*-^ininp običan« v gotovini Leto f XXI.. št. 293 a erjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Koce nova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Smotri in cilji romunske politike: Rumunija bo šla neomajno po poti in samoobrambe do skrajnosti Govor zunanjega ministra GaSenca po radia — Romunija veruje v ohranitev miru z mednarodnim sodelovanjem in simpatično spremlja stremljenja po zbliianju velesil in srednjeevropskih držav, odklanja pa najodločneje vsako vmešavanje v svoje notranje zadeve BUKAREŠTA, 30 dec. fRador). Zunanji minister Gafencu je snoči govoril po radiu o rumunski zunanji politiki. Gafencu je izjavil, da Rumunija nadaljuje svojo politiko miru, pri tem pa računa s stvarnostmi in nauki mednarodnega življenja in to tako, da ostane zvesta svojim prijateljem in da odločno brani svoje pravice in koristi. Ta politika se izvaja pod okriljem vladarja, ki ji je zagotovil trajnost. Naša zunanja politika se naslanja na moč domovine in tega se morajo vsi Rumuni globoko zavedati, rumunska vojska pa mora hiti pripravljena na vse žrtve. Rumunija še veruje, da se s sodelovanjem narodov lahko ohrani mir med človeštvom Naša želja za mir računa z zna- nimi razmerami in zato simpatično škoslovaško in sodelovanja z Jugoslavi-spremljamo trud za zbližanje med ve- | jo S Turčijo in Grčijo veže Rumunijo ii;«,; , , j, — Balkanski sporazum, ki hoče in mora likirai zapadnimi državami in državami v Srednji Evropi. Gafencu je nato opozoril na potovanja kralja Karola v Anglijo, Francijo, Belgijo in Nemčijo. Ob tej priliki se je znova potrdila resnica. da Rumunija dela in se bori za mir. Potem ko je priznal veliko ustvarjalno moč Italije, je Gafencu podčrtal pomembno vlego velikih in malih držav v vzhodni Evropi. Varnost cele Evrope je odvisna od sporazumevanja in ravnotežja v tem delu sveta Gafencu je nadaljeval, da Rumunija izvaja svojo politiko zavezništva s Poljsko, prisrčnega prijateljstva s Ce- braniti mir in red v jugovzhodni Evropi. Rumunija se bo trudila, da uresniči čim boljši sporazum z vsemi sosedi, posebno v Podunavju, v kolikor se te države zavedajo skupnih koristi in potreb po vzajemnosti. O zvezah med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo je Gafencu rekel, da vzdržuje Rumunija z Rusijo miroljubne odnošaje dobrega sosedstva s protokoli in pogodbami, posebno pa s sporazumom o definiciji: napadalca. Nato je zunanji minister izjavil, da bo Rumunija od kolonialnih držav zahtevala predvsem, naj se na miren in na pravičen ter trajen način uredi ži- dovsko vprašanje in z mednarodnimi pogodbami omogoči njihovo izseljevanje. Vse manjšine v Rumuniji pa bodo uživale varščine, ki so določene po ustavi. Komisarijat za manjšine dela tako, da se nobeni lojalni narodnosti ni treba ničesar bati, ako svoje obveze napram Rumuniji izpolnjuje tako, da nedotakljivost rumunskega ozemlja nikdar ne bo v nevarnosti. Rumunija odklanja vse ideološke struje, prav tako pa zavrača vsako vmešavanje v rumun-ske notranje zadeve. Rumunija želi, da bi ostala izven vseh sporov, želi ohraniti mir in biti zmeraj pripravljena na to, da bi bila kos vsaki vojni nevarnosti. „Sili se ne bomo nikdar uklonili!" Novoletna poslanica Chamberlaina članom konservativne stranke LONDON, 30. dec. e. Glasilo konservativne stranke »Home and Empire« obi3vija novoletno poslanico predsednika vlade Chamberlaina. Takoj uvodoma Chamberlain naglasa, da Anglija ne bo prenehala z oboroževanjem. Moje prizadevanje pa je bilo vedno, je dejal predsednik, da se odstranijo vsi možni vzroki vojne, za boljše medsebojno razumevanje ter