NAS GLAS SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE Seja občinske skupščine 21. maja 1990: Mandatarju podaljšan mandat, za podpredsednika občinske skupščine (za družbene dejavnosti) pa je izvoljen dr. Stane Sunčič — Glede na skoraj polovičen delež svojih članov v občinskem parlamentu DEMOS ocenjuje, da bi morali v izvršnem svetu dobiti vsaj 5 - 6 resorjev. Končno je tudi vlada Republike Slovenije sestavljena iz članov Demosa in bi sodelovanje z njenimi člani bilo za občinsko raven lažje, če bi bilo v izvršnem svetu več članov opozicijskih strank. — Stranka zelenih je seveda izrazila pripravljenost na sodelovanje (mandatarju so tudi ponudili imena) v resorju za varstvo okolja, a ne pod vsakimi pogoji. V vladi, kot je bila njim predstavljena, pač ne vidijo minimalnih možnosti za uresničitev svojih predvolilnih načrtov. — Za dobro delo je potreben soliden temelj, so menili krščanski demokrati, potrebno je sodelovanje, člani skupščine se niso sami izvolili, pač pa so jih ljudje, ki jim zaupajo in pred katerimi morajo pokazati odgovornost. Dokler ne bodo v skupščini premagali prepadov, ki jih ločujejo, tudi njihovo delo ne bo moglo biti uspešno. Sodelovanje pa je možno takrat, ko si ljudje lahko odkrito in pošteno pogledajo v oči, in to je za napredek naše občine nujno. Seja ponedeljkove krške občinske skupščine, na kateri naj bi potrdili pred- Brane Jane — Slovenska kmečka zveza terja ustrezno zastopanost v vladi, saj je po številu glasov druga najmočnejša stranka v skupščini. Hočejo zagotovilo, da bo njihov kakovosten program, ki so ga obljubili volilcem in ki je zasnovan na izkušnjah kmetijsko razvitih dežel, imel možnosti za uresničitev. Zato ob mestu podpredsednika IS terjajo še pokritje kmetijstva, tega pa v prvem predlogu očitno niso dobili. Zaradi tega je očitno zavrnil sodelovanje tudi predlagani podpredsednik IS. Branko Jane: občina krško Poštnina plačana v gotovini Št. 8 Leto XI ¦ 24. maj 1990 V začetku skupščinske seje je predsednik SO Krško Vojko Omer-zu delegatom predlagal umakni-tev z dnevnega reda točke, pri kateri naj bi se pogovarjali o financiranju strank v prihodnje. Delegati so predlog sprejeli, a so mu dodali amandma: dokler se ne zaključi razprava o tej problematiki in ne doseže soglasje o delitvi sredstev, bo veljal moratorij tudi za financiranje strank, ki so doslej dobivale denar iz proračuna. lagane člane izvršnega sveta, je, kot je moč razbrati iz obilja povedanega, »padla« že v petek, 18. maja popoldne. Takrat so namreč stranke, združene v krškem DEMOSU, mandatarju Branetu Jancu sporočile, da se njihovi člani, izbrani v sestavo izvršnega sveta, sicer lahko odločijo samostojno, da pa jim strankarske podpore ne bodo nudile. Stališče DEMOSOVIH članic smo novinarji tudi izvedeli že pred skupščinsko sejo na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala krška Socialdemokratska zveza. Stališče je objavljeno v celoviti obliki, tako kot mandatarjeva izjava, s katero je v bistvu skupščini sporočil, da svoje naloge ni uspel opraviti. »Po razsulu, ki je nastalo v petek, vlade preprosto ni več, zato vam nimam česa predstaviti in tudi nisem pripravljen izpostavljati imen posameznih predlaganih kandidatov. Po mojem mnenju so ljudje v redu in bomo ljudi za v vlado v prihodnje še potrebo- Ce skupščina tako oceni, lahko mandat vrnem Resen gospodarski in politični trenutek mi je narekoval, da pri sestavi nove občinske vlade dosledno upoštevani princip, ki sem ga najavil na prejšnji skupščini, to je da upoštevam strokovnost in strankarsko zastopanost v izvršnem svetu. Na tej osnovi so se tudi pričeli razgovori v okviru posameznih strank in tudi s posamezniki, za katere sem smatral, da so po svoji strokovnosti dobrodošli v IS. Tako sem imel s strankami dva kroga razgovorov - prvič, ko sem ponudil nekatere mandate, in drugič, ko so stranke pripravile svoje predloge. Pripravljenost za sodelovanje v vladi so izkazale vse stranke razen SDZS, ki ni želela sodelovati v IS. Na takih osnovah je bilo možno sestaviti uspešen IS. V neposrednih razgovorih,ki sem jih imel s predlaganimi kandidati za posamezne resorje, se je lista resorjev zapirala. Žal pa je v petek prišlo do nepredvidene spremembe stališč nekaterih strank DEMOS-a, ki so odpovedale podporo svojim kandidatom za sodelovanje v IS, čeprav je bil njihov pristanek že usklajen in dogovorjen. Ob tej potezi mi je bilo jasno, da stranke nimajo namena podpreti konstituiranje IS na tej skupščini. Omenil sem že, da sem pri sestavi IS zasledoval cilj strokovnosti. Strokovnost je eden od predpogojev, da bo IS lahko uspešno delal in da bo