St- 127 PoStnina poratnu] con 1a posta) v Trsta. * torak. 29. mala 1928. - Lato VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik LSI! Uat trkam vsaki dan "T^Tji TV»" ponedeljka. Naročnina: zrn t mm*c L S motmtrt L 77 — t. Tj.;"" u leto L 75.—, t hoMaitTO m« L 6-50 ve£p _ P j&jjm«t — O^Ucnina za 1 mm prodora t BrokoeU 1 koljlBK^Mrs trfprriM la obrtne ofUs« L 1.—> > ni©«, sabrale, tm9LcJsfo/i1 L' * JO, otf«. d »tirnih uvodov L oa prvi tirani L X— EDINOST Uredništvo in upravniStvot Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« lefoa 11-57. Dopisi naj si poiilj&jo izključno uredništvu, oglasi« reklamacij« in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n. sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v G o r i e i : ulica Giosut Carditcci št. 7. L n. — TeleL št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Kriza na Grškem Notranje roltično življenje grške države se je v povojni dobi raavijalo v znamenju večno se . ponavljajočih kriz [in več ali manj razburljivih dogodkov. Boji med monarhisti in republikanci, boji med parlamentarnimi strankami in vojaškimi krogi, boj med diktaturo in demokracijo, vesti o grožnjah in spletkah vlastoželjnih generalov — vse to je od časa do časa vzbujalo ponovno pažnjo javnosti v drugih evropskih državah. V z-adujom času pa je izgledalo, da se notranji položaj v grški republiki bliža svoji konsolidaciji. Po dolgih homatijah in parlamentarnih poizkusih, ki so sledili padcu diktatorja Panga-losa, se je posrečilo Zaimisu sestaviti vlado, ki je začela razvijali živahno delovanje na političnem in na gospodarskem po-Aju. Vkljub strankarskim razprtijam je parlament odobril v manj kot 14 dneh vse zakone glede stabilizacije grške valute. Novi emisijski zavod je že začel delovati Celo družba narodov se je pohvalno izrazila jo delu, ki ga je bila izvršila Zaimi-sova vlada za gospodarsko in finančno obnovitev dežele. Tudi mednarodni položaj Grčije se je bil začel bolišati. Zun. minister Mihalakopulos, naslanjajoč se predvsem na Anglijo, je stremel po dobrih odnošajih z Italijo ter se je bil lotil dela za zbližanje z Jugoslavijo in za poravnavo starega spora z Bolgarsko. Z Romunsko je bil skle-ail arbitražno pogodbo, s Turči-V> pa se je pravkar pogajal za Kistranitev vseh spornih vprašanj. Znano je, da so se vodila a pogajanja vzporedno z itali-ansko-turškimi pogajanji za klenitev arbitražne pogodbe. Takšno intenzivno delo grške vlade, kakršnega je bilo opažati v zadnjem času, je seveda predpostavljalo že dobro urejen položaj v notranjosti države. Zato so bile upravičene domneve, da se bodo notranje prilike v gr-Vki republiki v kratkem ustalite. Izgledalo je, da bo sedanja zbornica, ki ima ustavodajno o-blast, vpostavila novi republikanski režim ter se nato normalno razšla. Odobriti bi bila morala še nekatere finančne in upravne zakone, predvsem pa zakon o ustanovitvi senata. Dosedanja vladna koaliciia se je bila še precej dobro izkazala. Po dogodkih pa, ki so se odigrali v poslednjih dneh, treba sklepati, da položaj ni bil še tako ustaljen, kakor je izgledalo. Povsem nepričakovano je bila Izbruhnila nova kriza, o kateri sprva še ni bilo mogoče reči, kako so bo rešila, in ali se bo kmalu. Vzroke te krrze treba iskati deloma v liberalni stranki, deloma pa v nezadovoljstvu, ki ga je vzbudila v nekaterih krogih in slojih politika Zaimisovega kabineta; toliko notranja kolikor zunanja, kakor tudi gospodarska politika, ki nalaga rad! valutne reforme znatna bremena davkoplačevalcem. Neposredni povod za krizo pa so dali dogodki v liberalni stranki, v kateri se je bil spet pojavil njen stari voditelj in državnik Elevterij Venizelos. Venizelos je bil preživel, po dolgi odsotnosti v inozemstvu, nekaj mesecev v pret. letu na Kreti. Takrat so ga bili njegovi prijatelji silili, naj bi spet vzel v roke državno krmilo in rešil .republiko iz večnih kriz. Stari politik pa ni kazal nobenega namena, povrniti se na politično pozornico. Pričetkom pomladi je odpotoval v Pariz, a se je kmalu spet vrnil v domovino — «le za par tednov», je izjavljal novinarjem in je pač tudi tako nameraval storiti, sij si je bil že zagotovil mesto na parniku, ki naj bi ga popeljal spet na Francosko. Zgodilo pa se je drugače. Med Venizelosom, starim voditeljem grških liberalcev, in med Kafan-d&risem, predsednikom liberalne starnkoi, je bilo prišlo do načelnega spora, čigar posledica Je bila, da se je Kafandaris odpovedal predsedniškemu mestu in obenem podal ostavko kot finančni minister. Tej ostavki je sledila demisija celokupne vlade. Vladna koalicija se pač ni mogla več vzdržati, ko se je umaknil iz kabineta Šef parla- mentarne stranko, ki Šteje zbornici 106 poslancev. Kafandaris pa je potegnil na svojo stran kakšnih 30 liberalnih poslancev. Po daljšem posvetovanju je predsednik republike Kondurio-tis poveril mandat za sestavo nove vlade Venizelosu, ki se je takoj lotil dela, dasi je tabor njegovih nasprotnikov dvignil radi tega mnogo prahu in ga začel ljuto napadati. Po rezultatih dosedanjih Ve-nizelosovih pogajanj s strankami, ki bi ^"prišle v poštev za vladno koalicijo, izgleda, da Venizelos sam ne bo predsedoval novemu kabinetu, pač pa bo skušal obnoviti staro koalicijsko vlado, v katero bi vstopili poleg liberalcev še pristaši Miha lakopulosa, Kafandajisova nova napredna republikanska stranka ter Metaksasova zmerna monarhistična skupina. Ta vlada naj bi spravila pod streho še nujno potrebne zako ne, nakar bi se razpisale volitve za prihodnjo jesen. In pri teh volitvah bo nastopil tudi Venizelos, ki ima mnogo upanja na uspeh. Odločil se je za takšno rešitev sedanje krize, ker njegov sedanji nenadni nastop ni napravil preveč ugodnega vtisa ne doma ne v inozemstvu, in menda vprav zato, ker je bil — nepričakovan. Presenečenj pa ljudje nimajo radi. Nova grška vlada sestavljena ATENE, 28. Zaimis, ki mu je predsednik republike Kondurio-tis poveril mandat za sestavo nove vlade, je izvršil svojo nalogo. Do sedaj še ni znana i ista novih ministrov, toda, kakor se zatrjuje, Zaimis lahko računa na podporo Venizelosa, ki je aktivno posegel v politično življenje na Grškem. Novo zasedanje ministrskega sveta Poročilo načelnika vlade RIM, 28. V palači Viminale se je danes dopoldne ob 10. sestal pod vodstvom načelnika vlade on. Mussolinija ministrski svet Navzočni so bili vsi ministri in državni podtajnik notranjega ministrstva on. Giunta. Takoj po pričetku seje je načelnik vlade poročal o notranjepolitičnem položaju. On. Musso-lini je dejal, da poteka notranjepolitično življenje povsem normalno. Nato je govoril tudi o nekaterih zunanjepolitičnih zadevah ter očrtal v glavnih potezah svoje poročilo o vladni zunanji politiki, ki ga bo podal na tekočem zasedanju senata o priliki razprave o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Na predlog on. Mussolinija kot notranjega« ministra je ministrski svet sprejel zakonski načrt, na podlagi katerega bodo postali občinski tajniki državni uradniki. Zakonski načrt urejuje njihov novi pravni in gospodarski položaj. Kot zunanji minister pa je on. Mussolini predlagal načrt iredb, s katerimi se bodo izdala nova pravila glede izdajanja potnih listov za potovanja v inozemstvo. Načrt se nanaša na poenostavljenje potnih listov, o katerem smo pred dnevi poročali. Tudi ta načrt je bil sprejet. Ministrski svet se je nato ba-vil s pravilnikom o ustanovitvi in delokrogu mornariških oddelkov fašistovskih naraščaj ni-kov in Članov organizacije «Ba-lilla». Pravilnik vsebuje 'tudi določbe o vsestranski mornariški izobrazbi fašistovskih nara-ščajnikov in dece. Nacionalna organizacija «Balilla» bo imela po tem pravilniku pravico, da ustanavlja v vseh krajih, kjer se ji bo zdelo to potrebno, strokovne knjižnice, šole za pomorsko naobrazbo ter obrtne šole za rokodelce pomorske stroke. Načelnik vlade je nadalje predlagal načrt kraljevega ukaza, ki naj bi izpopolnjeval kraljevi ukaz z dne 1. avgusta 1926. in ki se nanaša na delokrog zo-botehnikov na Reki. Po tem u-kazu bodo smeli reški zoboteh-niki izvrševati svoj poklic po vsej kraljevini. Končno je pravosodni minister stavil predlog, naj ministrski svet odobri načrt ukaza, po katerem se imajo določbe kraljevega ukaza-zakona z dne 10. januarja 1926. o zopetni spremenit vi onih priimkov v italijansko obliko, ki so bili prvotno že italijanski. Ministrski svet je sprejel tudi predlog ministra on. Rocca. Današnja seja ministrskega sveta se je zaključila ob 12.30. Zasedanje se bo nadaljevalo v sredo, 30. t. m., ob 10. uii dopoldne. Se nikakil vesli o Jal" ffCitta di Milano* Je odplula proti severn - Norveška se udeleži rešilne akcije - Lutzow bo raziskal z zrakoplovom Svalbardsko otočje KING'S BAY, 28. V soboto zvečer je potekel skrajni rok, ki je bil določen za izčrpanje bencina na zrakoplovu «Italia». S tem je močno podkrepljena domneva, da se je zrakoplov ponesrečil, ali pa, da je bil prisiljen pristati na kakem neobljudenem ozemlju oziroma na ledenikih. Sicer se v tem poslednjem slučaju ni bati katastrofe, ker je bila ekspedicija popolnoma pripravljena na tak prisilen pristanek in je v tem oziru vsestransko preskrbljena za prezimitev in bivanje na ledenikih tudi preko e-nega leta. Nerazumljivo pa je dejstvo, da je zrakoplovna oddajna radiopostaja prenehala s poročili, ko ima zrakoplov Še pomožen oddajni aparat, s katerim