vzpostavitev zaupanja med narodi Preteklo leto je prineslo mnogo izkušenj in skrbi, toda tudi pozitivne rezultate, med katere spadata sporazum z Italijo in roonakovski pakt Lansko leto ne daje povoda za pesimizem glede bodočnosti. Oboroževanje moramo pač še nadaljevati, da bo lahko Anglija v primeru potrebe popolnoma pripravljena za vse obveze. Naša oboroževalna sila nam omogoča da vsemu svetu rečemo, da želimo živeti z vsemi narodi sveta v prijateljstvu in v duhu sporazuma ter fair-postopanja, toda ukloniti se nočemo nobeni sili. Na koncu je pozval člane konservativne stranke, naj bodo pripravljeni, da v primeru novih volitev izvojujejo zmago nacionalni vladi kar bo največjega pomena za varnost in blagostanje Anglije in za svetovni mir. Nemški nasvet Madžarom Budimpešta naj najprvo zagotovi narodnim manjšinam njihove pravice Berlin, 30. dec e. V Berlinu vzbuiajo precejšnjo nejevoljo spopaii na slovaško-madžarski mej:. »Beri ner Borsf nzeitung« ugotavlja da se ti spopadi v zadnjem času množe List poudarja, da želje Madžarov in Slovakov ne odgovarjajo duhu dunajske arbitraže. Namen te razsodbe le bil omogočiti dobre medseboine odnosa in ta namen je bil po mnenju l?sta gotovo olajšan že s tem, kar med Slovaki in Mad- žari niso nikdar obstojala bistvena nasprotja, temveč sta obe stranki vodili skupno borbo proti bivšemu praškemu sistemu Naposled list priporoča Madžarom n Slovakom, da se pom rijo s tem. da vseh zahte\ ni bilo mogoče izpolniti in da je treba skrbeti za to, da bo manjšinam tako z ene kakor z druge strani zajamčen neoviran kulturni in gospodarski razvoj. Mnenje BERLIN, 30. dec. e. Nemški tisk še nadalje ostro kritizira -tn^eške in francoske liste, ki so v za^njm dneh pisali o nevarnosti pocstritv* odrodi «ev med Francijo in Italijo V berlinskih krogih prevladuje mnenje, da se bo me1 Rimom in Parizom našla kompromisne rešitev. Točno sliko tega pojmovanja v Nemčiji nudi tudi neiiški tisk, ki s svojim n?činom pisania ostro kritizira vse tiste, ki govore o vojni nevarnosti in deluje zelo pomirljivo, da v Nemčiji nihče ne govori o vojni. V zvezi z dogodki v Evropi po monakovski konferenci, zlasti pa glede na italijansko iionco-ski spor, se v Berlinu širijo vesti o morebitnem novem sestanku *ti»*ih velesi meseca januarja. Na tem sentenkj n.tj bi se predvsem rešii itahiansko-francoski spor. Dr. B. Marković f BEOGRAD, 30. dec. e. Snoči ob 23. je umrl v svojem stanovanju po daljši bolezni dr. Bogdan Markovič, predsed. upravnega odbora PAB in bivši minister. Rojen je bil leta 1880. kot s:n ugledne rodbine; tudi njegov oče je bil minister. Študiral je v Monakovu pravo in gospodarske vede. Leta 1905. je stopil v finančno ministrstvo, kmalu nato pa .Te izstopil iz državne službe in postal tain k zveze srbskih zeml.ioradniških zadrug. Pozneje je bil upravnik in predscan-!^ upravnega odbora DHB. V vladi Velje Vukičeviča je bil finančni minister. Ko je b la sprožena misel ustanovitve PAB, je pokojnik prevzel organizacijo tega zavoda in mu je ostal na čelu do svoje smrti. Krvava bitka ob Segru Franco se hoče za vsako ceno polastiti republikanskih tovarn orožja Pcl?ff?ika msđ Rimam in Parizom se nadaljuje, vendar pa prevladuje na obeh straneh prepričanje, da bo prišlo do mirne paravnave UK 30. dec. e Italijan^ko-francoska kriza se po mnenju tuka šnj h krogov naglo bliža svoji rešitvi ker se iz nedvomno dobro poučenih rimskih krofov doznava da bo francoski veleposlanik Fran ccis Ponret v kratkem poklican na razgovor v Pariz z zunanjim ministrom Bon-netnm. od katerega bo dobi nova navodila Kakor zatrjujeio. gre *a navodila kakšno starce nai zavzame Francija za časa Cnamberlainovesa bivanja v Rimu Rimski listi tudi danes napadajo Franono ter pišeio zlasti o poiačaniu franco^k'h čet v Somaliji rš?