Oldest Slovene ^aily In Ohio ^®s+ Advertising Medium LETO XIX EZME E Q U A 11 T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najsfarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem ils+u so uspešni CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) NOVEMBER 10th, 1936 ŠTEVILKA (NUMBER) 266 EREBELE "6 Čff« •! ted I ustavile na- za katere je Ma- feli T zelo trd o- n-1 ^ katerem si obup-'"•"ijo zobe. Lewisov odbor pretrgal pogajanja z A. D. F. Federaciji je bilo odločno povedano, da bo šel Odbor za industrijsko organizacijo dalje po začrtani poti, če mu federacija da svoj blagoslov ali ne. 3! Zdravniški umori iz 'Hlapec Jernej" prid; v Cleveland 3i ID OUT • Kebelne čete, tvorijo do- ^ (mohamedan- "12 baroka, so se vče-silo vrgle proti vlad- legijonarji ^ tetam u- %ti ,'*1 so se morale u-lista proti mestu, " kt 5^ t napad ka- % vrar pred Angel- jjgj' Toledskim mo-^Stp*^ napad je prišel ^ topniškem ognju Ssh., ""^enih napadih na po-'jih držali delav-V1)^. ^asi so rebeli po- ' nuucniki izčrpani p&se AL. vj. P^Gčilo prodreti ) udreti v mesto, ^ načrtu. Delav-•"Di^oo.^ ^ vzlic temu, bO slabše oboroženi in ponovno ^ i-ebelov, letalci so včeraj 'nbardirali Madrid. o pk ^ ^^trgale t^a- f- Večinoma žensk Vse^ ^diidčani se drže Ic ^ čudovito mirno. , , anim 'rebelnim ^jo se večinoma %kor se ne bi godilo ■'td. Gostilne, gledali- i kot navadno ^^^^niska železni-■Waic- ®^^atujeta. ' So j jnadridskih pred-la ^ navodila, kako 3-ti steklenice z ga-iT"' tanke, ako d Dr prodreti v ma-I z p.^ 'testne ulice. Ste-*-?=bo fv®"" je treba za-^ K ga zažgati, ^klenim ^oo-r,a+; r,o s ,iin i ."(jep _ -'lemco zagnati na ^^^^eti, gasolin se "H ip ^ način boja proti .h'( ■Ck, 'His ŽIV Tenn. — Izmed i" najšibkejša bratec, vsi težji ^ ° I'ojstvu kot ona, drugim. Ella ^htala pičlih dva L MLADA NKVK- ®L,ES. — John znan film-j® poročil s svo-Barriejevo, ^ pozneje nastopi-J^Paj. Ženin, ki je poročen—in raz-^ 55 let, nevesta PITTSBURGH, Pa. — Odbor za industrijsko organizacijo, kateremu načeljuje dinamični voditelj premogarske unije UMW John L. Lewis, je bil včeraj star eno leto. V teku enega leta se je ta organizacija razvila v mogočno silo, s katero je treba računati, pa če je to všeč konzervativnim voditeljem Ameriške delavske federacije ali ne. Lewis in ostale vodilne glave v tem odboru, ki reprezentira deset močnih unij, ki predstavljajo eno tretjino celokupnega A. D. F., so odločeni, nadaljevati započeto delo, v okvirju federacije ali izven njega. O. I. O. je tu in bo ostal tu! S temi besedami je bila sinoči zaključena dvadnevna konferenca tega odbora, ki je odločno povedal voditeljem federacije, da bo nadaljeval z masnim organiziranjem delavcev v jeklarski in, drugih glavnih industrijah in da bi bil vsak poskus pomirje-nja spričo sedanjih okoliščin zaman. Načelnik odbora Lewis je včeraj odklonil sestanek s predsednikom federacije Williamom Greenom, ko mu je slednji sporočil, da bi sicer bil pripravljen ' priti na sestanciki da pa nima moči, da bi mogel spremeniti smernice, ki si jih je določil ek-sekutivni odbor federacije. Z drugimi besedami, Green je bil pripravljen govoriti z Lewisom "kar tako", neuradno, kar se je videlo Lewisu zgolj tratenje časa in energije. Unije, ki so zastopane v Le-vvisovem odboru, je suspendiral z federacije eksekutivni odbor A. D. F. še 5. septembra. Le-wisova sinočnja izjava pomeni, da je zdaj odvisno od eksekuti-ve federacije in njene konvencije, ki bo otvorjena prihodnji ponedeljek v Tampi v Floridi, kako se bo rešilo nastali spor med predstavniki strokovnega in industrijskega unijonizma. Lewis je izjavil, da njegov odbor (O. I. O.) ne bo uradno zastopan na konvenciji federacije. Sinoči zaključena konferenca O. I. O. je le še povečala prepad med najmočnejšima delav-' 3kima organizacijama v dežeh | med O. I. O. in A. D. F. — in j možno je, da se tega prepada ne' bo dalo več premostiti. V tem pogledu bo velikega pomena bližajoča se konvencija federacije. ! Konferenca Lewisovega odbora je bila otvorjena v znamenju močnega optimizma, ki je' posledica Rooseveltove volilne zmage, o kateri je odbor prepričan, da pomeni zanj toliko kot povelje: "Naprej!" Zato je napravil nove načrte za pospešeno kampanjo za organiziranje delavcev na industrijski unijski podlagi v vseh glavnih industrijah. Zadevna odborova izjava se glasi: "Odbor pooblašča svoje organizatorje, da povečajo svoje organizatorične aktivnosti. V to svrho je določil potrebne fonde za povečanje organizatorič-nega aparata in za kritje povečanih upravnih stroškov." Odbor je tudi udaril po 10-odstotnem mezdnem povišku, ki ga je ponudila jeklarska industrija svojim delavcem pretekli teden, Odbor smatra to odločitev "alarmiranih in pre- strašenih" jeklarskih magna-tov z limanice, na katere bi radi ujeli delavstvo, da bi pozabilo na organiziranje v jeklarski uniji. Toda delavci se ne bodo zadovoljili s tem, pravi Lewisov odbor. "To ne bo zadostovalo kot nadomestilo za kolektivno pogajanje ali spremljivo ali opravičljivo metodo reševanja mezdnega vprašanja." Delavci hočejo več. Delavci zahtevajo, da se jim prizna neokrnje- i no pravico do kolektivnega po- i gajanja potom svobodno izvo- j 1 jenih delavskih zastopnikov. } NACIJI RAZKAČILI i POLJAKE GDYNIA, Poljska. — Te dni so naciji v svobodnem mestu Gdanskem napadli dve poljski hiši, kar je tukajšnje prebivalstvo tako razburilo, da je v masi protestiralo in razkačeno zahtevalo orožje, da "vzpostavijo red v Gdanskem." Poljske o-blasti so imele polne roke o-pravka, da so razkačeno množico pomirile. Oblasti pravijo, da so naciji v Gdanskem pretepli dva poljska državljana. Oblasti v Gdanskem pa trdijo, da sta bila pretepena Poljaka j člana nacijske delavske fronte.' Ne verjamete? Nu, po-tem boste morali priti 29. ~ novembra v naš Narodni Dom na naši slavni Šen-klerski aveniji, kjer se boste lahko prepričali na svoje lastne oči, da \jas ne mislimo vleči za no« Toda nikdar ne mislite, da bo prišel Jernej iskat soho svojega stvarnika Ivana Cankarja, katero so naši 'kulturni zeljarji' tako imenitno varovali, da še vedeli niso, kdaj jim je izginila izmed krampov, Ihpat, grabelj in druge navlake v mestni lopi v par^u! Briga se Jernej za sohe! Kipi in kipci, sohe in sobice so za Jerneja brez pomena! On se požvižga na vso spomeniško šaro na svetu! Kar on neprestano išče in zahteva, je Pravicji! Pravica, ki so mu jo doslej i)rav tako vztrajno zanikali, kakor jo je on uporno iskal! usmiljenja Angleški parlament bo razpravljal o načrtu, ki bi legaliziral take umore. ELEKTRIČNA LEPOTNA I KURA I i LEIPZIG, Nemčija. — Tu so j našli novo sredstvo za ohrani- j Lev ženske lepote, ki nima nič' opraviti z raznimi mažami in' podobnim. V to svrho so sej namreč začeli posluževati elek- j tričnega toka, ki baje jako u-1 godno učinkuje. V ta namen i so izdelali posebno svileno masko, obloženo z elektrodami, ki omogočajo električnemu toku, j da lahko prodre globoko pod | kožo. Pravijo, da elektrika zla-! sti poživi cirkulacijo krvi v li-! cih. I STAVKO ČUTIJO TUDI V A LASKI KETCHIKAN, Alaska. — Tudi tukaj so začeli čutiti posledice velike stavke mornarskih delavcev in zelenjadi. Zaloge bodo zadostovale le še za nekaj dni. Hlapec Jernej |šče svojo pravico, jo išč^ še zmerom! In v nedeljo 29. novembra ga bo to iskanje zaneslo na oder našega Narodnega doma. Prišel pa bo k nam zato, Ker je spoznal, da je tudi med nami skupina ljudi, Id kakor on išče pravico, isto pra\ico, zato se jim bo pridružil ter jim pomagal. V slogi Je pač moč! PiV^aVni uai?r gS iTa do igralci in igralke dramskega društva 'Ivan Cankar', C katerem veste, da nas ne bodo razočarali, kakor nas niso še doslej, čisti dobiček te nprizorit\e Cankarjevega najmočnejšega dela bodo 'Cankarjevi' igralci poldonili Cankar jevi ustanovi. Priporočamo vam, da si rezervirate popoldne 29. novembra za obisk predstave Cankarjevega 'Hlapca Jerneja in njegove pravice.' Pričakujemo, da se bomo tedaj sestali v Narodnem domu vsi, ki v resnici ljubimo Ivana Cankarja ter se želimo čim bolj spoznati z njim skozi njegova dela. LONDON. — Angleški poslanski zbornici je bil predložen zakonski načrt, ki določa, da zdravniki lahko končajo trpljenje neozdravljivih bolnikov s tem, da jih brez bolečin izroče pmrti, seveda, če tako