sposoben zadovoljiti in rešiti nakopičene gospodarske, komunalne in družbene potrebe naših očanov. Stabilna občinska vlada je ta trenutek najpomembnejša stvar v naši občini. Zakaj? Zato ker bomo le s strokovno in stabilno vlado lahko enakovreden partner republiki pri reševanju glavnih projektov republiškega pomena, ki se bodo odvijali v naši občini. Gre za naslednje: 1. Republiški izvršni svet bo že maja obravnaval analizo razvojnih možnosti. V tem sklopu so glavni posegi v občinah, in sicer savske elektrarne, avtocesta in hitra železnica. Če se ne bomo takoj in zelo argumentirano vključili v razpravo o tem dokumentu, bo republika brez nas in po svoje uredila stvari. Seveda pa ni pričakovati, NaS glas 8, 24. maj 19 L*\ vali. Takrat jih bomo ravno tako z vese-™*^ Ijem napadali, kot bi že danes radi z njimi javno obračunavali. V tem trenutku si v občini pač ne moremo privoščiti blokade sistema, saj republiška skupščina naših naknadnih (zamujenih) predlogov pač ne bo upoštevala. Izvršni svet bo za svoje delo potreboval podporo te skup- \ ščine in za prebivalce je pomembno, da je vlada stabilna,« je zaključil Jane. Iz vsega povedanega pa lahko potegnemo nekaj osnovnih misli in stališč: — Opozicija lahko izkoristi tudi možnost, da organizira lastno vlado v senci, t.j. da njeni lastni strokovnjaki, člani skupščine, pripravijo ustrezen protipred-log k vsakemu predlogu uradnega izvršnega sveta, vsekakor pa bianko menice ne bo imela nobena vlada, tudi če bo sestavljena iz članov strank DEMOSA. To so poudarili tudi predstavniki stranke, ki je dala mandatarja, Liberalne stranke, s pripombo, da vlade, ki se jim Predstavniki strank DEMOSA so na tiskovni konferenci izrazili tudi nejevoljo nad načinom podelitve občinskih priznanj dosedanjim članom izvršnega sveta, ki da je tak, kakršen je bil nekoč. Najprej so članom priznanja podelili, nato pa seznanili s tem predsedstvo občinske skupščine. Poudarili so, da se strinjajo s tem, da dosedanji člani izvršnega sveta priznanje zaslužijo in da so v okviru možnega oz. sprejete politike dobro delali. Le način, ki vse preveč spominja na dosedanjo prakso, jih moti. ne bo zdela kakovostna, ne bodo podprli. — Namesto sodelovanja v vladi so se socialdemokrati raje odločili za kakovostno opozicijo, saj le ta in taka lahko zagotavlja tudi kakovostno delo vlade.« tej občini namreč želimo in moramo §¦ živeti, zato potrebujemo vse to, »nikakcB pa si ne želimo nikakršnih lobbvjev, ne j nuklearskega, ne s prašičje farme in r iz Vidma«, so naravnost opredelili sv zadržke. — K sodelovanju so pozvali tudi i legati iz vrst ZKS—SDP, saj bo treb vsemi nakopičenimi problemi živeti §¦ naprej. Ne bi smeli oprezati za tem, kdo je kje, pač pa bi si morali pogledati iz oči v oči. V bistvu namreč sedimo vsi na isti strani, problemi so pa na drugi strani mize. Tam bodo tudi ostali, če jih ne rešimo. Po dveh prekinitvah, namenjenih posvetovanju delegatov z vodstvi svojM strank in nato še predsedstva skupše« ne, so skupščinsko sejo prekinili, napoJ vedali novo za 31. maj, do takrat pa naj bi isti mandatar (Brane Jane) poskusil sestaviti novo vlado. L> da bo mislila in računala namesto nas. Vsi trije projekti so za nas tako življenjskega pomena, daje strankarsko kalkuliranje z vidika občana postranskega pomena. Lepo se je izrazil eden izmed naših rojakov iz sosednje občine, daje Posavje zadnja plat Slovenije. Če v tem trenutku ne bo treznosti, se bodo stvari pri outputih še poslabšale. 2. Druga stvar, na katero moramo biti pozorni, je program investicij v Vidmu. Gre za firmo življenjskega pomena za našo občino. Pri investicijah, ki so zanjo zelo pomembne, pa je vloga občinske oblasti, da omogoči pogoje za rentabilno zaključevanje začetih del. 3. Prekinjena je javna razprava o RAO. Ta problem ne sme mimo nas, zato je takojšnje nadaljevanje razprave nujno. Ker so opcije pri reševanju tega problema v Sloveniji različne, je vloga občine že v tem trenutku toliko bolj pomembna, saj bodo objekt, ljudje in vsi problemi v zvezi s tem ostali naši. 4. Občina mora takoj pričeti izdelovati plan za obdobje 1991-1995. Rešitve za to obdobje se neposredno vežejo na republiško analizo razvojnih možnosti, torej gre za tesno povezavo. Če je iskrena naša želja, da hočemo v naslednjem obdobju nekaj dobrega narediti za našo občino, potem mora priti do določenih skupnih izhodišč in pametnih pogajalskih opozicij. 5. V obdobju volitev (in kot kaže, bo tako še nekaj časa), je bilo v občini narejeno relativno malo. Praktično so se stvari ustavile na posameznih projektih tako v KS kot tudi na občinski in širši ravni. To pasivnost je potrebno z novo vlado prekiniti takoj. Tako, da se začnejo programi premikati z mrtve točke ter da se izpolnijo obljube krajanom. 