ča mirno; Senjoriev dom 1522 m: —17 sončno. 30 cm pršča na 50 nodlage. mirno; Peca 1654 m: —17. sončno 85 cm pršiča, mirno; R!m*kl vrelec 530 m: —17, sončno. 60 cm pršiča, mirno, drsališče uporabno; Ribnica na Pohorju 715 m: —11. sončno, srež 50 cm; Maribor: —13, delno oblačno. 30 cm pršiča, mirno; Vse glavne ceste Slovenije razen Tržio-Ljubelj so prevozne z verigami. SIHBHIBHI^H Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 30. decembra 1038. Btev. 2Q3 Psr2& zadeve našega trgovskega stanu Včeraj je biSa v Mariboru plenarna seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino Maribor, 30. decembra Včeraj dopoldne ob 10. se je pričela v dvorani mariborskega Združenja trgovcev v Jurčičevi ul ci plenarna seja glavnega dbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, na kateri so se obravnavale pereče zadeve našega trgovstva. Zborovanje je otvorll in vodil zarlužni zvezin predsednik g. Stane Vidroar iz Ljubljane. Zborovanju sta prisostvovala tud: oba zvez na podpredsednika veletrgovec in zbornični svetnik g. Ferdo Pinter iz Maribora in Anton Verbič iz Ljubljane, nadalje 26 delegatov posameznih trgovskih združenj iz vse dravske banovine. O delovanju in zvez'nem prizadevanju je najprej poročal predsednik g. Stane Vidmar, ki je referiral o raznih Intervencijah, vlogah itd., da se položaj našega trgovstva vraj neko!'ko zboljša in olajša. O tem pričajo številne interveneje pri mrrodajnih fakt^iih, ki pa niso imele zatečenega uspeha. Radi tega se je porajala misel, da bi se ustanovila v Beogradu centralna psarna. katere poslovanje naj bi finanafrale vse zveze v naši državi. Toda ta zamisel je prišla na slepi tir, ker posamezne zveze niso hotele sorazmerno prispevati k stroškom. Glede položaja trgovstva v naši državi so nameravali zastopniki trgovstva iz vse države ob'skatl posamezne ministre in ministrskega pred-sedn'ka ter j h informirati o nevzdržnem stanju, pa se je ta m'sel odložila, dokler se oolitično stanje v naši državi ne konsolidira. Zveza je intervenirala pri poveljniku orežnštva v Ljubljani polkovn'ku g. Bar-lefu glede krrSnjarstva. Obljubi je vso pomoč pri pobHan-fu tega zla. Intervencija zveze ori monopolski upravi glede zbolj-šanla kvalitete soli je bila nujna, saj je Hisrienski zavod v Ljublmni pri analizi soli doenal. da je sol nečista in neokusna. Važno je tudi vprašanje veleblagovnic, ki po^tnja sedaj aktualno ker potrče 31. decembra rok o prepovedi ustanovitve veleblagovnic. V tel zadevi le zveza pri mero-damh č'niteM'h že zahtevala, da se ta prepoved podaljša in da se to vprašanje čim preie dokončno reši. Tudi posamezna združenja so brzojavno protestirala proti ukin:tvi uredbe o ustanavljanju veleblagovnic. V našem gospodarskem življenju je treba zabeležiti nov pojav v naSem zadružništvu. Nabavl;"alna zadruga državnih nameščencev v Kranju je namreč spremenila svoja pravila, po katerih je sedaj lahko član zadruge vsaka oseba. Po mnenju predsednika g. Vidmarja se tako kompro-mit:ra zadružna Ideja. G. Vidmar je poročal o volitvah v Po-kohvn*ki zavod za nameščence v Ljubljani ki bi morale biti ta mesec, pa jih je minister odloži. Po novem načrtu bodo volitve v PZ le v dveh 9kupinah (delodajalci in delojemalci) in bodo v tem smislu tudi razpisane. Zdi se pa. da se bodo prizadete skup'ne zedinile na kompromisno listo, tako da bi šlo brez volitev. Nekateri sicer menijo, da je težko izločti strankar-stvo. toda