zahteva bolnik sam in ni več nobenega upanja, da bi mu zdravniška znanost mogla pomagati. Načrt je predložil lord Ponsonby po enoletni kampanji, katero so podpirali mnogi odlični zdravniki in tudi nekateri cerkveni voditelji. Splošno opozicijo proti "umorom iz usmiljenja" vodijo voditelji katoliške cerkve v Angliji. Dr. Peter E. Amigo, katoliški škof v Southwarku, je izjavil, da "nima nihče pravice do uničevanja življenja ljudi. Moje mnenje je, da je dobro, če ljudje trpijo v vicah že na tem svetu." Rooseveitovo tolmačenje volilne zmage Predsednik smatra, da mu je ameriško ljudstvo poverilo mandat za uvedbo potrebne delavske zakonodaje - industrijske zaščite, brezposelnostnega zavarovanja, starostne pokojnine, itd. "Prihodnje leto mora prednjačiti v pogledu delavske zakonodaje!" WASHINGTON. — Pred-*------------------------- sednik Roosevelt je prepričan, da je dežela pretekli teden na nedvoumen način naročila svojim zakonodajnim in eksekutiv-niih uradnikom, da uvedejo po SOVJETl GRADE BOJNE LADJE MOSKVA. — Stalinova vlada je dala razumeti, da ima v trebilo delavsko zakonodajo. Ta- niislih obsežen mornariški pro- 'Na drugi strani pa dekan epi-skopalne cerkve Inge priporoča "umore iz usmiljenja" in ima veliko zaslombo pri veljakih svoje cerkve. Poročilo v londonskem listu "Daily Mail," v katerem je bilo rečeno, da je neki zdravnik priznal, da je u-QI moril pet oseb iz usmiljenja, je . 3 j povzročilo ostre razprave. Med, ■-"^i temi so'bile štiri osebe^ ki-so tr-{ " I pele na neozdravljivi bolezni in novorojeno dete, obremenjeno z j umobolnostjo. I j "Vzel sem življenje petim o-sebam, toda vest me prav nič ne I peče zaradi tega," se je glasila i izjava dotičnega zdravnika, katero je objavil omenjeni london-|ski list. "Pred očmi so mi še i vedno veseli obrazi oseb predno I so umrle, ker sem končal nji-1 hovo trpljenje. Prav nič se ne bojim nastopiti pred katereko- j lim tribunalom te dežele in se j| zagovarjati, če bo to potrebno." Agitacijo za legaliziranje "u-morov iz usmiljenja" je pričel lord Moynihan, predsednik dr-^žavnega zavoda kirurgov. On je umrl v septembru tega leta v starosti 70 let. ko je izjavil v svoji poslanici tretjemu narodnemu kongresu za delavsko zakonodajo, katero je sklicala delavska tajnica Per-kinsova in na kateri so bili zastopani delegati 39 držav in delegati raznih delavskih organizacij. Namen konference je bil proučiti uniformne standarde delavske zakonodaje v različnih državah republike. Predsednik Roosevelt je izjavil. da smatra, da ljudski mandat zahteva od zakonodavcev, da "nadaljujejo v tej smeri, dokler ne bodo zagotovljene delovnemu ljudstvu širom dežele in v vsaki posamezni državi dostojne delovne razmere^, vključi vši varne in zdrave delovne, prostore, potrebno oskrbo in pomoč v slučaju nesreče, industrijske bolezni, brezposelnosti ali starostne onemoglosti; dfi-Ije krajše delovne ure, zadostne letne dohodke, zdrava stanovanja in odpravo otroškega dela." Predsednik je priporočal kongresu, da "resno razmotrivti, kako doseči ta cilj", obenem pa je delegate pozval, da po po gram, ki bo stremel za tem, da sovjetska Rusija tudi na morju doseže in prekosi oboroženo moč ostalih svetovnih velesil. Moskva sicer tudi doslej ni zanemarjala te vojne panoge, ni pa ji posvečala tiste pozornosti kot oboroževanju na suhem in v zraku, kjer je postala najmočnejša vojaška sila na svetu. Zdaj bodo pa prišle na vrsto bojne ladje. Toda sovjeti ne nameravajo graditi težkih in neokretnih oklopnic, temveč predvsem podmornice in brze križarke. Pravda, uradno glasilo ruske komunistične stranke, piše, da je Sovjetsfot unija že prekosila v vojaškem pogledu ostale države ha sulTem^n v zraku, zdaj pa jih bo dohitela in prehitela tudi na morju. ANGLIJA HLADNA NAPRAM FRANCIJI LONDON. -— Angleški uradni krogi so povsem hladno sprejeli izjavo francoskega premi-jerja Leona Bluma, da je Francija pripravljena pomagati z o- vratku v domače države prc-l^^iGm in municijo španski vla- "It Can't Happen Here" I Kakor smo poročali pretekli! teden, uprizarjajo v cleveland-skem Zveznem gledališču (Federal Theatre) na Prospect in E. 9th St. protifašistično dramo 'It Can't Happen Hare', ki je dramatizacija romana z enakim naslovom, katerega je spi-: sal sloviti ameriški pisatelj; Sinclair Lewis. Uprizoritve sej vrše že tretji teden in se bodo, nadaljevale še prihodnji teden. To delo je bilo istočasno postavljeno na oder v vseh večjih a-meriških mestih in prvih pet predstav je obiskalo sirom dežele nad 90 tisoč ljudi. Uprizarjanje te drame se vrši pod pokroviteljstvom uprave zveznih javnih del (WPA), ki financira uprizarjanje priznanih odrskih del žirom dežele. Zahvala Cankai jeva ustanova se iskreno zahvaljuje Mr. A. Dolinar-ju, ki je brezplačno naslikal o-glasni napis za prvo prireditev Cankarjeve ustanove. — Taj. Seja Nocoj se bo vršila redna seja društva "Washington" št. 32 ZSZ, v navadnih prostorih. — Pričetek ob 7:30 zvečer. Članstvo je vabljeno, da se udeleži, vzamejo vodstvo ter delujejo!Anglija zagotovila na to, da bodo prišli potrebni oporo. Tu se sploh sma- (Dalje na z. sir.) Avtna korp. bo razdelila 75 milijonov Avtna korporacija General Motors bo zvišala mezde svojim delavcem za 5c na uro, obenem ker se mora ukrepati glede pro- j pa jim bo za bošič dala "bonus" slave 10-letnice našega društva.! ki v posameznih slučajih ne bo — Tajnica. j znašal manj kot 35 in ne več 1 kot 60 dolarjev, kar bo odvisno Banke bodo zaprte j višine mezde posameznega! Namreč jutri in sicer zaradi j delavca. V CWelandu bo delež-1 obletnice premirja, s katerim ; nih tega mezdnega po viška in' je bila pred 18 leti zaključena ["bonusa" okrog osem tisoč de- tra, da je bila Blum ova izjava zgolj "notranjepolitična pote- r. , I • 1 . /-I1 'za". Angleška vlada ne namera-Delavski glasovi v Cle- i posvečati nobene posebne velandu pozornosti tej izjavi. Clevelandski komunisti in so- - cijalisti se ne morejo pohvaliti j VIHAR NA ATLANTIKU z ozirom na izid volitev 3. no-} LONDON. — V nedeljo se je vemibra. ]t()niuiiudKČ]ii pn%l9.'i)Gg?.eznil v raztiurlcario Inodkrvje kandidat Browder je namreč Atlantika, kakih dve sto milj dobil samo 2,091 glasov, socir,- ^^ale, motorni parnik Isis s list Thomas pa 1,951. Ker Tho- j^^ožmi posadke, od katere se masovega imena ni bilo na gla-.j^ neki mladenič. La- sovnici v Ohiju, se zdaj lahko jg postala žrtev silnega vi-reče, da je v Clevelandu vsaj j^^rja, ki je divjal nad Atlanti-1,951 trdnih pristašev socijali-, zma, ki so se potrudih, da so z i- _ najbolj krvava vojna v zgodovini človeštva. Ta dan je v Ohiju postavni praznik in javni uradi in banke bedo zaprte. Doma iz bolnišnice Po skoro 3-mesečnem zdravljenju v Glenville bolnišnici se je zadnjo soboto vrnil na svoj dom Andy Kuret, 19016 Arrowhead Ave. Prijateljem se srčno zahvaljuje za darove, cvetlice in obiske. Vile rojenice pisali na glasovnico njegovo i-me. In to tudi nekaj šteje! Saj je čudno, da se jih je našlo toliko spričo silne poplave za Roj-sevelta, ki ie odnesla s seboj brez malega vse delavske volil-ce. lavcev, ki delajo v tukajšnjih tovarnah te korporacije (Fisher Body in Winton Engine). Tako je bilo sklenjeno včeraj na seji upravnega odbora korporacije v New Yorku. Obenem js j bilo sklenjeno, da se bo plačalo I $1.50 dividende na vsako na-, vadno delnico (common stock), uslužbenci, ki zaslužijo nad j $2,400 na leto, pa bodo deležni še posebnega bonusa. Vsega skupaj bo korporacija razdelila 75 milijonov dolarjev. Seveda bodo pograbili levji delež delni-Pri družini Mr. in Mrs. Pitlak čarji, kakor vedno. Družba E. I. 7814 Decker Ave., so se oglasi- du Pont de Nemours, ki lastu- Smrtna kosa V nedeljo zvečer je preminula v Cleveland State bolnišnici Mrs. Angela Arko (roj. Kor-dish). Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, sinove Franka, Avgusta in Alberta, v le vile rojenice ter pustile krepkega sinčka prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Jean Jesenovec. je deset milijonov delnic korporacije (General Motors) bo na primer dobila — petnajst milijonov! Pogubna neprevidnost stari domovini pa tri sestre in Dvanajstletni Donajd Good- brata. Doma je bila iz Loškega year z zapadne strani se je vče- potoka in je prišla v Ameriko raj obesil na neki tovorni avto, ^^ta 1921^ Bila je članica dru-ko pa je hotel skočiti na tla, jo štva Složne sestre , št. 120 S. prišel pod zadnje kolo, ki ga je S. P Z. Pogreb se bo vršil v če-strlo. Ko so ga pripeljali v bol- ■ trtek zjutraj iz hiše žalosti na nišnicp, je bil že mrtev. S tem j East 67 St. je število smrtnih prometnih žr- j Kegljišče tev v Clevelandu tekom letcš-1 Ako vas zanima kegljanje se njega leta naraslo na 162. Voz-1 poslužite prilike in kegljajte pri nik ni vedel, da se je deček obe- rojaku Franku Bucherju, ki vo-sil na njegov avto In takisto ne,, li kegljišče Norwood Bowling da ga je povozil. Nesreča se je'Alleys, 6125 St: Clair Ave. zgodila, ko je avto zavil v neko,......V bolnišnico stransko ulico. Kriv je bil de-: S Svetkovo ambiilknco je bila ček sam, toda voznik je bil prepeljana v Glenville bclnišni-vzlic temu obtožen uboja. Tudi co Miss Anna Grdovic, 15411 ni imel vozniškega dovoljenja Daniel Ave. Nahaja se v oddel-(licence). kušt. 1 STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 10. novembra. 1936 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AJIEKICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President (531 ST. CLAIR AVE —HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Cievelandu, za celo leto ..........$5-50 ER 6 mesecev ........$3.00: za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici za celo leto ........................................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Eviopo. Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ' All POJDE ROOSEVELT NA LEVO? Roos.eveltov brezpiimeini triumf je pustil deželo vzhičero in veselo. Večina političnih opazovalcev je sicer napovedovala njegovo zmago, toda nad 500 e-lektoralnih glasov in nad devet milijonov glasov večine, je več kot zmaga. To je uničujoč, nedvoumen odgovor ameriškega ljudstva vsem silam reakcije, hi sleherni človek v tej masi je vesel, da je e-den izmed milijonov, ki jih je združila želja po dostojnem življenju v dostojnem svetu. Čigav je ta triumf? Najprej Roose-veltov. Vzlic vračajočim se boljšim časom in političnim prednostim relifnih javnih del, bi bil marsikdo na njegovem mestu izgubil bitko. Utegnil bi postati žrtev sovražne časopisne kampanje, rdečega strašila itd. Toda Roosevelt je obenem dober državnik in politik. Njegova taktika in preračunanost, njegov talent za razkrivanje, njegovo samoobvla-danje in neomajani humor, predvsem pa znatno izobraževalno delo, ki ga je bil opravil tekom kampanje, so bili odločilni činitelji v njegovi zmagi. In njegova zmaga je obenem triumf za ameriško delavstvo, ki je izšlo iz teh volitev z večjim političnim prestižem, kakor ga je i-melo kdaj poprej v ameriški politični - zgodovini. Naposled pa je ta zmaga triumf za razsodnost navadnega državljana, ki je pokazal, da ne pusti briti norcev iz sebe. Čegav pa je poraz? Ne predvsem Landonov. On je bil majhen možic, ujet v enem izmed slepih prehodov zgodovine, da brani izgubljeno stvar z zarjavelim orožjem obrabljenih gesel "amerika-nizma" in "svobode." Landon bo čez nekaj tednov najbolj pozabljeni izmed pozabljenih mož, ki so se kdaj potegovali za predsedništvo in izgubili. Toda pravi poraženci so možje, ki so stali za njim in interesi, katere so zagovarjali. Danes žalujejo v Ameriki bogataši — du Ponti, Henry Ford, Alfred E. Smith, Liberty li-garji, veliki bataljoni z Wall Streeta in njihove žene, ki so se vrgle proti Koose-veltu s koncentriranim sovraštvom, kakršno poprej ni bilo znano. Danes žalujejo možje slabe volje — Hearst, Cough-lin, (herald Smith in njim podobni. Toda njihovo stokanje je majhne važnosti. Kajti Landonova manjšina, kakor vse posedniške manjšine, je bila mnogo glasnejša, kakor ji je dovoljevalo njeno število ali njen pomen za deželo. Roosevel-tova večina pa je bila molčeča, razen, kadar je bilo treba pozdraviti predsednika in kar je bilo najvažnejše! - - na volišču. Toda Rooseveltova zmaga ni bila triumf za demokratsko stranko. Bila je triumf siuno za tri stvari: za moža, za stališče in za naznačeno smer. Mož se imenuje Roosevelt. Stališče je progresivno in nalaga vladi prevzem večje odgovornosti. Naznačena smer kaže na levo — v socialno zakonodajo, varovanje delavskih pravic in v okinjenje moči monopolistov. Ko so ameriški volilci 1. 1U82 izvolili Hoosevella, so to storili predvsem v znak protesta proti Hoovru. Ko so ga letos izvolili ponovno z mnogo večjo večino, s tem niso odobrili le njega, temveč tudi njegove smernice. Njegovi nasprotniki so kričali, da je radikalec in volilci so odgovorili na ta krik s tem, da so poverili Rooseveltu mandat, da gre dalje po poti, ki jo je bil izbral. V svojem zaključ-CDalje v 6. koloni) i UREDNIKOVA POSTA: Uredništvo "EnakopraTnostl" c Temeljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Kokopisov se ne vrača. Mlad. zbor na Holmes Ave. ŠKRAT \jem nakupu ne bi bilo praktič- ska Zveza nudi dobre pogoje. no.) Čim je vaše ime napisano I Pokažimo naši mladini kaj je I na nagradnem listku, odnesete društvo, da mladina obdrži, kar istega v katerokoli trgovino, ki! so starejši začeli. Starši naj Koncert mladinskega zbora je članica Progresivne trgovske pojasnijo otrokom kaj je biti Slovenskega Doma na Holmes zveze. Listek vržete v skrinjico, | zavarovan pri naših društvih. Ave., je v vseh ozirih dobro u- ki bo nalašč za to postavljena v Da razumete naj vam pojasnim apel. Udeležba je bila povoljna vsaki trgovini. Vsaka skrinjica | moj slučaj. Pred kratkim sem in izgledalo je, da so bili navzo- bo zapečatena, da ste zagotov-j obiskala tu rojenega Slovenca či zadovoljni. Celo nekajkrat Ijeni tudi v tem oziru pošteno-.in začela govoriti o društvu in' Sicer se nisem nikdar smatral jim je uspelo, da so s ploska- sti in nepristranosti, kakor je zakaj bi on in njegova družina i za preroka, najmanj še za poli-njem priklicali nazaj pevce, da načelo slehernega trgovca in ne pristopili k našemu društvu.' tičnega, vendar si ne morem so pesmi ponovili. Zgledalo je, podjetnika, ki je član Progre- Pa mi reče, zakaj da bi on pri-! kaj, da se ne bi malce pohvalil, da bi ljudje najraje poslušali, sivne trgovske zveze. stopil v slovensko društvo, da da sem bil med ; tistimi, ki so kar naprej pozno v noč. To ni Naj ponovimo še enkrat: Od ima rajši zavarovalnine od druž-1prerokovali politično smrt skrbnic čudnega, saj so res prav do- vašega trgovca prejmete za vsa- be, pravi da je bil njegov oče viniku Male cvetke Coughlinu. Ocvirki in paprika bro naredili. kih petdeset centom po en na- treh društvih pa ko je umrl ni!Zadeli smo v črno! Coughlin je Koncert so posetili tudi člani gradni listek. Na tega napišete,imel nobenega, da bi mu plačal'danes politični mrtvec! To je ostalih mladinskih pevskih svoje ime. priimek in naslov, ter zborov. Iz Newburgha je bila ga vržete potem v skrinjico v tr-Mis A. Traven, ki je vneta de- govini kateregakoli člana Pro-lavka pri mladinskih zborih. Iz gresivne trgovske zveze. St. Clairja sta bila Mr. in Mrs.' Kedaj se bo vršilo prihodnje Trebeč, iz Euchd Village. Mr. in razdeljevanje nagrad? Kake bo-Mrs. Požar in Mr. E. Slokar z do nagrade? Eno in drugo je od-družino. Od Slovenskega Delav- visno od števila listkov, ki bo-skega doma na Waterloo Rd. do deponirani v skrinjice. Zago-Mr. Strlep in drugi. To so ose- tovljeni pa bodite, da takih na-be, ki so aktivne pri mladinskih grad niste še nikdar v svojem zborih. Za cstale ki so bili nav- življenju dobili, niti vam jih zoči ne vem imen, toda v imenu kdo ni nudil. Zopet boste dobili odbora izrekam najlepšo zahva- dokaz, kako požrtvovalen, hvalo in kadar bodo njihovi zbori ležen vam zna biti vaš resnični kaj priredili jih bomo gotovo prijatelj, ki je Član Progresivne tudi mi obiskali. Taki obiski na- Trgovske Zveze. pravijo dobro razpoloženje na | _ vse, da se človek res bolj praz-' nično počuti. Lepa hvala tudi! Mr. L. šemetu za njegovo dru-; žabncst in privlačnost. Ob enem letu našega obstoja se je naš, mladinski zbor dal slikati, za! poznejši spomin na otroška leta. j Ivan Kapelj, tajnik kaj. Ko sem mu pripomnila, da tudi sam priznal v soboto, ko je morda ni plačal asesmenta, pra-1 naznanil, da razpušča 'diskre-vi da kako bi plačal ko ni delal, ditirano' (pa še kako!) 