bi bil lahko javil svojo neprilike ali pa celo skrajni S. O. S. Spričo teh okoliščin se je takoj pričela rešilna akcija, ki naj preišče kraje severno od Sval-bardskih otokov, kjer se po vsej pravici domneva, da je moral zrakoplov pristati, ker je bila zadnja Nobilejeva radio brzo javka oddana v bližini Moffenove-ga otoka, ki spada Že k Sval-bardskemu otočju. «Citt& di Mi-lano» je že odplula in se je danes usidrala pri Danskih otokih, da izkrca moštvo, ki naj na smučkah preišče obalo. Raziskovanje bo sicer težko, vendar bodo pri tem mogli veliko pomagati ribiči, ki se v tem času nahajajo na severni obali Sval-bardskih otokov v svrho lova na tulnje. OSLO, 28. Norveško ministrstvo državne obrambe je sklicalo sejo, katere sta se udeležila poleg drugih tudi Amundsen in Larsen, zato, da ukrenejo vse potrebno za akcijo, ki naj doprinese pomoč «Italiji». Norveška vlada je postavila na razpolago vsa sredstva, ki so potrebna za čim uspešnejši izid raziskovanja. OSLO, 27. Lutzow Kolm je odletel danes zjutraj z letalom proti Tromsoe-u, kjer se bo vkrcal na ladjo «Hobby», da ga popelje v King's bay, od koder bo začel z letalom svoje raziskovanje na severni obali Svalbard-skega otočja. MOSKVA, 28. Ruska vlada je sklenila odgoditi odhod ruske rešilne ekspedicije, dokler ne dobi natančnejših informacij o kraju in času ko so izostale vesti o italijanskem zrakoplovu. RIM, 28. Letalec Wilkins, ki je nedavno preletel z letalom Severni tečaj, je danes popoldne po radiju brzojavil načelniku vlade, da je pripravljen s svojim tovarišem Eyelsonom odlete ti proti severu, da pomaga pri iskanju zrakoplova. OSLO, 28. Italijanska vlada je najela švedski parnik «Bragan-za», da se odpravi na raziskovanje arktičnih krajev, da even-tuelno izsledi zrakoplov «Ita-lia» in njegovo posadko. Ladja bo odplula čim prej iz pristanišča Tromsoe-a, v katerem je trenutno zasidrana. Po demonstracijah v Jugoslaviji Odurni v Rimu in po drugih italijanskih mestih — Italija zahteva zadošfenje — Jugoslovanska vlada uvedla preiskavo radi dogodkov v Splitu du. Vsekakor je treba jasno u-gotoviti, da Italija nikoli ne bo dopustila, da žalijo odgovorni ali neodgovorni elementi na tujem ozemlju njeno zastavo, njene zastopnike in njene sorojake. in bo radi tega zahtevala takojšnje zadovoljivo zadoščenje.« «Lavoro d'Italia» pa pravi v svojem komentarju, da italija -ski tisk in italijansko javno mnenje, kakor se. povdarja v znanem članku uradnega glasila fašistovske stranke, ne postopata nekorektno proti Jugoslaviji, kar pa se ne more trditi o jugoslovenskem tisku in jugo-slovenskem javnem mnenju. Sedaj, ko se je beograjska vlada odločila predložiti nar. skupščini v ratifikacijo nettunske dogovore, ki tvorijo «conditio sine qua non...» za obnovitev dobrih odnošajev, se je protiitali-janska gonja znova razvnela in ne pozna nikakršnih meja. «Najpriljubljenejše bojišče», nadaljuje list, «je Dalmacija, na katere usodo in mučeništvo Italija nikoli ne bo pozabila, polna poklicnih agitatorjev, ki ščuvajo prebivalstvo k mržnji proti naši naciji. V Ljubljani in Zagrebu, glavnih mestih dežel, ki sta zalagali armado slovanskega generala Boroeviča z najboljšimi vojaki, se odigravajo slični prizori. Fanatične tolpe pod vodstvom najslabših pocestnih elementov napadajo naše konzulate in si odpirajo široke vrzeli med kordoni stražnikov, ki... ne stražijo. Udirajo se vrata, razbijajo se šipe in žalijo se dostojanstva Italije.« «Lavoro dTtalia» zaključuje svoj kratki komentar z opominom, da to ni ravno najboljša priprava za prijateljsko sodelovanje med obema državama. Italijanski narod ima sicer zdrave živce, toda za norca se ne da imeti. Mednarodni zavod za unifikacijo privatnega prava v Rima RIM, 28. Na občnem zboru Družbe narodov, ki se ie vršil eta 1924., je stavila italijanska delegacija predlog, naj se v Rimu ustanovi mednarodni zavod za unifikacijo privatnega prava. Italijanska vlada je po tem predlogu, ki je bil takrat sprejet, oskrbela sredstva za ustanovitev zavoda in za letno podporo institucijo, ki znaša 1 milijon lir. Za sedež zavoda je bila izbrana vila AldobrandinL Prostori vile so se sedaj primerno preuredili in se bodo otvorili 30. maja. Uradno poročilo o Izgredih v Šibenika in Splita Agencija «Stefani» poroča: Glasom prvih uradnih vesti, ki jih je prejelo zunanje ministrstvo se je dogodilo v Šibeniku in Splitu naslednje: Dne 25. maja, okrog 21. ure, i.se je poskušalo približno 200 [ demonstrantov približati sedežu J podkonzulata" v Šibeniku. Ker se jim to ni posrečilo, so se napotili proti stanovanju podkon-zula, ki je v vili «Savoia». V odsotnosti podkonzula, ki je bil v Splitu, so demonstrantje vdrli v vrt vile. V hiši je bila le podkon-zulova mati z nekaj povabljencu Demonstrantje, ki niso' mogli vdreti v poslopje so razbili s kamnjem vse šipe do tretjega nadstropja ter poškodovali vrata. Odstranili so se spet proti sredini mesta, razbili šipe na šoli društva «Lega Nazionale» in na hišah nekaterih Italijanov. Poškodovali so tudi sedež paroplovne družbe «Puglia» in prostore dalmatinske eskompt-ne banke. Naslednjega dne popoldne se je zbralo v Splitu več skupin demonstrantov, ki so poskušali vdreti v prostore generalnega konzulata, pa so jih zadržali organi javne varnosti. Demonstrantje so razbili z velikimi kamni šipe na poslopju. Nato so napadli mnogo italijanskih trgovin, v nekatere so vdrli in jih docela poškodovali, pri drugih pa so razbili izložbe in napise. Vdrli so tudi v poslopje italijanske šole in ga opustošili. Dvema italijanskima jadrnicama, ki sta' bili zasidrani v pristanišču, so strgali zastavi. Nekatere Italijane so napadli in nabili. Ranjenih je bilo več policijskih stražnikov in orožnikov. Organi javne varnosti so aretirali 30 ljudi. Ravnatelj generalnega konzulata je izdal naredbo, naj bodo Italijani v Splitu mirni in naj s potrebno hladnostjo čuvajo dostojanstvo in čast zastave. Splitski Italijani so z disciplino sprejeli odredbo zastopnika fašistovske vlade. Ro| pravijo rimski Tisti RIM, 28. Vsi današnji rimski listi prinašajo daljša poročila o protiitalijanskih demonstracijah, ki so se odigrale v raznih jugoslovenskih mestih radi odločitve vlade, da se nettunske konvencije predložijo narodni skupščini v ratifikacijo. Svojima poročiloma dodajata «Gior-naie d'Italia» in «Lavoro d'Ita-lia» naslednja komentarja: «Italijanski narod sprejema,» pravi „Giornale dTtalia", «sicer mimo, toda s potrebno pozornostjo vesti o protiitalijanskih demonstracijah, ki so se vprizo-rile in se še vprizarjajo v dalmatinskih mestih, ki jih je zasedla Jugoslavija. Te demonstracije so se pričele takoj po seji beograjskega ministrskega sveta, ki je sklenil predložiti nettunske predloge narodni skupščini v ratifikacijo in tako poravnati enega političnih dolgov, ki jih dolguje kraljevina SHS Italiji. Protiitalijanske demonstracije, ki se vprizarjajo tik pred glasovanjem narodne skupščine, imajo dvojen pomen: pričajo o učinkih neprestane protiitalijanske gonje, ki se vodi v kraljevini SHS baš v onih pokrajinah, v katerih bi se morali izvajati nettunski dogovori in ovirajo tedaj v praktičnem življenju izvajanje dogovorov. Pred seboj imamo torej dokaz o duševnem razpoloženju, ki je bilo v Jugoslaviji umetno ustvarjeno .proti Italiji pod vplivom protiitalijanske politike, za katero je bila jugoslovenska vlada doslej neposredno odgovorna, medtem ko čuti narod danes vso težo in nadležne posledice take politike. Epizode teh demonstracij, katerih težke podrobnosti bo treba še natančno ugotoviti radi potrebnega zadoščenja, se bodo primerno ocenile tudi v inozemstvu kot merilo za stanje onih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ki se je namenoma ustvarilo v Beogra- Protestne demonstracij* v Rima in drugod RIM, 28. Danes ob 11. dopoldne se je zbralo okrog 1500 vi-sokošolcev na dvorišču rimskega vseučilišča, odkoder so odkorakali v več gručah pred jugo-slovensko poslaništvo. Pred poslaništvom so radi izgredov v Splitu priredili protestne demonstracije. Demonstrantje so hoteli vdreti v poslopje poslaništva, toda močni oddelki vojaštva so jim preprečili njihovo namero. Po nadalnjih demonstracijah so se dijaki povrnili na univerzo. Slične demonstracije so se o-digrale tudi v Bariju in Reggiju Calabria. BENETKE, 28. Dogodki, v Splitu, Šibeniku in Ljubljani so izzvali odpor tukajšnjih visoko-šolcev. Sinoči ob 21. uri se je zbrala na trgu sv. Marka velika skupina dijakov. Na trgu je bil baš javen koncert. Dijaštvo je zahtevalo naj godba zaigra nacionalne himne, kar se je tudi zgodilo. Na odru sta zaplapolali zastavi Dalmacije in Zadra. ° Po koncertu sta se dve gruči dijakov odpravili proti jugo-slovenskemu konzulatu na malem trgu sv. Luke. Toda vse dohode do konzulata so varno stražili oddelki vojaštva, mornarjev, finančnih stražnikov in orožnikov. Večja skupina dijakov je skušala šiloma predreti kordon vojakov, a ji to ni uspelo. Fašist Armando Ongani je bil z bajonetom lahko ranjen v čelo. BOLOGNA, 28. Številna gruča vseučiliščnikov je obhodila prepevajoč glavne ceste mesta in demonstrirala proti dogodkom v Šibeniku. Potem ko je defilirala pred spominsko ploščo zmage se je mirno razšla. Italijanski poslanik pntcstlrol pri jugoslavenski vladi BEOGRAD, 28. Radi protiitalijanskih demonstracij v Ljubljani, Splitu in Šibeniku je italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero odločno protestiral pri jugoslovenski vladi. Današnja «Pravda» poroča, da je italijanski poslanik Bodrero tekom današnjega dne posetil pomočnika zunanjega ministra Bakotića in mu sporočil protest italijanske vlade radi protiitalijanskih manifestacij v Splitu, Šibeniku in drugih jugosloven-skih mestih. List pravi, da jugoslovenski krogi obžalujejo te incidente in da zatrjujejo, da želi jugoslovenska vlada napram Italiji voditi miroljubno in prijateljsko politiko in da je l>a3 radi tega sklenila predložiti narodni skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo. Preiskava v Splitu SPLIT, 28. Danes je sodna komisija po nalogu notranjega ministra pregledala vse italijanske trgovine, ki so jih v soboto demolirali demonstrantje, in ocenila povzročeno škodo. Preiskava radi izgledov se z vnemo nadaljuje. itaiijansKo-turšha pogodba o nevtralnosti in arbitraži bo ^odpisana jutri v Rimu ANGORA, 28. Italijanska in turška vlada sta se sporazumeli glede podpisa pogodbe o nevtralnosti in arbitraži. Pogodba bo podpisana v Rimu, dne HO. t. m. ob 17. uri. Podpisala jo bosta načelnik vlade in turški poslanik pri Kvirinalu. Povrotek Kralja In KraUice u Rim RIM, 28. Včeraj dopoldne ob 8.45 se je povrnila kraljica iz Turina v prestolnico. Danes zjutraj se je povrnil tudi kralj v spremstvu princezinj Mafalde in Ivane. Z istim vlakom je prispel v Rim tudi finančni niini-ster grof Volpi. ZaRljufltec Konference med jugoslovenska in cchoslo-vaško parlamentarno delegacijo CETINJE, 28. Jugoslovenska in čehoslovaška parlamentarna delegacija sta tu zaključili svoje delo. Novinarjem je predsednik jugoslovanske delegacijo Mihajlovič izjavil, da so posvetovanja med zastopniki obeh narodov obrodila mnogo več u-spehov, kakor je bilo prvolno pričakovano. Predsednik čeho-slovaške delegacije dr. Uhlir pa jim je izjavil, da je treba sprejete resolucije čim juej realizirati. Zelo pohvalno se je izrazil o jugoslovenskem tisku, ki je med posvetovanji dokazal, da stoji na dostojni višini. Parlamentarni delegaciji sta se nocoj odpravili v Kolor. Zastopniki čelioslovaškegra parlamenta se bodo preko Splita in Sušaka povrni'i v domovino. Jngoslovenskl Kralj v SMu Konference ministrov v Beogradu BEOGRAD, 28. Iz Skoplja poročajo, da je včeraj ob 18. uri kralj v spremstvu ministra a-grarne reforme dr. Andrića posetil koloniji na Dušanovcu in v Kumanovem. Danes dopoldne ob 9.45 je kralj posetil komandanta III. armije generala Mi-lovanovića, metropolita Varna-vo, predsednika oblastnega odbora Popovića in velikega župana Naumovića. V Beogradu sta se danes sestala načelnik vlade Vukićević in Davidovič. Ministrski predsednik je imel danes pravzaprav več konferenc, in sicer z notranjim ministrom dr. Korošcem, s predsednikom narodne skupščine dr. Peričem in zvečer z radikalskimi ministri. Izredni občni zbor ju goslovenskega profesorskega društva BEOGRAD, 28. Včeraj in danes je zasedal izredni kongres profesorskega društva. Včeraj je prisostvoval kongresu tudi minister prosvete Grol, ki je v daljšem govoru obrazložil svoja stremljenja, da se zadosti vsem potrebam srednjega šolstva in zahtevam profesorjev. Mina proglffiena za glavno mesto Litve BERLIN, 28. Litvanski «Uradni list» je objavil dekret, s katerim se doprinašajo državni ustavi radikalne spremembe. Najvažnejša izprememba jo brez dvoma določitev Vilne za glavno mesto Litve, ko je vendarle znano, da je od leta 1922, mesto v rokah Poljakov. Predvideva se, da bo prišlo radi tega do ponovnega spora med Kov nom in Varšavo. u. tCi»iMOBT> V Trstu, dne 29. mata 192*. Politične beležke Eziđ volitev v Nemčiji in pokret za «Anschln&s» v Avstriji Izi-d volitev v Nemčiji je napravil na avstrijsko javnost različne vtise. Zmaga nemških socialnih demokratov je nekoliko zmešala štrene pristašem gibanja za takozvani «An-Bchluss», t. j. priključitev Avstrije k Nemčiji. Voditelji tega gibanja so namreč v zadnjem "Času posvetili svoje delovanje akciji za izenačenje avstrijske in nemške zakonodaje, kar bi se moglo zgoditi samo v slučaju, ako bi na Dunaju in v Berlinu vladali enaki vladi. Radi sedanje politične konstelacije v Nemčiji pa je tr. predpogoj odpadel, ker bodo socialni demo-kratje, če bodo vstopili v vlado, brez dvoma predlagali, da se izvrše gotove spremembe v nemškem kazenskem zakoniku, ki gotovo ne bodo po volji avstrijski vladni večini, v kateri imajo -— kakor znano — glavno besedo krščanski socialci. Zato prevladuje v dunajskih političnih krogih mnenje, da bo treba akcijo za unifikacijo obeh zakonodaj začasno odložiti za boljše čase. Zanimivo je pa. pri tem, da se na Dunaju pričakuje na razširitev gibanja za «Anschluss». Avstrijski socialni demokratje, ki do sedaj niso bili prav nič navdušeni za združitev Avstrije s Hindenburgovo Nemčijo, imajo namreč sedaj radi zmage levičarskih strank v Nemčiji povod, da se ogrevajo za «Anscliluss», dočim bodo meščanske stranke, ki so bile do sedaj nositeljice te ideje, prevzele vlogo kritičnega opazovalca, ki so jo do sedaj i-gTali socialisti. Avstrijski skrajni nacionalisti za nasilno spremenitev avstrijske ustave Te dni se je vršil v Koflachu pregled članov avstrijske vele-nacionalisti-čne bojne organizacije «Heimwehr». Ob tej priliki je njen načelnik inomostski odvetnik dr. Steiner podal nekatere zanimive izjave. Med drugim je dejal, da so «heim-wehrovci» vedno pripravljeni žrtvovati svoje življenje za domovino, da pa zahtevajo zase pravico, da se posluša njihov glas v vsakem vprašanju državne politike. Tudi se ne bodo pustili razpustiti in razorožiti, marveč se stavijo na razpolago vladi za spremenitev državne ustave. Nove volitve v Avstriji V dunajskih političnih krogih prevladuje mnenje, da vlada ne bo sklicala zbornice na daljše zasedanje pred poletnimi počitnicami, nego da bo rešitev važnejših predlogov odložila do jesenskega parlamentarnega zasedanja. Ta namen vlade ni po volji zlasti političnim činiteljem v zveznih deželah, ki težko pričakujejo sanacijo deželnih financ. Toda tudi sicer položaj vlade ni povoljen, ker moi'a tudi pri jesenskem zasedanju parlamenta računati z novo obstruk-cijo opozicije proti državnemu proračunu, kajti opozicija hoče na ta način dokazati nezmožnost sedanje vlade, ki v celem letu ni bila v stanu udejstviti niti enega važnejšega zakona. V splošnem prevladuje prepričanje, da se je sedanji vladni režim preživel in da bi bilo najbolje, da se zbornica razpusti in razpišejo nove volitve, ki bi pripravile tla novi koaliciji. Po razpoloženju, ki vlada v vrstah krščanske socialne stranke, se ■da sklepati, da ta stranka pri bodočih volitvah ne bo sklepala kompromisov z nobeno drugo stranko, marveč da se bo otresla balasta velikonemške stranke in nastopila samostojno Stolica za slovanske jezike in literaturo na ženevski univerzi I^osvetni minister ženevskega kantona je izdal te dni dekret, s katerim poverja docenta Karcevskega, da predava na u-niverzi v Ženevi o slovanskih jezikih in knjiženosti. Docent Karcevski je bil do nedavno nameščen pri ruskem pedagoškem uradu v Pragi in ima za seboj cel niz znanstvenih del iz statistike. Letos bo predaval na ženevskem vseučilišču o ruskem jeziku ter iz književnosti o Tolstoju. Prvi Čehoslovaški kardinali Ko bodo urejene škofije na Čehoslovaškem, s čemer sta zaposlena polnomočni minister dr. Krofta in papežev nuncij Ciria-ci, bo praški nadškof dr. Kor-dač imenovan kardinalom, ki bo obenem prvi kardinal v če-hoslovaški republiki; drugi kardinal bo bodoči slovaški škof, ki pa ni še izbran. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo to imenovanje veliko iznenađenje zai javnost. Potemtakem bo imela Čehoslovaška dva kardinala; enega je — kakor znano — imela že pred vojno. Bil je to praški nadškof in pozneje olo-muški kardinal Skrbensky, ki je po razpadu moral odstopiti radi svojega protidržavnega in protičeškega mišljenja. Sedaj dobiva apanažo od sedanjega olomuškega nadškofa, od katerega prejema apanažo tudi zadnji praški nadškof pred prevra- tom grof Hayn, ki živi kot patrijarh v Rimu. Kongres slovanskih botaniko* um fidiostmikoi V okviru VI. kongresa čehoslo vaških zdravnikov, prirodo-slovcev in inženirjev se je vršil te dni v Pragi II. kongres slovanskih botanikov. Na kongresu so bili zastopani poljski, ukrajinski, ruski, bolgarski in čehoslo-vaški vseučiliščniki. Jugoslo-venski vseučiliščniki so se oprostili, da se ne morejo udeležiti kongresa. DNEVNE VESTI lati le i MM leliH? V cEdinosti» od 11. maja t. 1. smo poročali o začasni dveletni zasedbi zemljišč za zasilna letališča ter obrazložili postavo od 23. junija 1S27, št. 1630, ki predvideva takšno zasedbo. Zadnja «Goriška Straža« (od 25. t. m.) je objavila naslednje sporočilo poslanca dr. Besednjaka glede tega vprašanja: «V Ajševici, na Ajdovskem polju, v Vipavi in Bovcu so o-blastva zasedla precej obsežne kose ranine, da jih spremene v letališča. Prizadeti posestniki so dobili že odloke, s katerimi se jim naznanja zasedba, kar je pa gotovo le uvod k popolni razlastitvi. Oblastvo so vodili v tej reči izključno vojaški oziri, o katerih ne gre, da bi mi sodili, ker je to zadeva generalov. Nas zanimajo le gospodarske posledice in radi teh so se oglasili v Gorici posestniki in prosili mojega posredovanja. Posebno prizadet je Bovec, kjer je zasedena polovica plodne zemlje in so nekateri gospodarji izgubili vse posestvo razen hiše. Mene so naprosili, naj poiz-vem za pojasnila na nastopna vprašanja: 1. Nekateri posestniki so na zasedenem zemljišču posejali različne sadeže, n. pr. krompir, in žele vedeti, kaj bo s temi pridelki? 