka od kure je pura. Pod puro se more podstaviti celo 22 račjih jajc, kokoš pa iih krije komaj polovico toliko, tudi sicer je pura zelo vztrajna, potrpežljiva valilka in pozneje skrbna vodnica mladičev. Med valjenjem morate dajati sami z gnezda, sicer bo žejna in lačna ."erada sama zapusti gnezdo. Na malem mojstrskem turnirj B i-dimpešti je bivši svetovni prvak dr Luv/e sigurno obdržal vodstvo do kon;a i:, zmagal s točko naskoka. Kakor ie pri tako kratkih turnirjih običajno, pa je le Ural tudi slučaj vlego pri dol čitvi zmas va',ca V partiji s Szabom v 2. kolu je namreč stal dr. Eu\ve že dokaj dvomljivo — Ncš prvak dr. V dmar je končal turn'r is'olako b.e^ poiS>.a. Ve» ta ie i;nel vsa; drugo mesto zas'saba. k* pa gre na račun dveh zapore • ;h porazov V kratkem turnirju take nesreče ni mceoče več popraviti. V razporeditvi ostalih treh madžarskih mojstrov ni zabeležit; pos bno važnih momentov Da ie Barc/.a relativno najboljši med njimi, je bilo že znano. — Poles mednarodnega se ie vršil istočasno tudi manjši turnir madžarskih mojstrov. Rezultat je bil: Szily 4'/s (iz 5). E. Steiner 3, Füster 2Vs, Tipary 2, dr. Balogh. dr. Gö-vary V/s. V medklubskih tekmah Slovenske šahovske zveze je bilo v 1. ljubljanskem razredu odigrana tekma Lj. š. k. II : C. š. k. II Stanje je trenutno 21/s:21/i, rezultat pa bo verjetno 51/t:2l/t za Lj. š. k. C. š. k. I. je odigral sedaj že vse svoje tekme in dosegel 23 točk. Prekinjeni match z Lj. š. k. I. je končal 4:4. s Triglavom pa 5:3. — V drugem razredu so bili doseženi naslednji novi rezultati: Železničar : Lj š. k. III. — 6V2:1V»; Lj. š. k. mladinska : Korotan II. — 6:2. Izven Ljubljane je Celjski š. k. premagal v finalu svoje skupine Gaberie s lil in ae segtane sedaj z zma- govalcem mariborske skupine. V tej je Železničar — Maribor porazil Muro iz Murske Sobote, pa se sedaj zopet vsi trije mariborski klubi sestanejo Donovno v nadaljnjih borbah. S turnirja v Budimpešti je naslednja partija našega prvaka KRALJEVO-IND1JSKA OBRAMBA Beli: dr, Vidmar Črni: Balla 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. Sbl—c3 Lf8—g7 4. e2—e4 d7—d6 5. Sgl—f3 0—0 6. Lfl—e2 Sb8—c6? Črni hoče provocirati prodor d5. da bi s tem dobil kontrolo nad polji e5 in c5 Izguba tempov, ki io povzroči v tem primeru umik črnega skakača, pa se je v praksi izkazala kot prenevarna. 7. 0—0 Vsekakor gre tudi takoj 7. d5 Po Se5 lahko igra beli 8. Sd4 ali Sd2. oa grozi potem zelo neprijetno f4. 7. — Lc8—g4 8. Lcl—e3 e7—e5 Zelo prihaja v poštev Sd7. z namenom e5. Lf3: ter nato Sd4. 9. d4—d5 Sc6—e7 Črni pripravi ia ob priliki f7—f5. 10. Ddl—d2! Z zelo močno grožnjo Lh6 Črnemu ne preostaja drugega nego da poskusi sledeči eksperiment: 10. — Sf6—h5 11. h2—h3 Lg4—d7 12. g2—g4!? Na prvi pogled riskantno. toda dosledno. V poznejšem teku partije vsekakor nikjer ni razvidno, da bi bil mogel črni potezo ovreči. 12. — Sh5—f4 Črni mera žrtvovati kmeta, ker bi oo Sf6 ne imel prav nobene protiigre. 13. Le3:f4 e5:f4 14. Dd2:f4 f7—f5 Na videz je položaj za belega sedai zelo nevaren, ker groze črne figure prehitro poseči v igro. Beli pa se v naslednjem zelo fino brani in spravi dobljenega kmeta na varno. 15. Df4—g3! Ne gre 15. ef5: ali gf5:. ker postane po gf5: potem Sg6 lahko prenevarno. 15. — f5—f4 Črni se odloči, da zapre belo damo. Druga možnost je bila fg4:, 16. hg4:, g5. 17. Sg5:. Sg6. Seveda bi moral pri tem črn: velikopotezno žrtvovati še drugega kmeta, brez jasnega rezultata. 16 Dg3—g2 h7—h6 17. Tal—dl g6—g5 18. e4—e5! Začasno da beli kmeta nazaj, da se osvobodi. Sicer je črni grozil Sg6 in Se5. 18. — d6:e5 19. Le2—d3 Ld7—e8 20. Tfl—el Se7—g6 Se slabše je Dd6. 21. Sb5 itd. 21. Ld3:g6 Le3:g6 22. Sf3:e5 Lg6—h7 Dva lovca tu nimata possbne moči. Važnejši moment je, da se je beli s kmetom več nekoliko boli približal zaželieni končnici in razbremenil svoio pozicijo. 23 Se5—f3 Dd8—d6 24 Sc3—b5 Dd5—c5 25. b2—b3 Ta8—e8 26 d5—d6! c7:d6 27. Sb5:d6 Te8:el 28 Sf3:el f4—f3 Druga žrtev kmeta, tokrat že napol obup Sicer namreč bela dama že odločilno poseže v igro. 29 Sel :f3 Tf8—d8 30. Tdl—d5 Dc5—b4 31. Sd6—f5 S tem beli sicer vrne enega kmeta doseže pa zato novo poenostavljenje pozicije. Po 35. Dc4, Dc4:. 36. bc4: bi zmaga za belega ne bila zasna. zaradi slabega dvojnega f-kmeta. S potezo v partiji oa dobi beli izglede na napad na kraljevem krilu, obenem pa povzroči nove oslabitve nasprotnikovih kmetov. Beli kmalu zopet dobi še drugega kmeta in borba je odločena. 35. — 36. h4:g5 37. Kgl—g2 38. Dg4—c4 + 39. Dc4—c8 + 40. Dc8:b7 41. Db7—b4 + 42. Db4—b8 + 43. Db8—e5 44. De5—h8 45. Dh8—g8! 46. Dg8—e6 + 47. f5—f6 48. Sf3—e5 Lg7—f6 Dd5—dl + h6:g5 Kg3—f8 Lf6—d 8 Ddl—d3 Ld8—e7 Le7—d8 Dd3—dl Kf8—e7 Ke7—d7 Kd7—c7 g5—g4 Črni se vda. Na Dg6 sledi 49. Dd6:. Kd6:. 50 f7. Ke7. 51. Sc6+ ali 50. ... Le7. 51 Sg6. Vasja Pire. 31. — 32. c4:d5 33. g4:f5 34 Dg2—g4 35 h3—h4! Td8:d5 Lh7:f5 Db4—e4 De4:d5 Novi orehi Skrit pregovor PONEVERBA — ZAMET — ITALIJA — KLAJPEDA — GRENKOBA — POD-LIMBARSKI — KASTAV — STOTNIK — IMETJE — pRAVDA — ZAGOVOR — DOMAČIJA. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor. Obratnica MORA — ZORAN — PORTA — BE-DRO — GRAN ADA — VARNA — DOBA — TRAVA — NORA — LOČE — LABIN — DANA. Prestavi črke teh besed tako, da dobiš nove besede. Njih začetnice ti dajo ime in priimek slovenskega pisatelja. Premikalnica DAMOKLEJ PREVARA RARITETA KOLUBARA SVITANJE BAJONET KRANJSKA Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Posetnica Dino I. Gruden Kovor Kaj je ta gospod po poklicu? Rešitve, ki naj bodo napisane Da dopisnici, je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke .Med reševalce bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi Stara jadrnic^: Prav je imel drugi mož. Čim bolj je jadrnica otovorjena, te/n globlje seže. S tem, ča je začela goreti, se je njena teža zmanjševala in ladja se je zato dvignila iz vode, tako da je zgorelo tudi nekaj tistega dela ladje, ki je bil prej pod vodo. Skrit preg°vor: če lok preveč napne-mo, poči. Izpopolnilnica: Ivan Cankar. Stric Matic je šest reševalcev nagradil s knjigami. Bruno Leban. šiška, Samova ul. 4. Anton Pipan, Moste, Bavdkova 9 Cecilija Rutar, ZatoLmin 13, Adalberta Vovk, Vič 63. Ivana Pošebal, Sv. Pavel pri Preboldu in Marija Črnivec, Ljubljana, Tyrševa c. 53 dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. Križanka št. 11 Vodoravno, 1. način gibanja, 8. K. čap-i:cv roman, 15. bengalski filozofski pesnik 1861), 16 nizka krajina, tudi ime naših krajev, 18. knjižna zvrst. 19. oseba v Kozakovem »šentpetru«. 20. dragotina, 22. za promet določen prostor, smer gibanja. 23. pijača starih Slovanov, 25. kovina, 27 vprašalnica, tudi kemični znak za kovino 28. izraz žalosti, pa tudi velike sreče, 30 planina v Dalmaciji, 31. zvočni poiav, 33 povrtnina, 34. umetno sladilo, 35. povodna ptica. 37. prvi poganjek iz semena rastline, 38. tiskovina, 39. sorodnik. 41. središče krožnega gibanja, tudi, kemični znak za kovino, 43. pobornik ideje družabne izenačitve, 46. niponske slavnostne igre. 47. vrsta barv, usnja, 49. poljsko-vrtno orodje; 52. rastlinski nazi^, 52. delavec, 55. del leta, 56. domača žival. 58. hranilka bankovcev, 59. plinasta kemična spojina. Navpično: 1. mehanično gibalo, 2. afganistanska utežna enota, 3. turški mogotec, 4. domača žival, 5. predplačilo, tudi vrsta papige. 6. nikalnica, tudi kemični znak za žlahtni plin, 7. ameriški fizik, Nobelov nagrajenec (* 1847, t 1931.), 8. podzemno spravišče v hiši, 9. rimska mera in bakren novec, igralna karta, enka na igralni kocki, tudi kemični znak za prvino, 10. organsko umrtvičenje, včasi delno-prehodno, včasi s smrtnim izidom, tudi strešni rob, 11. koralni greben v toplem morju, 12. rimski cesar (» 79.—81. po Kr.), tudi Mozartova opera. 13. globdna v tekoči vodi, tudi kemični Tnak za drago kovino, 14. trofična ž»val, 17, nevarno gnezdo, 20. bolgarski mladinski pesnik 1886.), 21. obrtnik, 24. morska riba, 25. cerkvena skladba, 26. podzemni delavec, 27. usločena palica, 29. posoda, 30. poljska cvetica, 32. prepajanje, tudi postopek pri izdelovanju pohištva, 33. preprosta dolžinska mera, 35. odloču,joča skupina pri glasovanju, 36. ptica-ujeda. tudi jugoelovenska viteška organizacija. 38. barvna različica na neki ploskvi, 40. naravni način večanja količine 42. po redu poudarjenih in nepovdarjenih c'elov določen sestavni del skladbe, 44. tekočina, 45. izumrla vrsta noja v Novi Zelandiji, tudi finski pesnik, (* 1834., f 1872), 48. indijski mogotec. 50. vrednostni papir, 51. evropska valuta, 53. iracionalno število, 54. nipponska dolžinska mera, 56. nippon-ska narodna igTa, 57. pritrdilnica. Rešitev križanke št. 10 Vodoravno: 1. Adolf, 6. Tunis, 11. moker, 12. idila, 13. ego, 14. Abel, 16. Lim, 17. ra, 18. ono, 19. no, 21. ro, 22. M. L. D., 23. sipa, 24. ka, 26. top, 27. ki, 28. ra, 29. ag-raz, 32. star, 34. er, 35. bob, 37. sen, 39. so, 40. et, 42. Ob, 44. uh, 45. ho, 46. kolo, 47. orla, 49. ga, 51. ta, 53. Adler, 54. Rab, 56. arena, 58. Anita, 60. napit, 61. Dumas. Navpično: 1. Amerika, 2. doga, 3. oko, 4. le, 5. Francoz, 6. tilnik, 7. ud, 8. Nil, 9. Ilir, 10. samovar, 15. bo, 18. oltar, 20. opis, 25. a. g., 30. Ren, 31. Po, 33. te. 35. bo, 36. Beograd, 37. sultan, 38. eh, 39. soldat, 41. tla, 43. bi, 45. hrani, 48. al, 50. lata, 52. ara. 54. Rim, 55. bas, 57. ep, un. — (28- Kakor smo poročali, smo s niški s 1. aprilom dobili lepo število novih podporočnikov, absolventov vojne akademije v Beogradu. Med mladimi oficirji je tudi nekaj Slovencev in med vsemi je bil Milan Fajdiga, iški podporočnik, najbolje occnjen. Odposlanec Nj. Vel. kralja general g. Hristic je izročil g. podporočniku Milanu Fajdigi krasno sablo, dar Nj. Vel. kralja Petra II. konje- Strašna povodenj se je razlila čez Vojvodino, plodno žitnico Jugoslavije - • • • rtliiP ^ s m llig ÉwMlrewA - Naše plodno Vojvodino, žitnico Jugoslavije, je zadnje dni Kadeta strašna, nesreč Zaradi taljenja snega pa tudi zaradi deževja je Donava silno narasla, da enakega ne pomnijo najstarejši prebivalci. Razlile so se tudi ostale reke, potoki in kanali. Donava je dosegla kraje, katerih se sicer le redkokdaj dotakne. Rušila je nasipe. zaKla vasi in tudi mesta, tako zlasti Sremske Karlov«* in Novi Sad, pa še v samem Beogradu se je voda tako razlila, da je preplavila pristanišče in da so se ljndje pred Iwogrraj-skim kolodvorom lahko vozili s čolni, škoda je ogromna, prave posledice povodnji pa se Immìo letos posebno čutile na jesen. Naše slike dovolj zgovorno pričujejo, kolikšno žaloigro je morala prestati Vojvodina. Prva vrsta slik kaže, kako so se prebivalci trudili, da utrdijo nasipe: vile so se dolge povorke vozov banatsklh kmetov, ki so dan in noč vozili zemljo na nasipe, pa je žal mnogokje bil t.rud zaman. Vneto so vojaki pomagali prebivalstvu spravljati imovino na kopno. Slika z vojaki jc bila posneta pri vasi Tvrdjavici v Baranji. V drugi vrsti je pogled z letala na savski most \ Beogradu in na tramvajsko progo proti Zemunu. Prav tako je bil z letala posnet pogled na savsko pristanišče v Beogradu. Na (lesni jc slika poplavljene Rajačičeve ulice v Vukovarn, spodaj pa dve porušeni hiši, kakršnih je več sto porušila voda na periferiji Novega Sada in tudi v Sremskih Karlovcih. Spodaj levo je pogled na zalite Sremske Karlovce. Spodnja slika kaže. kako so orožniki nadzorovali zavarovanje nasipov pri Sremskih Karlovcih. Manjša slika pa predstavlja kmetico, ki je v naglici rešila, kar je mogla rešiti iz svojega doslej premožnega, zdaj pa opustošenega doma. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki i&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 12.—. Dopisi ia ženi tve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 20.—, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po IMn 1.