'Unijo vsak naj premisli, da tudi za- za socijalno pravičnost', s ka- varovalninske družbe ne plača- tero je nekoč upal za jahati ame-jo nič, ako ti ne plačaš asesmen-' riško ljudstvo ter ga 'osrečiti' s ta. I klerofašiistipnim blagoslovom. Društvo "Washington" vabi vse, da gotove pridete na proslavo 14. novembra. Igrala bo Našemu Davidu G. A. riulhu v Euclidu Prvi naš, v Egiptu David. Se pastirček pri ovcah, mah dečko je koraižen. bojazljivosti ne pozna dobra godba, Krištof bratje. Člani društva bomo potem ob priliki pa povrnili cbisk. Č!anica. Kruh v konservah Novost I Cleveland^ O.' I Že ponovno smo povdarjali v, naših člankih, da so trgovine,; podjetja in uradi naših trgov-1 cev, podjetnikov in piofesijo-; iiistov kar najmodernejše in i najsanitarnejšs opremljeni. Sle-j herni naš trgovec "hodi s ča-ijom", kakor pravi stara prišlo-1 vica. Kakor vsak posamezen,! tako hodi tudi naša stanovska' organizacija Progresivna trgovska Zveza, s časom. Že takoj po ustanovitvi so' člani sklenili, da hočejo svojim' odjemalcem pokazati svojo hva-l ležncst za patronizacijo njih! trgovin, podjetij in uradov, j Najti je bilo treba le način. Ta-' ko je izdajala Progresivna tr-1 govska zveza svojim od jemal- j cem nagradne listke in srečne .številke so bile deležne lepih nagrad. Zveza pa je obljubila,' da bo vpeljala spremembo in j nudila še nekaj več. Sprememba je bila obljubljena in obljuba se bo sedaj udejstvila. V par dneh bedo začeli člani Progre- j sivne trgovske zvcxe izdajati' svojim odjemalcem nagradno' listke, ki se bodo popolnoma' razlikovali od starih. 1 V naslednjem bcmo poda h ne-' k oh ko pojasnila. j Pri sUu ih nagradnih listkih ^ ste listke odnesh dcmov, a nato pazili na objavo srečnih številk.! Pregledovanje številk je bilo zamudno in nekoliko sitno, posebno zti ene, ki velikim številom niso vajeni. Od sedaj na-' prej vam bo vaš trgovec dal! Palica njemu za orožje, spretno sukal fračo je, komaj je v moža dorastel, bil na boj povabljen je Narodu v ospredje stopil, vodil jih je na ravan, tam ga čaka vojskovodja ves v železo okovan ljudstvo pads na kolena, David fračo zavrti, kamen v glavo ga zadene, gol jat mrtev obleži. Boj za Davida končan je, narod kralja ga časti, so device mu poslane hudo, hudo, zagreši Device so ga zapeljale, pokoro delati prične. psa Ime žalostne zdaj poje, m po trnju muči se Na& moderni v Euclid David prišel je iz Slavije, čopič namesto frače rabi, •slikar in umetnik je. On za naroda svetinje, vedno trd branik stoji za poštenost, mož z Gorjancev ko jeklenec on drži Ce je družba dolgočasna. In življenje polno tug, ko pa David k njej prisede, luga, žalost 5:re odtod Zatorej David naš iskreni, združi vse Slovene v krog, du vse naro(ta .svetinje, na leta še živijo tod Hiša Davidova sveta večno stoj! Kot naš Triglav brani naše mrtve brate, da ne zginejo med lopate. Naša vera naš uči: Pokoj dajmo mrtvim! Kdor oblati naša brate, bo proklet o,1 hiše naše. Po dveh letih neštetih skusov je angleškim živilskim kemikom uspelo konzervirati kruh. Odslej bo mogoče hraniti kruh vseh vist in sestav v ozkih pločevinastih valjih dolgo časa kakor običajne konser-ve in ob poljubnem času uživati. Okus se baje ne bo nič spremenil. Treba je le, da bo potem, ko se konserva odpre, ležal pol ure, da se iz ozračja na-srka potrebne vlage. Krušna konserva je zamišljena v prvi vrsti kot železna rezerva in jo bodo uporabljale odprave, pa tudi gospodinjstva v primeru, ko jim bo zmanjkalo svežega kruha. i Angleški živilski kemiki so našli tudi način za konservira-1 nje angleške narodne jedi, slo-I vitega porridgea, ki ga bodo I Angleži nosili v konservnih škatlah s seboj kamorkoli, kjer bi sicer te jedi ne dobili. Vojaške odprave v Palestini so se založile s konserviranimi jest-vinami za tri mesece. Pri izdelavi teh konserv so upoštevali palestinsko podnebje. Vse sestoje iz angleških proizvodov sadja, zelenjave, mleka in mesa v podobi hlebov. Tudi Sweeney je bil tepen, čeprav je bil izvoljen, ker ni bil izvoljen zaradi sebe. temveč zaradi Roosevelta — z drugimi besedami : čisto po nesreči! Mož se tega zaveda in je postal temu spoznanju primerno 'priden' in pohleven. Še malo počakajmo, pa bo spet hvalil Roosevelta, kakor ga je nekoč, predno ga je Coughlin vrgel v paniko ter mu s svojo bahavostjo povzročil P®' kurjo polt. Jas. Koller Kar malo čudno se mi vidi, da še ni nihče prišel k meni iskat — Cankarjeve sohe, dasi sem bil malo manj kot obdolžen, da sem jo jaz pobasal . . . Kolikor vem, doslej ni še nobeden detektiv šnofal okrog mojega doma, tudi Abrahamovi žlahd tako čudovito podobni detektiv Tone ne . . . Kaj niti sami ne verjamejo svojim tropinam? n" o Američani si na vsako toliko časa izmislijo kako igro, največkrat otročjo, da si z njo preganjajo dolgočasje. Letos je prišla na vrsto igra "knock-knock", o kateri ste gotovo že slišali in vam je ne bom tolmačil. Povem vam pa, da tudi cle-velandski Slovenci ne zaostajamo za Američani. Najnovejša zabavna besedna igra, ki je že več tednov zelo priljubljena, se glasi: A.: "Ti, kje imaš pa Cankarja?" B.: "Doma na omari. In lučko pred njim." Ali pa; — "Glej, da vrneš Cankarja, sicer te bodo obesili na prvo obcestno lampo!" — "Saj bi ga rad, pa mi je ušel, kalcor onim." Itd. Varijacij je mnogo, v jedru pa so si lične kot jajce jajcu. Rooseveltovo tolmačenje ' ^^rda je to žalostno, toda 1.1 dejstvo je, da nisem srečal še volilne zmage , inti enega samcatega rojaka, ki (Dalje a /. strani) bi jokal zaradi neskončne bla* delavski zakoni v zakonike nji- i"^^ 'kulturnih zeljarjev.' j hovih držav. " ' Smejejo se, to je vse. In če glav- I ni 'zeljar' Tone skoči zaradi te- I Jaz vas zagotavljam, da je j ga iz kože, se bodo najbrž še I zvezna vlada pripravljena izvr- bolj smehljali ... Je že tako, šiti svoj delež dela, da se na- da smeh Slovenca ne zapusti, pravi če standarde uspešne", je zlasti, če m vzroka zi\ jok. ' izjavil predsednik ter dodal, da ! je zvezna vlada takisto priprav-j "Ljub'ca moja, zakaj s' me Ijena prevzeti inicijativo v svo-j zapustila ?" je pesem, « katero je roke, kadar bo to zahteval j se tolaži jager Matija, ko išče meddržavni ali splošni značaj j v pragozdu izg ubljenih nad sle-položaja. "Prihodnje leto mora,dove za "do neba visoko logiko" prednjačiti v pogledu delavske j ki mu je zbezljala v grmovje in zakonodaje!" je poudaril pred-;praprot . . . sednik v svoji poslanici, katero! ,je prečitala kongresu delavska' lO-le+nica dr. "Washington" v Clevelandu je vedno kaj uo-aove vrate nagradni listek in vega. Tukajšnji rojaki se ved-uicer za vsakih petdeset centov no zanimajo za zabavo. Tako bo ])o en listek. Dosedaj ste preje- tudi društvo "Washington" št. mali štiri za dolar, od sedaj na- 32 ZSZ priredilo veselico ob de- prej pa samo dva. S tem s.^ bo setletnici ustanovitve društva:' pp^kin^ovn polnomočne delavske depart- število listkov ::nižalc in ker bo in sicer 14. novembra v Slov. j ' ' i mente. Florida in South Caroli- manj številk v sodu. iz katere- Del. Domu na V/aterloo Road. { Perkiiisova je v svojem otvo-! na sta dobili delavske odškod-gp 8'.^ srečne številke žrebajo. Društvo "/vasl.in^ton" vab:, , ritvenem govoru poudarila, da ninske zakone. V Illinoisu, New bo veeia prilika da dobite napa- da nat., poiv-dto isti večer, ker ,30 priporočila prejšnjih dveh i Yorku in Rhode Islandu so do-do- ' tudi mi gremo na druge prire-: kongresov za delavsko zakono- j bili zakone, ki pokrivajo po- Cim prejmete cd trgov- u ali reditve. Naše društvu je precej dajo (prvi je bil sklican 1. 