2. Drugi so bili ravno v tem, da obdelajo zemljo. Ali smejo ti še na njej delati in sejali? 3. Kaj bo s krmo? Na Bovškem imajo nekateri v hlevih živino, a ne več zemlje. Kje naj jemljejo seno? 4. Kdo bo plačaj odškodnino, kakšna bo in kedaj se odšteje? Ako se ne uredi v kratkem to vprašanje, pridejo nekatere družine po nedolžnem v največjo bedo. Obrnil sem se v zadevi na gospoda prefekta, ki mi je rekel, da gre za vojaško stvar in naj se oglasim zato pri vojaškem poveljstvu. Pripomnil je tudi, da pridejo letališča v upravo goriške dežele, in mi svetoval, naj stopim obenem v stik z deželnimi uradi. Toda ne divizijske poveljstvo v Gorici in ne deželni odbor mi nista mogla dati pojasnil, ker je ukaz za zasedbo prišel naravnost iz Padove, kjer ima sedež poveljni-štvo za zrakoplovstvo. Odpeljati sem se moral v Padovo in to je vzrok, da poročam prizadetim posestnikom o posredovanju šele danes v «Goriški Straži». Kakor sem zvedel, je prišel u-kaz o zasedbi naravnost iz Rima in se ne da na njem nič spreminjati. Vsak trenutek pride lahko tudi povelje, da je treba začeti z deli na letališčih, a kedaj se to zgodi, ne ve nihče. Iz tega sledi: da ne sme nihče več obdelovati zemlje, kar bi tudi ne bilo pametno, ker je negotovo, ali bi mogel pobrati pridelek. Za to, kar je že zasajenega, mora plačatj odškodnino goriška dežela, kakor mora po zakonu deželna uprava nositi sploh vse stroške na letališčih. Na srečo se uradni postopek radi odškodnine zvrši v deželi in ni treba, da gredo spisi v Rim. Tudi odškodnina za zasedbo in razlastitev se odmeri z odlokom prefekta in se nato izplača pri deželni blagajni. Pogajanja za ceno tečejo med posestniki in deželno upravo in ako pride do sporazuma, ga prefekt kar podpiše in postane takoj izvršljiv. Če bi se pa kmetje ne mogli domeniti z deželo, se predloži zadeva rednemu sodišču, ki določi višino odškodnine. ' Upajmo, da bo deželni komisar ponudil prizadetim posestnikom primerne cene, da se ne bo treba zatekati na sod ni jo. Glede krme so mi rekli v Padovi, da je v oblasti deželne u-prave dovoliti kmetom pašo in košnjo, kakor so jo imeli doelej do trenutka, ko pričnejo dela na letališču. Čim jamejo delati, se položaj do temelja izpremeni. Po uradnih določbah bi smela pozneje kositi travo na letališču le ena sama oseba, ki M plačevala za to deželi najemnino. Samo z izrecnim dovoljenjem iz Padove bi se mogel priključiti še kdo drugi tej osebi in ž njo uživati košnjo. PredoČil sem škodo, ki nastane iz tega razlaščenim kmetovalcem, in dosegel, da dovolijo za košo in pašnjo snovanje zadrug: ali društev. Vsi dosedanji lastniki bi ustanovili drušlvo in imenovali zastopnika, ki bi bil oblastvom odgovoren, ter si med seboj delili krmo. Več se ni daio doseči. Pričakujemo, da bodo oblastva vpo-števala težak položaj kmetov, reševala pravično in hitro vprašanje odškodnine ter jim šla tudi drugače čim bolj na roko. Dr. E. Besednjak, drž. pos!anec.» šev, ki priznajo slovenščino za •voj materni jezik. Pripomnimo naj, da avstrijski nacionalistični tisk ta protiprediog odklanja kot nesprejemljiv. Po 14 letih lz vojnega njetnStra. Pred dnevi se je povrnil -v Pulo iz ruskega ujetništva kmet Mihael Vorić, iz vasi S. Briccio pri San-vineentiju. Ob izbruhu vojne so ga pobrali k vojakom in tako je prišel na rusko fronto v Karpatih, kjer so ga v februarju 1915 zajeli Rusi Ko je vojna končala se ni več povrnil in njegova žena je bila že zdavnaj obupala, da ga bo Se kdaj videla. Kdo popiše njeno začudenje in njeno veselje, ko se ji je spet prikazal na domačem pragu! Vorić bi vedel marsikaj pripovedovati; mnogo je doživel v poslednjih 14 letih. Po raznih dogodivščinah so ga Rusi spravili v Turkestan, kjer je ostal, dokler ga ni rešil in spravil v domače kraje italijanski konzulat v Moskvi SMRTNA KOSA Iz Sv. Marije Magdalene spodnje nam pišejo: Minulo nedeljo, dne 27. t. m., smo spremili k večnemu počitku našega nepozabnega 77-letnega Jakoba Babiča: Pokojnik je bil svoj čas član Gospodarskega društva na Kolonkovcu; bil je kremeni t značaj, delaven mož in poštenjak. ki je užival splošno spoštovanje in ugled. Dokaz temu je bila tudi velika množica ljudstva, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Škedenjski pevci so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke. Pokojniku bodi lahka domača,, gruda, kamor so ga položili k večnemu počitku! Družini naše iskreno sožalje! Sestanek ▼ mestni httL Včeraj predpoldne so se sestali v mestni hiši poteštat senator Pi-tacco. vicepoteštat odv. Cuzzi ter nekateri drugi. Razpravljali so o opernih in operetnih sezonah v gledališčih «Verdi» in «Rossetti» in o pogodbah, ki se imajo skleniti z gledališkimi družbami Poteštat si nadalje prizadeva, da bi povoljno rešil vprašanje preskrbe mesta z vodo, kar postaja spričo bližajočih se vročih dni spet aktualno. V to svrhe je imel sen. Pitacco v preteklem tednu že več sej in razgovorov s tehniki in merodajnimi činitelji. Za spomenik padlim vojakom Kipar Attilio Selva je predložil poteštatu sen. Pitaccu ponudbo za postavitev spomenika v vojni padlim Tržačanom. Spomenik bo iz brona s kamenitim podstavkom. Postavil se bo na griču Sv. Justa, kjer se bo trg primerne preuredil in se bodo zasadila drevesa. Spomenik bo izgotovljea do maja 1930. Dar ministrstva vojno mornarice Ministrstvo za vojno mornarico je darovalo 1000 lir tržaškemu u-božnemu društvu (Congregazione di Carita.) v znak priznanja tržaškemu prebivalstvu, ki je dalo postaviti pri »Svetilniku zmage« tudi kip italijanskega mornarja. KOBOŠSI SLOVENCI IN VPRAŠANJE KULTURNE AVTONOMIJE Pred letom dni je bil v koroškem deželnem zboru predložen predlog za kulturno avtonomijo tamošnje slovenske nar. manjšine. Deželni zbor je v to svrho imenoval poseben odbor, ki naj bi podrobneje- proučil predlagani načrt. Odbor pa je imel do sedaj samo dve seji in po njegovem delovanju ni bilo mogoče sklepati, da se bo vprašanje narodnih manjšin kmalu rešilo. Tudi niso Slovenci že od samega začetka prikrivali, da jih predlog nikakor ne zadovoljuje, marveč da jim celo Škodi. Te dni je slovenska stranka na Koroškem izdelala proti predlog, čigar vsebina je v glavnem naslednja: Na Koroškem živijo samo Nemci in Slovenci. Obstoj tako imenovanih državi vernih Vendov se ne priznava. Dosedanje nem-ško-skrvenske dole se imajo predati slovenskemu Šolskemu odboru, ki bo iz njih napravil slovenske šole. Na Koroškem naj bi smele v bodočnosti obstojati samo nemške in slovenske dole, nikakor ___ ravno tako smejo seve posestni- 1 pa ne utrakvistične. V slovenske nad- ki pobirati sadeže, toda vse to le » šole naj se vpisujejo otroci stari- Nalezljive bolezni t našem mesto. V tednu od 20. do 26. t m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: da vica 2, škr-latica 3, legarjeva mrzlica 4, pa-ratifus 1, ošpice 49. Iz tržaškega življenja Železničar jeva nezgoda. Jako nevarno prigodo je doživel včeraj popoldne 33-letni železničar Josip Fanolli, stanujoč v ulici Udine št. 47. Okoli 15. ure je mož spremljal tovorni vlak št. 6340, ki je vozil v prosto luko V. E. III; med drugim je imel nalogo, da odpre vrata, skozi katere je imel voziti vlak. Ko je opravil ta posel, je Fanolli hotel skočiti na lokomotivo, toda ker gre tam proga tik mios kladišča, je obtičal med zidom in lokomotivo. Strojevodja je sicer naglo ustavil vlak in tako preprečil, da ni Fanelli prišel pod kolesa, vendar pa je zadobil precej hude poškodbe po obeh nogah. Do>tal je prvo pomoč od zdravnika rež i Ine postaje, ki je prihitel na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno 2 tedna. V morje Je padla Med nesrečniki, ki v opoldanskih in večernih urah pohajkuj e-je pred parniki v prosti lukik prežeč na kuhinjske ostanke, je tudi 51-letna Ana Fonta, boleh na ženska, ki je ostala sama in brez vsake pomoči na tem božjem svetu. Kakor navadno, tako se je nesrečna ženska tudi v nedeljo zvečer nasitila z ostanki iz kuhinj e, ki jih je dobila na nekem parniku v prosti lukL Ko je pa nato hotela s parnika na kopno, je na mostiču izgubila ravnotežje ter padla v morje. Pomorščaki, ki so to videli, so jo sicer kmalu potegnili na suho, toda kljub temu se je reva pošteno napila umazane morske vode, pomešane z nafto, ki je plavala *na njeni površini. Ker se je radi tega nesrečna ženska počutita jako slabo, jo je zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, . dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej resno. Nezgoda starke. V spremstvu svoje snahe Antonije Lukša je včeraj popoldne prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 83-letna Josipina Lukša, stanujoča na Prošeku št. 184. — Siarka, ki je skoro popolnoma slepa, je okoli 14. ure hotela sesti doma na klop, pa je pri tem padla 1 vznak ter se ranila na glavi. Ker je zdravnik spoznal, da rana ni nevarna, je bila Lukševa po potrebni pomoči prepuščena domači negi. Otrok utonil v luži Pri Sv. Mariji Magdaleni zgor. se je v nedeljo popoldne pripetila tragična nezgoda, pri kateri je izgubilo življenje komaj 2 Sn pol letno dekletce. Pri igri v (bližini domače hiše se je otroče približalo veliki luži, ki je nastala radi