— ca beseda, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17-—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od J.* v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu ebenem z naroČilom, aii pa. po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.8*5, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašaja, tižeča se stalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni n Jutra44, Llrab2laz-i3. Gostilna Martine Zg. Šiška Danes koncert! Jazz or. kester! Solidna zabava! Izbrana vina! — Pečeni purani! 7243-18 V gostilni Triglav pri remizi na Celovški cesti danes in vsako nedeljo godba s plesom. 7231 18 Vsi na veliko zabavo s plesom Pridite! Gostilna RAHME, Moste. 7300-18 Najmodernejše urejeno keglišče je otvorjeno 6. aprila v gostilni TÜRK v Stre-liški ulici. Kegljaški klu bi vabljeni. 7336-18 Tudi vi ste danes vabljeni v gostilno »V: Panju«, Vegova ul. 10. Zato čim preje nasvidenje. 7387-18 Pri Putrichu Danes zabava s plesom. Vsi vabljeni. 7414-18 Naznanilo Slavnemu občinstvu javljam, da sem prevzela staroz.nano gostilno pri »Brgantu, v Trnovem. Postregla bom cenjenim gostom z gorkimi in mr zlimi jedili, dobrim cvičkom, žlahtno črnino in izbernim beim vinom. Priporoča se Ivanka S'ovsa 7318-18 Artistična zadruga v Zagrebu, llica br. 31 — spreiema » izobraževanje » artistično Dlesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke, posreduje namestitve in skrbi za niihov napredek in socialne sigurnost. Za podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb, llica 51. 110-1 Dva kleparska pomočnika zmožna vsega stavbnega dela, sprejme takoj Lebar Leopold, Bled. Grajska c. 3 6997-1 Samostojno kuharico Za vsa hišna dela, 40—50 let staro, sprejme takoj mala družina. Plača din 300. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6996-1 Pomočnika sprejmem v trgovino s špecerijskim in kolonialnim blagom na debelo kot ko-misijonarja. Pogoj dober poznavalec blaga, mlajša moč, 20—22 let star, vojaščine prost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen pomočnik« do 10. aprila. 6986-1 Korespondentka samostojna, brezhibna v srbohrvaščini, slovenščini in po možnosti nemščini, vrla stenografinja in strojepiska, dobi mesto v Ljubljani. Po-rrudbe z navedbo starosti, referenc in zahtev na ogl. odJ. Jutra pod »Zanesljiva - točna«. 6938-1 Modistko iztirjeno proti dobri plači sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri plača«. 6922-1 Samostojna kuharica dobi raesto za uradniško in delavsko menzo. Osebe, ka tere znajo ravnati z zelenjav nim vrtom imajo prednost. Za delo na vrtu in pomožno delo v kuhinji delovne moči na razpolago. Ponudbe z referencami, zahtevo plače in datum nastopa na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 6712«. 6869-1 Velika tekstilna tovarna v Sloveniji, zaposli absolventa srednje tehnične šole, strojnega oddelka, v svoji delavnici kot nadzornika in pomočnika mojstra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Absolvent 6712«. 6867 1 Natakarico obenem plačilno za poletno sezono, iščemo. Prednost imajo one, ki to sezonsko mesto lahko vsako leto nastop jo. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in zahtevki plače na Hotel Zanier, Sv. Pavel pri Preboldu. 6810-1 Vodovod, in kleparski pomočnik debi službo pri Avgust Sever, kleparski in vodo vodni mojster Kamnik Graben št. 40. 6993-1 Vestno šiviljo za moške srajce iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Srajce - 7013-1 Kuharico solidna starejša dobi mesto takoj. Pača po dogovoru Ponudbe na osi odd. Jutra pod šifro Solidna kuharica« 1007-1 Krojaškega [ Brivskega pomoč. pomočnika dobrega, potrebujem za sprejmem takoj. J. Sezon, Cerknica pri Kake ku. 7018-1 Foto pomočnico (ka) sposobno za negativ in pozitiv retušer sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na Foto Kieser v Mariboru, Vetrinjska 30. 7029-1 Kuharico pridno in čisto mlajšo moč za vsa hišna dela sprejmem. Plača 375 din mesečno. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 333« 7075-1 Dobrega vrtnarja po možnosti malo starejšega sprejmem takoj Naslov v vseh. posi. Jutra. 7069-1 Hlapca vajenega konj sprejmemo Naslov v vseh poslov. Jutra. 7068-1 Dekle za vsa hišna dela. zmožna nemščine dobi službo s 15. aprilom. Warsberg, Šmartno ob Paki. 7128-1 Raznašalca kruha sprejmem takoj pekarna Peklaj Polhov Gradec. 7003-1 Spreten mehanik za popravila vseh vrst pisalnih strojev, avtomatičnih tehtnic itd. dobi takoj mesto. Stanko Puklovec, mehanik, Celje. Kapucinska ul 7126-1 Frizerka dobra delavka dobi mesto takoj. Zrimšek Rudolf Litija. 6972-1 Čevljarski pomoč. zmožen vseh mešanih del, dober delavec, dobi takoj mesto. — Klavžer, Vošniakova ulica 4. 7216-1 Sobarico sprejme fina hiša, biti mora izvežbana v servi-ranju, likanju in šivanju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7219-7 Ferfektno kuharico za veliko podjetje iščemo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 7225-1 Blagajnika išče velik denarni zavod v Ljubljani. V poštev prihajajo tudi upokojenci sodne ali finančne stroke. Ponudbe z navedbo višine razpoložljive kavcije in zahtevkov pod ^Sposoben blagajnik- na ogl. odd. Jutra. 7086-1 Dva fotografska pomočnika(-ci) verzirani v delu v temnici za dobro plačo in vajenca sprejme založba razglednic Vekoslav Kra-marič, Ljubljana. Res-ijeva cesta 18. Zglasiti se je ob ponedeljkih. 7082-1 Modistovsko pomočnico izurjeno, sprejmem takoj. Naslov v og.as. odd. Jutra. 7141-1 Gospodinjo pridno, pošteno in zna-čajno. srednje postave, staro 28 do 35 let, s primernim kapitalom sprejme v stalno službo boljši, premožen trgovec. — Samo resne ponudbe s sliko je poslati na oglas, odd. Jutra po »Možitev ni izključena«. 105-1 Krojaški pomočnik vojaščine prost, dobro iz-vežban za samostojno fino veliko delo dobi mesto pri Sluga in Kette, krojaštvo v Mariboru, Miklošičeva 2. 7134-1 Krojaškega pomočnika sposobnega, za velike komade iščem. Plačam tedensko 350 din. »Elegance« v Mariboru, Meljska 2. 7137-1 Samostojno prodajalko dobro izvežbano, pošteno, z znanjem nemščine in srbohrvaščine sprejmem v večjo galanterijsko trgovino v zdravilišču. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva«. 7138-1 Frizerko zmožno vodne, železne in trajne ondulacije, sprejmem. Plača dobra. Ponudbe na Milan Perko frizer. Stari trg pri Rakeku. 7108-1 Frizerko samostojno delavko — sprejme v stalno službo žnidarič salon Rozman, Kranj. 7191-1 Krojaškega pomočnika za male kose sprejme Josip Novak, krojač v Kranju. 7190-1 Urarskega pomočnika z mojstrskim izpitom sprejmem. Santi Ivan, urar. Slov. Konjice. 7165-1 stalno. Nastop po dogovoru. Jilg, Slovenska Bistrica. 7162-1 Natakarica pridna, čedna, zmožna sirvirarlca, dobi službo v večjem mestu Slovenije v boljši restavraciji. Zaslužek zelo dober. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra ped »Mala kavcija«. 7168-1 Poštna odpravnica ki ima tudi telefonsko vežbo, dobi takoj name-ščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna in poštena«. 7169-1 Služkinjo za vrtna in gospodinjska dela sprejmem takoj. Jarc, Bled. Za gorice 96. 7181-1 Hlapca h konjem sprejmem. — Accetto, Brdo, Vič 7187-1 Šteparico prvovrstno, sprejme Slat-nar, Levčeva ulica 8. 7196-1 Mehanika pridnega in treznega, z nekoliko razredov srednje ali delovodske šole sprejme industrij, podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanika 7256-1 Brivskega pomočnika mlajšega, sprejme Pire Lenard, Kranj. 7151-1 Frizerko mlajšo, sprejme v stalno službo takoj salon Fan-či, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7192-1 Vrtnarja treznega, neoženjenega in izvežbanega posebno v gojenju zelenjave, iščem za takoj do ca 15. oktobra. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, mesečnega zahtevka in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«. 7335-1 Frizerka samostojna moč sprejme v stalno službo frizerski salon Ivan Korun, Sv. Petra 19. Točen plačnik, istotam sprejmemo vajenca. 723T-T Mizarskega vajenca in pomočnika psrejmem takoj. Ljubljana, Sv. Pe tra cesta 85 . 7293-1 Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova c 7-II., rabi nujno več služkinj, kuharic, sobaric in natakaric. Za odgovor priložite znamko za 2 din. 7262-1 Modistko sprejme salon Kozina na Tyrševi cesti 51, Ljubljana. 7264 1 Frizerko verzirano v vseh delih _ — spreimem v stalno službo. M. Zibler, frizer, Tržič. 7299-1 Dva tesača sprejmem takoj. Vprašati: Bohinc, Medvode. 7317-1 Starejšo žensko poštena in zanesljiva, ki bi pazila čez dan na malega otroka, sprejme Bolha. Streliška ul. 10, II. nadstr. 7326-1 Sprejmem takoj prikrojevaica in dobro šteparico, zmožno na e-lektrični pogon. Andrej Cernii ec, čevljarstvo v Kranju. 7369 1 Služkinjo za vsa hišna dela, vajeno kuhe, bruitilo in pošteno iščem. Kornič, — Ljubljana, Prečna ul. 8. 7371-1 Dve pletilji takoj sprejme Po ajnko. Sv. Petra c. 43, Ljubljana. 7368-1 Ljubljančanko začetnico, okoli 16 let staro, sprejme trgovina v Prešernovi 54. 7343-1 Kuharico perfektno restavracijsko sprejme gostilna »Lovšin«, Gradišče. 7350-1 DKW motorno kolo KS 200 ccm. voženo 6000 km, prodam. Vprašati pri DKW zastopstvu, Miklošičeva 30. 7284-10 perfektno v strojepisju in stenografiji, v slovenskem, hrvatskem, po možnosti tudi nemškem jeziku išče industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija« 7289-1 Začetnico za privatno pisarno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stenografija pogoj«. 7358-1 Frizersko praktikantko sprejme salon Ljubica. — Hrana in stanovanje v hiši. Aleksandrova 16, Ljubljana Ö3Ö-1 Železninarja dobrega in samo«, tajne, ga, ki se razume tudi na prodajo koles in kolesnih delov iščem. Nastop takoj. Ludvik Kuharic, ml., Ormož. 7288-1 Štepi anco za eksportna dela sprejme v stalno službo. Go-renjke prednost. Gregore Maribor, Aleksandrova cesta 55. 7477-1 Prodajalec mešane stroke, samostojen, agilen, v manufak. turni stroki, vojaščine prost dobi mesto. Ponudbe s toino navedbo odsedanjega nameščenja na tvrdko Ivan Rojnik, Slovenji Gradec. 7476-1 Pisarniška moč verzirana v lesni manipulaciji, dobi mesto. Navesti starost, dosedanjo zaposlitev in zahtevo plače. Pogoj zmožnost in zanesljivost. — istotam sprejmem pridnega mlinarskega vajenca. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Celje pod značko »Industrija«. 7462-1 Gospodinjska pomočnica pridna in zanesljiva, stara od 22 do .30 let, z gospodinjskim tečajem, zmožna nekaj šivanja, dobi takoj dobro, stalno službo. Po-nudbe na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Poštena«. 7471-1 Sprejmemo na delo moškega ali žensko. Kiparstvo, Cegnarjeva 4, Ljubljana. 7438-1 Krojaškega pomočnika zmožnega za damska dela sprejme Duhan, Sv. Petra c. 27. 7326-1 Gospodinjsko pomočnico kuharico, čisto, zanesljivo. ki zna opravljati vsa hišna dela sprejmemo: Christof, Povšetova 33a, Kodeljaro. 7328-1 Šteparico takoj sprejme Lovro Mu lej, čevljarstvo, Frančiškanska ulica 8. Ljubljana. 7408-1 Postrežnico za nekaj ur dnevno iš. e rodbina na Mirju. Ver-stovškova 6-1. 7410-1 Začetnico z znanjem korespondence in knjigovodstva, po možnosti z nekoliko prakse sprejmem. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Trgovsko znanje«. 7377-1 Krojaškega pomočnika dobrega takoj sprejme V žvegelj, Bled, Grad 150. 7316-1 Frizerko dobro delavko, spreimem 1. IV. salon »Frank«, Ljubljana, Lingarjeva 1 (kresiia) 7459-1 Majerja izurjenega v živinoreji, z ženo. ki molze in kuha za hlapce, išče veleposestvo blizu Celja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Maj er«. 7374-1 Treznega hlapca ali služkinjo za prevažanje pomij s krotkim konjičkom sprejmem proti dobri plači. M. Perklič, Stožice 180 pri Ljubljani. 