1034) klicne bolezni, v raznih drugih podjetnika nagradni listek, sme- napredovalo v zadnjem času, za privedla do izboljšane delavske' državah pa zakone o minimalni te istega odnesti c seboj do- kar gre največ zasluge odboru, j zakonodaje v nniogih državah, delavski mezdi, za regulacijo in-niov. Nanj napišete svcje ime Sedaj je kampanja za pridobi-, Alabama, Kentucky, Louisiana, dustrijskega dela doma itd. in priimek ter naslov. (T< srv i- vanje novih članov. Kdor se 2^- , Rhode Island in South Carolina Pevkinaova smatra, da je bil ves da lahko, storite tudi v trgovini, nima lahko pristopi, mu gotovo so se na primer zbudile šele po ta napredek posledica priporo-kar pa seveda posebno pri več - ue bo žal, ker Zapadna Slovan-, konferenci I. i934 ter ustanovi-J <11 toga kongresa. NAHOD MINE V ENI URI Dunajski zdravnik dr. Adolf Mechnei t^i da je izumil hitro učinkojoče sredstvo zoi^ nahod, seneno mrzlico in kronično kihanja- ^ nekaj časa zdravi ta zdr"\nik revmatize'^^. znanim pripomočkom čebelnega strupa^ tem je opazil, da učinkuje ta pripomoče zoper nahod. • i la Učinek je bil še močnejši, ko je . mesto čebelnega strupa strup J ameriške vrste modrasa, ki ga še aoce « Izdelal je iz njega preparat, ki ga peril! in ki ga v podobi mazila vdrgne tom enkrat ali dvakrat na daji v kožo tja. Pacienti trdijo, da občutijo že po ^ liko minutah in celo sekundah, kako J'® ^ mašeni nos postaja hladnejši, da njim dihati. Dobre uspehe je imel dr. ^ ner tudi pri seneni mrzlici in posebno P ^ Tu morajo pacienti halnem nahodu. pogostoma 40 do 50-krat zaporedoma obravnavi z viperinom jim ta dražljaj P Mechner je zadnje leto zdravil več st entov z viperinom in dosegel v pretežni primerov popolen usi)eh. todaP" sto POTOVANJE BREZ HRUPA ^ železniški inženirji že davno sa'ij vlaku, ki bi vozil brez vsakega ropo dalje so v tem pogledu prišli menda n® coskem. frsn- ■ Francoske železniške družbe ------------ , naročile več sto novih voz, ki so vsi i in bodo vozili na velikih mednarodni Notranjost teh voz je prevlečena z posebnim linolejem, nova kombinacija in gumastih plošč bo varovala vagoi^^^^ nih stresljajev, kakor n. pr. pri yg*- viranju. Najmodernejša ventilacija svetijava je nadaljnja odlika teh vo ^ j Francoskem so vagoni tretjega -g nas'"" slej oblazinjeni z usnjem, sedaj dobt nila za hrbet in robe. Klopi se bodo da bo mogoče na njih ponoči # prav tako se i-azširi prostor med -bodo mogli ljudje iztegniti noge. nem številu kilometrov se bo bel _ na katerem bo počivala glava , njal z novim kosom. Oddelki za avtomatične ventilacijske naprave. iti' PRVI FINANČNI ŠKANDAL J Devaluacija je bila že v starem ljubljen pripomoček za reševanje gg državnih gospodarstev. Tudi g ^ ki je ukazoval v Atenah, je poski'"^ pripomočkom, ko so 1. 536. pred nasm državni dolgovi preveč narasli- Odredil je razvrednotenje 0" za prilično 27 odstotkov. Toda strezal pričakovanjem. Začela sc _ ^ špekulacija na vseh trgih tako, da jgD'* zašla v še slabši položaj. Ogorčenje je strašno naraslo, ko je zvedelo, .^jpova''.'' modrijan, ki je znal tako lepo ^ morali, o namerah vlade glede pred časom izdal trem svojim ^ so to znanje seveda temeljito i^' osebno obogatitev. Tako je te devaluacije do prvega velikega škandala v zgodovini. (Dalje iz 1. kolone) j; • RoO®® •!'' nem kampanjskem govoru J® izjavil: "Mi smo se šele In ameriško ljudstvo mu je 2Ci^J lo, da ta boj nadaljuje. gova vzgoja, njegove razredne pi ne. Saj se že govori o celjenJ^^ -g jii " " i/1 oD';' ^ Ali bo Roosevelt držal svoj ter izpolnil pričakovanje ljudstva? Roosevelt ima za seboj ta predsedništva. On je lahko ' jen. On je tudi občutljiv člov^ gg ^ dene težko, če je obsoviažen ali p\ kliče izdajalca lastnega razred ^ ^ je nadvse važno — njegov senčujejo njegovo rodbinsko o^^ prigovori o celjenj" .jje zadetih v volilni boi bi; in prih® sece bo še več tega govorjenja- -j Mil" je potreben. Toda sadove zmage iz želje po dobn ^ skupin, bi bilo slabo. . ^ le^'"' Ali se bo Roosevelt nagnil Skušnje so nas naučile, da na ^) šanja odgovarjajo trije činitelJ'; jg narava ekonomske situacije hi ^ ^ virajočih poti eb. Možje, ki J dih, in njihova filozofija, so v telj. Tretji pa je organizirana cev in njihovih zaveznikov. nitelja poznamo. Tretji je v stadiju in je najvažnejši. ma Roosevelt voljo, energijo co, da bo izvedel poverjeni ^ Toda delavci, farmarji in K' nji sloji morajo zgladiti |jo)i' vse to omogočilo. Po reviji fjike perimentalne znanstvene i li smo se dela. Pet let smo pre- ^ šanje železniških prog in pri-•Siin l^t)oratorija za onko- izkušali in preizkusili 40 raz-, stanišč v Italijanski Vzhodni ^ Moskvi, je nedavno pre- ličnih destilačnih frakcij, dokler | Afriki. De Bono opisuje teža-^anstveni svet z novimi ■ nismo odkrili eno, ki se najbolj ^ ve vseh teh del, ki jih je bilo ^ poskusi za zdravlje-' približuje zaželjenemu smotrn: treba izvesti tako, da bi ne zbu-Profesor Nevjadom- j izleči namreč 90% rakastih'jale suma. Zanimivo poglavje obravnava zaupno izmenjavo misli med de >11, da ie rak parasi-: tvorb na živalih v laboratoriju. IvirusP^" jo povzroča- "^0 Wi T. D •■•------------------1 ' 4. 1 •• I cununi m iviussuiimjem v Len „„„jx ^alo ker UČinknVio bplia- kfkaZl Bwwjinaaprotu- praakusene frakcye v ko aeje-nyna prywavlja. (Kobito kinin^U:Rkymslaiseiuun ^ posr^- cenKev KaUjmiddh *J%%%,8matMLjoč nU^zaičilo, da smo jo z%Mli v fmo ^..0^ .% kil3i iih bUo mwemce i* kugo kotsAmp, dru- ^^*&enn of__• . . '_____i_;-:„ i..- -■. ..u„:___________ vojnm su, KI Di jm DUO mogoče „ „ zato. ker se mora iirpnns % ' novembra, 1936 ENAICOPKAVIŠUST STRAN 3. Novi poskusi za lečenje raka ju seznanili s tem načrtom. Po-1 tem so se začela prava priprav- j Ijaina dela, kakor ureditev cestc Presajeni možgani Nevjadomski, ravna- j ju proti rakovemu virusu. Loti- med Masauo in Asmaro, izbolj- Dolgo je trajalo, preden smo Prof. Hermann Giersberg poroča o poskusih, pri katerih so|so pokazale močan nagon dvoživkam presajali možgane, da bi ugotovil, v koliko učinkujejo ti na telo in v koliko učinkuje na telo njegova periferija, to je njegova čutila i. t. d. Prenos možganov neke vrste živali na drugo vrsto je zvezan naravno z velikimi težkočami. na vsem sve- našli način, kako dovajati po-;In Musso.inijeni v teh|nčinknMo belja- kovine različnih živalskih vrst druga na drugo kot strup, dru- ajk oin, g;otcr/o ne bo! kri. (iorniiev o rnorebitiiih iičunidili v i ^ v ])ravikieni treiiutj{u,|V»,& iwUcor je \ri(leti iz niozgra- ^i^osti najnovejše po-j Sedanjega rezultata devetde- y ^eh objavljenih j mozgaiii sa,mi ze v kali i nov. Toda tehnika grebanja je vile ijo svojem vedenju v nekaj j vmesnega med žabami in krastačami. Žabe s krastačjimi možgani do grebanja, kakor je lasten krastačam, kopale so si celo globoke jame v vlažnem pesku, ker ta vrsta žab nikoli ne dela, toda pri vsem tem so uporabljale izrazito žabjo tehniko. Tudi ni- i j so skakale kakor žabe, temveč ij so se hitro plazile kakor krastače. S krastačjimi možgani so torej dobile način gibanja in gre- mestili z mozgom iz hrbtenice. Šlo je za to, da-li se bo vlaknom zornega živca posrečilo, u-stvariti si iz občutljivih mozgo-vih stanic optični center. Iz tega bi se dalo dalje sklepati o povratnem vplivu periferije na centralni živčni sistem. Poskus I je v tem smislu tudi uspel, tako ! operirani živali so dobro videle. Iz vseh teh poskusov je mogoče zaključiti, da niso možga-:ni absolutni obvladovale! telesa, , temveč da so tudi sami podvrženi perifernim vplivom, ki se : jim znajo prilagoditi. SEDAJ STANE MANJ KOT PA ČE ČAKATE Nevjadomskega oUetih odstotkov še ne smatra.l%%'i%;/h%dTp%C ':M"' ž'"«"' ^ Mbja, mišičje i.i drugi , I____ _ J ,____v____________^ Ipismm m zapism tuai poaroon^ I bivali gostiteljici pa se ne. Iz- —io ar. fn. menjava je še najbolj uspešna ^■»očinrnt- 'J""—" —j le j zdravilen zaradi svoje kemi-! ciiTni bil nač mislil nobeden iz- živalmi, ki T l V" sestave. Razen raka, proti pa morajo biti v svojem nagon- & ^ ^ P^vic zelo blizu i^ateremu smo doslei delovali I : ® zadnje po življenju zelo različne, da sb — , i.aieiemu smo aosiej aeiovdii glavje obravnava začetek prave živalih in v laboratoriju, j Sovih poskusov. j I'no za dokončnega. Toliko pa je j analize psihologije neguša in iggg liudski um naftalanski petro-; njegovih odličnikov. Na sank "pomoči ■ ■ ......." tftn . «i, ^ S bo posrečilo ' H ,na zivaiin in v ____________________ , proti tej grozni I , ^ i • j i_ j vojne. MovcKu- 1 , .v, i smo ugotovili ze na ljudeh, da „ ^"="111 bo zdravniška ,. , . . v . ,. QJ. v. . .. i zatira vnetje in pospesuje celje- ikeo, proti nji v, ranah in poškodbah. Kar ^ ki Labc-! vodim, dela po-U^^kazali nad vsak dvom, da li brez prestanka, Snaga in živila izvor raka. ^citi bolezen ljudskemu organizmu prav niči Znano je, da vsebujejo rast- z nafta^'"® škoduje. Ta njegova zelo line in rastlinski deli, ki so v ,..