Gospodarske stvari. Nekaj črtic o trti in vinu.Palje.) Ako je železo v sodu nepokrito, in se je sod Se močno žveplal, dobi vino neki prav zopern okus po jajcih, katerega Nemci Mausegeruch imenujejo. Tako vino se mora hitro pretočiti in čistiti. Gorniki Ie dobro pazite na vse tukaj navedeno. Imamo Se pri vinu druge napake, kakor rjavenje, kalnost vina, kan na vinu in še več, pa omenil sem le samo one, zoper katere se tudi revnejSi gornik brez večjih stroškov lahko vojskuje. Mnogo je tedaj napak, ki se lahko vgnjezdijo pri napravljanju mošta ali pa tudi pri kletnih opravilih. Pazite torej, da ne pokvarite, kar je prišlo dobro in zdravo iz vinograda, da bodete imeli tudi veselie z vaso dobro kapljico, ki ste jo tako željno pričakovali. Pred 10 ali 15 leti si videl na vsakem griču in holmcu vinsko trto. V sredi vinograda je stala mala hišica in vinski hram, okrog pa se je vila brajda, tako težko obložena s sladkim grozdjem, da je kolovje pokalo. Kje pa so sedaj tisti časi? Hišice in hrami še sicer stojijo, pa okrog njih je večinoma vse golo. Stara trta omaguje ali pa je že celo izumrla, ker jo duSijo različne bolezni in golazni, nove pa še imamo, žali Bog, prav malo, ker ta stane denar, tega pa nam Slovencem navadno primanjkuje. Lepe nove nasade pa že vendar vidiš na Bizeljskem, v Pišecah, v Sromljah, v Artičah, v Zdolah, na Vidmu sploh v breškem okraju, pa tudi prek Save na kranjski strani, kakor v Leskovcu. Zelo se brigajo za novo trto tudi okrog Maribora. Slovenske gorice, vzbudite se tudi vi. Ravno tam vas je še nekaj dobrih kmetov, ki še imate potreben denar. Vam torej začetek ni težek. Od vas pa si potem lahko bornejši preskrbijo sadike. Ne zanašajte se na to, ako še pridelate kakSno kapljico, ker v kratkem zna tudi vam stara Irta popolnoma odreči. Enako velja tudi onim okrog Ptuja, Ormoža, Zgornje Radgone, Ljutomera, sploh vsem na krasnem Murskem polju, kateri koli se kaj z vinorejo pečate. Kateri pa že imate nove nasade, vam pa želim najboljše uspehe. Le veselite se in pozabite trud, ki ste ga prestali, saj vam ga je nova trta ali že ali ga še pa bo z izvrstnim grozdjem obilno poplačala. Trta raste sedaj v vseh 5 delih sveta. Prava njena domovina pa je Azija, kjer se divja vije po drevju in pečovju, ki je v jeseni obilno z grozdjem obložena, katero pa je zelo neokusno in kislo. Vendar pa vse različne vrste trt od te divje izhajajo. Sv. pismo in sicer Mojzesove bukve I. 9, 20. govore: »In Noe, kmet je začel zemljo obdelovati in je vinograd zasadil«. Trdimo lahko, da si je človek, ko je začel zeniljo obdelovati, takoj vdomačil tudi trto. V Aziji so nekdaj pridelali mnogo dobrega vina. Ko so pa zasedli Turki ove dežele, začela je vinoreja pešati. Mošt se je shranjeval v mehih, vino pa v lončenih posodah, ki so jih v zemljo pokopali. Pripoveduje se, da so v času Ptolemejev, egiptovskih kraljev, imeli iz samih kož narejeni sod, ki je meril 3000 vrčev in bil 5 m dolg. Ta sod je bil na dolgem vozu, ki so ga vedno, kedar je bila vojska, z vinom napolnjenega vozili s sabo. Pravljica nam govori: Sprva so grozdje le samo zobali. Vino jira je bilo popolnoma neznano; to so znašli po naklučju. Dšerašid, prvi kralj na zemlji, kakor Perzijanci trde, je bil veliki Ijubljenec grozdja. Da bi pa tega vedno dovolj imel, shranjeval ga je v pokritih vrčih. Ker se je pa grozdje segrelo, začelo je vreti in šumeti. Kralju^se to šumenje čudno zdi, in ker mu tudi nobeden njegovih učenjakov tega razložiti ne zna, misli, da mora to kakSna vraža, tekočina pa strašen strup biti. Nekega dne se spre s svojo lepo kraljico. Za tega voljo se mu hoče ta umoriti, ter zgrabi v svoji jezi vrč z grozdnim strupom. Ko kralj to straSno početje zapazi, hiti, kolikor mu je mogoče, da bi kraljico strašne smrti rešil. Pa prepozno je. V debelih požirkih je že ona zavžila vinski strup, ter bila zavdana. Vse se je okoli nje vrtelo in tudi ona sama. Noge so se ji Sibile, naposled pa se zgrudi brezzavestna na tla. Drugo jutro, ko se zbudi, bila pa je že zopet pri zavesti. Odslej je tudi kralj začel poskušati ta vinski strup, poskušali so ga pa tudi njegovi dvorjani in njegovo ljudstvo, poskugamo pa ga še dandanes mi, seveda žali Bog, včasi tudi toliko, da se nam godi,1kakor tej zavdani kraliici. (Dalje prih.)