7483-1 Dva pomočnika slikarska in pleskarska — spreimem takoj. — Smole vlado, slikarstvo, Črnomelj. 7485-1 Kmečko dekle sprejmem za pomoč v kuhinji. Trgovina, gostilna »Angelca«, Ježica, Ljub ljana. 7486-1 Plačilni natakar ;a kavarno ali restavracijo, star 33 let. kavcije zmoten. išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vesten«. 7139-2 Dekle iz boljše hiše z znanjem nemščine in slov. želi k mali družini ali otroku. Naslov A. Tem-plak poštno ležeče. SI. Konjice. 6985-2 Mesarski pomočnik Drekajevalski, prvovrstna moč, z večletno prakso, >eli spremeniti službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra iod »Samostojen mesar«. 6989-2 Hotelski kuhar mlad, perfekten, išče mesto šefa kuhinie ali drugega kuharja v hotelu ali boljši restavraciji. Gre tudi na sezono. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko ■>Prvovrsten«. 6981-2 Gospodična z lastnim pisalnim stro jem išče zaslužka s pre pisovanjem. Naslov v veeh posi. Jutra. 7079-2 Komercijalist poznavalec trga, verziran trgovec perfekten v upravi in korespondenci, s pruna referencami, sprejme mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija ali veletrgovina«. 6822-2 Mlado dekle išče siužbe. Gre najraje v kuhinjo, bviada tudi nemščino. — Za učenje plačam 200 din mesečno odškodnino. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Mlada kuharica« 7031-2 Trgov, pomočnica mešane stroke z dežele želi premeniti služ"oo.— Ponudbe na Marijo Krumpočnik Rečica ob Savinji. 7045-2 Železolivarski pomočnik želi spremeniti mesto— Zmožen kovinolivar. Na stop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlad livars 7046-2 Gospodična z znanjem državnega in nemškega jezika z dvo-razredno trgovsko šolo Išče mesto blagajničar-ke v trgovini. Naslov v vseh posi. Jutra. 7078-2 Želim plemeniti mesto plačilne natakarice v boljši restavraciji ali vzamem tudi gostilno oa račun na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7026-2 Plačilna natakarica dobra servirka. z znanjem nemščine, iSče mesta v večjem gostin. ske-n obratu v letoviščar-skem kraju, najrajši na Gorenjskem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna in zanesljiva 21«. 7092-2 Vinogradniki, pozor! Predde'avec z dobrimi spričevali želi stalno mesto. lzvežban je v vseh vinogradniških de lih. Sater Anton. Straj na p. Podlehnik pri Ptu ju. 7051-2 Trgovski pomočnik mlad, agilen, izučen trgovine z mešanim blagom, z znanjem srbohrvaščine išče službo v večji trgovini ali skladišču. Razboršek Zoran, Maribor, Pipuševa 12. 7028-2 Črevarski pomočnik z letnimi spričevali, zmožen tudi vseh v mesarsko stroko spadajočih del, vojaščine prost, išče službe. — Nastopi lahko takoj. Naslov. Albin Arbeiter, Za-vodna 47, Celje. 7127-2 Tkalski mojster z mojstrskim izpitom in koncesijo išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tkalec« 6903-2 Strojnik Izučen ključavničar zmo žen vsakovrstnih popravil kakor tudi elektro-instalacijskih del, vešč montaže in demontaže z večletno prakso pri parnih stapnih strojih parnih turbinah in lo-komobilah želi premeni ti dosedanje službeno mesto v kako večje pod j et je ali tovarno. Nastopi s 1. junijem 1940 ev. tudi prej. Ponudbe na og . odd. Jutra pod šifro »Zmožen stroinik« 6929-2 Dvoje deklet vajenih vseh hišnih del, išče s užbe. Gresta tudi na gostilno. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 7090-2 Pekovski pomočnik mlad išče službe. Nasto pi 15. aprila. — Janko Bezjak, pekarna Priko-pec Sv. Jurij pri Celju 6379 2 Natakarica želi v Ljubljani ali na Štajersko takoj ali s 1. majem službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Stalno mesto 1940 . 7222-2 1500 din dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo za v tovarno ali kaj drugega. Sem vesten, pošten in sem že več let v službi pri boljših ljudeh v Ljubljani. Naslov v vseli posloval. Jutra. 7119-2 Pomočnik izučen v večji trgovini mešanega blaga želi namestitve. Izve se pri Francu Francekoviču. trg. zastopniku v Mariboru, Nova vas, Zelena ulica 6. . 7131-2 Iščem službo prodajalke v kaki trafiki v mestu. Eventuclno sprejmem mesto gospodinje pri starejši samostojni dami ali gospodu. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Starejša gospa«. 7130-2 Avto-ličar želi službo. Zmožen samostojno izvrševati vsa dela, na željo tudi s svojim aparatom. Naslov v vseh po-sloval. Jutra. 7132-2 Plačilna prvovrstna moč išče službo samo v boljši restavraciji. Zmožna slov. in nemškega jezika. Naslov v vseh posi. Jutra. 7124-2 Trgovski sotrudnik srednje starosti, verziran železninar in vešč v vseh strokah mešane trgovine, dober, pošten iu zanesljiv prodajalec, želi namestitve v boljši trgovini. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7113-2 Blagajničarka išre službe kjer koli. — Ponudbe na oglas. ocld. Jutra pod »Biondina-7111-2 5.000 din nagrade dam esebi. katera bi mi priskrbela stalno državno službo pri pošti, železnici ali kjer koli. Naslov v ogl. odd. Jutra. ul8 2 Lesni trgovski manipulanl z večletno prakso, popolnoma verziran v lesni stroki išče primerne namestitve. Gre tudi za obratovodjo k drugistro-ki. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7172-2 Natakarica išče službe za takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7185-2 Trgovska pomočnica mešane stroke, vestna, pridna in poštena. že'i premeniti mesto. Službo nastopi lahko takoj. — Ponudbe na oglas. cdd. Jutra pod »Vestna pomočnica. 7239-2 Trg. pomočnik — poslovodja verziran v vseh panogah trgovine, dober organizator, vešč i nemškega jezika, izlržbeni aranžer. prevza-ne najrajši vodstvo podružnice trgovine mešanega blaga ali nastopi v večji trgovini. Ponudbe pod »Agilnost 300 na oglas odd. Jutra. 7220-- 14letno dekle želi dobiti službo, najraje pri šivilji, kjer bi pomagala in se učila. Gre tudi v pomoč gospodinji. Ponudbe pod »Pridna 96 na ogl. odd. Jutra. 7096 2 Natakarico želi premeniti službo v boljši lokal. Gre kamor ko i. Ponudbe pod »Agilna. dobra moč. na ogl. odd. Jutra. 7223-2 Službo premeniti takoj ali do jeseni, najrajši na štajersko, želi trgovski pomočnik, 28 let star, agilen, dober prodajalec, samski, prvo vrstno izvežban v vseh strokah trgovine, usluž-ben v špecerijsko-kolo-nlalni veletrgovini obvlada tudi nemščino, samostojen. sposoben za potnika, skladiščnika ali poslovodjo. Pristopi k manjši trgovini kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmoten — Kavcija*. 7121-2 Frizerka prvovrstna moi. išče stal nega mesta. Ponudbe na podruž. Jutra Ptuj pod »Pridna«. 7179-2 Mesto gospodinje išče 33 let staro dekle, zmožna samostoj. gospo spodinjst.va. pridna in poštena, z znanjem več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gre kamor koli. 7210-2 Mesto gospodinje išče 30 let stara, zmožna samostojnega go-podinj. stva, v zakonu zelo ne-sre'-na in raso^ai-ana. pridna in poštena žena, vajena vseh drugih del. Ponudbe na oglas. ^dd. Jutra pod »Simpnt'"r»a« 7211 2 Mlad pekovski pomočnik iše službe v Ljubljani. Naslov v ogl. cdd. Jvtra. 7195-2 Mesto hišnika išče izučen mizar z lastnim orodjem s sodelovanjem svoje žene pri hišnih delih. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7193-2 Dekle pridna in poštena, vešča kuhe in vseh gospodinjskih del. išče službe pri boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7251-2 Hišnik brez otrok išče mesta. Vajen vrtnega in hišnega dela. Naslov v oglas, odd. Jutra. 7154-2 Natakarica trgovsko naobražena, z znanjem nemščine in srbohrvaščine želi mesta v boljši gostilni. Nastop takoj. Ponudbe poslati na E. Ermenc, Gornji grad 54. 7161-2 Mesarski pomočnik z mojstrskimi spričevali, z znaniem nemščine in večletno prakso, želi namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesarski pomočnik«. 2Ò2Ì-Ì, Visoko nagrado dam onemu, ki mi preskrbi staino službo. — Samski, vojaščine prost, z večletno trgovsko in uradniško prakso. Zmo. žen samostojnega dela in korespondence v 5 jezikih. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra ped ludi s kavcijo«. 7923-2 Korespondentka z znanjem slovenskega, sr b..hrvatskega in nemškega jezika ter vseh treh stenografa, strojepisja, knjigovodstva in ostalih pisarniških del, želi menjat' služ bo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica 19-40« 7259-2 Inteligentno dekle staro 39 let, vajeno vseh gospodinjskih del in kuhe. govori nemško, išče službo kot gospodinja, sob.nica ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PP«. 7229 2 Starejša gospa s.-mska, zdra\*t. zmožna kuhe, šivanja boljših oblek in plaščev ter vrtnih del želi primerne zaposlitve Cenj. ponudbe za og.. odd. Jutra t;osloval. Jutra. 7366-10 Motorno kolo DKW '.00 ccm dobro ohranjeno prodam za 3700 din. ■Taslov v vseh pos Jutra. 7373-10 Priložnostni lakup! >ol tovorni avto. dobro ohranjen, dva 6voitna akomulatorja in varilni aparat za vsako ceno na prodaj. Strojna delavnica na Sv. Petra cesti 58. 7360-10 Motor BMW 500 ccm dobro ohranien prodam takoj. Naslov v vseh po-slovalncab Jutra. 7365-10 Ekonomičen avto majhen letnik 1939 kupim. Ponudbe z navedbo cene In stanja. Krušnjak, Liubliana. poštni predal 217. 7132-10 Ugodno naprodaj Dpel Super m Olympia — Cetinski, Celovška 38. 7452 10 Opel Kadett imuzin». v izhornem sta niu. nove gume, zadnia tvpa. Opel Olympia iniuzina. lepo ohranjena in Adler Junior abriolimuzina. svetle barve, naprodai po izredno nizki ceni. Vsi vozovi se lahko oeledato pri ADLER Service, Kenda. Kersnikova ulica (za Slamtčcm) ES 10 Ugodna prilika! Sigurne naložitve gotovine v dobro ldočo hotelsko obrt in veliko po sestvo v letoviškem kraju. Obrestovanje po dogovoru. Nudi se garancija v nepremičninah 3 milijone din. Ponudbe na og-. odd. Jutra pod »Naložitev 440.000?. 7297-16 Poštena uradnica išče 7.000 din posojila. — Mesečno odplačevanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Obresti«. 7313-16 Do din 200.000 pristopim v rentabilno podjetje. Ponudbe na og'.. odd. Jutra pod šifro »Konjunktura 940". 7376-16 Mlada žena v zakonu nesrečna z lastno trgovino prosi sta rej šega gospoda za malo posojilo. Ponudbe pod »Proti garanciji« na ogl. odd. Jutra. 7327-16 Redka prilika Prodam tostilno v naj-prometnejein aeiu Zagreba radi preselitve v astuo hiso. Promet do 3*jiM din anevno odprto dan in noe, stara vpeljana gostilna. Ce.ia luO tisoč din. V postev pridejo samo resni kup ci. Gostiina Deželak /.a greb, Masarykova 24. 7063-19 Posojila kratkoročna, trgovska, obrtniška, preokrbim točno in hitro, brez kake. ga p red p ačlla. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Priložite znamke. 7397-16 Pristopim kot sode. u joči družabnik s kapitalom din 50 do 70.000 din v industrij sko podjetje strogo ključavničarske stroke ali sllčno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober strokovnjak«. 5757-16 Posojilo din 30.000 proti vknjižbi na prvo mesto na hišo in zemljišče vredno din 200.000 iščem. Obresti po dogovoru. Valuta zajamčena. Ponudbe na podružnico Jutra Celjt pod značko »Letovišče«. 7465-16 Premogovnik prejme družabnika z 100 do 200 000 din. ev. se rudnik proda aH da na'em. Ponudbe na -lOdruž Jutra v Mariboru ped »Konjunktura«. 7478-'' Kupujem vrednostne papirje ter vse valute Prodaiamo =rečke razredne državne oteriie. Menjalnica F RAMOVŠ LJubljana. — Miklošf-ovs cesta 17. v pa ači Vzajemne zavaro-alnice. 7480-16 f.Ireditev premoženja Poravnave Konkurzne «tdeve. odkup tn lnkaso terjatev i tudi kmečkih ) nabavo posojil tn družbenikov dobičkanosno l arno naložitev kapitala. ureditev uprave tn knjigovodstva. bilance kalkulacije, upravo nepremičnin nadzorovan-f soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni Disami Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul 16-1* Hranilne knjižice Kmečkega hranilnega m pos. doma, Liublianske Kreditne banke Prve hr ite dionice in obveznice prodaia Bančno kom. zavod Maribor. 