zveza vztraja na načelu, da Pokojninski zavod kot socialna ustanova ne sme biti torišče politike. Kako se bo ta zadeva uredila, še ni povsem jasno. Trgovstvo pa je na vsak način za sporazum. Nato je g. Vidmar poročal o sklepih seje ožjega odbora, ki je bila 14. t. m. v Ljubiianl. Zveza je pri banski upravi protestirala proti temu. da šolski nora vitel ji kunu le jo šolske km"s:e. Intervenirala je nadalje ori železniški direkciji, da se tlakujeta tovorna kolodvora v Ljuh!?an! In Maribora. Oba kolodvora sta v obupnem stanuj. Glede lzdaianja poslovn'h knj'žic je zveza podala svo4e mnnnje v tem smislu, naj obsega knUžica 50 listov in naj se samo enkrat koJkuie. Glede tajeev od-kl~nta zveza vsako nadfinVe Izdajanje d«. vo''^n?a za zaposlitev. Zveza je nadalje pokrenila akcijo, da se podletia. k! so v rokah tujcev, nac'onMlzirajo in je v ta namen Izdaja okrožnico, v smislu katere se noz'va naše truovstvo, da javi zvpz! rasmoloSl^va sredstva za prpvzem tui:h podjetij, ob tel priliki g. Vidmar navedel zan'miv primer: Neki trHee le pred 8 leti v^žil v neko oodiette 2^0 000 din. V 8 letTh je Izvlekel Iz n*ešem terHo-rim samo Pomuče zanfcminffee. Da ustvari karter dobrih lne dajatve plačala zveza. V smislu sklepa ož^eera odbora bodo o*s!e1 se^e ožjega odbora iz finančnih razlogov samo v LinblT^ni dočim bodo širše seje v Celju In Mariboru. Potem, ko je predsednik posameznim delegatom odgovoril na zadevna vprašanja je spregovoril predsednik trgovskega odseka pri zbornici za TOI g. Smrkol. Dejal je. da so se v drugi polovici tega leta zbornične doklade zelo počasi stekale, tako da je zbornica. šele pred nedavn'm bila v staniu. da izplača iz proračunske vsote zanadle podpore. Zbornica za TOI je glede veleblagovnic podala svoje mnenje v tem smislu da se veleblagovnice ne dovolijo. Glede zbolišania telefonskega omrežia V dravsk* banovini se je ugotovilo, da ie uri nos 330 poštnih nameščenoev premalo. Na zadevno vlo«?o glede nro^aje Žarn'c in e^ektrotehn^eea materiala je banska uprava 'zdr»a odlok, v omi^u katerega smeio trgovine z m*ft«n'm blagom prodajati žarnice in elektrotehnični material. Glede izvrševanja trgovine po obrtnikih, pa stoji ministrstvo na stališču, da obrtniki lahko prodajajo svoje in v atroko spadajoče predmete. Nadalje je zbornica za TOI sprožila akcijo, da se visoki stroški pri poštni hran lnici zn žajo. Zbornica je nadalje zahtevala, naj se ob 201etnici Jugoslavije izda splošna davčna amnestija ter naj se trgovske terjatve oproste rent-nine. Pri debati, ki je sledila poročilu g. Smr- kola. je g. Kac iz Slovenske Bistrice zahte- i val. naj se izda splošna prepoved za manufakturno blago. Drugi so bili mnenja, da dalmatinski kro:njarji ne delajo mnogo škode trgovcu. Glede krošnjarstva so bili vsi navzoči soo!a.*nega mnenja, naj 6tori banska uprava energične ukrepe, da se zatre j krošnjarstvo. Sledilo je poročilo blagajnika g. Fabjana, j ki je referiral o računskem zaključku za ] lero 1938. Dohodki so znašali v tem letu j 516.862.25 din, izdatki pa 314 070.59 din, zvezino premoženje znaša 320.949.41 din. Številni govorniki so izrazili svoje zadovoljstvo nad vzornim zvezinim delovanjem. Sprejet je bil proračun za leto 1939. Dohodki in izdatki so izravnani. Članarina ostane kakor leta 1938 in se bo pobirala od pridobnine, m sicer 3 in pol odst. Naposled so se obravnavali razni predlogi posameznih združenj ter so se sprejeli naslednji važnejši sklepi: Združenje trgovcev oziroma zbornica v drugi instanci, naj dobe večjo ingerenco pri izdajanju obrtnih dovoljenj, vlasti za inozemce. Zveza naj se