6. Kmetijstvo, ki ima v naši občini vse predpogoje, da je lahko uspešno, pa bo možno rešiti s pametnim in treznim dogovorom med podjetjem in zadrugo, predvsem pa s samimi kmeti. Vse naštete stvari bo težko izpeljati ob trenutno organizirani državni upravi. Ta se mora nujno iz državne preoblikovati v učinkovito javno upravo, ki bo po svoji organizaciji lahko uspešna. Strokovno bo morala pokrivati vsa področja gospodarskega in družbenep življenja. Tu mislim predvsem na konstituiranje upravnih organov za kmetijstvo in gozdarstvo, varstvo okolja in urejanje prostora ter ustrezno rešitev za področje družbenih dejavnosti. Iz vsega, za kar sem smatral, daje zame, za vas in za vse občane življenjskega pomena, za ustvarjanje normalnih življenjskih pogojev, za ekonomski razcvet, prostorsko urejenost, ta čas najpomembnejše, sem izhajal tudi pri sestavi IS. Izbral sem ljudi, ki nimajo megalomanskih političnih pretenzij, so pa izobraženi, strokovni podkovani, uživajo profesionalni in popolnoma človeški ugled v svojem okolju, in kar je najvažnejše: pripravljeni so s svojo neobremenjenostjo dati prispevek k razvoju te občine. Ker smatram, da glede na razvoj dogodkov ni bil dosežen rninj< malen konsenz med strankami o sestavi IS, ta pa bi moral vsaj po prvih korakih imeti podporo te skupščine pri reševanju trenutni najpomembnejših nalog, menim, da bi bilo delo IS onemogočeno« Zato ne želim izpostavljati članov IS, ker mislim, da ne zaslužijo I na startu pečata nesposobnosti. Pripravljeni smo se spoprijeti s problemi v času, kije za nas izredi no kritičen, vendar le pod pogojem, da bodo vse stranke čutile od govornost za dobrobit nas vseh. Očitno je, da brez razumnega in odgovornega dogovora med strankami uspešne vlade ne bo, še manj uspešnega gospodarjenja n razvoja. Pripravljen sem sodelovati v nadaljnjih dogovorih za dosego mi nimalnega konsenza za sestavo vlade, zato v tem trenutku ne želin izpostavljati članov IS, in če do ustreznega dogovora ne bo prisld ponujam skupščini svoj odstop. NAŠ GLAS NAŠ GLAS — SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE: Izdaja: Indok center skupščine občine Krško — Naklada: 2100 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, Telefon: (0608) 31-768 — Grafična priprava DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Tiskarna Novo mesto — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št.: 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod te-mi besedili podpisani. 95 Nas glas 8, 24. maj 1990 3 IZ J A V A SOCIALDEMOKRA TSKE ZVEZE— OBČINSKE ORGANIZACIJE KRŠKO Socialdemokratska zveza Slovenije — občinska organizacija Krško daje v zvezi z oceno volitev 1990 ter volitev v organe skupščine in volitev izvršnega sveta naslednjo izjavo: Naša stranka je, ob upoštevanju časa od konstituiranja do prvih volilnih postopkov, na volitvah dosegla pričakovani rezultat. 635 volilcev ali 5,13'% je na volitvah dalo podporo naši stranki, kar nam zagotavlja enega delegata v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Krško. Naš član je bil izvoljen v zbor krajevnih skupnosti in naš član je tudi delegat v zboru občin skupščine republike Slovenije. Več strankarsko neopredeljenih delegatov v skupščini občine Krško pa se je že izrazilo, da se strinjajo s programskimi usmeritvami naše stranke in bodo naše interese zastopali v skupščini občine. V organe občinske skupščine naši delegati niso bili izvoljeni, ker jih stranka tudi ni kandidirala, smo pa podprli skupne kandidate Demosa — združene opozicije. Vendar tudi ti zaradi razmerja moči in zaradi absolutne strankarske razdeljenosti v skupščini niso bili izvoljeni, razen za predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora, kjer ima Demos večino. Takšna delitev funkcij v skupščini ne ustreza odločitvam volilcev na svobodnih volitvah, vendar jo naša stranka sprejema. V postopku oblikovanja sestave izvršnega sveta je mandatar za sestavo IS SO Krško sicer sodeloval z vodstvom naše stranke in s strankami Demosa, vendar pri določitvi sestave ni upošteval mnenj in predlogov Demosa — združene opozicije Krško, ampak je sestavil izvršni svet, v katerem so v veliki večini člani ZKS—SDP. Glede na razmerja v skupščini je naša stranka sprejela odločitev, da v tako sestavljenem izvršnem svetu ne bo sodelovala s svojimi kadri, da pa bo spremljala delo izvršnega sveta in ga podprla v primeru, da bodo njegove aktivnosti in delo zagotavljali uresničevanje naših pro- gramskih usmeritev, preko delegatov