6912 16 Hranilne knjižice »rednostne oapirje kupujemo stalno m po naivišiih cenah in takoišntemu plačilu RUDOLF ZORE lubtiana. Gledališka ul 12 6850-16 Kompanjona 10 do 15.000 din iščem izkoriščanje koristnega izuma. Zaslužek garantiran. Predmet ie uporaben v vsa-' i hiši. Ponudbe pod »Donosno« na ogl. odd. Jutra Mariboru. 70*0-16 Obrtnik išče posojilo 20 tisoč din proti vknjižbi za dobo treh let. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod ši fro »Dobro idoča obrt< 6984-16 Zajam - gotov novac dugoročnim otplatom dobiju odmah državni, gradskl namještenicl sa definiti vom — oženj eni bez Jamca — 1 penzioner!. Upute daje »Adrla« Zagreb. Petrinjska ul. 11. Priložiti marku. 7083-16 Hipoteka 30.000 din kratkoročno, na sigurno mesto, prodam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zaradi miti». _ 7291-16 Mesarijo dobro v podeže.skem in dustrijskem kraju vza mem v najem. Ponud-oe na ogl. odd. Jutra >od »Prometno. 6988-17 Trgovino r.ešanega o aga v veli kem trgu štajerske dobro vpeljano takoj oddam v najem z inventar jem in t-tanavanjem. — Naslov v vseh posi Jutra. 7048-17 Dobro vpeljano trgovino in gostilno odda n takoj v najem Kandare. Fija va gorica 7213-17 Mesarijo dam v najem m podružnico. klavnico, lede.iico, stanovanje, h e v. tudi inventar, lahko tudi za sedaj. Koncesija je potrebna Nekaj kavcije Naslov v ogl. odd. Jutra 7238-17 Garažo j;a luksuzni avto oddam v najem. 7208-17 Trgovina manufakturna in z galanterijo v Ljubljani na najbolj prometni točki se odda z inventarjem brez zaloge v najem. — Naslov v \seh posloval. Jutra. 7233-17 Zelenjadni vrt dobro gnojen, s souporabo kleti oddam takoj za dobo 4 do 5 let v na jem. Naslov v trgovini Urban*i-'- Tr-:a'ka c. 13 v Ljubljani. 7334-17 Buffet v kinu razpisuje kino Moste. — Tnteresenti naj se zgla-se v pisarni dnevno cd 18. do 21. 7375-17 100.000 din vlo'im v zdravo in dobro ido~e podjet.tr. proti sode'ovanju Znnžen -eni vodstv- pisarn in Vires-o^nd^ncfc v tujih 'eziklli. Bivji poslovodja večje trgovine Natan ^ ?n .>"1« t noeoje na ogl. odd. Jutra pM šifro »Denar in delo*. 7422-17 Gostilno ->ddam takoj v najem v mestu VDra'ajte na ogl. odd. Jutra pod »Ue^dno 45=. 7339-17 Gostilno v najem z vsem inventarjem iščem. Kavcije zmožen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 7448-17 Trgovino z mcš. blagom v Ljubljani, vpeij^no, dobro idoco in zelo pri-pia/no za zavetnika zaradi domačih razmer prodam. — Ponudbe na o?las. odd. Jutra pod Eksistenca 66«. 7227-19 Mlekarno prodam na prometni točki. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7087-19 Restavracijo zraven kolodvora na pro metnem mestu, s 7 tujskimi sobami, gospodarskim poslopjem, 250J kv. m, stara hiša. prodam. Ivan Zorko. Brežice. 7114-19 Frizerski salon za dame in gospode v Ljubljani, staro uveden, v glavnem centru, na zelo prometni točki, s stalnim tujsko-promet-nim obratovanjem, je za gotovino naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobroidoči salon«. 5983 19 Lokale za trgovino a.i kavarno oddam v prometnem kraju na Dolenjskem. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 7152-19 Veliko Zagrebško mesarijo v najstrožjem in naj-prometnejšem središču, v bližini Jelačlčevega trga. z zelo dobrim prometom. izvrstno idoča, z portalniml izložbami, predam s celokupnim, odličnim inventarjem in stalnimi odjemalci za 38.000 din. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb. Ilica št. 144. 7159-19 Prodam parcele ob Celovški cest 600—90<) kv. m velike. Cena ugodna. M.škec, Medvedova 38. 7115-20 Parcelo na obroke ' odobrenim načrtom n materialom pod Šmarnu goro. prodam. Ponudbe oa ogi. odd. Jutra z znamko pod »Ugodnost 99<- 6954 20 Frizerski salon f centru Ljubljane u -odno prodam. Ponudbe na og . odd. Jutra pod Prilika 66<. 7275-19 Mlekarno na prometnem kraju ta koj prodam. Naslov v vsen posloval. Jutra. 7367 19 Gostilno r Ljubljani, moderno irejeno- z vsem inventarjem. kegjiščem, vrtom in baliniščem na prometnem kraju oddam v najem zaradi bolezni Ponudbe na oel. oddel Jutra pod »10 000« 7337-19 Prostor za Gostilno v Ljub'jani iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd lutra pod »Prometna lega«. 7285-19 Prostoren lokal za trgovske >li druge svrhe odd^m. Ponudbe na ogl odd. lutra rod «Protnet« 7ÌS4 JC) Mlekarno oddam na zelo prometnem kraju. primerno tu;! 's obrt al p » "no Vprašat» v Igriški 14 IIa. 7W- IV Hiša 7 sob. z vsemi pritiklinami in vrtom v Kajhcnburgu, prikladna tudi za ubrt, naprodaj za din 120.000. Potrebno din 0.000 v gotovini, ostanek po dogovoru. Inlormacije: Fran Lesjak, Raihenburg. 6931-20 Priložnosten nakup òrodnji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 60 ks Je zaradi opustitve obratovanja u-godno naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker je dovolj preetora za vsako povečanje. Leži ob glavni cesti in železnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 6471-20 Zelo ugodno je naprodaj v Šaleški dolini ob železniški postaji v kraju z Velikim premogovnikom in elektrarno dobro idoči hotel z 10 sobami za tujce, 3 gostilniškimi »obami in velikim salonom. Poleg tega hlevi za konje, krave, svinje ter pralna ln svinjska kuhinja. garaže za avtomobile. hmeljska sušilnica, ledenica, lep vrt in ves inventar. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6452-20 Donosno večslanov. hišo novejšo, kupim v Ljubljani. Po-redova.ci izključeni. Samo točni podatki naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod >Dom 99«. 7241-20 11 sobno vilo prodam na B edu-Zaka. Možnost prevzema hipo teke. Nadalje cel pašnik v hribu 20.000 kv. m. — Interesenti na pošljejo svoj naslov na ogl. odd Jutra pod »Bled«. 7240-2 Hiša if Spodnji uajdlni pri Ptuju z i sobama, eno njivo, vse skupaj 27 arov takoj naprodaj. Cena tisoč dinarjev. Ponudbe na: Martin cerne., Gra. jenšcak 58. posta Vur-oerg pri Ptuju. 7173-20 V Novem mestu na najiai l.nej --eni kraju sredi mesta parceia c krog 5500 kv. m zelo poceni naprodaj. Resni .. upci. javite svoj naslovna ogl. odd. Jutra pod silro »Novo mesto . 7254-20 »REALITETA« posredovalnica nepremičnin je samo v Prešernovi ulici 54,1, nasproti glavne pošte. Posluje hitro in solidno. Prepričajte se! Te efon 44 20. 7253-20 16 ha gozda za posek, največ buko-vine. nekaj smreke, 8 km do železnice, prodam. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod i,Prvi dobi«. 7252-20 Prodam hišo v Ljubljani v Rožni dolini. Hiša je enona • ka gora. 7054-20 Mlekarno vpcliano t.ik< dobro dam. Naslov v sluvalnicah Jutra sch od po 7 460 19 Ključavničarsko delavnico « koncesijo prodam zaradi bolezni Ni>.s ov v vseh posloval. Jutra. 7325-li Trgovino s sadjem orodajo kruha in slaščic na prometnem kraju crodam Poi/.ve se na Celovški cesti 102 7381-1P Iščem lokal ^a čevljarsko obrt na orometnem kraju Po tra ood »Cevr.arna dvo-nudbe na ogl. odd Ju- Spccerij. trgovino ■lobro vpeljano, z mie 'rara-' v centru prodam. Ponudb" na crM odd. i Ufa p^d »Velik promet. nirka najemi iva-« 7403-19 rostilna z mesarMr ledenico in tu'skimi soba mi ob sejmišču v neposred n: bliž;ni toplic, se ucodno odda z vsem Inventarjem v na'em Ponudbe na po družnieo lutra v Celiu pod »Izredna prilika«. 7464-19 delavnico raznih obrti oddam v naiem pod ugodnimi pogoji v stro gem centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6698-19 Trgovino s sadjem zelo po ceni prodam zaradi od poto- , vanja, poleg je tudi sta- odd. Jutra pod šifro »V »Posest« rea ite;na pisarna l.jubljana Mik ošičeva cesta 4/n 7da)a laatn glasilo »Po sest« ki izhaja vsakega i v mesecu V njem )e na ponudbo veliko število hiš vil ter parcel v mestu tn na dežel« kmetsklh m ve-leposestev s točnimi opisi m cenami Kdor kupuje all pro •-laia nepremlčrlne naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica. 94-20 Stanovanjsko hišo z lokali po možnosti v centru Ljubliane ali blizu kupim za jfotovino. Ponudbe s prepisom ter ceno _ na ogl. novanje. Florijanska 7364 ta-31. -19] dobrem stanja«. V Novem mestu e zaradi cameravant preselitve proaa en odri; inska vila s sadnim elenjadnim tn cvetlic Mm vrtom. Naslov v .053 2 Vogalna hiša enon. dstiopna 4 stano-\ anjska. pole.' hlšt vrt na parcela cca 500 ni2 naprodaj na Aljaževi ce ti Poizve se N*>vosel— Ce ovška 71. 7035-20 Lepa par "eia v izmeri 798 m2 zraven o e ob Smartinski cesti ijodno naprodaj Infor •rtacije pri g. Ban. Smar inska 22. 695S 20 Ver lepih stavbnih parcel -xl 500 do 1000 m2 ob Tržaški cesti Izven me tnega območja v kat. ^bčini Dobrova po ugodnih poeoiih naprodaj.— ^oiasnila daie Ljudska nsojilnica v Ljubljani 5590-2C Trinadstropna trg. hiša v centru naprodaj. Prevzem hipoteke. Pojasnila: Interpromet. Ljublana. Aleksandrova cesta 10. 7234-20 Lepo stavbišče z elektriko in vodovodom ugodno naprodaj. Pojasnila daje trgovina Bitenc, Vižmarje. 7278-20 Visokopritlična hiša ^stanovanjska, 2 minuti od tramvajske proge na Glincah, z ograjenim vr-tom s pi a.nico in vsemi pritik inami ugodno naprodaj. Mesečni donos lo50 din. hipoteke 40.000 din pri Mestni hranilni ci. cena 148.000 din. Naslov v vseh pos ovalni c ah Jutra. 7150-20 Hiša enonadstropna, 3 stanovanja po 2 sobi. ccla podklc-tena, nekončana. naprodaj. Šm.irska cesta, poleg šole, Liubliana. 7316-20 Kupim mo ali dvootanovanjsko hišo v LJubljani ali v bližnji okolici. Ponudbe na ogi. odd. Jutra ood »100.000 din«. 7274-20 Enonadstropna hiša ^est prostorov. 7000 kv. m prvovrstne zemije, vse ob Gradaščicl v Kožarju poceni naprodaj Slcivieisova 15-11.. vrata 12. 7276 20 Iliša laprodaj na smarski 53 v Ljubljani, nasproti o-novne šole. 7279-20 Ilišo i. vpeljaiiu trgovino ali >rez, ter je potrebna tr-,o\ina v periferiji Ljub-,ane. kupim. Ponudbe ia ogi. odd. Jutra pod Prijeten kraje. 7402-20 Kupim hišo novo zidano, v okolici Ljubljane do 100.000 — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gotovina«. 7430 20 f __ Nova hiša tristanovanjska je na prodaj. Tovarniška 3. v Mestati. 7321-20 Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Ccli'J naproda,. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Prilika«. 6450-20 Lepo posestvo pri Celju naprodaj za Hin I SO.OOO. Rek Franc. Hrib | Sv. Jožefa 46, Celje. 7469-20 V Št. Vidu nad Ljubljano, prodam hišo. odnosno vogalno stavbišče ob državni cesti in tramvajski progi. Primerno za vsako obrt ali trgovca. Informacije vsak večer po 6. uri. Franja Hojkar, Št. Vid št. 47. 74S7-20 Stanovanje Celo prvo nadstropje v centru mesta Jesenice pripravno za zdravnika ali advokata, oddam za dobo petih let. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Jesenice pod Pia čam naprej . 64-66 21 Trisobno stanovanje ev. dvosobno s kopalni co oddam za 1. maj Na slov v vseh posi. Jutra. ti o;-:-^. Dvosob. stanovanje mansardno z balkonom cddam. Naslov v vseh posi. Jutra. 7077-21 Velika izbira M O I» N I H KAMGARNOV in SUKNA za nove pomladanske obleke in površnike za gospode LUK «'ai jionr unum -J&MVI IILO Pred škofijo 70 letnica obstoja, zato posebne »Rodnosti Tiisobno stanovanje za maj vrt balkon 5 m od bežigrajske šole za. 600 din oddam. Vodovod na cesta, čevlj. Kunstel. 6880-21 Upokojenci! Hišo z lepim stanovanjem pritiklinami vrtom sadonosnikom blizu Rogaške Slatine oddani po ceni v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Idealno 200« 6983-21 Trisob. stanovanje oddam za 1. maj. Rožna dolina. Cesta X št. 23. 7209-21 Stirisob. stanovanje komfortno, v centrumu oddam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 7226-21 Stanovanje dvosobno, s pritiklinami in 2 separirani sobi s souporabo kopalnice oddam. Dolenjska cesta 26 7091-21 Dvosob. stanovanje oddam za 250 din. Ivan Prosenc. Cesta v Zeleni log 5. 