„x i- neposrednem stiku s poljsko ali c/rtno zemljo, pogostoma jajčeca črevesnih črvov, ki pri- iJ" Petrnic-i ' "v.""""" i važna lastnost nam je dala po-živalih, I guma, da smo šli korak dalje na ''^erih ^ ipcti Proučevanje raka. Pre- Od 100 smo take organi telesne periferije so to rej po vsem videzu učinkovali! na možgane in spreminjali in-stinktno ravnanje. Z drugim poskusom so hoteli razčistiti vprašanje čutil. V žabjih klicah so zorni center nado- r7 nesli smo poizkuse z živali I dejo v tla z gnojem iz živalskih m-; i^iecui. zi vse- — __I , „ ^ i- ___ ki smo na človeka. Ko to pišem, smo ai, ^ . začeli zdraviti nekoliko ducatov T.I bolnikov. Nimam še pravice, i . V j da bi govoril o uspehu, dasi je i ^ali * ^ 2at; ^^jboljsem primeru i odpadkov. Čeprav ti črvi po večini ne pomenijo direktne nevarnosti za življenje in jih zdra\aiiška veda brez večjih te- je mogoče opazovati rezultate. Takšni poskusi so uspeli, in sicer so možgane neke vrste krastač presadili v klico neke vrste žab. Presadili so v nekem primeru samo sprednje možgane, v drugem srednje in zadnje. V obeh primerih so se žabe razvijali spočetka normalno, potem so se začele kazati razlike. Dobile so že na zunaj nekaj krastačjega, živali s sprednjimi možgami so dobile vhod. Za natančnejša pojasni-širšo glavo, druge pa so se r^- la pokličite ENdicctt 1215. Išče se Moža, da bi prodajal mleko na poti razvažanja. Poizve se pri Charles Pavli, 6311 Mound Ave. Soba v najem Lepa, velika soba se odda v najem. Gorkota in poseben 'iT ' ^zdravile- P jasno, da so nekateri j g^v spravi iz telesa, vendar po- L '^jučka Hn ^ : subjektivni znaki že zatrti. U-1 vzročijo lahko težke bolezenske '^''^tal^gkem pet% Prihod-jn^otnje. L^O Pripomni- njega ieta lahko določno odgovoril na vprašanje, da li je ve- nk-v^ predstava ki io: j -i v. , ,. obiČAiv, J Ida našla nacm za ozdravljenje % rajnem petroleju ne , v,. L , . ■' I raka, ah pa smo nash samo va- petrolej.' vsebuje ni in zelo .^fole-j kerosina. Te-2^°slej niso upo-. ^nične svrhe. vsebuje Petro- žv^fi, . razmeroma ^ dušika. Razen žno specifično snov, ki olajšuje bolezenske simptome te pogubne bolezni. Abesinska vojna brez krinke Novejša opazovanja nas tudi uče, da morejo rastline, ki jih gnojimo z odpadki, povzročiti težka kužna obolenja, kakor kolero, legar in grižo. Osebe, ki so prebile legar, imajo v sebi n. pr. še mnogo klic te bolezni in jih izločujejo še dolgo časa. Takšni "bacilonosci" so tem nevarnejši, ker se svojega stanja ne zavedajo in ne pa-1 ?;ijo vedno na potrebno snago. Klice lega rja in drugih kuž- FRANK BUCHER Norwood Bowling Alleys 6125 ST. CLAIR AVENUE Se priporočam vsem ki jih zanima kegljanje. Sedaj se vršijo pri nas tekme. Trgovcem, ki imajo v sredah popoldan prosto se priporočamo, da pridejo na naše kegljišče — zabave je dosti. Med tem, ko se neguš še sledovi aroma- j vedno bori za priznanje ostan- nih bolezni ter jajčeca čreves-ti °vih hidratov. Inl^a svoje avtoritete, se polago-lnih črvov "zauživamo" pogo-° Jiftovi ima zMP.en-iain dviVati zastori; stoma z Živili, posebno pa, če Oi p hidrati, izha-! ma začenjajo dvigati , j/ i'il'oantracena so j zgodovino abesinske vojne, j so ta v surovem stanju in ne Vjj.i^^^^^ocenejša sesta- ^ Rimu je pravkar izšla knji- dovolj očiščena. Posebno paž-lV Ramreč zdravil- "Priprave in prve operacije njo zahteva salata in jagode. kod io imaio ie' abesinske vojne, ki jo je napisal | Priporočljivo je, da ta živila %i.,^orda - —- -------- 'eči, je tu nekoli- ki ^ bioloških čini-združili, da so . } petrolej se prido Vu nedeleč od | zmago, ta ^ igri prirode se maršal de Bono. Knjiga, ki ji temeljito operemo in vložimo je uvod napisal sam Mussolini, I potem v solno ali sladkorno vo-pojasnjuje v celoti ducejeve be- j do, da se morebitna jajčeca sede, da ima maršal de Bono j črvov nabuhnejo in počijo, vse-glavno zaslugo za italijansko Načrt za osvojitev Abesinije iz travo. Nekoč} za kolonije in značilno za to. kako pa je potrebna lažja mehanična odstranitev vsega, kar se jih drži. Dobro je tudi vedeti, da obstoji nevarnost onesnaženja tudi pri sadju, ki ni v neposrednem dotiku z zemljo. Dobro osnaženje, olupljenje in jezerca. Vanje I metode diplomatov iz predvoj-j prehuhanje nas očuvajo marsi-Mi domačini, da j nega časa navzlic strašnim na- kakšne bolezni. ''I'jUijjj '^'^^Socena snov na j je dozorel že 1. 1932. General s „ v pusti-1 de Bono je bil takrat minister 'iže pronicajoči j kako malo so se spremenile j Od svojih bolezni. I ukom svetovne vojne, je dej- tiaft, Poznali zdravilno! stvo, da je bil obisk kralja Vik- ^ snskegi a petrole- So hoč uporabljati 1 k tj lečenje aele čez ' ^ mestu ustano- torija Emanuela I. 1932 v Eri-casov. Naj treji, ki so ga razlagali splošno če, okoli leta Delo dobi ženska dobi delo za splošna na kot gesto miroljubnih in civili- ^ i^^^a opravila: oglasi se naj m zatornih namenov Italije, že v j Q^g g yg Street. zvezi z osvojitvenimi nameni te države. ■i 'fiŽ ■ usiano- ^ ^ Jager majhno j Od 1. 1932 je de Bono vneto ^lovnnjc "nafto-1 proučeval možnosti vojaških o-■^'Od , ^zvazal jih je v' poiacij v Vzhodni Afriki. Bavil kJWers U so jih pro- j g J je z vprašanjem gradnje cest ®vetu. Mod ru- j in prevoznih možnosti, s pred . I Samo par požirkov in- ,™asltQ __________ . ......................., SO jih našlijnostmi de- in ofenzivnili akcij, bi odrezal je olajšanje tu . j^-ponskih vo- (er jo natančno analiziral ver-1 vojak jo jetnosti vojne Vsi kušljl 60 «naki pii Buckley't zdravilu (trikratno močnem) — en po- Čeprav je imel ' %dra- italijanski generalni štab težke !žirek tega iavrstnega zdravila kmaJu .1c to naj. pomisleke gWc težav kolonial-! ;r;„\V v" J Pi°ti ogno jen ju ] ne vojne kakor tudi glede mož-;požirki J o 1 noči, ko ne morete spati. -] gg tetanu. Naf-, P'^Wobiva ta pe-B, izpreraenjen v M, f.' ^ozne in ženske \ ^ 'Z tegii se da tfoti ^ naftalanski ■'■ Parazitom, po- i. ^ " pristaš to- ^Povzročajo para-drobni mi-L"* ^^Gzi vfc',ak filter *'"*opom „iB0 vi- i koreninjeni kaši j i so pa olajšani s par in nič več vam ni treba tr- drugačno zdravilo — " "■ Ne ini . ' '• da ir Bevcda nih zapletijajov v Evropi, se je Buckley's je de Bono energično zavzemal za,deluje hitro "kot da. bi odrezal ^ . v ■ vaeniite nadomestkov — jamčtMo, 4j svoje načrte, pn čemer mu jo 85 centov v vseh lekarnah. VV. K. bil Mussolini močna opora. i Buckley. Inc., Rochester, N. i L. 1933., ko je začenjal dobi-j- - —- -- vati načrt abesinske vojne že iVAirniTr OF P| AUnBAI Al trdne obrise, je Mussolini mm IZNcBUt VL oLAVUuULA^ šalu izjavil, da ga jo izbral zn ' olajša mcsecno trpljenje I bodočega vrhovnega poveljnika j Brez opija ali kinina i ... , .. ., ., ■ 'Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? | italijanskih vojnih sil v Abesi- Jgnebite si jih! Za hitro odpomoč — i ni i i in da mora biti vsa .stvsir Ure% kiniiie, bromida ali opija — po- j ■I 1 iQo« ;skusite Garfield prašek proti gliivobo-, najkasneje 1. 19ao. zl rc sena. 2,^ povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c. > Načrt so spočetka strogo akri- j p | 2 L D MAYTAG kraiiti tu ii.raiti leta in letsi Wnki tfdcji pi iliraiii Mavliii;' jui slro,ski)i piiiiija. Ek^^kln.siviii oglati, aluminijast eo-hcr \ lit v oii<'in kosu iu Gvratator jmilua >ila, pore liilvo in oislo, totUi tako lahko, (la obleka dol^o trpi. Iz/einalec iztisne vodo I»rc7, (la !}i |)otrgal gumbe. Celo pranje v/.uuio kako uro in ostali dan je vam na ta%|)olagu za drugo st\'a,i'i. Ni ^ain troba >1 (Icinti skri i glodo izgubljeno ali raztrgane obleko, ka.kor i udi no glede stroškov. Ali no !!a|)t a\ i io vašo sanje o ])ra-uju, re.~-ui('no i' 1'oskusito Maytag. J^aliko ga lasi ujeto na laltka odplaoila. • 12902 Austin Ave., južno od St. Ciuir; '/.u i! (Inižini ; 5 sob iii ko-pahiica v pi veni jiuUstroivju; 4 so-i»e iu kopalnica na di ufeein; zidana garaža, pripravna za skladišče; biuiOna finiiiica___________$5000 14208 Bardwoil Ave., za 2 družiui; Hob za vsako; garaža za 2 avta: Ulizu kare, trgovin, šole; dober prostor; $400 takoj, o-stalo kot najemnina 13907 Argus Ave. hlizii K. 140 St. za 2 družini, U sob, kopalnica za vsako; garava, nizki davki, $400 takoj, ostalo bančna $3800 14110 Aspinwall, blizu K. 140; 2 nadstropja; zidan apartment za 4 družine; 1 sob, banja v vsakem stanovanju: blizu kar in trgovin. Pogoji: bančna financa $0750 THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th in HURON PRospect 7666 VOŽNJE ZA BOŽIČ VULCANIA 5. dec—v Jugoslavijo REX 12. dec.