obrne v v?eh gospodarskih vprašanjih, zlasti trgovskih, na vse naše narodne poslance in senatorje, da se zavzamejo za ugodno rešitev istih. Zveza naj ukrene vse potrebno, da se odpravijo ozioma znižajo visoke avtonomne doklade. VDrašanje obiskovania trgovskih nadaljevalnih Šo! naj se uredi enotno za vso banovino. Zveza naj zahteva najenergičneKe ukrepe pri merodajnih oblastvih pri pobijanju krosr; jarstva. Naposled se je odpo »lala b'zojavka trgovinskemu ministru inž. Kabnlinu, v smislu katere se zveza izreka proti ustanovitvi veleblagovnic po vzorcu Ta-Ta. Zborovanje je trajalo do 13.30, nakar je predsednik g. Vidmar zaključil sejo glavnega odbora. Mariborske in okoliške novice — Konferenca o obmejnem prometu je j in Matilda Glavič, gospodinja, oba v Sru- bila v prostorih mariborskega glavnega kolodvora Na čelu nem^e delegacije je bil dvorni svetnik dr. Scheibl. V nemški, kakor tudi v nasi delegaciji so posamezni referenti in strokovnjaki železniške, carinske, obmejno-policiji-ke m veterinarske stroke. Na čelu jugoslovenske delegacije je bil pomočnik železniškega direktorja iz Ljubljane višji železniški svetnik Franjo Hojs. Med drugim so bili v naši delegaciji poleg g. Franca Hojsa še dr Leon Dekleva, Franc [irsič ter inž. Ciril Peteržela kot zastopniki ljubljanske železniške direkcije. Finančno ministrstvo je zastopal višji svetnik Predrag Pe>ič. notra.jje ministrstvo banski svetnik dr Bogataj, kot zastopniki glavne železniške direkcije pa so bili navzoči višji svetniki Miler-Petrić, Blaž Pretner, Robert Lava! in Mirko Vuletič. Ker je Nemčija prestavila svoio carinsko mejo na bivšo avstrijsko, je postalo aktualno vprašanje ureditve obmejnih cainskih formalnosti ob jugoslovensko-nemški meji, zlasti na našem mariborskem obmejnem kolodvoru. Delegaciji sta obravnavali probleme zboljšanja obmejnih carinskih in železniških manipulacij v svrho čim večje ekspe-ditivnosti na mariborskem obmejnem kolodvoru. Razpravljali so med drugim tudi o novem nemškem carinskem poslovniku in drugih tehničnih vprašanjih obmejnega prometa. — Diplomiran fe bil za gozdarskega in-ženjerja g. Drago Volk iz Pobrežja. — Pobreške novice. Nedavno je bila pri nas anketa, na kateri so razpravljali o odstopu zemljišč ob Prešernovi, Cankarjevi in Nasipni ulici, koder bo vodila nova projektirana dovozna cesta od Ptujske ceste pa do gostilne Midlil na Pobrežju. V smislu tega načrta bi bil s tem vpostavljen direkten stik od projektiranega novega melj-skega mostu do državne ce?te, tako da bi se vozila izognila ovinku do Tržaške ceste. Na anketi ni bilo od strani v poštev prihajajočih posestnikov primerne pripravljenosti, da bi odstopili pobfeški občini v poštev prihajajoča zemljišča proti sprejemljivi odškodnini, oziroma brezplačno Radi tega se je pobreška občinska uprava pričela pogajati s posameznimi posestniki in je doslej 7 posestnikov izjavilo pripravljenost, da odstopijo dele svojih zemljišč občini brezplačno na razpolago. — Drobne norice. V tukajšnjo bolnico so prepeljali četrto žrtev ruskega božičmega pokolja in sicer 46-letr.ega viničarja Pavla Skrbota iz Bczene št. 18. ki ima več nevarnih ran po glavi in rokah. Leto dni stari .loško Jarčič iz Bresternice je padel s stola in si zlomil desno nogo. — Na smučanju si je gostilničar Martin Pajtler iz Sv. Križa zlomil desno nogn. IMetna dijakinja Marija Cemovšek iz \Vilsonove ulice pa levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. — Beli zamorci bodo plesali na Silve- strovem večeru Sokola Maribor-matica v Sokolskem domu dne 31. XII. 1938. Vstopnice so v predprodaji pri Putniku. — Imajo ga. Jeseni je neki moIz banje ide« in sremsko kolo. Odrasli in mladina prisrčno vabljeni! Vstop prost! Mariborsko gledališče Petefc, 30. decembra. Zpprto. sobota. 