v skupščini pa bo odločno nasprotovala dosedanjim načinom dela in odločanja v izvršnem svetu in skupščini. V skupščini občine bomo odpirali vsa konkretna vprašanja, ki so v interesu občanov, ter tudi splošna vprašanja, ki so v interesu razvoja družbe, na osnovnih programskih opredelitvah stranke. Z ostalimi strankami, ki so zastopane v skupščini, bomo sodelovali pri izvedbi posameznih skupnih projektov, če se bomo zanje dogovorili. Organizacijsko bomo stranko okrepili in vključili znanja in sposobnosti vseh članov za dosego naših ciljev. Vzpostavili bomo stalno sodelovanje z vo-lilci in vsemi občani, da bomo lahko pridobivali njihova stališča do posameznih vprašanj, pomagali pa jim bomo tudi pri hitrejšem reševanju njihovih problemov. Želimo si stalnega in tesnega sodelovanja tudi s sredstvi informiranja, da bi zagotovili javnost delovanja stranke. Stane dr. Sunčič podpredsednik skupščine, zadolžen za družbene dejavnosti Sunčič dr. Stane je bil v svoji predstavitvi kratek in jedrnat: »Naredimo lahko malo, ker imamo zvezane roke. Vsi, ki delamo v družbenih dejavnostih, moramo stvar vzeti v svoje roke in kreativno začeti ustvarjati dobrine. Najvažnejše je, da se najprej lotimo šolstva, da vrnemo njemu in učiteljskemu poklicu veljavo, kot jo je imelo nekoč. Narediti ga moramo tudi primerljivega s šolstvom drugod po svetu, saj bomo le tako lahko realno ocenili njegovo kakovost, našli prednosti in odstranili pomanjkljivosti. Geslo »Evropa zdaj!« je samo po sebi larifari, če naši učenci in učitelji ne bodo sodelovali s ti- stimi iz dežel Alpe-Jadran, izmenjevali izkušnje in znanje... Tudi v zdravstvu so možnosti za napredek, le sami jih moramo ustvariti in znati izkoristiti, se dogovoriti za prioritete. Voz morata vleči oba partnerja: zdravstveni delavec in občan, ne pa le eden, medtem ko drugi stoji ob strani in se mu celo smeji. Naša kulturna dediščina je strašno bogata in brez nje ne bi bili niti tukaj niti to, kar smo. Za vse to nam je dala kultura moč, iz nje smo črpali! Zato naj bo tudi naš odnos do nje tak, kot si ga zasluži, kot smo ji ga dolžni. Šprot, razen množičnega, nima mesta v proračunu. Vrhunski šport je stvar interesov in združevanja sredstev (sponzorstva) na tej osnovi. Mora pa šport odigrati svojo vlogo: usposobiti ljudi za to, da lahko prevzemajo naloge, ki so jim namenjene in jih morajo opraviti. Sociala in socialna politika nas lahko dvigne ali zruši. Za stare in prizadete je treba organizirano skrbeti. Po drugi strani pa ne sme sociala biti rezervoar sredstev za tiste, ki so sposobni skrbeti sami zase, so torej sposobni delati. Kdor dela, naj zasluži toliko, da bo lahko živel, kdor pa delati ne more, naj dobi solidno pomoč. Iz sedanjega stanja nas lahko izvlečeta samo delo in dobra organiziranost. Delavci smo dobri; mislim, da bi boljše težko našli. Manjka nam torej samo organiziranost!« (Besedilo je nastalo po beležkah in ni avtorizirano!) Predlogi za občinska priznanja Komisija za odlikovanja in občinska priznanja pri SO Krško je na podlagi razpisa, objavljenega v Dolenjskem listu in Našem glasu, prejela tri predloge za podelitev priznaj ob občinskem prazniku. Po pregledu utemeljitev je njen sklep tak, da se veliki znak občine Krško letos ne bi podelil, pač pa en znak in dve priznanji občine Krško. Za prejemnika znaka občine Krško je predlagana Delavska univen i in knjižnica Krško z naslednjo utemeljitvijo: Delavska univerza Krško je bila ustanovljena med prvimi »ljudskimi univerzami« v Sloveniji in skupaj z njimi slavi te dni 30-letnico uspešnega delovanja. Položaj slovenskih delavskih univerz seje z leti sicer spreminjal, krška pa je v vseh treh desetletjih v prvi vrsti služila svojim prvotnim usmeritvam, to je da delovnim ljudem in občanom nudi pestre možnosti dodatnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, od najnižjih do najvišjih stopenj. Pri tem se je nenehno povezovala z združenim delom krške občine, upoštevala njegove želje in zahteve ter tako prispevala k postopnemu izboljševanju za krško občino sicer značilne nižje strokovne in kadrovske zasedenosti delovnih mest v gospodarstvu. Poleg tega pa je vsa ta leta organizirala še vrsto drugih izobraževalnih oblik, ki so bile namenjene občanom, da so si z njimi pridobivali za vsakdanje življenje potrebna znanja in spretnosti. Krška delavska univerza je svoje pomembno poslanstvo in dejavnost uresničevala in izvajala z več kot skromnim številom zaposlenih, zato sije morala in znala prido- Z> NaS glas 8, 24. maj 1990 bivati številne zunanje sodelavce, ki so s svojo strokovnostjo zagotavljali visoko raven njenih