obilnega deževja v zadnjih dneh, padlo vanjo in utonilo. Kmalu potem je našel revico oče, ki jo je prenesel v bližnjo bolnišnico; toda bilo je seveda že prepozno. Ubo-božtea je bila že mrtva. Trupe*!ce je ostalo v tamošnji mrtvašnici na razpolago sodni komisiji. Iz gostilna v bolntfnieo 67-letni trgovski agent Peter Posan, stanujoč v Kopru, se je v nedeljo popoldne mudil z nekaterimi prijatelji v neki tamošnji gostilni, odkoder se je okoli 19. ure odpravil proti domu. Ko je bil že na pragu, se je obrnil, da bi pozdravil nekatere znance, ki so ostali v gostilni, toda pri tem se je spodtaknil ob stopnico pri vratih in padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane. Siromak je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v precej resnem stanju v kirurglčni oddelek. Kolesarji, ki ne znajo vozili Neki neroden kolesar, katerega istovetnost je ostala neznana, ker jo je po nesreči previdno odkuril, je včeraj zjutraj podrl ▼ ulici S. Marco 15-letnega Antona "IVigilo-neja, stanujočega v ulici Scuole nuove št. 1. Pri padcu se je fant hudo opraskal po rokah in obrazu. Dobil je potrebno pomoff ▼ mestni bolnišnici, kamor se je sam zatekel. — Slična nezgoda Je doleteTa včeraj zjutraj 45-letno Ivanko Brandolin, stanujočo pri Sv. Ivanu-Vrdela št. 824. Ko je šla mimo vojašnice v ulici Rossetti, se je neki kolesar zaletel vanjo in jo podrl. Morala je iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer ji je zdravnik izlečil več prask po obrazu, ozdravljivih v 8 dneh. Tržaška porota Detomcrilka Marija Percich obsojena na i leta ječe Po obrambnem govoru odv. drja Jelersitz-Ilessija, ki/ je, kakor smo poročali, branil detomorilko Marijo Percich, je povzel be«edo odv. dr. Kamilo Poillucci, drugi branitelj obtoženke. Odv. Poillucci vpraša v uvodu svojega govora porotnike, kako je sploh mogoče, da mati umori lastnega otroka, ne da bi bila blazna. »Pomislite, gospodje porotniki, pravi odvetnik Poillucci, «Scabar-jeva je držala pri sebi Percichevo iz usmiljenja. Svetovala ji je, ko se je bližal trenutek poroda, naj si oskrbi vse potrebno. Toda trenutek je prišel nepričakovano. Kdaj je Percicheva umorila otroka? Ako je res, kar pravi obto-ženka, da je namreč zabodla lastno dete šele v sobi, in ako je res, da je dete živelo le -par trenutkov, kakor pravijo izvedenci, tedaj je Percicheva prerezala vrat že mrtvemu otročiču. To bi bilo dovolj za oprostilno razsodbo. In ni dovolj dejstvo, da je kri tekla iz rane, da se dokaže nasprotno. Tudi iz mrtvega telesa teče kri, ako je telo še gorko. Obtoženka ni prisegala svoje nedolžnosti in ni jokala tako samo zato, da bi omehčala porotnike. Plakala je v času, ko v dvorani ni bilo porotnikov. Obvladovala se je tekom obravnave, kolikor se je pač mogla. Dri. pravdnik odgovarja Pravi v kratkem govoru, da je absurdno trditi, da je Percicheva zaklala že mrtvo dete in da se tudi ne more pridružiti mnenju, da bi Percicheva ne bila niti v delni nezavesti v trenutku zločina. Tržaški dnevnik jo je imenoval «zrver» in zveri nimajo pravice do človeškega usmiljenja. Odgovor odvetnika Poilluccija Branitelj smatra odgovor drž. pravdnika za neumesten. 0, črne pa na L 4—4.50. Torej na vsak na1-čin na jako lepo višino. Kaka [bo cena prihodnje dni? Kot sploh pri sadnem izvozu katere si bodi vrste sadja, tako se tudi pri črešnjah ne da prerokovati cena. Težko. da se bodo obdržale na dosedanji višini', pač pa je gotovo, da bodo imele letos vseskoz prav lepe cene. Po vrtnine je bilo sredi t i kov le malo na trgu, zato so se ],a šparglji dvignili na 3.50. ter giah v nedeljo na 1.60, v pondeljek na 1.50. Vreme se je vsaj za silo v toliko spametovalo, da ne rosi več vsak dan. Nagla zoritev v lepem, toplenu vremenu bi imela vpliv na na-daljni razvoj trga. Za dobrih štirinajst dni borno imeli sv. Vida Zelo se bojimo, da letos sv. Vid ne bo črešenj sit. Vsaj po naših hri-hih ne. Korijera ob motorno kolo. Med Vipavo in Ajdcvščino je V nedeljo popoldne trčila korijora« ki je prihajala iz Postojne, ob motorno kolo, ki je imelo pri sebi dvokolesni voziček. Motorno kolo se je popolnma strlo. Več ran je dobila ženska, ki se je vozila t «sidecaru». Kolesa, ki letajo brez lastnikov. Ni ga skoraj tedna, da bi ne poročali, kako je izginilo zdaj tli zdaj tam kako kolo. Tatovi so sq pridobili v svojem poslovanju že veliko izurjenost in Se večjo drznost Kjerkoli dobe kolo, čigar gc* spodar se je bil le za hip odstranil od njega in ga brez varstvr pustil pred trgovino ali v kaki veži. ne morejo potlačiti svoje že-i I je; neka tajna sila jih vleče k njemu, hipoma sedejo nanj in bliskoma so okoli vogla. Posehnc pisarne, kjer ima oibčinstvo mnogo opravila, so pravo torišče tet poklicnih tatov. Ze večkrat je iz ginilo iz veže Trgovskega dom p kjer ima fašistovska stranka svoj sedež, kako kolo. Zadnji slučaj st je pripetil zemljemercu Humberti Ulivieri-ju, Članu faAistovskog direktorija. Njemu je lepo kolo vredno tisoč lir. izginilo. Oblast* obveščene o tej tatvini, iščejo kriv ca. — Kolesarji, ne bodite preve nemarni, pritrdite povsod svoj kolo z verižico ali pa naprosit* koga, naj vam čuva kolo, doklen niste opravili svojih poslov. S svq V Trstu, dne 29. maja 1928. •EDDfOST« in. jo brezskrbnostjo le olajšujete in omogočujete tatovom njihov zločinski posel. TRIBU6A ., . Nesrečo. Nenavadna nesreča se je pripetila pri nas. Sedemletna deklica Marija Lapa j ne j© pasla po Čereh lovce. Nesreča je hotela, da ji je ena ovca tašla in da je ni mogla Jđobitl. Iskala jo je povsod, a brez uspeha. Ko je končno pogledala raz neko skalo v globino, jo izgubila ravnotežje in strmoglavila v prepad s precejšnje visočine. Se^ veda se je pri tem padcu strašno pobila. Komaj po hudem naporu se je posrečilo domačinom priti do trupla nesrečne deklice. ČRNIČE < Nezgoda. V tukajšnji frakciji Malovše se je pripetila posestniku Francetu Cigoju, staremu petdeset in dve leti, huda nezgoda. Nesreča je hotela, da se mu je na mostu spodrsnilo in da je padel z mosta kake štiri metre globoko. Pri padcu se je poškodoval na kolku in na levi roki. Domačini so poklicali Zeleni križ, ki je pripeljal ranjenca v Goricoi kjer se bo moral zdraviti po mnenju zdravnikov najmanj osem tednov. Pila, nič plačala. V gostilno na Blanči, tik železniškega tira, je prišla 30-letna Ivana Bončina. Naročila si je dobro kosilce, ki ji je šlo zelo v tek. Videlo se je koj, da je bila revica lačna. Gostilničarka Frančiška Pavlin je bila zelo vesela, da je njen gost tako počedil krožnike in dal s tem kuharici najboljše odlikovanje. Privoščila si je tudi nekaj pijače, saj dober obed se mora tudi zaliti. Ko je pa prišel trenutek plačila, je izjavila Bončina — z brisačo si je še enkrat obrisala mastna ust —, da nima beliča pri sebi. Gostilničarka je poklicala karabinerje, ki imajo tam blizu svojo postajo in ti so deklini od-kazali zastonjsko (bivališče v sod-nijskih zaporih in jo naznanili sodniji radi sleparije. SEMPAS _ „ _ Tatovi ... Zopet so nas obiskali. To pot so se spravili v mlin Alojzije Batič. V nočnem času se jim je posrečilo z velikim kolom sneti vhodna vrata in priti po tej poti v mlin. Tu so se polastili kakih šestdesetih kilogramov že zmlete moke in okoli dvajsetih kilogramov tur-Šične, pripravljene za mletje. Neo-paženo so se tatovi odstranili, toda varnostni organi so jim za petami. Znanost in umetnost Še neka) o Skamandritih. O moderni literarni struji na Poljskem, ki nastopa pod imenom «f5kamandriti»f smo pisali že zadnjič, danes le še par besed o njih 4n sicer od resne strani. «Skamander» se imenuje revija mfadlh poljskih pesnikov in pi-i sateljev, ki izhaja v nedoločenih rokih. cSkamanArlti* se imenujejo sotrudniki te revije. Pesnikov, ki sodelujejo pil reviji, je večj število nam ni znano. Začetnikov stroje, ki tvorijo danes njen generalni štab je pot. TI so: Jaroslav IvaSkijevlc, icajijtvIip Wierzinskit Julijam Tuwim, Anton Slonimski, Jan Lehon. Po starosti so si skoraj enaki. Trije izmed, njih so rojeni celo enega in Istega leta. Enako so se trije izmed njih našli in spoznali na varšavski univerzi. Pred kakimi dvanajstimi leti so se udej-stvovali pri «-Picadortu». Tudi se je spočetka ta pesniška skupina imenovala «PicadOr». Med vojno so ustanovili revijo «Pro a/rte et studio«. Stali so na negativnem stališču, oznanjali so, da je poljska umetnost na slabi poti. Napadali so patrijotizem poljskega slovstva. Niso povedali, kakšno naj bo slovstvo, vsaj spočetka ne. Ce so skušali povedati, so pravili sa-mie lepe fraze. V teoriji so tedaj pogoreli. V praksi pa so razvili par velikih talentov. Posebej to lahko trdimo o pesniku Tuwimu, ki je pokazal svoj talent že v reviji «Pro arte et studio». V tej reviji je 4>il priobčil pesem «Pomlad», ki se je radi svojega o-strega realizma ločila od vseh o-stalih idiličnih občutij. Pesem je vzbudila mnogo kritike in nekoliko razkužila zaspano literarno o-zračje. Močna pesnika sta tudi Ivaiškijevič in Slonimski. Prvi se je bavil prej z glasbo, a drugi s slikarstvom. Oba sta imela že svoj poseben pesniški obraz. «Skamandrite» družijo enaka starost, spomini na šolo. skupnost interesov radi revije, morda tudi dejstvo, da so politično na levo u-smerjeni. Njih glasilo nima enotnega programa, vsak piSe po svoje, se razvija po svoje. Pač — spisali sa si tudi nekak program. Ta program se loči od futuristov. ki so se vgnezdili