7093 21 Enosob. stanovanje manjše, tik tramvajske proge, dvema ali tremi odraslimi osebami za 1. maj oddam za 230 din. Tržaška cesta 60. 7184-21 Vodno žpgo ; posestvom kui»i-r. Po nudbe na ogl cdd Ju-',ra pod -,Venec.anka 6827-20 Hiša v prcmctuem krnju z mizarsko delavnico in električno napeljavo od dam v najem aii prodam Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro Prometni kraj- 6919-20 Enonadstropna hiša so idno zidana, s 5sob-nlm stanovanjem, velik vrt pod gozdičem na lepi sončni iegi. tik meje Ljubljane, ugodno na prodaj. Vprašati: gostilna Jamnik, Vrhovci nad Vičem. 7204-20 Novo hišo enonadstropno v št. Vidu nad Ljubljano z nekaj hipoteke prodam. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »180.000 . 7214-20 Prodam hišo dvostanovanjsko, z velikim vrtom. Poizve se Radvanj-ska 42, Maribor. 7136-20 Dvostanovanjsko hiše prodam na Smarski cesti 42. Moste. 7296-20 Hiša na Bokah z vpeljano gostilno ln trgovino prodam. Bra-tok Franja, Vel. Bloke. 7176-20 2 lcsostružnici H.imodernejšl, ugodno naprodaj. Ponudbe pod V valjčnih ležajih« na ■si. odd. Jutra. 7164-29 Vinograd i zidanico tn vsem inventarjem, pol ure od želez, postaje St. Janž na Dolenjskem, je ugodno naprodaj. Informacije Bcrce Vladimir, šo:. uprav., Trebc no. 7167-20 Prodamo: VINOURADNO POSE-SXVO s pride.kom 200 U vina. Cena 320.000.— •olenjsko HISO. trlnadstropno, esistano vanj sko, novo-^idano. obrestovanje netto 7 5 odst. Cena din 250.000. VILO. novozidano, tri-tanovanjsko. komfortno. Cena 550.000,— Sv. Krištof. ter razne druge nepre-ni-nine proda REALI-TETNA PISARNA ADAMIČ. Ljubljana, Gospo-svetska 7. 7383-20 Gozd zaraščen, večji kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina 16«. Posredovalci izključeni. 7230-20 ----A Celje oddam več stanovanjskih sob. Cesta na Grad 41 — Vidic. 7440-20 Hišo s skladiščem in dvoriščem, pripravno za vsako podjetje, v ccnt.ru, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polovica hipoteke«. 7445-20 Malo posestvo prodam z gospodarskim poslopjem, oddaljeno 5 minut od postaje ter en ioh točno na postaji Bianca. Naslov se izve pri gostilni Divjak (pošta). 7449-20 Majhna parcela za visokopritlično hišo, naprodai za Bežigradom. — Podmilščakova 11. 7494-20 Posestvo 22.767 kv. m zemlje, s sa-dovniakom. travnikom in gozdom, naprodai po din 1.75 kv. m. Jernej Radišek Sv. Jurij ob Taboru. 7470-20 Stanovanje dve sobi, kabinet, kuhinja in kopa ziica oddam s 1. majem. Kneza Koclja ulica štev. 3, Šiška, poleg stare mitn. 7177-21 Manzardno stanovanje sobe in kuhinje oddam dvema odraslima osebama, stalno nameščenima. Naj-taiše želczničai >u. IstoUm oddani majhni >tanovanje samski šivilji ali upokojenki. Naslov v v» eh poslovalnicah Jutra. 7451-21 Dvosob. pisarno oddam v na.irm v II. nadstropju. Interesenti ìjoì jite ponudbo na osi. odd. Jutra tx>d značko Centrimi 7439-21 Dvosob. stanovanje oddam maja. Najlepša iega v središču Ponud. be navedbo vseh podatkov na osi. odd. Ju-.;a ped »300-. 7490-21 Trisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam s 1. majem v šiški. Obirska ulica 24. 7147-21 Dvosob. stanovanic s kopalnico oddam za 1. maj. Informacije v kavarni Prešern. Ljubljana. 7312-21 Dvosob. stanov?« ic oddam. - Poizvedeti: Blumauer, Hrenova 16 II. 7322-21 Stanovanje i sobe i Hrenova In kuhinie ulica 14/1. M-21 Trisob. stanovanje poleg sodiiča se za prvi maj odda. Poizve se v Kmetski posojilnici. 7197-21 Enosob. stanovanje v Rožni dolini. Ces. VIII št. 26. oddam. 7201-21 Trisob. stanovanje ' oddam z majem na Kar-iovški cesti 20 'I. 7235-21 D\ osob. stanovanje s kopalnico oddam s 1. junijem. Vodovodna cesta 40/1. 7287-21 Prosto stanovanje drva in njivo na deželi nudim penzionistu, ki bi čuval sadni vrt in gozd. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Grič«. 7246-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami tar j oddam stranki odraslih o-seb. Tvrševa 181. 7271-21 Pctsobno stanovanje v centru mesta z vsem komfortom oddam takoj ali pozneje. Doslej je služilo stanovanje deloma za pisarno, deloma za stanovanje in ima do .- top z dveh stopnišč. — Vsa podrobna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 19 vsak delavnik med uradnimi urami od 8. do 14. Tel. 25-21 ali 25-22. 7357-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami poleg tramvaja s 1. majem ugodno oddam. Alojzij Lavrenčič, Giince. Cesta XI št. 2a. 7148-21 V sredini mesta oddam v najem stanovanje z dvema sobnira in kuhinjo v podpritličju za 1. maj. Ev. bi mogel najemnik vršiti posle hišnika. Na-slov v vseh posloval. Jutra. 7393-21 Sobo in kuhinjo oddam. Alešcvčeva ul. 26. 7458-21 4-sobno stanovanje ; kopalnico, za zdravnha ali slično, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Bežigrad«. 7353-21 Trisobno stanovanje kopalnice. kuhinje. priti-klin. elektiika. parket. 2 zračna prostora za del.-v. nicc ali skladišče takoj oddam. Našlo'1 v vseh poslovalnicah Jutra. 7390 21 Enosob. stanovanje kletno, parketirano. odd.-m v najem. Vodovodna 11. 7434-21 Enosob. stanovanje oddam v Rožni dolini, Cesta X-32. 7409-21 Stemvanja mwsMEB^mtm Stanovanje pet ali šestsobno bhvcu centra Ljubljane isöem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust 7073-21a Stanovanje enosobno večje ali dvosobno za kp.carkoli — iščem. Plačujem redno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trije odrasli 6992-21a KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga «MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL » JUTRO« št. 80. 17 Nedelja, 7. IV. 1940 Opica KRADE sadje SLABO OLJE »KRABE« GORIVO u. motorja. To je ravno tako kot, če imate rezervoar, ki pušča. Veedol povečava kompresijo, omogoča odpiranje in zapiranje ventilov v trenutku, ščiti vse premične dele s tankim toda odpornim slojem olja. Tisoči avtomobilistov vsega sveta uživajo najvišje performance s pomočjo tega boljšega olja. Kupujte Veedol, Ker s tem varčujete gorivo MOTOR OSL olje, ki daje večjo kilometražo — zmanjšuje porabo goriva W. H. SMITH BEOGRAD ZAGREB Miloša Velikog 3 Gnnduliceva 15 Telefon 23-379 in 25-871 Telefon 22-782 za nodnike m stopnišča v vseh barvah v zalogi pn Sever Rudolf, luhijana, Marijin trg 'i. Iščemo stanovanja Hišni posestniki, prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje. Potre-bujenco za prihodnje mesce čez 56 1—5 sobnih stano-v.itij. »Realiteta«, Prešernova al. 54/1. Telefon 44-20. Prijavite takoj! 6999-2 la Prazno sobo lepo. oddam s 1. majem event. tudi zakoncema. Tvrševa cesta 53. 7245-23 Hišnim gospodarjem se priporoča samska o-seba za primerno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-Iro »Mirno stanovanje; 6648-21a Stanovanje Ea avgust, sobe in sobice. išče upokojena uradniška dvojica. Sprejme tudi administracijo hl je. touudbe na oglas. odd. Jutra pod »Beden plačnike. 7081-21a Trisob. stanovanje sončno, in ostalih pri-tiklin za mesec avgust želi dobiti boljša stranka stalno v Lj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'vCentrum in točen plačnike. 7194-21a Dvosob. stanovanje išče mirna stranka za 1. maj. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutri pod šifro »Točen plači nik 160«. 7325-2U Dvosob. stanovanje išče mirna, točno pla-čujoia stranka v centru mesta s poselsko sobo in drugimi pritiklinami čisto in zračno za maj ali junij. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Točni in mirni c. 7230-21a Sobo in kuhinjo bolj majhno, v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani, iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Cisto«. 7340-21a Višji drž. uradnik v p., samec, išče večjo sončno, prazno sobo s kako pritiklino (kopalnico). Najraje v centru ali -/saj v bližini centra ob cestni železnici s 1. majem odnosno 1. junijem t. 1. Ev. je zaželeno skupno gospodinj -et-,g s »mortojno damo er ca njih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec 56: do 12. aprila 1940. 7406-21a Sobo odda I)ve svetli sobi v pritličju oddam s 1. majem za pisarno. Kolodvorska ulica 3. 7247-23 Sonnčo sobo prijazno, oddam takoj ali .pozneje boljšemu go-spotiu aii gospodični. — Beograjska c. 8/1 (Beograjska gimnazija). 7212-23 Poročiti se želi .očenka, ki ima oprem.jeno stanovanje, z boljšim držav, uradnikom, starim 40 do 60 let. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena — pridna. 7206-23 Sobo prazno, manjšo, separi-rano, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7207-23 Prazno sobo lepo. sončno, s posebnim vhodom oddam za 15. april. J. Rus-Kumelj Novi trg 1-1. 7295-23 Veliko solnčno sobo prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj oddam. Gradišče 4/III., — desno. Ogled v nedeljo dopoldne ob delavnikih od 12.30 do 13.30 in od 18.30 dalje. 7455-23 Sobico takoi odd.im. s posebnim vhodom. Naslov v vseh po »lovalnicah Jutra. 7320-23 Sostanovalca sprejmem v čisto in solnčno sobo v Bohoričevi ulici štev. 3. 7321-23 Prazno sobo oddam za 1. maj. Po-izve se ob delavnikih na Celovški cesti 42, v mlekarni. 7327-23 Opremljeno sobo sredi mesta, sončno, e-lektrika, parket, poseben vhod s stopnic, oddam za 300 din stalnemu gospodu. Prečna ulica 8. 7370-23 Sobo takoj oddam. Mala vas št. 44. 7342-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Krojaški ulici 5-II. 7347-23 Sobo oddam stalni gospodični na Karlovški 20, desno. 7351-23 Prazno sobo lepo, sončno, pametira-no takoj a-i pozneje ugodno oddam. Trontelj, Verovškova u.ica 56'II, Sp. Šiška. 7199-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnic oddam takoj solidnemu gospodu. Cankarjevo nabrežje 9 I. 7286-23 Prazno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom, oddam takoj ali pozneje. Koce-nova ulica 12. 7153-23 Opremljeno sobo v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7341-23 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj. Mišičeva 23/1. 7355-23 Sobo oddam s souporabo kuhinje najraje zakonskemu paru. Kokalj. Tjrševa 47. 7389-23 Dva gospoda sprejmem na hrano in stanovanje v bližini univerze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7388-23 Sobico solnčno, parketirano oddam Svetosavska 16, za. bežigrajsko gimnazijo. 7443-23 Dve lepi sobi parketirani, s pritiklinami, oddam takoj ali 1. maja. Vprašati : Frank, Tyrseva cesta 53. 7447-23 Sobo s štedilnikom oddam za takoj ali za maj. Langusova 5. 7399-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice pri tramvajski postaji oddam boljšemu stalnemu gospodu. PriCe, Sokoiska 8-1., desno. 7404-23 Dve prazni sobi parketirani, sončni takoj oddam skupno ali posamezno, s posebnim vhodom blizu ljudske kuhinje. Poizvedbe pri hišnici v Strosmajerje-vi ulici 7, Ljubljana. 7396-23 Prazno sobo oddam. Poseben vhod, v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7411-23 Sobico oddam na Bleiweissovi cesti. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7319-2' Sobo lepo opremljeno, oddam za dve osebi. Mestni trg 3, III. nadstropje. 7488-23 Sobo lepo opremljeno išče drž. uradnica v pokoju za 1. maj. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Ne pri tlično« 6991-23a Sobo lepo oprem.jeno, s kopalnico, posebnim vhodom, pri Taboru išče boljši gospod za takoj. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Inženir«. 7089 23a Opremljeno sobo išče miren akademik. — Ponudbe pod »Mir« na ogl. odd. Jutra. 7205-23a Priprosto sobico opremljeno, čisto, išče mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«. 7298-23a Gospodična išče prazno sobo. Lahko je tudi podstrešna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 7314-233 Prazno sobo primerno za šiviljo po možnosti s štedilnikom in posebnim vhodom za takoj ali s 1. majem, iščem v centru ali v ši. ški. Naslov v vseh posloval. Jutra. 7333-23a Prazno sobo suho, preprosto za depo išče Poljak, Prisojna 3. 