uslug. Svet in skupščina krajevne skupnosti Dolenja vas predlagata, da se podeli priznanje občine Krško VVZ Krško — enoti Dolenja vas. Utemeljitev je naslednja: Enota Dolenja vas slavi 10. obletnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Vrtec v Dolenji vasi je najprej domoval v zasebni stanovanjski zgradbi, ki sojo kasneje odkupili in do danes temeljito obnovili, preuredili in izpolnili s potrebno opremo, za kar so v krajevni skupnosti vložili veliko prostovoljnega dela ter lastnih finančnih sredstev, ki so jih zbirali s samoprispevkom. Enota v Dolenji vasi vključuje ta čas v organizirano varstvo predšolskih otrok že skoraj 60 odstotkov populacije z območja krajevne skupnosti oziroma več kot 40 varovancev v starosti od enega do sedmih let, v varstvo pa sprejema tudi otroke staršev iz sosednje občine, ki se vozijo na delo v Krško. Enota se odlikufe z nadpovprečno ugodno strukturo vzgojnega kadra, ki nima samo zaslug za kakovostno opravljanje varstvenega dela, ampak se nenehno trudi za najtesnejše povezovanje s krajevno skupnostjo, kar mu zagotavlja posebno mesto v njenem življenju. Skupina kmetovalcev Posavja je predlagala, da priznanje občine Krško prejme tudi Ivan Doberšek. Predlog so utemeljili takole: Ivan Doberšek je sedaj zaposlen kot kmetijski in živinorejski inženir pri Medobčinskem inšpektoratu za Posavje v Krškem, prej pa je bil kot kmetijski strokovnjak večji del svojega delovnega veka zaposlen v občini Sevnica, kjer živi še danes. Za Ivana Dobrška je zančilno, daje večino svojega življenja posvetil delu z ljudmi, v prepričanju o pomenu kmetijstva in njegovega pospeševanja kot pomembne nacionalne gospodarske panoge. S svojim znanjem seje usmeril v pomoč kmetijam in gospodarjem, ki so se ukvarjali z mlečno in mesno živinorejo. Spremljajoč tehnološki napredek na tem področju v Evropi in svetu seje trudil, da z njim seznani in v novosti vpelje vse, ki so svoje kmetije hoteli preusmeriti v tržno pridelavo hrane, in jim ob tem s strokovnimi nasveti in nesebično osebno pomočjo nenehno stal ob strani, pri čemer mu ni bilo žal ne časa ne truda. To njegovo pospeševalno ter svetovalno delo je v vsem Posavju, pa tudi v krški občini prispevalo, da so Številne kmetije in njihovi gospodarji bistveno izboljšali in racionalizirali svoje gospodarjenje. Bogatajevi dnevi: O učinkih preventivne Šole zdravega življenja Krški zdravstveni delavci so letos maja že šestič slovesno zaznamovali dneve dr. Jožeta Bogataja. To je strokovno srečanje, posvečeno spominu na pionirja zdravstvenega varstva na območju današnje občine Krško. V svojem slavnostnem nagovoru je direk- torica krškega zdravstvenega doma Almira Božovič poudarila, da so že od samega začetka dnevi dr. Jožeta Bogataja zamišljeni ne le kot spominska slovesnost, pač pa so jih povezovali tudi z zahtevami, da dejavnost sledi vsemu novemu in da v svoje delo vnašajo nova strokovna spoznanja ter s tem skušajo zdravstvo kot celoto tudi v krški občini dvigniti na višjo kakovostno raven. Teh prizadevanj ne smejo zavreti niti slabi materialni pogoji, zaradi česar ostajajo nekatere vitalne naloge in programi zgolj na ravni neuresničenih želja. Zdravstveni delavci se zavedajo, da se s takim stanjem ne smejo sprijazniti, saj pri vsem skupaj ne gre za njih, temveč za dobro vse populacije, kiji služijo... ...Z nosilno temo so se tokrat lotili Šole zdravega življenja, programiranega aktivnega medicinskega odmora, ki je doslej zaradi ekonomskih razmer stala ob strani. Za njeno uveljavitev pa ni manjkalo le sredstev, je bila prepričana Almira Božovič, temveč tudi splošne družbene zavesti o pomenu tega sestavnega dela skrbi za zdravje ljudi. V resnici je treba v preventivo vložiti precej denarja, še zmeraj pa je to bistveno manj, kakor ga terja bolnišnično zdravljenje. Akcija »Šole zdravega življenja« se je po skromnih začetkih že precej razmahnila in je dokaz več o tem, kako morata v skrbi za zdravje delovnega človeka sodelovati stroka s svojimi spoznanji ter združeno delo z materialnim prispevkom. Ta se namreč podjetjem kaj hitro obrestuje. V Jubilanti v kolektivu krškega zdravstvenega doma. (Foto: Dušan Barbič) strokovnem delu spominskega srečanja je o tej problematiki, predvsem pa o pomembnih dosežkih akcije, navzočim predavala dr. Gabrijela Pleško — Gorenc, specialist medicine dela, prometa in športa. Predsednik delavskega sveta krškega zdravstvenega doma Alojz Resnik pa je podelil nagrade delovnim jubilantom z deset-, dvajset- in tridesetletnim stažem. Že dvajset let so v zdravstvu zaposleni Helena Čižmek, Marjana Komar, dr. Rudi Ladika, Marjeta Planine, Slavica