v Krakovemi, lin od konservativnih pasatistov, ki so drže Varšave. Revija «Skamaxider» prinaša vse, kar kaže količkaj talenta. Na t način so se prištuđili v list tudi ljudje, ki niso pesniki. Pomanjkanje talenta, šabkma in banalnost zapeljuje nekatere v tako bojevi-tost. da se morajo zagovarjati pred sodiščem «Skamandrlti» pravijo nekje: «Mi verujemo v današnji dan, v njegovo ceno, njegovo posebnost in veljavo, mi verujemo v nastajajočo novo umetnost, ki bo bojni klic tega pokol en ja». Preko pasatistov in futuristov hočejo biti «Skamandriti» — d&našnjiki. Ti ljudje pravijo, da mora biti nova umetnost sinteza starih fn novih elementov. Oni se poslužujejo še vedno starih simbolov, branijo vero «v svetost rime, v božanstveno pokol en je ritma, v razodetje v ek stazi porojenih slik in v s trudocd oblikovane značaje. očim smo prej spravili pod streho s 30 stoti sena 210 kg beljakovin (7 kg X 30 stotov), oz. v dolbrem slučaju 300 kg, spravimo sedaj z istimi stroški 520 kg. Da pa se to zgodi, jo treba korenite spremembe v kmetsko-gospo-darskih računih: počasi, a dosledno nam je izboljšavati travniška tla, s katerimi ravnamo sedaj v pretežnih slučajih mačehovski. Saj gremo na travnike s koso na rami, drugače ne. Kdaj ga temeljito očistimo prahu in škodljivega grmičevja, otrobimo kamenja, pognojimo, obsejemo z dobrimi trav- nimi zmesmi itd.? In vendar velja tudi tukaj večno veljavni zakon: Dajaj in boš obilno žel! Neštetokrat se je Že poudarilo, da smo roparji na lastnem zemljišču, zato so naši pridelki leto za letam bolj pičli. A z manjšim krmskim pridelkom se manjša pridelek (dohodek) iz vseh ostalih kmetijskih panog in posledice segajo v celotno narodno gospodarstvo. Le razmišljajmo ln računajmo vsi, ker smo vsi prizadeti. (Nadaljevanje sledi.) HALI OCSLATŽ PEKOVSKI pomočnik, dobro izvežban, išče dela. Gre tudi na deželo. Via Ti-gor 7, F. Godnik. 59S ELEKTRIČNA centrala ▼ II. Bistrici se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji Pojasnila daje Leopold Oblak -lastnik.__597 PISALNE STROJE različnih znamk, kontrolne blagajne, vse po ugodnih cenab, prodaja Miiller - Trst, Ireneo della Croce šest. POZOR KROJAČI, ŠIVILJE V JULIJSKI KRAJINI. Za čas velesejma v Ljubljani prikrojevalni tečai -za krojače, Šivilje. Ugodna prilika. Znižana vožnja. Znižan honorar. Učenci ki ne morejo v Ljubljano, dobito pouk potom pošte z učnimi zvezki v slovenskem jeziku. Ob zaključku potrdilo o obisku tečaja. Zasebno krojno učilišče F, Potočnik, član anglo-francoske šole. Odlikovan z zlato medaljo na internacionalni razstavi v Rimu in z naslovom profesorja. 599 HIŠICA s tremi prostori, vrtom prazna, 19.000 druga, glavna cesta, vrt, pripravna za obrt, oglarijo so proda Via Ricci 10 pritličje. PRIDNO DEKLE, kuharica, z dobrimi spričevali se išče. Naslov pri tržaškem upravništvu. 589 OSLA velikega bi rad kupil. Ferjanc, Grant, Grahovo (Cracova). PIACIST, za prodajo manufakture na obroke, se išče za Trst in deželo. Naslov pri tržaškem upravništvu. 568 STENICE. Popolno in zajamčeno uničenje na stanovanjih. Kuhinjski ščurki, mo. lji, podgane, mravlje itd. Razkuževalni zavod, Via Rosaetti 2. 467 BABICA, avtorizirana, sprejema uuseče. Govori »lovensko. Slavec, vi a Giulia 29. 322 ZLATARNA Albert Povtl Trst, Vin Mazslni 46 kupuje krone po 137 Poprav(ja in prodaja zlatenino. Proti TRAKULJI Ugledni zdravniki priporočajo že več iet ln predpisujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFVGO VIOLINI ki ga izdetuje kemik-Jekarnar G. ViOLANi v Milanu D8*. SARD0C ZOBOZDRAVNIK ■■■■■■ TTVTVTTT ▼▼▼▼▼▼ ▼ ▼▼▼ ▼ TRSI VIA S. LAZZARO II. Za birtno, ne pozabite na staro trgovino zlttenine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trsiu. 448 Pazite na naslovi PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: evina <91> Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. Milica je prožila roko Gureckemu, ki jo je z navdušenjem gledaj, nato njegovi materi ter zamišljeno sklonila glavo. — Slabo znamenje, — je rekla ter pogledala moža. — Nasprotno, draga — izvrstno, ki kaže, da nama pojde vsaka bodoča nevarnost tako srečno mimo kakor današnja, — je odgovoril veselo gTof. — Lezi in spočij se. Medlem grem gledat, kaj je s konji in vozom. Polagoma si je Milica/ opomogla. Ko je videla veliko prasko na goz-darjevem čelu, mu je svetovala, naj si jo umije, oni pa se je v odgovoru nasmejal in ji ponudil čašo gorkega ^aja. Ra4a je izpila Čaj in se pomenkovala z Gurecko. Ko se je Milica docela opomogla, je obšla hi-6o, si pogledaj a in pobožaJa lovske pse ter prišla tk> sklepa, da je stara hiša, ki je bila zavita v ae-lenje in obdana od goste šume, zelo prijetna. — Da, tu je celo lepo in veselilo nas bo, le nas bo grofica o priliki svojih jahalnih izletov pose ti! a in izpila pri nas čašico kave, — Je rekla starka^ ki ji je laskala grofičina pohvala. Milica je obljubila, da bo izrabila to povabilo; v tem hipu je vstopil Berenklau. Z veseljem je ■ugotovil, da sta bila konja nepoškodovana, ravno ia-krj tudi koiSiia. KočiLaža so naSli 7. nogo, toda izjavil je, da» €e ga dvignejo na kozla, tedaj popelje sam gospodo domov; sluga je odnesel samo nekaj prask. — Torej moremo nadaljevati pot. — Ali si ukazal pogasiti razsvetljavo? Ne maram dobiti še kako bunko, — je rekla Milica. — Uganil sem tvojo željo; vse je pogašeno in nimava se ničesar bati, — jo je pomiril grof in ji pomagal obleči se. — Se enkrat hvala, dragi Gurecki, za. izkazano uslugo; smatram se za vašega dolžnika. — Od mene pa sprejmite spomin, na današnji dan tole, — Milica je snela s prsta prstan s safirom in mu ga prožila. Ko je videla, da se je gozdar odmaknil in za-mrmral, da ne more sprejeti tako dragocenega daru, se je prijazno nasmehnila in pristavila: — Saj me ne boste hoteli užaliti? — Le vzemite, Gurecki. Dar novoporočencev prinaša srečo, m sčasoma ga podarite svoji nevesti, — se je prijazno nasmehnil Berenklau. Milica Je izrabila goodarjevo zadrego in mu nadela prstan na mezinec, ta pa se ji je globoko poklonil in ji spoštljivo poljubil roko. Ko sta se še enkrat poslovila od domačih, sta mlada zakonca šla ven, se vsedla v vos in se odpeljala. — Tvoj gozdar je Poljak? J .J ~ ~ — Pristni Pioljak. ■— Kako se to strinja s tvojim rodoljubjem? S tem odjemi je* zaslužek «Nemcu», — ga je po-dr&Jttla Milica. — Nisem mnenja: onih, k* hočejo doseči germanizacijo a tem, da tlačijo ljudi in jim odrekajo zakonite pravice. Gurecki Je s izvrstnim uspehom dnnfiu vtiUo anslf lin žoln is mrtijv t atažbi in ne kaže nikakega političnega sovraštva, čemu bi mu odvzel možnost zaslužka na njegovi rodni zemlji? — Kaj pa, če bi nastopil s svojimi poljskimi zahtevami? — Tedaj ga odpustim, ker ne morem' dajati potuhe zavestnim sovražnikom svoje domovine. — Ali si prepričan, da ni rodoljub in da morda sovraži Nemce v globini svoje duše? — Mogoče je, da je tak, toda jaz zahtevam samo to," da tega odkrito ne pokaže. Moje načelo je tole: misli, kar hočeš, toda bodi tako pameten, da hraniš to zase. Milica se je nasmejala. — Treba se bo seznaniti s tvojim programom... Ni utegnila dokončati stavka, ker v tem hipu se je kočija ustavila pred močno razsvetljenim vhodom. Glavna vrata so bila na stežaj odprta, tako da si videl z rdečo preprogo postljane stopnice in njih pozlačene držaje. Na teh stopnicah je bilo zbrano k pozdravu vse grajsko osobje v paradnih oblekah. Spodaj je stala frau Linder in oskrbnik, pred njima pa v neki razdalji Marta Sidorovna s hlebom in soljo, in Dunja. Najprej je Miliea objela staro pestunjo, a Dunja ji je poljubila roko; nato se je okrenlla k hišni in oskrbniku, k! je pozdravil novoporo-čenca. } Milica je bila že z otroških let vajena nagraditi za vsako dobrodošlico posle. Tudi takrat si je preskrbela nekaj etotakov v markah. Izročila je dva stotaka hišni s prošnjo, naj ju razdeli med ženske in posle, a dva oskrbniku za moško osobje vrhu tega pa še dl stotak za lakaja in kočijaža, a katerima se le nrfoeliaJa — To naj bo zdravilo za preživeli strah, — je rekla z usmevom. Na obličju poslov se je zrcalilo začudenje in veselje; niso bili vajeni take radodarnosti". Toda grof je bil videti nevoljen: odsotnost ljudskošol-skega učitelja in otrok, ki bi jih morali sprejeti s petjem ter izročiti mladi gospodinji običajni šopek, je Berenklava neprijetno zadelo ter vzbudilo v njem sumnjo, da je bila to molčeča demonstracija. Grad je napravil v spločnem ugoden vtis na Milico; njene sobe pa, ki so bile svetle kakor po dnevu in okrašene s cvetjem, so jo navdale z navdušeno radostjo. — Saj to je pravi muzej, — je vzklikala raz-vneta, ko je prišla v buduar ter si ogledovala dragocene malenkosti in prelepo uro na kaminu. — To je gnezdeče za razvajeno markizo, ki sem jo privedel pod svojo strelio. Bodi srečna tu, — je rekel grof in nežno poljubil ženo. — Zdaj pa si obleci haljo, da greva k večerji; gotovo si postala lačna po vseh današnjih dogodkih. V spalnici je našla Marto in Dunjo; v kotu je biJa že rdeča omara s sveto podobo, pred katero je gorela svetilka. Ta kotiček, ki je bil tako daleč od njene domovine, je vzradostil Miiico; tu se ni čutila tako osamljena, kakor v drugih prostorih. Stopila je k svetim podobam, se spustila na kolena ter moleče dvignila svoj solzni pogled na resna obličja, ki so jo prijazno gledala izpod svojih zlatih vencev. Milica je nekaj časa goreče molila, nato