31. decembra ob 21. »Boccaccio«. Silvestroveka predstava v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene. Nedelia. 1. januaria: ob 15. Pesem s ceste. Zadntič. Globoko znižane cene. Ob. 20. Vse za šalo. Pozdrav novega leta v gledališču. Na Silvestrovo se uprizori v korist pokojnin, skega sklada glrdališkh igralcev priljubljena opereta »Boccaccio« ob znižanih cenah. Predstava začne šele cb 21. ur er konča o po^^i k« • 'rav novemu letu z a^eerorii^ Mariborska belsžnica Dežurni lekarni: Minafikova r>a Glavnem trgu in Remsova na vogaiu Aleksandrove in Meipske ceste. Iz Celja —c Vrtnarski tečaj. Banska uprava bo priredila 3. in 4. februarja dvodnevni kmečko vrtnarski tečaj v telovadnici II. drž. deške narodne (okoliške) 5o'e v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju vabi vse interesente, predvsem manjše gospodinje, gospodarje, fante in dekleta, da se v velikem številu udeleže tega tečaja. Prijave sprejemajo mestno poglavarstvo, soba štev 47, in kmetijske strokovna organizacije. —c Nevarnega vlomilca je te ini aretiralo celjsko orožniStvo v osebi 42-letnega Antona Kovača iz št. Janža na Doienj skem.. Kovač, ki je presedel že IG !et v raznih kaznilnicah, je orožnikom jvrlznal šest vlomnlh tatvin, ki iih ie izvršil n?> Ostrožnem, Teharju, v Trnovijah, £ kof j' vasi, Vojniku in Ar ji vasi. Dei ukradenega blaga so Še našli pri njem. Kovač ;'e osumljen, da je izvršil tudi v Celju več tatvin Letos v februarju je bil osumljen, da je ukradel ge. Pungarcičevi iz njenega stanovanja na Dečkovi cesti 5.500 din gotovine. Ko ao ga aretirali, so uai i pri rje m ^.500 din. Izjavil je, da je zaslužil ta denar s tihotapstvom. Sodišče ga je zaradi pomanjkanja dokazov izpust: i o in :au vrnilo denar. Obenem s Kovačem so redaj aretirali tudi 22-letnega delavca Miho K. iz Levca pri Celju in 18-letnega delavca Ivana K. iz Trnovelj, ki sta bila stalno v Kovačevi družbi in sta zato osumljena, da sta mu pomagala pri njegovih zločinih. Kovač pa trdi, da je izvršil vse vlome sam in da ni imel pomagače v. Vae tri aretiran-ce so izročili sodišču. —c Napad in dve nesreči. V Zmanjem selu pri Podčetrtku Je fin nekega posestnika iz zusma na Štefanovo napadel 21-ietnega posest ni ko vega sina Alojza Topli-ška iz Olimja in mu zasadil nož med re- bra. V torek se je ponesrečil 25-letni tekstilni delavec Ivan Slgmund iz Laškega. Pri delu v tovarni ga je zgrabil stroj in mu odrezal del desnega kazalca. V tekstilni tovarni »Metkic v Celju je v sredo stroj zgrabil 15-letnega tkalca Franca Ra tajca s Ostrožnega za desno roko in mu zmečkal prstanec. Poškodovanci ae zdravijo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v sredo 73-letni očinski revež Miha Ko še k iz ž t. Janža pri dtorah. Naše železnice in železniški promet lani Naie železnice mo imele lani 288,200.000 prebitka Ljubljana, 30. decembra Iz stat'stike jugcelovenskih državnih železnic posnemamo naslednje zanimive podatke, nanašajoče se na lansko leto. ŠTEVILO ŽELEZNIČARJEV V železniški služji je bilo lani zaposleno skupno 74.158 ljudi. Na direkcije odpade 4.088 osebja. Za vzdrževanje prog je bilo zaposlenih 22 827 uslužbencev, za postajno službo 14 530, vozno službo 5.368, strojno 4.436, v kurilnicah in manjših de-larvnicah 11.811, v glavnih delavnicah 9 tis:«č 799 in drugih raznih službah 1.219. V primeri z zaposlitvijo 1. 