Preskar in Danica Ravbar, trideseto obletnico pa sta dočakala dr. Jože Pire in Franc Strnad. V znamenje posebne pozornosti je kolektiv za dvajsetletno delo »v hiši« podaril grafiki Zvonku Jereletu (letos upokojenemu) in Danici Ravbar. Srečanja zdravstvenih delavcev krške občine so se tudi letos udeležili člani družine dr. Jožeta Bogataja in predstavniki zdravstvenega doma iz pobratene srbske občine Bajina Bašta. Javno razpravo bo vodila I skupščinska komisija 1 Občinska skupščina je že na svojem prvem zasedanju prenesla pooblastilo o vodenju javne razprave o spremembah in dopolnitvah občinskih planov, ki! zadevajo širitev skladišča RAO, na posebno skupščinsko komisijo. Na dna gem zasedanju 21. maja bi morali biti imenovani člani te komisije, vendar se to ni zgodilo, ker je bila seja prekinjena Javna razprava, ki je v nekaterih krajevnih skupnostih že bila, se je tako 1 m maja prekinila. OK SZDL. ki jo je vodila I doslej, pa je dobila nalogo, da o opratfl Ijenem delu poroča skupščinski komisiji, i Naš glas g, 24. maj 1990 Plinovod — vse nared za gradnjo Plinifikacija občine je bila ena od prednostnih nalog, zastavljenih v občinskih razvojnih planih. Kot kaže, smo se močno približali dokončni uresničitvi tega projekta, od katerega v občini med drugim pričakujemo pozitivne ekološke učinke. Za pripravljalna dela lahko rečemo, da so zaključena. Sprejetje lokacijski načrt za posavski krak plinovoda, imenovanega M4, in del mikro mreže od MRP Krško do »Vidma«. Z lastniki parcel, ki bodo razlaščeni, so praktično dosežena vsa soglasja. Trenutno Petrol (investitor) zbira ponudnike za izvajanje del in predvideno je, da bi se gradnja letos začela. Po načrtu naj bi potekala v več etapah, na več deloviščih hktrati in to tako, da ne bodo - odvisno od letnega časa - prizadete kulture v času rasti, ampak bodo dela najprej opravljena npr. na gozdnem terenu. .Doslej so s plinovodno mrežo pokriti Gorenjska, del Primorske in celjsko območje do Maribora in Rogaške Slatine. V perspektivi Petrola, ki bi jo zagotovila tudi dograditev našega, jugovzhodnega dela, je krožni sistem, ki bi omogočal nemoteno oskrbo s plinom v primeru zastoja na katerem koli viru, bodisi »alžirskem« (na jugoslovansko-italijanski meji) bodisi »ruskem« (preko Avstrije). Investitor zagotavlja, da bo plin možno uporabljati v letu 1992, od bodočih uporabnikov pa je odvisno, ali bodo na ta energetski prehod do takrat tudi tehnološko pripravljeni. Bodoči industrijski odjemalci plina v naši občini so po sedanjih predvidevanjih »Videm«, Kovinarska, SOP, Asfaltna baza Dr-novo, Elektrarna Brestanica, Metalna, Bor, Sigmat, Pionir - Žadovinek in Togrel. Ti tudi sofinancirajo izgradnjo plinovoda, njihov skupni delež je 30 odstotkov. Drugih 30 prispeva Petrol iz lastnih sredstev, 40 odstotkov pa bivša Interesna skupnost za nafto in plin (ISNAP). Vsi bodoči odjemalci morajo do začetka gradnje poravnati svoj del obveznosti ali vsaj zagotoviti vire zanjo. Plin bo namenjen industrijski in kniomu-nalni oskrbi. V slednjo so vštete tudi proizvodne enote, ki bodo plin uporabljale samo za ogrevanje, ne pa tudi v proizvodnem procesu. Taki uporabniki se bodo na plinovod lahko priključevali tudi kasneje, ko bo mreža že zgrajena. Tovarna Videm je ponudila možnost, da bi se po uvedbi plina v njeno proizvodnjo lahko izkoriščala tehnološka topla voda za ogrevanje. Pri Savaprojektu je bila med drugim tudi zato naročena študija, ki naj bi pokazala, do kod je tako ogrevanje smiselno uporabljati, saj je znano, da so toplotne izgube na večje razdalje zelo velike. Domneva se, da bi bila toplifikacija smotrna za Krško z okolico, vendar bo tudi tu treba pretehtati, ali ni celo boljša plinifikacija (tudi za potrebe ogrevanja). Za ostale kraje v občini, ki so ob trasi plinovoda, bo verjetno treba načrtovati samo plinifikacijo (Brestanica, Senovo; za Kostanjevico je možna izbira plin/ geoter-malna energija). Hkrati naj bi študija odgovorila na vprašanja o ekoloških učinkih široke uporabe plina, zato mora izdelovalec študije najprej opraviti meritve onesnaženosti zraka z Sp2. Pričakovanja so precej velika zaradi znanega dejstva, da razmerje izpustov žvepla pri uporabi kurilnega olja in plina znaša 400:1, da torej od plina izpustov praktično ni. Naloga študije je tudi, da pokaže, kdo vse se bo s plinom oskrboval in kdo naj bi skrbel za distribucijo. Napeljava plina v individualne stanovanja ske hiše, za katero se zanimajo občani, bo sicer možna, vendar se bodo za to morali odločati s premislekom. Cena plina je namreč približno enaka kot cena kurilnega olja, prehod na uporabo plina pa zahteva