je velela Dunji, naj ji prinese rožnato haljo; med preoblačenjem je pripovedovala, kaj se jim je zgodilo po poti. Razen neznatnega udarca na srlavl se 1i ni nič hudega pripetilo. rv. « EDINOST* V Trstu, dne 29. maja 1928. ZVONKO LOZAR: Sueški prekop (Nadaljevanje. Glej tudi «Ed.» od 22. in 24. t. m.) Po očitnem odpadu Lesseps-a se je sestala študijska komisija še enkrat inesoca septembra 1856 ter skušala doseči z njim sporazum, a zaman; Lesseps je šel svojo pot. Radi tega pa.se komisija ni odpovedala svoji nalogi, nego je bila prepričana, da Lesseps ne bo uspel ter da bo ona gradila prekop. Nameravala je sklicati komisijo inženirjev, ki naj bi odobrila zadevne načrte, pa jo je tudi to pot naglo delujoči Lesseps prehitel. Še preden se je komisija sestala, se je obrnii Lesseps v imenu Said Paše do vseh evropskih držav s povabilom, naj pošljejo k od podkralja sklicani komisiji svoje zastopnike v svrho odobritve prekopne črte. Mednarodna komiija se je sestala 30. oktobra 1855., a e ni bavila s predloženimi načrti, nego je sklenila, i p. proučni zadevo prekopne Črte s< .ta na licu mesta. To nalogo je izvršila do januarja 18515 ter po siala o tem egiptovskemu podkralju kratko poročilo. Prva soja mednarodne komisije se je vrsi'a 23. junija 1856; navzočih je bile 8 inženirjev, katerim se je pridružilo še pet drugih inženirjev in raznih strokovnjakov. Posebno važnost je poiagal Lesseps v sodelovanje N ogrel li-ja, v katero je ta tudi privolil, a to le z dovoljenjem študijske komisije, ko je dobila zagotovilo, da ne bo izključena od sodelovanja. Pri seji je bilo predloženih pet osnutkov prekopa, dva za direktno zvezo, a drugi trijo za indirektno zvezo obeh morji. Največje nesoglasje je vladalo, ko je 'i>ilo treba določiti, ali naj bo Aieksandrija izhodišče prekopa v Sredozemsko morje, ali ne. Zagovorniki indirektne zvezo so poudarjali važnost Aleksandri je za svetovno trgovino, katera bi ji bila po direktnem prekopu odvzeta. Manjša dolgost direktnega prekopa bi bila po njihovi trditvi le namišljena prednost, ker parniki, ki plovejo iz Trsta Marseille-a ali Malte v Indijo, ne morojo pustiti Aleksandrije ob strani; zato da je vseeno, ali napravijo isto pot v vnotrajnosti ožine, ali pa ob njenem obrežju. Tudi na tehnične težkoče in posebno na te, so opozarjali pristaši direktne zveze, v prvi vrsti na neobhodno potrebne ogromne stavbe pri Tineh, katere bi zahtevale mnogo let dela in veliko denarja. No, zagovorniki direktnega prekopa so znali te in vse druge protipredloge pobiti, pomisleke tehničnih tožkoč tem lažje, ko je stavil Negrelli predlog, naj se prenese izhodišče direktnega prekopa iz Tineh v stari Said, s čimer bi se prekop sicer podaljšal za 6 km, zato pa bi so imelo že nedaleč od obrežja zadostno globino morja. Tem in drugim tehtnim dokazom komisija pač ni mogla oporekati, le Angleži so bili še vedno protivni, medtem ko so bili vsi drugi za direktni prekop in so v tem tudi zmagali. Drugo, tudi pereče vprašanje je bilo vprašanje zatvornic, za katere se je zavzemala večina ne samo radi različno višine obeh morji, radi katere bi bila voda v strugi nestalna, nego tudi zato. ker bi se lahko vzdignila pri prekopu z za-tvornicami prek opna struga za 1K m in s tem prihranilo izkopavanje 17 milijonov ms materijala. Temu jo zopet opč.'^kal Negrelli, trdeč, da bi se to, kar bi se prihranilo na izkopavanju, v toliko večji meri izdalo za napravo visokih nasipov. ki bi bili v temi slučaju potrebni v Slanih jezerih. Kar se pa tiče nestalnosti vode v prekopni strugi, bi ta držala po zagotovilu Negrelli-ja, v ravnovesju 330 mi-ljonov m* obsegajoča jezera, preko katerih bi bil prekop nape-Ijan. V tej točki se komisija dolgo ni mogla zediniti; rešitev je prinesel šele Lieussos, hidrograf francoske mornarice, ki je predlagal, naj se začasno opustijo zatvornice, ker se itak lahko naknadno postavijo. Temu predlogu so se pridružili tudi angleški pomorščaki; bil je sprejet. Vsa druga vprašanja so bila razmeroma hitro rešena. Najmanjša globina prekopa je bila določena na 8 m, širina od Sueza do Slanih jezer v višini vodne gladine na 100 m, a na dnu druge 64 m; od Slanih jezer do Sai-da pa na 80 in 40 m. Malo več posla so dala komisiji vprašanja pristaniških naprav v Saldu in Suezu, medtem ko so bila vprašanja razsvetljave vhodov v prekop, brodov. brzojava, oskrbe pitne vode i. t. d. precej hitro re-fcena. Delovanje komisije jo bilo po 5-Jstih sejah 25. junija 185*i zaključeno, prej je bil še določen odbor z nalogo, da sestavi poročilo, katero bi tvorilo, po pripoznanju posameznih članov v mednarodni komisiji, končnoveljavni načrt sueškega prekopa. Vest o odločitvi komisije za direktno prekv-pno črto brez zatvornic je vzbudilo mnogo pozornosti 4n zanimanja; Lesseps je delal na to, da prodre to zanimanje do angleške vlade, ki je bila radi ego-ističnega in monopolističnega duha lorda Pa lire rs tone j a najhujša nasprotnica Sueškega prekopa. Angleški mogotci so uporabljali vsa .sredstva, da odvrnejo Carigrad od pripoznanja egiptovskega fermana in ga pripravijo do privo- litve v angleSki monopoli za zgradbo železnice preko Evfrata v Indija Lesseps je tudi tem kljuboval, da, imel je celo pogum, podati so v medvedov far log, s tem namreč, da je potoval po večjih mestih An-ghje, kjer je predaval o Sueškem prekopu. Predavanja so bila dobro obiskana, povsod sp se jprire-jale ankete, kater&i sklepi so bili vedno v prilog prekopu. Ti so v bistvu sličili sklepu londonskega meetinga, katerega je predložil Lesseps v spomenici angledki vladi. Na interpelacijo Berkeley-a je moral odgovarjati na spomenico v parlamentu lord Palmerstone; ta je očitno izjavil, da dela angleška vlada že petnajst let vse mogoče, da prepreči gradbo Sueškega prekopa in da nima sedaj nikakega razloga, nasprotno delati. Razen tega je on prepričan o nemožnosti prekopa, pa naj si bo iz tehničnega ali pa gospodarskega stališča, a kar je glavno, prekop je nasproten političnim in gospodarskim interesom Anglije ter konkurent železniške zveze Aieksandrija - Suez, kateri daje on na vsak način prednost. Lesseps se je odločno bojeval proti Palmerstoneju; obrnil je nje- gov govor sebi v prid. Naslovil je na cesarja Napoleona III. spomenico, v kateri pravi, dat ako dela Anglija že petnajst let vse mogoče za zgradbo Sueške ielecnlce in ▼ preprečitev prekopa« ne da hI se ozirala na mnenje kake prijateljske države, zakaj se ne bi smola, truditi Francija za zgradbo prekopa, ki (bi bil vsemu človeštvu v prfd. d tem je dal aadovi nacionalno barvo ki podžgal francoski ponos: Koncesijonar Francoz, Suetki prekop francosko delo: Francija proti Angliji! Vsi gsnerali in vse trgovske zbornice Francije so se .postavile proti Palmerstoneju ter pritiskale na vladen, da podpre Lesseps a v Sueški stvari. Tudi Avstrija je bila naklonjena Lessepsu; posebno znamenit je bil govor avstr. finančnega ministra barona Bruck-a ob priliki o-tvoritve železniške proge Ljubljana — Trst kot zadnjega dola železniške črte Dunaj — Trst. {27. julija 1857). Mesec pozneje je priSel Lesseps tudi v Trst, kjer ga je glavni agent Sueškega prekopa Revol-tella sijajno sprejel ter imel v tržaški trgovinski zbornici enega svojih ognjevitih govorov. (Konec v četrtkovi številki). Razne zanimivosti Indijaneroe Indijanerce smo imenovali dijaki one male zvezke, ki so imeli na naslovni strani sliko, nanašajočo se na vsebino, v pestrih barvah, ki so imeli — nič več in nič manj — točno štiri in šestdeset strani, ki so popisovali dogodivščine z Indijanci, boje s temi divjaki, trpinčenje ujetnikov in končno osvoboditev iz u-jetništva in ki so stali vsi enako brez izjeme po petnajst krajcarjev izvod. Na stotine teh zvezkov smo prebrali, trpeli s tepenimi, vriskali z zmago vale? in se skrivali pred lokavMni divjaki. Niti opazili nismo, lrako so se dogodki na zadnjih dveh, treh straneh kar tako podiii in kako so bili prijazni 1 j udomili, srčni, drzni in premeteni belokožci vedno na zadnji strani (knjige namreč) rešeni in kako sta se po uspeli rešitvi vzela on in ona, da sta imela še pred zaključkom povesti v zadnjem odstavku od šestih do dvanajstih otrok, kakor je bil pač tedaj pisatelj radodaren in podjeten. Te indijanerce imajo svoj izvor v Ameriki, njihov osno vatel j je bil. pa tiskar E. F. Beadle okoli leta 1860. Na nekem potovanju po Ne-bra^ki je prišel ta Beadle v neljubo dotiko z Indijanci, psri Čemer se je seznanil z življenjem po širnih prerijah in pragozdovih. Sklenil je, dati svojim sodržavljanom mesto miroljubne in po večini uvožene književne hrane iz preteklosti novo svežo hrano iz ameriške divjine in sicer za malenkostno ceno desetih stotink. Založniki, ki so čuli o njegovem načrtu,-so se mu po-smehovali, toda .Beadle je štedil leta in leta, dokler ni pridobil za svoje načrte tiskarja in izdajatelja v osebi Orville-ja F. Victorja. Ta Viktor je bila daljnovidna glavica. Takoj si je najel celo kopo sposobnih pisateljev. Prvi zvezek iz založbe Bedkvjeve je bila «Maleaska» ali «Indijanska žena belega lovca«. Ta zvezek, ki je bil literarno in slovnično precej na višku, se je prodal prvo leto v 300.000 izvodih in da so uživali tudi drugi Američani in ne samo Angleži, je bila ta povest prevedena na pet drugih jezikov. Še v istem letu, t. j. 1. 