7282-23a Elegantno sobo i uporabo kopalnice, oddam v centru. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod šifro »Profesorica«. 74?9-25a Solnčno sobo po možnosti z okusno domačo hrano, išče solidna gospodična. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna soba«. 7461-23a Višji drž. uradnik išče elegantno opremljeno sobo s strogo ločenim vhodom, po mogočnosti v centrumu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam od 400 do 600 ami. 7324-23a Opremljeno sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice v novi hiši ali vili v mestu ali na periferiji pri boljši obitelji, išče drž. uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 400«. 7456-23a Sobo s posebnim vhodom, po možnosti s souporabo kopalnice, iščem za 15. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren uradnik«. 7444-23a Informacije Naznanilo Vsem cenj. odjemalcem naznanjam, da se je tr. govina »Umetnost« Antona Demšar preselila s Cankarjevega nabrežja v Kolodvorsko ulico nasproti kina Sloge. 6896-31 Opozorilo Proti vsem razširjeval-cem izmišljenih vesti, ki krožijo o meni ob priliki moje nesreče bo va sodnijsko postopala. Ivan in Zinka Kastelic 6928-31 Opozorilo! Opozarjam in izjavljam, da nisem plačnik za nikak dolg iz kakršnegakoli naslova, ki bi £a napravil kdorkoli oa moj račun ali sklicujoč se na moje ime. Hafner Ivan, član oper. orkestra v Ljubljani. Opozorilo! Na svarilo v »Jutru* od 6. aprila izjavljam, da so navedbe moje žene Ljudmile Jesenko lažne in da je sobna in kuhinjska oprava izključno moja lastnina, s katero bom po svoji volji razpolagal. Jesenko Bogdan 7405-31 Dražbe Javna dražba Dne 9. aprila 1940 ob 14. in po potrebi nasled nji dan ob isti uri se vrsi v Ljubljani Hra-deckega cesta 30, 37 pj-leg mitnice prostovoljna sodna dražba raznega manufakturnega bla -ja, dalje šivalnih strojev in drugih potrebščin za Krojaško obrt ter ženske obleke, čevlje in nekaj pohištva. 7074-32 Samolastno lovišče Log pri Rogatcu (revirno vodstvo Log) ha 1282 se odda v zakup za 4 leta na dražbi dne 20. aprila 1940 pri sre-skem šumarskem referentu v Celju. Razglas in informacije so na raz polago pri Začasni držav ni upravi v Ljubljani, revirnem vodstvu Log in sreskem šumarskem referentu v Celju. 6829-32 Dražba bukovega oglja Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana Cesta 29. oktobra št. 24 prodaja na javni pismeni dražbi, ki bo dne 1. maja 1940 v Straži, cca 980.000 kg izdelanega bukovega oglja iz območja svoje šumske uprave v Straži pri Novem mestu. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpo ago pri gornjih u-pravah v Ljubljani in Straži., 6356-3? Kromatično harmoniko trivrstno z 80 basi v najboljšem stanju naprodaj za 1750 din pri Rudolfu Flisu v Domžalah. 7110-26 Kratek klavir skoraj nov, črn. s krasnim glasom prodam za din 6000. Jugospedit, Maribor, Aleksandrova 51. 7135-26 Salonski klavir Czapka. kovinski okvir, z lepim glasom, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za dober pianino. Naslov v oglas, odd. Jutra. 7145-26 Klavir dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 7149-26 Pisalni stroj »Underwood« in »Continental« oba velika, v odličnem staniu, proda — »Torpedo«, Miklošičeva 18 7098-29 Lokomobilo od 80—100 KS s podpušno kurilno napravo (Unterwindfeuerung), kupim, rabljeno in v dobrem stanju ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Loko-mobila 2631«. 6877-29 Stružnico i Drehbank) in skobelnl stroj (Schäping) 350 mm. kupim. Ponudbe z opisom in zadnjo ceno na Josip Marov, Zagreb Lonjska ul. 14. 6975-29 Elektromotor v dobrem stanju, 5 do 5 ks. 220 volt, istosiner-ni tok, kupim. I. Savnik Kranj. 7109-29 Kupimo stroje 1 Schach-stroj, 1 Jaku ard-stroj, 400. 600, 800 ali 1200, mehanične statve za svilo z obojestransko menjavo čolničkov. širine 80 do 130 cm Ponudbe pošljite na »Svi-1 ani t s Kamnik. 7107-29 Turbino z ležečo os i o kupim. — Ponudbe na oglasni od. clelek Jutra pod »Turbina«. 7331-29 Anker šivalne stroje najnovejše izdelave za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje za robčke z dvema iglama, malo rab'j ene. od 300 din naprej pri Triglav, Resljeva cesta 16. 7266-29 Živali Nemškega ovčarja z rodovnikom 1 leto sta rega kupim. Brice£.— Koblarjeva 3. 7006-27 Za nizko ceno dobite dva malo rabljena krojaška stroja, več rabljenih strojev za hišo ln ši vilje. Cena od 600 din naprej. Ivan Jax in sin, Tyrševa cesta 36. 7269-29 Šivalni stroj »Singer« za šiviljo, zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Kolodvorska ul. 35, I. nadstr., desno. 72*3-29 Lesne industrije mizarji, kolarji! Za takojšnjo dobavo po ugodni ceni nudim malo rabljene sledeče stroje Tračno žago 700, Porav-nalnik (Abrichter 500), Skobelnik (Dichtenhobel 600), Reskalnlk (Frösse) Vrtalnlk (Bohr), stružnico za les in razne dele. Ogled mogoč vsak fas. Nasiov v vseh posi. Jutra. 7362-29 Zaradi preselitve prodam 70 čistokrvnih Rodejland kokoši za pleme. Ugodno za rejca. Janežic Marica Dom žale, Rojska c. 21. 6949-27 Čistokrvnega jazbečarja zelo lepega, 6mesečnega, poceni prodam v dobre roke. Poizve te v pisarni velesejnia. 7217-27 Dva ilirska ovčarja čistokrvna. 3 mesce stara. naprodaj. — Franc Zaje. Poto nikova ulica S, Ljubljana. 7228-27 Kravo prvovrstno miekarico s teličkom prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 7332-27 Nemški ovčar 'iresir n prvovrsten čuvaj naprodaj. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Čuvaje. 7281-27 Ilirska ovčarka z rodovnikom ugodno naprodaj. Benedičič, Galie-vica 238 pri dolenjskem kolodvoru. 7384-27 Nemško dogo 8 mesečno, lepo psico, dobro čuvajko. sivkastorjavo, poceni prodam. Dolničar, Poljanska 51, Ljubljana. 7436-27 Psico 2 leti staro, doberman, volčjakinjo, ug;dno prodam. Ljubljana VII, Cerne to va 40. 7400-27 Mule 16 let star. dober za no-",njo in vožnjo, miren in zdrav,. se proda po ugo. dni ceni. Poizve se pri Francu Puglju v Kolodvorski ulici 23, Ljubljana. 7395-27 Psa mladega, dobrega čuvaja. kupi tovarna Lutz v Šiški. 7380-27 Krompir kresnik (šneflok) rani in pozni rožnik za seme in prehrano nudi v vagonskih količinah tvrdka Oskar Marica sin, Ptuj. 6812-33 Fižola na roko izbranega letnik 1939 Sn približno 1500 kg zelene dolge, 200 iasnila daie NADA, Zagrt •>. Jelačičev trg 10, za poja.nila pošljite 10 dinarjev. 7042-25 Žardar 29 let star, z gotovino din 30.000. in nvsečno plačo 1.400 din išče zakonsko družico. Pojasnila daie NADA, Zagreb, Jelači"ev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din i 7043-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo strogo illskretno, najvestneje in' uspešno. Velika izbira odličnih partij. Prvovrstne družinske zveze. Informacije pošiljamo proti poprejšnjem nakazilu 10 din v znamkah: »Rezor« 7« greh poŠta 3. 7>57-25 Mlad obrtnik s svojim dobro idočlm obrtom ln posestvom se želi poroč.t: z dek etom od 20 do 26 let starim, po možnosti z gotovino ali posestvom. Prednost imajo šivilije. Ponudbe po možnosti s sliko na oglas. odd. Jutra pod »ProtivračUec«. 7175-25 50 letni ločenec z lastno hišico želi spoznati varano žensko z nekaj gotovine za skupno gospodarstvo. — Ponudbe z naslovom na ogi. oad. Jutra pod ^Lepa pomlad«. 7232-25 Zdravnik 31 let star. z mesečnim dohodkom M)00 din i«čc zakonsko družico. Pojasnila daie NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 7044-25 Slovenka z dežele iz bogate kmetske hiše, 28 let stara, simpatična inteligentna, z doto 300 tisoč dinarjev, se že:i poročiti z inženjerjem, uradnikom ali trgovcem. Informacije daje: »Re-zor . Zagreb. poŠta 3. 7158-25 Obrtnik srednje starosti, z lastnim domom poroči gospodično s primerno doto. Ponudbe s sliko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7260-25 Kolesel] É2* prsno vprego za konje ugodno proda : Rudarska združba Bohemi.ja — rudnik Pečovnik pri Celju. Informacije dobite pri obratovodstvu rudnika. Gospodična Jeli stopiti v zakon z gospodom srednjih let. Imam din 200.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rožmarinček«. 7487-25 Pekovski mojster samostojen, z lastno eksistenco, bi poročil gospodično, staro od 20 do 30 let z nekaj gotovine. Dopise na podružnico Jutra Celje pod »Srečen par«. 7468-25 Gospodična 29 let stara z 20.000 din se poroči z držav, uslužbencem. Dopise na podr. Jutra v Celju pod »Po. mlad«. Slika zaželjena. 6921-25 Gospod 38 let star s hišo ln z obrtjo poroči gospodično ali vdovo s posestvom ali gotovino. Dopise na podr. Jutra v Celju pod »Harmonija« 6920-25 pjo-ccr rriJt lEinEL* HEROLDE MARIBOR s. Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri R. RADOVAN Mestni trg 13. Novi naslon «frančiškanska oL 8. Poročim se z gospodično ali vdovo. šiviljo z dežele, 25 do 40 let staro. Imam stalne dohodke in vso ooremo. — Ponudbe pod «»Pametna žena« na ogl. odd. Jutra. 7084-25 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in naj cenejša oblačila si nabavite prt Preskerfu, Sv. PETUA C. 14 SKEBKO, DKAGE KAMNE in vsakovrstne ZLATO kupuje oo najvišji!) cenai' -JOS. EBEKLE. Ljubljana. Tyrseva c oniača hotela »Slon. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aU barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic* — SvefloliValnic» Sposobnega jasnomerca (absolventa nižje rudarske šole), ki naj bo po možnosti tudi dober risar, sprejme v službo rudnik v Sloveniji. Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanji praksi in z navedbo zahtevane plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Jamomerec« V senci Markovega leva Ali poznate Benetke? Ne. čeprav ste bili morda že dvakrat ali še večkrat tam. Oziroma poznate veliki kanal, poznate Markov trg z okolico, poznate Lido z vsem njegovim razkošjem, ne poznate na pravih Benetk, ki se skrivajo daleč od teh atrakcij. Pravih Benetk ki se začno tam. kjer se nehajo Benetke, rentnik slavnih dob in starih bogastev. Tistih Benetk, ki jih vsakdo odkrije šele takrat, ko se že nasiti zgodovine, hrušča :n gondol, ko pobegne z Markovega trga in se izgubi v ozkih ulicah. kjer se vidi nebo le še kot droben, sinji pas. Tja pojdite drugič, ko vas bo spet zaneslo v Benetke, in ne boste razočarani. Kajti šele s temi skritimi deli mesta so Benetke prava celota, Kdor pozna te dele mesta, more šele prav doumeti ves - rejptac pr, pou* ✓ - yon/u , 6S-) . dvig pravljične kraljice morij, kakor so i nekoč rekli Benetkam. Ne vem. kako to — toda tega ni mogeče razložiti, to .12 ira-ba občutiti. V teh drugih Banetkah i 2 živel. ustvarjal :n umrl Anselm Feuerbach. Nesmrtni slikar Ifigenije. Se zmerom ie vzidana na skromni hiši. ki io makkd» obišče, napisna plošča, ki pravi, da je tu pozabljen in zapuščen zatisnil oči ta moi-ster oblik in barv. * To naj bi bilo za uvod Zdai pa sc vrnimo v pravljične Benetke, na Markov trg s kraljevsko palačo, ki je v svojem počrnelem marmorju kakor čudovita kulisa, še o belem dnevna, h kcionadam z miniaturnimi trgovinami in lekaii. polnimi bogastev, k obnovljenemu stolpu Markove cerkve. k cerkvi sami. ki jo zdaj obnavljajo in ki ima tako čudne zver žena t!a. kakor bi se hotela zdaj. zdai vdreti, pa vendar sloji že stoletja in bo še stala. Vrnimo se k doževi palači z nedosežn mi umetninami Tiziana. Tintoretti in Veronesa. k ječam pod zemljo, k Mostu vzdihov, ki je razvnel fantazijo tolikih pisateljev. K golobom, ki T» so dopoldne strašno domači, poooldns pa gosposki, leni in siti. da komaj še prideio k tujcem, ki jih krmijo in bi se radi z njimi slikali. K prodajalcem, ki med njimi kriče ponujajo razglednice in spomine na Benetke (NB! Dve vrsti ulic za Markovim trgom je vse za polovico ceneje kakor tu). Vse to človeka prevzame, skorai zmede. Kakor opojen je prvič, ko doživi vse to. Zdaj pod pomlad Benetke še niso tako žive, kakor bodo čez mesec. dva. Pa so morda prav zaradi tesa še prikupnejše. Človek lažje dika v njih in bolie iih občuti. Tudi Lido je vsaj zame desti lepši zdaj, ko se po njem še ne izprehajajo filmske junakinje. Ko človek še lahko stoii minuto, dve ob morju in mu v teh trenut-kah ni treba za sabo poslušati petih tuiih jezikov. Ko nas je »Putnikov« avtobus pripeljal po dolgem mostu čez lagune in smo obstali pred ogromno garažo, sem se spomnil neke novele — ne vem več, kdo jo je že napisal — kjer je avtor priDovedova1. kako je neki siromak pri postaji nagovoril njegovega junaka in ga potem vodil po mračnih ulicah proti srcu Benetk. In kako se je za Markovim trgom poslovil od n.iega z besedami, naj gre tja sam, češ da bi ga on — berač — tam samo motil. Tako romantična naša pot ni bila. Kar z motornim čolnom so nas potegnili na Obalo sužnjev. No, in potem se je začelo ogledovanje, kakor ga doživi vsakdo, poslušati smo morali vsiljive vodnike, tekati sem in tja po vstopnice, in še vse drugo, kar spada poleg. To so pač formalnosti, ki jih mora opraviti vsak izletnik. Oddahnili smo se šele, ko smo šli vsak na svoje odkrivat čare Benetk. Popoldne koncert mestne godbe sedemdesetih ljudi. Mascagni. Ves trg se je napolnil in poslušal melodično glasbo, ki v prijetnem vzdušju in okolju še pridobi na svoji polnosti in privlačnosti. Zvečer nekaj, kar nam bo morda najlepši spomin. Tam v pravih Benetkah, za neštetimi ovinki, da jih more odkriti le človek, ki je v Benetkah kakor doma, je skrit bar. Prav za prav po naše gostilna (2e vidim tiste, ki majejo z glavo: »Seveda, gostilna!