tehnične prilagoditve, ki pomenijo kar precejšen strošek. Ta bi se še dodatno povečal, ker bi bilo zaradi varnosti potrebno zamenjati tudi velik del električne napeljave (stikala ipd.). Med javno razpravo so se pojavila tudi vprašanja o varnosti plinovoda. Odgovori so pomirjajoči: Hudih neseč zaradi obratovanja plinovodov doslej ni bilo. Zemeljski plin je lahek, zato se hitro dviguje od tal in se redči. Tudi njegova lastnost, da se zelo hitro ohladi na precej nizko tempoeraturo, je eden od varnostnih dejavnikov. Doslej uporabljani varnostni in alarmni sistemi so po izkušnjah zanesljivi in delujejo tako, da zaprejo pretok plina, če se na kakem delu trase pojavi okvara. Trasa je zaznamovana s posebnimi označbami rumene barve, križanja so ob cestah označena s posebnimi pipami. Trasa se v določenih presledkih redno snema iz letala in se na posnetkih preverjajo morebitne spremembe stanja (zaraščanje). Eden od varnostnih ukrepov je tudi izbira takega rastlinja v bližnji okolici trase, ki nima močnih in globokih korenin. Kakšno vodo pijemo Sanitarna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško nadzoruje zajetja in vodovode, iz katerih se oskrbujejo s pitno vodo prebivalci občine Krško. V sodelovanju z MI opravlja Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu bakteriološko in kemično analizo odvzetih vzorcev. Analize, opravljene leta 1987, so pokazale, da voda v 49 od 67 pregledanih vodovodov, ki jih upravljajo vodovodni odbori, po bakterioloških izvidih ni ustrezala pogojem iz pravilnika o pitni vodi, medtem ko je bila kemično v večini primerov neoporečna. Ravno zaradi takega rezultata je novomeški zavod lčtos opravil samo bakteriološko ¦ a-nalizo in ugotovil, da seje stanje delno izboljšalo. Med 68 vodovodi (v upravljanju vodovodnih odborov) seje število tistih, v katerih je voda dobila oceno »bakteriološko neprimerna«, zmanjšalo na 27. Treba pa je povedati, da se iz teh vodovodov oskrbuje z vodo še 3500 ali 43 odstotkov uporabnikov vaških vodovodov. Po zadnji bakteriološki analizi, katere stroške sta pokrila Zavod za socialno medicino in higieno in SO Krško, je voda neprimerna še v naslednjih lokalnih vodovodih: Armeško, Brezje pri Senušah, Cesta, Črešnjice nad Pijavškim, Čretež, Dobrava— Šutna, Dolenji Leskovec—Kalisevec, Go-lek, Gorica, Kalce—Kočno, Lepa vas, Lomno, Mladje, Mrčna sela 45, Nemška vas, Nova gora, Lošce, Presladol I, Ravni, Reštanj—Belo, Senožete, SKnavce, Slivje— Žabjek, Senuše, Vrbje, Vrtača in Zdole. Za vodovode Črešnjevec, Črneča vas, Dolenja vas, Kostanjevica, Križe-Veliki dol, Orehovec, Krško, Raka, Podbočje in Brestanica-Senovo skrbi Kostak. Tudi tu -z izjemo Dolenje vasi, Rake in zajetja Bre- ge - popolnoma dobre pitne vode ni, saj pogosto priteče oporečna že iz izvira. Prednost teh vodovodov je v tem, da se redno klorirajo ali pa vzdrževalec to stori takoj, ko se pojavi nevarnost onesnaženja, npr. ob nalivih. Iva Gošek z Medobčinskega inšpektorata meni, da posebni ukrepi zaradi takih izvidov niso potrebni, zlasti zato ne, ker se doslej še nikoli ni pojavila hidrična epidemija. Kljub temu pa so z MI predstavnikom vseh vodovodnih odborov posredovali izvide analiz ter strokovna navodila Zavoda za socialno medicino in higieno o vzdrževanju, čiščenju in dezinfekciji vodovodnih sistemov oziroma pitne vode. Navodila nalagajo obveznost, da mora imeti vsak lokalni vodovod vzdrževalca, ki vodovod dobro pozna in ima tudi ustrezna osnovna znanja o higieni. Vzdrževalec mora vsaj enkrat v letu, dodatno pa tudi ob večjih nalivih, temeljito očistiti zajetje in/ali rezervoar. Ob generalnem čiščenju in poslabšanju higiensko-epidemioloskih razmer morajo strokovni delavci vodovodno napeljavo razkužiti (hiperklorirati). Mikrobiološki in kemični pregled vode je treba opraviti najmanj enkrat v letu. Medtem ko se je čistost vode v lokalnih vodovodih bakteriološko vsaj delno izboljšala, so redne analize julija lani odkrile kemično onesnaženost z nitrati v zajetju in omrežju vodovoda Krško. Iz 17 odvzemnih mest te- Naš glas 8,24. maj 1990 ga omrežja je bilo od julija lani do maja letos analiziranih 363 vzorcev in v manj kot tretjini je bila koncentracija nitratov pod dovoljeno mejo 10 mg v litru vode. Na posameznih odvzemih so bila razmerja taka: v zajetju Drnovo je bila koncentracija nitratov pod 10 mg v 10 vzorcih od 48; na odvzemifv Veliki vasi v 3 od 43, v Velikem Mraševem v 7 od 40, Vihrah 6 od 43, Pod goro 9 od 45, na Griču 6 od 38 in v Leskovcu 5 od 36. V zajet- ju Brege je bilo stanje dosti boljše, saj so bile vrednosti nad dovoljeno mejo le v 6 od 43 pregledanih vzorcev. Kljub takim