1936 je bilo lani zaposlenih 343 več uslužbencev' ali 0.46°/o. če presojamo zaposlenost glede na dolžino železniških pr:g, spre vi dim o, da je v naši državi zaposlenih manj železničarjev kakor v nekaterih drugih, naprednejših evropskih državah. Pri nas znaša koeficient zaposlenega osebja na km železnic 7-86. na 1000 voznih kilometrov pa 1.37°/o. Manj osebja zaposlujejo samo železnice v Bolgariji (1. 1936 5 24 na km železnic) na Madžarskem (668), v Grčiji (4.31) in Rumuniji (7.33). Medtem pa znaša koeficient v Nemčiji 12.14, v Franciji 8.21, v Italiji 7.92. na češkoslovaškem 10.80 in na Poljskem S.ll. To se pravi, da je Nemčija zaposlovala 1. 1936 na km izrabljene (vozne) proge 12 do 13 ljudi, a Grčija najmanj med vsemi državami, namreč ie 5 uslužbencev. Tcda upoštevati je treba, da je odpadlo pri nas 1. 1936 na 100 000 voznih kilometrov 152 do 153 uslužbencev, a lani samo 137 do 138, med tem ko je znašalo število za p:©lenih pri enaki dolžini voznih kilometrov v Nemčiji le 85, v Grčiji pa še celo več kakor pri nas. 150. TRASIRANJE PROG Lani so trasirali 7 prog, med njimi dve ozkotirni. Med projekttiraniml progami, ki so jih lani trasirali, je navedena tudi i železr-ica Črnomelj—Vrbovsko. Trasirali ao še naslednje proge: Banja Luka—Dcboj— Tuzla—Diina—Valjevo—Cačak; Slatina— Klado vo; Karlovac—Bihač; Sarajevo—Do-boj (ozkotirna); Foča—Bileča—Risan (oz- Dve krsti za enega mrliča Novo mesto, 28. decembra. V Vinici pri Smarjeti je pred dnevi težko zbolela mlada posestnica Marija Av-sec. Po porodu so nastopile komplikacije, katerim se je povrhu pridružila še nevarna pljučnica. Možu, ki je poskusil vse, da bi ohranil mlado mater otroku, ni preostalo drugo, nego da ženo odpelje v banovinsko žensko bolnico v Novo mesto, kjer bi jo naj po njegovem mnenju tudi ozdravili. V hudem mrazu in silni burji je mož naložil svojo bolno ženo, ki je imela spričo težke bolezni visoko temperaturo, na voz in jo pripeljal v žensko bolnico, kjer pa je nesrečnica še istega dne izdihnila. Mož, ki ga je ženina smrt moćno potrla, je hotel ženo pokopati na domačem farnem pokopališču. Zaradi tega je imel razna pota, ki so v zvezi s prevozom mrliča iz enega v drugi kraj. Prva njegova skrb je bila nabaviti krsto. V svoji zbeganosti in zamišljenosti je vdovec naročil krsto kar pri dveh novomeških mizarjih. Seveda je krsto lzgotovil prvi mizar iz Žabje vasi, ki je tudi prvi prejel narečilo in krsto zapeljal v mrtvašnico žen. bolnice, kjer so pok. posest-nikovo ženo položili v krsto in pripravili vse potrebno za komisijski ogled, ki naj bi odobril prevoz mi liča v domači kraj. Tcda v mrtvašnico je pripeljal krsto, za katero je prejel narečilo, tudi drugi novomeški miiar. Kaj sedaj? Mizarju, ki je zadnji pripeljal drugo krsto po naročilu, je trenutno zaprlo sapo, ko je opazil, da leži pokojnica že v krsti. Toda drugi mizar se je kaj hitro znašel. Da bi ne bilo treba vlačiti že izgotovljene krste nazaj v delavnico, je dai kar enostavno pokoj-nico položiti v svojo krsto, prvo pa odstraniti. Odločnemu nastopu samozavestnega mojstra je prisostvovalo par ljudi, med njimi tudi mizar, ki je izgotovil prvo krsto. S strahom je mož opazoval početje svojega konkurenčnega rivala, posebno še, ko je dobil predse postavljeno prazno krsto. Končno pa je le prišlo do delne poravnave med odškodovanim mizarjem in naročnikom, ki je v zbeganosti dal naročiti za svojo ženo kar dve krst' Iz Ptuja — Občinske zadeve. Pred božičnimi prazniki se je vršila zadnja javna občinska seja v tekočem letu. Mestni župan g. dr. Remec se je predvsem zahvalil občanom za številna darila za mestne reveže za božične praznike. M., s. Fras je poročal o računskem