«). Pa ne zaradi gostilne same, ampak zaradi muzikanta. Bil je možak s harmoniko, ki hodi od lokala do loka, kakor sto drugih, in nazadnje obsedi pr: družbi, kjer mu kaže. da bo zaslužil nekaj lir. Pel ie in igral, kakor znajo, samo italijanski muzikanti, še nekai slovenskih vmes, nazadnje pa je podal tako popolno parodijo ameriškega jaz-za, da smo se od smeha zvijali. In polc-g tega vesela družba, trebušate pletenke dobrega coneglianskega vina in prava črna kava, — kdo si more kai boljšega želeti? Potem nazaj. Med potjo srno si v San Dona ju ob Piavi nakupil: še banan, ki jih v Benetkah ta dan ni bilo. »Putnikov« avtobus je drvel po gladki cesti, vse v njem je bilo veselo in zadovoljno. Sreča-vali smo motorne vlake — littorine. kakor jih imenujejo v Italiji. — pa se nismo mogli z njimi kosati po hitrosti. Saj drve na ravnem s hitrostjo sto dvajsetih kilometrov, V Trstu smo povečerjaE, potem pa smo se s težkim srcem odpeljali nazaj proti Op-činam. Pod nami je žarel Trst v neštetih lučih, pogled, kakršnega niti Monte Carlo ne more dati, komaj Napoli v svojih najlepših večerih. Ko je opčinski obelisk izginil za nami in z njim morje svetlobe, je gospodična Marja še zmerom strmela skozi okno. In drugi z njo. Kos srca smo pustili vsi na tej krasoti. R. S I h A a k izhodna točka za vse kraje na hrvatskem Jadranu. Ugodno bivališče r vsakem letnem času. Moderni hoteü ki kopališča. Informacije: GRAD SKI TURISTICKI URE D — SUSAK. I NAZNANILO Obveščam cenj. občinstvo, da bom dne 7. aprila t. 1. prevzela dobro znano gostilno »PRI PULKU« na Teznu pri Mariboru. Cenjenim gostom se najtopleje priporočam ter zagotavljam, da jih bom postregla z najboljšo pijačo in jedačo. DO VIČ ROZI, gostilaičarlta. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJA StiP s Podružnice : Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5r'c Üouoliuje kratfcoročne kreäite u tekočem računu - Essontira trgoushe menice DOUE ULOSE ZnRSmO Oin 67,000.000'— DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje LAHKE GRADBENE PLOŠČE IZOLI T — TEMPE-IN ZVOKU. IZOLACIJA PROTI VLAGI RATURNIM SPREMEMBAM Prodajne zaloge: LJUBLJANA: »Material« — M. Vovk, tel. 27-16 MARIBOR: Pinter & Lenard, tel. 22-82 CELJE: D. Rakusch tel. 11 KRANJ : »Merkur«, P. Majdič, tel. 41 ZAGREB: S. Zoranič, tel. 57-30 ZAGREB: S. Fridman, tel. 99-08 ING. MILAN HMELJ RADEČE - ZID. MOST ! KUPIMO Diesel-kompresor rabljen ali nov. najmanj 3 m3 kapacitete. Ponudbe poslati na Tvornico vagonov, Slav. Brod. Zahtevajte za vaše žhnnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo „—. & i STERILIZIRANO ure- NARODNA iSKARNA L3UBL3ANA KNAFLJEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOV/A PREP ROSI E iN NAJFINEJŠE ZA DRUŽNA TOVARNA f ^ t" _ ZIME j I I ßuw^iimA, "'. • V 7 STRAŽI5ČE ^m^^àè^ PRI KRANjU II,K ■!■ ■{irtsüli; I IliRIIfTIf ! Sii IlIUHMIflIIÌITHWS - š "UBSMJ CI J lìIW :iltl>!=r • l' »*T'i» Ii HTilf fiinfilTffSflH^Bt ; - äf » želi menjati službo. Nastop takoj. Ponudbe pod »Ekonomist« na ogl. oddelek »Jutra«. NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE pohištvene ©kovfe vam dobavi tvrdka NIKE L Kamnik — Graben 59. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! Raziskujem razne rude z mojo prirodno močjo. Dolga leta poznan v Srbiji, Nemčiji, Poljski, Madžarski in Češkoslovaški. Z dobrimi uspehi iščem mineralne vrelce, premog, železo, nafto, zlato itd., z velikim uspehom ugotovim globino. Štrgar Anton. Trbovlje I., Loke 83. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I T VOli N ICA STROJEV sprejme [. strojnega Dame in gospodje ! Ne pozabit e odličnih »LIMO N A« kozmetičnih izdelkov kot : kreme, šampona, mandeljevega mleka za odstranitev šminke. NAJPOPOLNEJŠE HARMpN I ICE. SVETA Vrtne za svoj konstrukcijski urad. — Ponudbe na Propaganda, Zagreb, pošt. pretinac 472, pod »4062«. RAZPIS Občina Novo mesto, srez Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto občinskega računskega uradnika Šolska izobrazba: dovršena srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. — Pravilno kolkovane prošnje opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kr. barske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936 št. 477 (61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu pri tej občini. Občina Novo mesto. 3. IV. 1940. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega skrbnega moža, pre-iobrega očeta, brata, svaka in strica, gospoda trgovskega zastopnika ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. t. m. in 8. uri v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Maribor. 6 apr. 1910. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Oh bridki izgubi ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda loka Peselj trgovca in posestnika se za ustne in pismene izraze sožalja iskreno zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem za požrtvovalno skrb gg. prim. dr. L. Mer-čunu in prim. dr. Lavriču ter vsem, ki so pripomogli k mnogoštevilnemu spremstvu na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA — MOSTE, dne 7. aprila 1940. Žalujoča MARIJA PESELJ z ostalimi sorodniki ' •V/*-*--,■ Umrl je 5. aprila 1940 v 68. letu starosti PETER R0MAVH z Vognjega polja nad Baškim jezerom. Pogreb bo v nedeljo 7. aprila 1940, ob 5. uri pop. z njegovega doma Podlimbarskega 27 (Ljubljana VII) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, ö. aprila 1940. Romavhovi SCHNEIDER ZAG BEB. NI KO LICEVA IO ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK Parna žaga se proda Proda se parna žaga tvrdke D. d. Vilhar v Josip-dolu pri Ogulinu skupno z objekti in zemljiščem, eventuelno tudi posamezno: parni stroj s kotli, jermenice (gatri), krožne žage, transmisijc itd. Informacije daje: Javna skladišča, d. z o. z., Ljubljana. Tyrseva c. 33. Staro železo kupuje po jJln za ki,°Sram KOŠIR ADELA, Ptuj — Tel. 93 Večje količine prevzamemo sami na licu mesta .\'aša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C. ne diši. je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovai na opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, Ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficiiana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte sc pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STEBfLfZIRANO Zoper kožne bolezni DERMOVAL Nj Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, hraste, izpuščaje, lifcaje. čire in slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DEKMOVAL«. 1 lonček din 20. Pišite še danes na: GRADSKO LJEKARNO, ZAGREB, Gornji grad 5. Za lesno veleindustrijo v Slavoniji sprejmemo akademski diplomiranega STROJNEGA INŽENJERJA ki ima prakso zlasti v delavnicah za popravo lokomotiv, vagonov, v železolivarni itd. Nastop službe takoj. Prednost imajo inženjerji, ki so žc bili zaposleni v sličnih obratih. — Obširne ponudbe z navedbo referenc in plačilnih pogojev nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Mašinski inžinir« Oni. S. br. 1990 1935_ Ì9BBM3KS ZAHVALA Vsem, ki ste tako ljubili in spoštovali našega srčno ljubljenega, predobrega soproga, zlatega očka. sina in brata, ki ste v tako obilnem številu prihiteli od blizu in daleč, ga obsuli s krasnim cvetjem in nas tolažili pismeno ali ustmeno v naši nepopisni bolesti, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 9. aprila ob 8. uri zjutraj v trnovski farni cerkvi. Ljubljana, Rarlovac, dne 7. aprila 1940. Žalujoča soproga VIKTORIJA ARNŠEK roj. BRADAČ — in sorodniki « *« ii t» »«-a a s INSERIRAJTE V »JUTRU« ! mm»mmmmm»mm'ma9wmmwuumwmBwm9mmmuimmmmwmBmwBmm M Umrl nam je predobri naš očka. gospod MATK®š podravnatelj Prve hrvatske štedionice, podrttžmse v Celju, rez. kapetan I. ki. Blagega pokojnika bomo prepeljali iz Ljubljane v Celje, kjer bo pogreb nedeljo 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče. CELJE, dne 6. aprila 1940. ZORKA, žena; LJUBO in IJA, otroka za vse sorodstvo ' r * >,v» '.'ti t C'H-Ì'.ZV/W' : v -v- • -i., 'efev • « f. .."-A ■-,/.. .! ^.»fc. «.-«ÄÄ'Vvr.fiiy.W- PRVA HRVATSKA &TEDIONICA, PODRUŽNICA CELJE. Javlja prežalostno vest, da je njen dolgoletni ravnateljev namestnik, gospod NATKO ŠNID rez. kapetan I. ki., odlikovan z redom jugosL krone V. stopnje v najlepši življenjski dobi danes zjutraj ob 6. uri po kratkem hudem trpljenju nepričakovano preminul. Pogreb bo danes dne 7. aprila ob 4. uri popoldne iz palače Praštedlone v Kolenčevi ulici na mestno pokopališče. Z dragim pokojnikom izgubi naš zavod svojega požrtvovalnega in vestnega sodelavca, katerega bo ohranil v trajnem spominu. V CELJU, dne 6. aprila 1940. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I NAZNANILO Spodaj podpisana tem potem obveščam cenjeno občinstvo in goste, da sem z dnem 1. aprilom t. 1. prevzela znano gostilno Slovša«, Kolizejska ulica 19 v bližini trnovske župne cerkve. — Točila bom samo izbrana štajerska in dalmatinska vina. Dobila se bodo topla in mrzla jedila. Lep senčnat vrt in prostor za balinanje na razpolago. — Za obilen obisk se priporočam. JUSTINA JAZBEC — gostilničarka Fants enranonn si nabavite najceneje in garantirano solidno izdelavo pri tvrdki Golmajer strojno mizarstvo Ljubno — Gorenjsko. Oglejte si stalno zalogo! SRAJCE IN KRAVATE damsko perilo, svilene nogavice in rokavice v vseh modnih barvah in kvalitetah — kupite najugodneje pri tvrdki Modni magazln, Prešernova 5. sprejme takoj večje število: ©roisilcarjev, kovino-strug varilcev, radio-nsehanikov ^Ss.üisä in itavijaieev (vikleiiev) V poštev pridejo prvovrstne delovne moči z daljšo prakso. Javiti se je osebno z dokumenti o obrti, nravnostim spričevalom in taksirano prošnjo. Iz uprave zavoda »Cačak«, T. br. 4741/40. ........ :v,r.|n:ii iiwiiiiin iiiiii:inniimiwiiHiiiiiu«ilHmaaawffiiiiiilliiiwaiMBI Blago za JAMSKE PLAŠČE OBLEKE ter KOSTUME in vse vrste SVILE v najnovejših modnih vzorcih «JU m jkofit unum UiluARJtVA ULICA Pred škofijo <0 letnica obstoja, zato posebne ugodnosti! Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Kar .nah Vam brezplačno iiapovc Vašo prihodnost. Kazen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važne.j-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželiene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. — Postavite mu nekaj važnejših vpra-^ šanj, ki Vas zani-,j maio in sporočite ^ mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju. ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—. denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KAK MAH, ŽALEC. NAS 2IV*T I «KULTNE TAJNE MOŠKI! Pri spolni ne?posobnosti, pri spol ni slabosti poskusite hormonske pil u le »HORMO- SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 31' pilul 84 din. 100 pilul 211 din, 30( pilul 560 din. Zahtevajte sami prave in originalne HORMO-SEKi-oilute! Po pošti diskretno razpo šilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Lilavno sklacilsce : Farm tem la öoratorii »VIS-VISIT« iagreö Langov trg 3. Ogl reg S or 564Ö-Ü V vseh strokovnih trgovinah gospod____ SSHiaM-t. * * Tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanina v POLZELI pri CpIJtì 100 m od železniške postaje, v skupni površini 7.5 ha, od tega zazidano 50'i0 m-' s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. Pripravno za vsako večjo industrijo. Posestvo leži ob reki Savinji. — Prodajni pogoji ugodni. — Informacije dajo: JAVNA SKLADIŠČA, družba z o. z. v Ljubljani — T\rševa cesta št. 33 g 1 I 1 ■A r < fr'. h ' " ---- njuni srajci beli... _____________________ ___...V »»»I. .imwyyMMMfMf^«: ."-S Ne ve se, kaj bolj — privlačnost dame ali snežno belo obleko! Zares, to lepo zunanjost divno izpopolnjuje edinstvena belina obleke. Samo z Radionom se deseže taka belina! S kuhanjem v raztopini Radio na se razvija kisik, ki siruii skozi perilo, odpravlja popolnoma vso r.ssnago in daje perilu popolno belino — Radion belino. ' "J .si «ißt . & f «, o v * M -X- r • v 3 „ ' • ? 'l - - - V», i i : « m i m ift ' i' •r t«? vv MICHEL Z ÈVA CO: 81 UOMAN. Preden pa nadaljujemo poročilo o tej odpravi in njenih nasledkih, se vrnimo h glavni osebi naše povesti: k donu Juanu Tenoriu. Videli smo, kako se je bil Juan Tenorio prejšnji dan na begu izpred hiše gospe Jerome Dimancheve zaletel v Amaurija de Loraydana — usodno srečanje dveh k zlemu nagnjenih duhov, iz katerega so se porodile reči, ki bodo še velikega pomena za nadaljnji razplet te zgodbe. Bralec se morda spominja, kako je Amauri de Loraydan pri slovesu rekel Juanu Tenoriu: »Pridite po jutrišnjem opoldne v moj dvorec... dotlej pa ostanite skriti...« Videli smo, da se je don Juan neutegoma vrnil v gostilno »Pri vedeževalki«, kjer se je bil nastanil ob prihodu v Pariz, ter se po nasprotnikovem — ali zaveznikovem ... kajti ta mah še ni vedel, kako naj ga imenuje — nasvetu zaklenil v svojo sobo. Tu je prebil kaj čemeren dan. Zmerjal je samega sebe, se ošteval zaradi klavrnega neuspeha svoje sleparije, se bridko kesal, da je zdaj v očeh zale Denize na vekomaj izgubljen in osramočen, pošiljal klateža Bel-Argenta, ki mu je bil nakopal ta polom, k vsem peklenščkom, in se zaklinjal, da a drobne koScke, kaken hiti o mu v roke. Se bolj črna pa je postala njogovn ?,- -'••enie: ko se je spomnil, da je bil na egu ored k'-ii" samotarstva in nadaljujmo povesi zvečer... -'sli t-ečer, ko se je Franc I. v Lorr.ydirov - i F-s ,c-vem in Sansacovem spiemsčvu odpravil v Vrva*-sko ulico ... ; »Nu,« je dejal don Juan ssm pri sebi. »jutri i opoldne se moram zgissiti v dvor u tega plem:ča. I Kaj mi neki hoče? Gotovo nič dobrega, A. če nai ! jutri o belem dnevu uberem pot v Vrv ar? ko ulico zakaj je ne bi ubral nocoj, ko me vabi nor in me v mraku nihče ne more spoznati9 rte." čemu . bi se skrival? Ali se je rr.sr pekel zaklel zop r ! mene? Ali sem storil kaj hudega?« j Don Juan si je v duhu naštel vse kar ie b;1 rio- j živel v Franciji in posebno še po svoliti prkorlu i v Pariz: ničesar takega se ni mogrl onrrl'. da 1)! J bilo vredno očitka. ' »Pokaj bi se skrival?« je končal »Na mojo vero, i m 'P *3." m « t» * ' t n .£>. - . i <«.- g i- •r. i Ine me ci^ " o k •.• ko ? Ca si v.nem p. 'j š t'Sl. it.:.mi. noč.. Vr> irir s k a sebi »A.ronšk r< 'o . cc f.-r.r.on! Zakcj t'. r.e . ';oiC.j i c- sk'^nji.: :o: z d ^ < m brez dena^ ;a . . . 1 f ;< 7/r rt- r ■ «- - - -f- <**? ? 3 S*» IO1 .,•2 4 b W J E i*«* w » 3 • ■ tem bolj, ker me ulica! je vzdihnil Vrag vi nel i TJ ' ii'nd j c svo e raz.1 ur;-no brganje po sobi. ' ra ie stal na mostu in se ni ganil. Kdaj ru t; i£* ;o nJj-..r. :c z-, m, mul z roke ah zamrmral i o n-kv'bt (f) k kor da bi sc razeovarjal z Leo-: o.o. LÄ-.J je l».i... tclze so mu v.sele na tre-pa-u i.h a spet in spet ga ie drami la iz ljube->. -k b rr/si: sirc:t-gai z scojih sanj in stopil odpirat. Zunaj jc bil Jakomin Corentin. i;?* je rekel don Juan. Odkod tako pozno?« »Jaz?« ;e osuplo vzki knil Corentin. »Vračam sp od or.c'od k - nor ste me poslali!« > T: k vstopi že no*er. vra«?.! Oh! Eoš zaprl vra-t ne? tvoje osuplo Lolščanie mi res že preseda..« J.-'koTT'n sp io podvizal v sobo ter spoštljivo ob---1 r» ? p-.-oc- • erro d-, -jem. »Torri odkod prihaja:"?... Koliko dni me že pu£;aš brez jcoctrcžbe? Kaj s: oalal ta čas? Da, / res: ko si odhajal, sem ti dal kakih deset zlatnikov. Kje jih imaš? Upam, da nisi vsega zapil? ...« Jakomin si je potegnil z roko po čelu in pre-padeno izbuljil oči. »Gospod,« je dejal, »pustili ste mi bore tri sre-brnjake. Pot ni bila zastonj, in tako se vračam brez beliča v žepu.« »Tako malo sem ti dal? Torej ne govoriva več o tem. Opozarjam te le, da me tvoja razbrzdanost navdaja z grozo. Don Juan Tenorio si ne more privoščiti sluge, ki je pijanec in ženskar kakor ti... da. da! Lepe reči slišim o tebi. cigan!« »O meni?« je zajecljal Jakomin. »Lepe reči?... O meni? ...« »Vsa ulica svetega Dioniza govori o tem. Vrla gospa Dimancheva je ogorčena, prav tako kakor kolačarica, branjevka, vamparica in vobče vsa ulica! Da ne govorim o žrtvi, nesrečni Denizki, ki joka in obupuje!« »Joka?« je rekel Corentin. Rdečica mu je planila v obraz!... Nehote se je vprašal, ali ni bij tisto jutro, ko ji je rešil življenje in se je nato ob njegovem komolcu vračala domov, tisto nepozabno jutro, ko je začul iz njenih ust sladke besede: »Ljubim Jakomina de Corentina!...« — da, ali ni bil takrat od sile drzen in ni prestopil meje spodobnosti in ranil sramežljivih čustev nedolžne Denize . . »Gospod,« je dejal, »priznam, da se sramujem svojega vedenja.« TUDI 10 POMLAD NOVA OBUTEV 2625-44154 Zelo udobni čevlji iz finega telečjega boksa, preko narta okrašeni z okusnim jezikom. Izdelujemo jih v črni ali rjavi barvi. 58077-601 Udobne gumaste lakirane opanke, z ojačenirrd podplati in okrašenim licem. Trpežne in nepre-močljive. 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najprikladnejši otroški platneni čeveljčki z gumastim podplatom. Otroški din 15.—, ženski din 29.—, moški din 35.— 38325-612 Ženski lakirani čevlji iz gume, na vezalke. Za blato in dež ni boljših čevljev. 5451-63805 Otroški čeveljčki iz telečjega boksa, na zapono. Praktični in udobni. 45307-4841 Za izlete in vežbanje ni boljše obutve od teh platnenih čevljev. Izdelani so iz močnega platna, na prstih ojačeni, z močnimi gumastimi podplati. 2927-44650 Močni moški čevlji za štrapao, izdelani iz bok^a* z usnjenimi podplati in petami. 4445-6540 Udobni ženski čevlji iz diftina, na zapono, z usnjenimi podplati in petami. 8222-48801 Otroški nizki čevlji iz močnega boksa z nerar-trgljivinii gumastimi podplati. Za živahne otroke nt boljše in trpežnejše obutve. 3939-44722 Trpežni moški čevlji iz boksa, z močnimi na r»m šivanimi podplati in petami. »PRINCESA« Tanke in močne fine svilene nogavice Ijujejo okus moderne (lame 4924-44655 Dekliški čevlji iz močnega usnja, na vezalke, z usnjenimi podplati. Izdelujemo jih v rjavi in črni barv i. 5151-44807 Zelo lepi otroški čeveljčki, izdelani iz finega mehkega usnja, na zapono. Na nartu (ristu) okusno okrašeni. 6922-44609 Močni otroški nizki 'čevlji, izdelani iz boksa, z usnjenimi podplati in petami. 2405-66115 Moderni ženski čevlji iz finega mehkega črnega ali rjavega boksa, z okrasno petljo na nartu (ristu). sakdo, ki išče odpočitka na morju ali na planinah pozna lepi občutek okrepitve in s tem združeno povečanjf delovne moči. Kot vidni znak pravilno izrabljenega od mora boste s ponosom kazali na rjavo barvo svoje kože Ker pa nam je sonce komaj 100 dni v letu na razpolago smo preveč prikrajšani v uživanju sončnega obsevanja ki je tolikanj potrebno za življenje. Z izumom »višinskega sonca« — original Hanau — je uspelo tudi tu najti od-pomoč in s tem nadomestiti važne sončne energije. Zato premestite svoje sončne kopeli v sobo. Če imate »višinsko sonce« — original Hanau — ste neodvisni od vremenske spremembe in se lahko sončite vse leto. Obsevanje traja samo 3 — 5 minut. Zahtevajte še danes brezplačno ilustrirano brošuro it. 843 na 40 straneh od fagoslovenako Siemens a. d., Beograd,. Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovičeva ul. št. I Ljubljana, Tyrseva cesta št. 1 a Jogoslovensko AEG, Beograd, Brankova tiL št JO AEG Union, Jugoslavensfe' d.d. Zagreb. Karadžičeva ul. št. 1 Ljubljana, Livarska ulica št 5 Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje. VIŠINSKO S 0 LNCE HIGIJENSKE ZNOJNICE Drez gume. patentirane in po sakonu zaščitene DR. ZVONIMIRA PA VELICA Nepremočljivo. sterilizirano VsaK par garantiran. — °blvaJ° se v vseh oo'jsih trgovinah — izdeluje: ^ znaprida vSANITAS«, izdelovanje higijenskih znojnlc. Subotica. ^ Blesakova ul. 5. Seznam izžrebanih številk loterije sokolskega društva Sv. JesSert n. Laškim dne marca I940 Glavni dobitek so zadele srečke št.: 4570, 55, 1556. 4026, 4144, 5512, 1917, 5972, 2074, 3087. 199. 3104. Poleg teh so bile izžrebane številke: 47, 77, 115, 226. 407, 481, 556, 621. 640 , 643, 914, 932. 1016, 1062, 1104, 1148, 1194, 1230, 1418, 1472, 1582, 1675, 1704, 1755, 1792, 1820, 1940. 2017, 2018, 2109, 2232, 2253, 2258, 2298. 2323, 2488, 2565. 2645. 2695, 2767, 2805, 2831, 2840, 2860. 3004, 3093, 3265, 3275, 3301, 3353, 3371, 3384, 3428, 3462, 3560. 3611, 3671, 3686, 3773, 3807. 3835, 4017, 4048, 4049, 4075, 4432, 4613, 4692, 4748, 4769, 5022, 5024, 5072, 5177, 5228. 5261, 5288, 5375. 5377, 5577, 5586, 5608, 5749, 5853, 5864, 5868. 5884, 5995 Dobitki, ki se ne dvignejo do 1. VI. 40, zapadejo v korist društvu. TVRDKI J. Praprotnik trgovina z motorji v Domžalah se je posrečilo da je dobila nove modele 1940 še po stari ceni in torej lahko prodaja najnovejša 125. 200 in 250 c< m Ardie, 350 500 in 600 ccm Horex motoij' po dosedanjih cenah ! Ako si mislite nabaviti motom«, kolo, oglejte si velezalogo zgornja tvrdke. — Na zalogi tudi razm prikolice in rezervni deli Ardi-in Horex motorjev. — Velika iz bira dobro ohranjenih in male rab jenih motorjev, dvokoles, ši I valnih strojev. PARCELE NÀ PRODAJ < o «4 i 1 », < al v m a.' ggP ^ 3 « c/l uj h. o w——-_____ «t «AC«' SCSTAVU : C£CM Ptic 2 VON IMI 0 L J G os PO sveiÓKA C i/l r INFORMACIJE DAJE 0RC2&A »JAVNA SKLADiSCA* LJUBLANA - T^RSEVA CESTA Ir 32 TEL. ŠT. 25 66 L -«t PERJE Kokošje, pnrje. gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in tohano Vzore» se pošiljajo Brezplačno to franko. Dobavlja »e v vsaki množim E. Vafda, Cakovec relefon štev. 59. 60. S. « CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIT. LN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! AJLEPŠE ČTTVO Raviigü? ZGODBE BREZ GROZE Klabimd: PJOTR * RASPUTIN Pivffem ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO »erfeva: RUDARSKA BALADA Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTAe LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 6 ■■■■■■■■■■■■ Broširana Knjiga »tane 10.— din. Urejuj« Davorin Ravljen. — Izdaja «a konzorcij »Jutra« Stanko Vtranu — Za Narodno tiskamo <*. & fcoi uskarnarja t-tau Jeran — In uiüeraUii del je odgovoren AJoj2 Novak. — Vsi v Ljubljani. \