—Via Genoa Malo plačate takoj ali stari pralni stroj vas vzamemo v zameno. bi prišlo Z;i resnično vred f nest imamo nizkri «ciu>ni pralni str<.<, Maytag 3*o-tU-' 110 la samo i50 vali, samo de Bono in Mussolini sta vedela zanj. šele v začit- MODEL 110 I Prašek proti glavobolu I v TlOTmi II Pičile za brezplačen . / AN I ||N |l pulskus Garfield pra-' ' WWI proti glavoboKi- '^^ftalanski ku 1934. so poklicali poveljnika mnog. I italijanskih vojnih sil v Eritreji----------_ , , , . '^0 h mikrobe, in italijanskega vojaškega ata- tudi Giu-fieici čaj proti zapiranju. Pi- ooUo ol. v^LAlK /i. V t,. t »I o »J o f.ii.,, r^rv T^rtT\f nn T3»T\rtlr_ ___ KREMZAR FURNITURE ENdicott 2252 il P« J lil tvi. JIl AUCVIA v v t Cl-Vtl ^ ^ ^ ''Illno-.,! 1 1- 1 1 . • • A J I- Ali- n , ^itc Garfield Tea Co. Dept. T, Brook- '"igal tudi V bo- yoja r/, Addi.s Aliata v Rim teri„,i n v lyn, N Y. ■■•VUMIB ■•SSSSSS C** JHJG0SLAYIJA NAJHITREJŠA DIREKTNA PROGA Pojdite v vašo domovino, po solnčni južni poti, najboljša pot po zimi. Poletno vreme in čisto morje se vam najbolj prilega na ITALIAN LINE parnikih, parniki ki so neprekosljivi glede udobnosti iii postrežbe na modernem potovanju po morju in posebno izdela«!, da imate veselje potovati po JUŽNI POTI SATURNIA VULCANIA DIREKTNO V JUGOSLAVIJO — 31. OKTOBRA, 21. NOVEMBRA, 9. JANUARJA REX SAVOIA VIA GENOA—14. NOV., 12. DEC., 16. JAN. Za informacije in rezervacije se obrnite na kateriko-Isga zastopnika ali v naš urad, 1000 CHESTER AVENUE, CLEVELAND, O. II * ^-4 NAMH.0 IN ZAHVALA z bolest.jcj v sroiii naznanjamo soroihiikoni, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nani je \ Warrensville bc'iiisnioi dne 9. oktobra, 1!)S{5 ob pol petih zjutraj kruta in neizprosua smrt po dolgi ito-lezni iztrgala iz naše srede našega preijiil)!je!iega iii nepczabljenega soproga in očeta Fraidi Mdinič-a v starosti 63 let. Folio.jiiik je bil rojen v vasi Dan«.-pošta Sežana, Italija. K večnemu počitlvu smo ga j)oložili dne 12. oktobra, 1936 na Calvary pokopališče. Dolžnost nas veže, da se iskreno /ah\a'imo vsem onim, ki so pcJožHi krasne vence na krsto pokojnega, vsem, ki so darovali za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pn pogrebu. Obenem tudi lepa hvala v«em, ki so prišli pokojnega pokropit in ki sc čuli in molili ter se udeležili pogreba. Lepa hva?,a elaiistvu društva "iSa-prej" št. 5 S. N. P. J. za udeležbo pri pogrebu. Iskrena hvala Rt. Rev. Mcnsignor M. Doaiiado-\ac za podeljene svete zakramente. Ka\'no tako k;-pa h\ala Rev, Raganu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se lepo zahvaljujemo pogrebnenu: zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno iiakio-njeuost in za lepo ur qjen o in izvrsliio vodstvo iw-greba. I^a hvaJiv tudi Joseph Žele in Sinovi za izkazano prijaznost ob času žalosti. Tebi, iiepoztibsii soprog in oče, pa uaj bo Imim ameriška zeml.ja, -V globoki žaiosti Ti želimo, da v niiru poči\MŠ in vfčna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostuli; MAKY MAIINIČ, soproga; Frank in Skiiilev, uiiiova; Anna poročeiui Tliere,sa, poročena Raymond, hčeri. Cleveland. Ohio, (». novembra, 193(). BTRAW 1, !N AKOPR A VTiORT 10. no-v-embra,^ Carica Katarina Zgodovinski roman — Da mi nisi rekla, — odvrne on, — da je to želvino srce, bi se zaklel, da je to človeško srce. Vila se nasmeje. — Razdeliva si to srce, — reče ona, — pol meni, pol tebi! Ona prime nož, na katerem so se lesketali mnogi diamanti in razreze srce na dva dela. Nato mu ponudi grižljaj na pladnju iz zelenih smaragdov, svojo polovico pa postavi pred sebe na krožnik. — Izvrstno, — reče ona, — oh, to je užitek. Poskusi samo, — videl boš, da še nikoli nisi o-kusil boljšega grižljaja. Almanzor vzame nož in vilice in hoče razrezati na krožniku srce. Toda v tem trenutku se mu zazdi, da sliši neki tihi, popolnoma tihi glas, ki ni prihajal od njegove lepe sosede. — Varuj se človek, jaz sem človeško srce. Jaz sem nekoč bilo za povodno vilo, nahajalo sem se v prsih mladega ribiča. Dal sem svojo blaženost za lepo ženo, ona me je zvabila v globo-čino, toda tukaj mi je razreza- j spominjala se je one noči, ko je la telo, iztrgala srce in me spre-jp^tala njegova žena. menila v ribo. i Toda vse njene solze, vsi nje- Če boš pojedel le košček mo-}^ vzdihljaji, ves njen obup ji jega srca, boš pozabil na vse, pa je blestel lep pomladanski dan. Odkar je Krista vedela, da se i nahaja njen Almanzor na dnu jezera, je odhajala vsak večer tja, gledala je v globočino, če ne bi morda uzrla kje svojega ljubljenega Almanzorja. Ko je bila voda bistra in svetlo modra je videla globoko, — toda kmalu se je površina spremenila, dobila je temno barvo, — kar je storila zlobna vila in. Krista se je žalostna vračala domov. Niti pomislila ni več na to, da bi odšla v vas in si prinesla hrane. Kar je potrebovala, je našla vse v gozdu. Sovražila je vas, ki je povzročila njeno nesrečo. Ce bi ga takrat ne pustila samega na meji gozda, ga ne bi zvabila rdečelasa žena k sebi, Krista bi bila z njim še vedno združena. Strašne noči je preživela mlada žena. Vroče solze je točila po blazinah, mislila je na oni čas, ko je Almanzor počival poleg nje kar si na svetu ljubil, postal boš žrtev rdečelase vile, ona oo pila tvojo kri, kakor je pila mojo, spremenila te bo v ubogo ribo in vedno boš moral plavati v diamantnem jezeru. Almanzorja spreleti groza. On odrine krožnik in skoči s stola. — Nikoli ne bom posi.'isil tega srca, — vzklikne, — .nikoli se ti ne bo posrečilo, vila, da pojem le mal košček. Lepa rdečelasa žena se razjezi, ona skoči in odleti skozi strop sobe na površino jezera, xi je takoj dobilo črno barvo. Lepa rdečelasa vila je doživela svoj prvi neuspeh. Almanzor je bil odslej previden in je jedel samo one jedi za katere je vedel, da mu ne morejo škoditi. V srcu pa mu je ostala ljubezen do Kriste. Vsako jutro in vsak večer je molil za njo, zaspal je, misleč na njo in vedno je sanjal o njej. Doktor Betalesi umolkne. — Resnično, — reče Potem-kin, — veselim se, da je ostal Almanzor zvest, če tudi mu je bilo težko, da ni podlegel rdeče- lasi lepotici, posebno še, ko se ali smem vstopiti? je toliko trudila, da ga osvoji. >hko prenočim pri tebi? — Aleksander, še nisi vsega slišal, — odvrne mladi francoski zdravnik, — še ne veš, če bo daleč, toda vendar ne bi bilo ostal Almanzor tudi v bodoče če bi ostal tujec preko no-zvest. ,či pri meni. — Upan, da bo. i — Da, to je prava čistost, o — Toda ti nimaš pravice, da kateri sem sanjal, — vzklikne to pričakuješ, ker je on — mo-1 vitez zadivljeno. Krista, iskreno ški. — Ti govoriš, kakor da mo ni pomagal. Almanzor se ni vrnil. Nekega dne, — Krista je ravno sedela v svoji sobi in pisala Almanzorju pismo, kar je delala zato, da se ji ne zmrači um, — zasliši nenadoma peket konjskih kopit. Krista se prestraši. Odkar se spominja, ni nihče, razen nje in njenega deda in pozneje Almanzorja, prodrl v peklenski gozd. Toda sedaj, ko je odprla o-kno, zagleda sijajno povorko. Spredaj je jezdilo dvanajst jezdecev. Za njimi je prihajala zlata kočija, v kateri se sedel neki človek, oblečen v prekrasna oblačila. Množica služabnikov je jezdila za vitezom. Pred hišico se povorka ustavi, vitez izstopi iz svoje kočije in stopi k njenemu oknu. — Ali si ti lepa Krista ? — vpraša on. — Da, gospod, ime mi je Krista, — odvrne mlada žena, — toda lepa sem le za enega. — To je ponosen odgovor, — reče vitez, — kaj drugega od tebe nisem niti pričakoval. Kri- ali ločiš oditi z menoj v moje kraljestvo. Ali hočeš postati moja žena, moja kraljica? — Lahko bi sicer izbral med princesami, toda bogovi mi niso poslali zaman onih sanj, s katerimi so me opozorili na tebe. — Vem da bom le s teboj srečen. — Plemeniti kralj, — odvrne Krista brez obotavljanja, — ukažite svojim slugam, da zopet zapro zaboje in da jih naložijo na vozove in kamele. Moje srce ne koprni po zlatu in dragulji, moje srce si želi le ljubezni, ki sem jo izgubila, odkar nimam več svojega ljubljenega moža. — Ali te ne morem nadomestiti tvojega moža? — jo vpraša kralj. — Jaz sem sicer le neznatna, enostavna žena, — reče Krista, — toda eno čutim: — Milega človeka ne more nihče nadomestiti. Kdor je enkrat iskreno in globoko ljubil, ta ne more zopet ljubiti in zato je