zaključku za leto 1937-38, ki izkazuje preostanek 149.735 din. Izdatki so bili sicer v preteklem proračunskem letu prekoračeni za 37308 din, bih pa so zato veliko višji dohodki, kakor so bili predvidevani v proračunu. Računski zaključek je bil soglasno odobren. Soglasno se je sklenilo, da se delavski pokojninski frklad likvidira glede na to, ker ?o delavci sedaj starostno zava-ova-ni pri OUZD. Nadaljnja letna dotacija v ta sklad po 10 000 din se bo opustila, delavcem pa se bo vrnil nanje odpadajoči delež. Na prošnjo mestnih delavcev za povišanje mezd se je sklenilo, da se bodo upoštevale s 1. aprilom, t. j. z novim proračunskim letom. Mestnim delavcem je me stna občina izplačala božičnico v iznosu 30 udst mesečnih prejemkov, revežem v hiralnicah pa se je izplačala božićnica v zneskih kotirna); štip—Strumica. Delali s> pa na nasCednjih progah: Koprivnica—Varaždin (42) km); št. Janž—Sevnica (12 km); Kraljevo—Cačak (38); Požarevac—KuJe-*o (61); Bileća—Nikšič (71); B:haČ—Knin (112); Ustiprača—Foča (40); Metković— Ploče (20), (ozkotirna, kakor tudi U-ti-prača—Foča in Bileća—Nikšić). Skupno so gradili lani ?96 km prog Med već* inu železniškimi deli je pa treba še omeniti železniški most tez Savo pri Zagrebu. POTNIŠKI PROMET Ob nastopu svetovne gospodarske krize se je potniški promet začel krčili, a cd 1. 1935 zopet narašča. Vendar done I .1. zračunani povprečno na enega potnika, stalno upadajo. Skupni dohodki o J petni-štkega prometa so 1. 1929 znašali 7O?) milijonov din, ko je Ste\ilo po:nikov znašalo 48.169000, a lani, ko je bilo 52,961000 potnikov, so dohooki znašali samo 602 Milijona din. Dohodki potniškega prometa so bili najmanj5i L 1935. ko so znašali 470 milijonov din (38 230.000 potnikov), najmanj potnikov je pa bilo 1. 1034, in sicer 30.123.000, vendar so dohodki tedaj zanašali 500 milijone v dm. CISTI TRANSPORTNI DOHODKI Prevoženih potniških kilometrov je bilo v zadnjib 20 letih ra področjih posa.ivz-nih železniških direkcij: Ljub'.jan;ka 13.90e je nenadoma sprožila puška Dragotina Čusa. ki jo je imel čez ramo ter je strel zadel za njim stoječega prijatelja 24-letnega Franca Guša. ki se je ves krvav zgrudil. Takoj so ga prenesli v bližnjo hišo ter ugotovili, da ga je strel zadel v nogo in trebuh. Čuš je kmalu izdihnil in bi bf.a vsaka zdravniška pomoč zaman. Cuš je nesrečo sam iavil orožnikom v Ptuju. Iz šoštanfa — Lepa božični ca Rdečega križa, V sredo dopoldne je v dvorani Sokolskega doma zagorelo božično drevo. Pred njim pa se je zbrala Šolska mladna, taka, ki doma najbrž ne bo dojemala vseh toplot božičnih praznikov. Zato jI je soštanjski Rdeči križ pripravil lepo bož čnico. 2e nekaj let sem se ta karitativna organizacija o božiču spomni revnih otrok. Kljub drugim dobrodelnim akcijam RK med letom je njegova božićnica bogata na darov h. L-etošnjega obdarovanja je bilo deležnih 150 otrok tuk. ljudske in meščanske gole. Prejeli so čevlje, obleke, perilo in jestvine. — Pred obdarovanjem je nagovorila mladino podpredsednica RK ga. Ivanka Seničeva in v len h besedah predočila mladim naloge Rdečega križa. Veselih obrazov so šolarji prejemali iz rok odbornikov zavoje. Ob koncu se je v Imenu obdarovancev zahvalil Rdečemu križu ln vsem, ki so bož'ćnico omogočili, šolski upravitelj g. Burdijan. Chestertona je obiskal mlad pisatelj. Po živahnem razsrovoru je Che?terton ored-lagal. da bi šla skupaj obedovat. Obiskovalcu je to Ipsknlo In ie prstal Ko sd prinesli kavo. ie poležil Ches'erton rok? mlademu človeku na ramo in deial: ^Toviriša. sva, zapltek bova delila.« Ko se le ml^di mož navdušeno zahvalil. j