1860., je izdal Beadle novo povest «Seth Jones» ali «Obmejni ujetniki». Uspeh: 750.000 izvodov in prevodi na sedem jezikov. Sledili so zvezki za zvezki, na milijone so jih požirali ameriški in inozemski dečki. Ob času prvih velikih knjižnih uspehov Beadle-ja se je začel William Gilbert Patten, tedaj pomočnik v nekem mlinu, literarno udejstvovati. Prej navedeni založbi je prodal svoji dve prvi povesti, dobil zanje tri dolarje, za tretjo je dobil Že pet in sedemdeset, za četrto sto in petdeset, za peto celo dve sto in petdeset dolarjev, kar je bilo v oni dobi zelo lep honorar. Pisal je po večini dogodivščine iz indijanskega življenja. V New-Yorku se je seznanil Patten z drugimi pisatelji, ki so tudi delovali pri Beadle-jevi založbi, z Johnom Coryellom, Jo-sephom Badgerjem, Buffalom Billom in drugimi. Ko so popisali indijansko življenje že od vseh strani in ko so izčrpali v tem oziru vso svojo domišljijo, je ustvaril pisatelj Corvell nov tip in sicer tip ameriškega detektiva «Nick Carter-ja» in •Beadle-jeva založba, ki je tavala doslej le po nepreglednih prerijah in gostih pragozdovih, je preselila območje svojih junakov iz proste narave v veliko-mestno obzidje, kjer so delovali razni zločinci, toda le do tri in šestdesete strani, kajti na štiri in šestdeseti strani se je pojavil tako gotovo, kakor je Bog- v nebesih, «Nick Carter« in uklenil hudodelce, katere so zaman zasledovale državne varnostne o-blasti. Začela je torej nova doba. Oblika zvezkov in cena je ostala ista, tudi slika na ovoju je ostaja prav tako krvavo rdeča in zavistno rumena kakor prej, izpremenili so se le junaki, puška je bila odstopila svoje mesto revolverju. Temu ameriškemu zgledu so sledili po vsem svetu, ustanavljala so se podjetja, ki so zbirala okoli sebe primerno število pisateljev do štiri in šestdesetih strani in ki so izdajala skoraj vsak dan novo povest v neštetih izvodih, zato pa tudi po tako smešni ceni. Ideja, izdajati knjige po nizki ceni, je bila zares ameriška, le škoda, da se je te lepe ideje pozneje poprijela ne-lepa dobičkaželjnost in izdajala malovredne knjige, izrabljajoč brezvestno vse slabe nagone neuke ljudske množice. Blletantje ItoT Izumitelji Številnik velikih izumov niso napravili izučeni tehniki in strokovnjaki, marveč genijalni lajiki. Za celo vrsto epohalnih uspehov se mora zahvaliti znanost diletantom, ki so večkrat brez znanja kakršnih koli tehničnih pravil razrešili najtežje naloge. Največji fizikalni zakon, t. j. zakon o ohranitvi energije, je odkril zdravnik Julij Robert Mayer. Seveda ni vzela cehovna znanost tega temeljnega fizikalnega dela na znanje, a tudi znameniti «anali za fiziko in kemijo«, ki jih je urejeval profesor Pogg-endorf, so zavrnili rokopis in niso hoteli tiskati Ma-jrerjevega dela. James Prescott Joule (1818. do 1889.), ki je ugotovil mehanični ekvivalent gorkote, zasnoval mehansko teorijo gorkote in odkril ob enem kinetično energijo plinov, je bil pivovar v Sal-fordu. Ime Ampere (1775.—1836.) je vsakemu znano. Vemo, da le Ampere oče elektrodinamike, toda mailokomu je znano, da je ta * «Newton elektrike* začel svojo znanstveno pot kot botanik in filolog (latinščina, grščina). Njegov strokovni tovariš Fa-raday (1791.—1867.), ki je odkril elektrolitična pravila, izpremen-ljivost energije, diamagrnetizem in benzol, je bil knjigovez, kler ga ni pozval zavod Royal-Institution kot profesorja za kemijo. Zgraditelj prvega električnega stroja, ob enem izumitelj zračne sesal ke in manometra, s čigar «magdeburškimi polu-kroglami« smo se seznanili v šoli, O t to pl. Guericke (1602. — 1686.) je bil samouk. Josip Fraunhofer (1787.—1826.) ni znal do svojega petnajstega leta ne brati ne pisati; bil je bruaač stekla in izdelovalec zrcal, dokler ni izpopolniT in izumil mnogih optičnih instrumentov. Pozvan na optični zavod v Benediktbeurenu je odkril po njem imenovane temne črte v solnčnem Šaru (spe k truni u) in je izračunal dolgost valov posameznih vrst svetlobe. Pravi izumitelj daljnogleda je bil očalarsfcft pomočnik Hans Lippershey V Middelburgu (1608.), medtem, ko je sestavil prvi ahromatični daljnogled angleški ifilotkate John Dol-lond (1706. do 1761.). Tkaloo Friderik Keller je vpeljal ▼ izdelovanje papirja les (1823.) in izumitelj predilnega stroja za bombaž Rihard Ark-wrigt (1738. do 1792.) je bil brtTM. avstrijskih. soliš« Josip Hecker je izumil leta 1815. v Galiciji prvi petrolejski prehapilndk (destilacjski stroj), s katerim je postala nafta splošno gorilo in svetilo. Izumitelj telefona Filip Reis (1834. do 1874.) je bil n&telj v Friedrichsdorfu in ta poklic je mnogo pripomogel, da se je smatral njegov izum za igračo. Viljem Kress, ki je zgradil od leta 1877. do 1. 1880. prvega letečega zmaja in utrl s tem pot moderni letalski tehniki, je bil izdelovalec klavirjev. Izumitelj šivalnega stroja Ti-rolec Josip Madersberger je bil krojaški pomočnik in njegov so-deželan Peter Mitterhofer, ki je izumil pisalni stroj, je bil kmečki hlapec. Tudi oba, popolnoma neodvisna drug od drugega, izumitelja strelovoda, sta bila diletanta. Benjamin Franklin (1706. do 1790.) je bil milar, pozneje tiskar in Prokoj Divič, ki je rešil istočasno kakor Franklin vprašanje strelovoda, je bil iupnik. Edison, brezdvomno najgeni-jalnejši izumitelj sedanje dobe, je samouk in je začel kot raz-našalec listov. Odmev senzacij onalnega dogodka Kakor smo svoj čas poročali, je bila lani aretirana na Čeho-slovaškem tolpa ciganov, ki je izvršila več uboj ste v in roparskih umorov. Sprva se je tudi domnevalo,da so cigani jedli meso svojih žrtev, in to vest so raznesli nekateri listi po vsej Evropi ter pri tem slikali v jako čudni luči razmere na Čehoslo-vaškem; izrabili so dogodek tako daleč, da so predstavljali če-hoslovaško republiko kot nekulturno državo, ki dela sramoto evropski civilizaciji. Pozneje se je pa izkazalo, da so bile vse te vesti neutemeljene ali vsaj zelo pretirane. Te dni so imeli časopisi priliko, da so se spet spomnili afere zločinske ciganske tolpe. V jetniški bolnišnici v Ko-Šicah je namreč umrl glavni obtoženec cigan, Josip Horvat in se na ta način odtegnil sodbi Človeške pravice. Sodna obravnava proti ostalim obtožencem se bo pričela v kratkem. . Hotel za pijance Vajršavška občina je sklenila zgraditi poseben dom, kjer bodo našli zavetje vsi pijanci, ki jih bodo našli onemogle na cesti. V tem «hotelu» bo 14 postelj za moške in 5 za ženske; opremljen bo s kopalnico in s posebnimi celicami za takozvane nepoboljšljive pijance. Gradbeni stroški za ta «dom pijancev« so preračunjeni na 50.000 zlotov, notranja oprema bo stala 8000 zlotov, a stroški za vzdrževanje bodo znašali mesečno 6000 zlotov. Sredstva za zgradbo in vzdrževanje bo nudil fond za poln janje alkoholizma ter globe, ki se bodo pobirale radi prestopkov proti antialkoholnemu zakonu. Razen tega bo tudi pijanec sam moral plačati stroške «zdravljenja«, to pa seveda samo v slučaju, če bodo našli pri njem denar. Ma posojilnica io hranilnica rt|iitr«vua udriga s omf. poroltrom uraduje ▼ lastni hiši Vin Tem blunu 19, L Telefon Str. 25-67. Sprejema navadne hraniL vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje^ zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. nn rumm varnostne celice (sale) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 In od 16 do 1& Ob nedeljah je urad zaprt VELIKI DOHODI POHIŠTVA dunajski Upi. navadni in luksuzni, po salo znižanih cenah. ft. CAMP0N0V0 Viole XX Settem&re 33 Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Via Roma 3, 1IL nadstropje in drage živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa- drinl v Bolonji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno. 1124 Avtomobilska proga Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. aprila. Iz Trsta v Senožeče ob 17 30. Iz Bazovice ob 18 —. Iz Lokve ob 18 16. Iz Divače ob 18'25, v Senožečah ob 19'—. Iz Senožeč v Trst ob 7*—. Iz Divače ob 7-20. iz Lokve ob 7*30. Iz Bazovice ob 7-45, v Trst ob 8-30. Listki za tja In nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in naza L 16'— ŠIRITE XI X C Mesečno družinsko revijo t Naročnina za celo leto 15 L Naslov: Trleste, Casella postale 343 Drobceno Knjiga zastonj Ugledni botanik, opat Hamon, je spisal knjigo, v kateri razlaga svojo metodo. = Dokazuje namreč, da morejo navadni zvretki, sestavljeni po potrebi, ozdraviti sledeče bolezni: dtabetis, bolezni srca, ledvic, revmatizem, hemorojde, ženske bolezni, enleritis, arteriosklerozo, prehlade, pljučnico, slabokrvnost, malarijo Ud. Ta knjiga se pošilja zastonj in poštnine prosto. Laboretorio Vegetale (Rep. F. 22), Via Solferlno št. 20, Milan. Odhodi lo prihodi olokou Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 10.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-BuJ e-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpelje-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b■••), 15.30 (b*), 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzo vlak, m — mešani vlak, I — luksusni vlak. M If HiiiBlf TTTr 1 1 □DDDDDDDDDDDD mmm "EDINOST" □D POJ Jo izvršuje vso tiskarska dela f najmoderne-jem salu. - Razpolaga z najmodernejiml Črkami, okraski 1.1, d. Unotupe, stereotupi-j« ter rotac. strojem. NaroČila se lzvrfujejo toCno in po zmernin česali. - Telefon ii-st. ■■■■■■■■■■■■■■■"* TUST, III. M" rBAN" CESCO d A$$l$l 20. DD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ s □ □DDDDDQ[IDDDDn