rezultatom analiz je Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta septembra lani dal strokovno mnenje, da se voda lahko uporablja kot pitna voda. Zadnje meritve, opravljene v začetku maja, so pokazale, da koncentracija nitra- tov v vodi zajetja Drnovo znaša 8,8 mg/l in je torej pod mejo, ki jo dopušča pravilnik. Medtem pa je občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora naročil raziskavo, ki naj bi odkrila vzroke onesnaževanja in onesnaževalce ter na drugi strani pokazala, kaj je treba ukreniti, da bi bila občanom trajno zagotovljena zdrava pitna voda. Vse to pijemo! t V prejšnji številki Našega glasa smo poročali o akciji čiščenja črnih odlagališč. Za ilustracijo smo imeli tudi posnetke, ki se nam zdijo sami dovolj zgovorni, da ne potrebujejo komentarja. Ker zadnjič fotografij nismo objavljali, vam — spoštovani bralci — želimo tokrat pokazali, kaj vse je nad našo talnico na Krškem polju. Tudi če je potem prekrito z zemljo! Naj glas 8, 24. maj 1990 7 Krka »cveti« zgodaj V začetku maja je prebivalce ob Krki presenetilo njeno nenavadno zgodnje cvetenje in znova obudilo vprašanje, kako je mogoče, da po vseh teh letih še vedno niso znani (ali vsaj imenovani) pravi vzroki onesnaževanja in da nismo storili nič učinkovitega, da bi ga ustavili Ob sumu, da je onesnaženje povzročila farma Pristava, je vodnogospodarska inšpekcija MI v Krškem pregledala vodotok do meje z novomeško občino in ugotovila, da se tokrat to ni zgodilo na našem območju. Medtem je bilo že znano, da reka «cveti« vse do Novega mesta in višje po vodotoku. Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto je zato naročila analizo vode in Kemijski inštitut »Boris Kidrič« v Ljubljani je pre-iskal vzorce, odvzete pri Soteski, Straži in Otočcu. Rezultati pregleda so bili do 17. maja znani in so pokazali, da pri Soteski količina alg ni bila povečana, voda ni bila kalna ali obarvana. Pri Straži je bilo stanje malenkost slabše, pri Otočcu pa bistveno drugačno, saj je bila voda tu že na pogled rjavo obarvana in kalna in v njej je bila močno povečana količina alg določene vrste, ki se pod primernimi pogoji (povišana temperatura, povečana množina hranilnih snovi ipd.) močno razmnožijo ter v vodi povzročajo t.i. vodni cvet. Po opravljeni analizi je dipl. biolog, doc. dr. Mihael Toman s Kemijskega inštituta podal naslednje mnenje: »Rezultati analiz kažejo, daje Krka preobremenjena s snovmi, ki povzročajo prekomerno rast nekaterih vrst alg, V primerjavi z analizami prejšnjih let ugotavljamo, da se kvaliteta reke Krke bistveno ne spreminja in daje ugotovljeno stanje Krke posledica večletnih stalnih izpustov odpadnih vod, kar je najbolj vidno za Novim mestom. Trenutno vizualno poslabšanje vode, ki seje odrazilo v masovnem pojavu alg (»cvetenje«), ni posledica trenutnih izpustov določene onesnažene vode v reko Krko, ampak se zaradi stalno onesnažene reke lahko pojavijo alge zaradi sezonskih sprememb drugih dejavnikov, kot so povišane temperature, nizke vode ipd. Za konkretno ugotovitev krivde posameznih onesnaževalcev pri celotnem onesnaževanju reke Krke pa je potrebna sistematičnejša biološko-kemijska preiskava.« Stanje vode v Krki torej ni rezultat kakšne trenutne, slučajne nemarnosti, ampak tiste hujše — dolgoletne in sistematične, kije nujen nasledek naše samo enostranske skrbi za razvoj. To pljuvanje v lastno skledo se nam sicer gabi, zdravimo pa ga le z opozorili, protesti, zavzemanjem za... in sprejemanjem sklepov, čeprav se vsi strinjamo, da bi pomagalo samo eno: boljša tehnologija in čistilne naprave za vse vrste odplak, od industrijskih do komunalnih. To seveda veliko stane, zato nam vedno pride prav izgovor, da ni denarja. Tako pravijo v vseh občinah, po katerih ozemlju teče Krka, ki sicer načrtujejo ukrepe za varstvo vodotoka, izvajajo pa jih v glavnem ne. Izjema je le Tovarna zdravil Krka, ki tudi v svoji lastni občini velja za največjega onesnaževalca reke, in ta je pred kratkim začela graditi čistilno napravo. Samo upamo lahko, da do začetka njenega delovanja še ne bo prepozno. Da pa ne bi s prstom kazali samo na soseda: zavedati se moramo, da Krka (pa druge vode tudi!) teče tudi skozi našo občino, da so tudi pri nas onesnaževalci — sicer neprimerno manjši, a onesnaževalci vendarle, in da se tudi mi doslej z učinkovitostjo varstva okolja še nismo tako izkazali, da bi se lahko pohvalili s kakšnimi prepričljivimi rezultati svojega dela. *. ¦¦ JH^P*'*'''*^'!1*^ v. "«W * *:¦¦ u«~ >«%# **&»«%&"» ,c«» »V»« m fcote*^ ^rk0 *d?!! Racijo xasai»' "*#.« itrp«0 obv ivet» SO Kf&°\ da «* pO ii" T^efl\!,„oVoti» I itanovi Vo' ,m»e ta