boljše, plemeniti kralj, da si izbereš kako princeso in postaneš z njo srečen! — Toda, če ste žejni, vam bom prinesla sveže vode iz studenca, če pa ste lačni, imam kruha in mleka. Lačen sem tvoje ljubezni, Krista! — vzklikne kralj in jo hoče prijeti za roko. Krista zapre hitro okno. — Ali mi ne boš nikoli pripadala? — vzklikne kralj in Kri-sti se zazdi, da je njegovo telo nenadoma postalo veliko kakor ogromni hrast pred njeno hišico. — Nikoli! — Nikoli! — odvrne Krista. — Ljubim samo Almanzorja! — Ne morete, gospod, — odvrne Krista, — moj mož je si- Zdajci pa nastane strahovito neurje. Silovit vihar začne lomiti veje, zemlja se strese, kakor da bi hotela pogoltniti hišico. Ko je Krista pogledala skozi zaprto i mogla bra# lep, kakor'w' gozdu si ogrne svojo divno telo z dol-! vili od mene, — kruh in meso, | zunaj, tako daleč, a ven gim plaščem. ki sta v kuhinji na mizi, lahko ko blizu tebe. Vedela je, da je bila nepre- odnesete s seboj. Krista se ni vidna, toda čutila je usmiljenje i Kaznjenec se zahvali za vse,, Lep je bil, in to čuvstvo je bilo močnejše, oči se mu orosijo in se poda na- di bog. . , ^ggor kakor vse drugo. to v kuhinjo. Vitek je bil in ^ , . . J , J ; Ona stopi k vratom in iih od- Krista se sleče in se vleže v obraz ie bil lep, oci pa okno v gozd, le videla, da se , , ^ •' ^ , , . . . klene. posteljo. svetile. ■ „ „.i teta cela povorka izpreminja v me- • ■ •4., • m j , 1 ^ - wvpia že P® ' Na pragu je stal neki vitki, Toda nikakor ni ,mogla za- Ona pa je ziveio- lepi mladenič. Oblečen je bil v i spati. sama! sivi plašč kaznjencev, toda bili Misel, da se nahaja tujec pod, (Dalje prtho p je popolnoma raztrgan, — do-; njeno streho, jo je strašno tla-! kaz, da je resnično pobegnil in i čila in ona se spomni svojega dolgo blodil po gostih gozdo-' Almanzorja. glo in da je končno izginila proti obali jezera. Krista se zgrudi na kolena in začne moliti, — zaklinjala je Boga, da jo obvaruje pred vsako nevarnostjo. In zopet so minili trije meseci. Krista ni več mislila na kralja. Neke noči potrka nekdo na yrata. Krista se zbudi. -- — Odprite, — v božjem imenu, odprite! — zakliče zunaj neki moški glas pred hišico. Krista je spoznala, da se nekdo nahaja v nevarnosti. Krista skoči iz postelje. — Oh, Bog, kdo je to? Kdo želi vstopiti ponoči? Proda se vih. Ko je zagledal Kristo, se zgru- — Ah, ko bi le že napočilo ju-, Hiša za eno družino tro! — vzdihne Krista. — Ko bi kopališče, furnez, 5 s* ve- Col di na kolena, ji poljubi rob nje- zdanilo, potem bi zopet i lot. Nahaja se ne obleke in se ji s solzami v o-1 sama. ; du, blizu 140 ceste. Čeh zahvali za rešitev. Bledi mesec je razsvetljeval, $3^600. Plača se taKO] -— Dovolite, da ostanem pri; sobico. vas do zore, — reče on, — nato I Zdajci pa se Krista zdrzne, — bom nadaljeval svoj beg. Sedaj, kuhinjska vrata se počasi od-imam že otekle nege, — ne mo- j pro- rem se več držati na nogah, :— i Vedela je, da jih je zaklenila, dovolite, da prenočim pri vas. ; ™ Pa si mogla razložiti, kako —Poslušajte, — odvrne Kri- i to, da se sedaj zopet odpirajo.; sta, — sama sem v hiši in se ne | Na pragu se pojavi mlade-1 spodobi, da bi vam dala preno- Hič- stalo na lahka mesečna la. Vprašajte pismeno MATT PETROVI''? 253E.151stSt Tel.: KEnmore iU*i dH ^ čišče. Storila pa bom izjemo,! Svojo obleko je slekel, oble- Zunaj je divjala strasna bur-, kaznjenec. čen je bil v dolgo belo srajco. i ja, neprestano je deževalo, po, mi svojo roko in prise-1 Predno se je Krista prav za- j gozdnaGh Ueh pa sotekh pob>;%te pn !%mmmu ,ia s,vojo se je že vsaki na rob _ ki. V tem strahovitem neurju da boste spoštovali v meni i 'ijene postelje in jo objame. ! ,3« je hmUl dovekjpogpMdu. ui da ne bosk ixmkidah -y bpa rnoja ICnsUi^ ' , — Kdo ste? — vpraša Krista ;pridobiti si mojo ljubezen! . moja! — vzklikne mlade-j - . - t...«" - f"''""'* in stopi še napol oblečena do j _ Prisegam vam' — odvrne! ^ morem ostati tam vrat ! ^ I lepi mladenič brez vsakega obo-, -- .Ako imate srce, -- rece neznane^-- odpnte vrata in ine itnsta,^ odvede v sobo, po-' 'Rub-My-Tism na svetu. skrijte. — Jaz sem ubog kaznjenec, ki mora za kazen v Sibirijo. — Posrečilo pa se mi je, da sem stražnikom pobegnil, — oni me preganjajo, — oh, Bog, usmilite se me, — odprite! — Počakajte trenutek, — odgovori Krista. grne mizo, tujec sede in začne j jesti, kakor da že dolgo ne bi okusil jedi. | — Sedaj pa, — reče Krista, j — pojdite k počitku. V kuhinji j sem vam pripravila ležišče. Vra- i ta med menoj in vami bom za-; klenila, jutri zjutraj pa lahko o Ona se vrne v svojo sobo in I didete iz hiše, ne da bi se pošlo- j Želodčno zdravilo iskreno Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko pp trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednos^^ čam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. p". Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi „ vajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 4 plifl ■ lo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti MP podoD slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanj" težkočam. ^ i — — —. -Pišite po brezplačni ' Triner's Bitter Wine Co., S44 S. Wells »t- I Send me a free semple. ......... Pri vseh ' Name .......................................................................^''''1 I Address ski nikakor ne moremo ostati zvesti. — Zdi se mi, da je tako, — odvrne Betalesi, — toda sedaj bom nadaljeval s svojo pripovedko. Sedaj se bova vrnila v majhno hišico v peklenskem gozdu, kjer tiho živi Krista, kjer je posvetila svoje življenje bolečinam in žalostim za izgubljenim Almanzor jem. 138. POGLAVJE Tri ixkusnjave Da, Krista je žalovala ža Al-manzorjem, globoko in iskreno, kakor more le zvesta žena žalovati za moškim. Prve tedne je bila tako obupana, da ni skoraj ničesar jedla, — ničesar je ni moglo razvedriti. Ni slišala petja ptic, ni se o-zirala na nežne košute, — bilo ji je vseeno, če dežuje ali pa sije solnce, če je divjala burja ali ti bcm priznal; Jaz sem kralj, moji preroki pa so mi razložili sanje, ki sem jih sanjal pred 9edem krat sedem tedni. Ponujam ti cesarsko krono. Odslej boš delila z menoj prestol, a tukaj Krista, sem ti prinesel majhen del onega bogastva, ki te čaka v tvoji novi domovini. On da z roko znak, — sluge odpro zabojčke, ki so vsebovali neizmerno zlata in dragega kamnja. Bilo je tu vsega, kar more razveseliti žensko srce. Tu so bile verižice, igle, prstani, vrvice in obleke iz najboljše svile. Toda najlepše, kar ji je kralj prinesel^ je bil beli slon. Ta je znal napisati s svojim rilcem v pesek Kristino ime. — Ogromni njegovi zobje pa so veljali velikansko premoženje. — Vse to je tvoje, draga moja Krista, — reče kralj, — toda še več boš dobila, če se od- ahka Kajci Zaščitite to grlo! Zausluvite ta kašelj . .. ki sirovo draiseDj^ eezite po lahki kaj i ... po I.ncky! Bodisi lOl' it<". čite ill nazdravljate igralcem, ali pa samo pojete in se smejete doma, je na vašem ki ga težko prezrete. Zatorej ko izbii'"" ^ kajo, sc izplača dvakrat pomisliti. Sezite p" kaj i . . . Lucky ... in dobite dobrodošlo grla, ki jo nudijo samo Luckiea — izkljm"'^ (•ito I »lil h S 4| ! S tf kal"- NI KAZNI ZA GRLO! — Je lahka koja Č* hripivl pri igri, t« n! od k*[»n{« . . . e» l«hlio kajo - Lucky, Ko mcški 1 koiaro kriči "cigar*, elgarata," kriknit« ta lahko kajo . . . kriknifa "Luekiail procosa, "It's Toasted." Ko greste prihodnji' vzemite dosti Luckies s seboj. Niso sanio ' " okusu, ampak tudi ohranijo dober okus . • . kajti Luckies so lahka kaja — i" pusti grlo oifrto — čist okus. * * ZADNJA NOVICA! * * "Samo 3 krat sem zamudil poslal' ^ pristopnico" — "■a.- Mornarji Stricu Sama ^,@1 prrixkuSnjo svoje I.urkv Strike "Sweepstakes- Spnngonbcricer z U. S. S. ' je navdušen prijatelj "Sw<''"P" in piše: "Sam« trikrat »<*"' . . . poslali SVOJO prislopnieo. -jUf"' jo, kadar lx» je ladja v vodovju." Al' ' Ali sle se ^ že pridruzu'■ ? M % dobili vaše okunne LuckT IVnravnajtc na "Yoiir H!« ob sredah in sobotnh zveeer- ^ Hajlr, sodite in primerjaj"^ flod'i* i,V* — potem pa poskusite Vh<"^ Strike "Sweepstakes." In ee še ne kadite Luckie"' kupl" Juc/kiea K> danes zavojček in jih p®'''" Mogoče nečesa pofreiate' lahka k a Kaja BO&AIBG^ IRELEBA DElSC TOBAKA - "ITS TOASTED** CWKMkl IIM, Ih« Amulsia >i