Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Železničarji za svobodo strokovnega
organiziranja.
22. decembra 1930 se je vršil v Zagrebu velik shod, kjer so mnogoštevilni železniški delavci iz zagrebške železniške delavnice in železniški uslužbenci enodušno povedali žutim (pred 2 letoma komunističnim) agitatorjem in vsem, ki jim je delavska zavednost bodeči trn v peti, da ne dovolijo žongliranja s svojim delavskim dostojanstvom. —• Sijajen govor s. dr. Živka Topaloviča na tein shodu, ki je obenem tudi neke vrste poučno predavanje, prinašamo v našem listu v pouk in v dokaz vsem, da smo in da se preko nas ne bo moglo. U r e d! n i š t v o.
»Dokler otrok ne zajoka, se ga mati niti ne spomni,« — pravi naš narod, je začel s. dr. Topalovič. In narodi tega pregovdrai ni izrekel zaman. Velja tuđi, če ga porabimo za delavske razmere. Vsaki dan vidimo, da je mnogo delavskih teženj, ki jih je treba braniti in za nje skrbeti, da se obvarujejo. Vendar, kdo se naj za te težnje briga? Resnično, niti mati se ne spomni otroka, dokler ne zajoka. Tako je tudi z nami. Docela naravno je, da se morajo delavci brigati najprej za samega sebe. A ko to oni vršijo, tedaj se morajo za nje zanimati tudi drugi.
Pravica organiziranja.
Kako naj se delavci brigajo za se ? Da delavci lahko zastopajo sami sebe, morajo, ker so raztreseni po delavnicah in tovarnah po celi državi, imeti pravico, ustanavljanja delavskih organizacij. Mora se jimi priznati pravica, da se kot delavci zbirajo in da po svojih zastopnikih, ki so si jih sami postavili, ščitijo svoje potrebe.
To pravico daje delavcem zakon, naš državni zakon, poleg tega' je pa to tudi podpisano v mednarodnih (in-ternacijonalnih) zakonih, v konvencijah — kjer je tudi naša država podpisana poleg drugih 52 držav. V enem členu mirovne pogodbe stoji, da se lahko delavci svobodno organizirajo. Ta pravica je zelo važna in upamo, da teh obvez ne bo nikdo kršil.
Brez verskih, plemenskih in strankarskih predsodkov.
Ker imajo delavci pravico d!o svobodnega organiziranja, jo morajo tudi izkoristiti. Morajo poznati potrebo organiziranja in morajo opuščati vse tisto, kar jih deli oziroma cepi na več delov. In čim močnejša je organizacija, tem močnejši bodo sami. Kajti čim več vas zatrobi v eno trobento, tem mogočnejše se vas bo slišalo. Ali mnogo razdora je med delavci samimi. Med njimi so bile razne razlike, ki so jih delali verski vplivi, plemenski vplivi in! politični vplivi
Ali ima kaj smisla, da se delimo po veri? Delodajalec, ko vzame delavca, ne vpraša po veri in ne dela razločka mied verami. Kajti delodajalec hoče pri stroj« dobrega delavca. AH gleda morda delavca, če je katoliške ali pravoslavne ali prote-stantovske vere? Ali če se kdo klanja Mohamedu ali če kdo moli Talmud? Njemu je vseeno, samo, da je delavec dober: pri stroju. Zato je potrebno, da delavci vseh ver pripadajo dni organizaciji. Tisti, ki se zdlružu-iejo po verah', greše. In ako je tako žl veto, potem je tudi isto s plemien-pripadnostjo. Zakaj naj bi se Ustvarjale organizacije srbske, hrva-sk(e ali slovenske? V organizaciji Dtprajo biti vsi eno, kakor v delav-Dcri. A izven delavnice in organiza-DRk naj se dele, ako se hočejo. — ^až\en verskih in plemenskih delitev s° bfcile tudi delitve po politiki... Ne
oziraje se, kakšnega politično-stran-karskega prepričanja je kdo!, živeti mara in zato mora imeti mezde povoljne in tudi delovni čas mora biti tak, da se lahko posveti tudi svoji družini. Ne živi se od politike — to moramo vedeti.
Pravilno upoštevanje moči.
V začetku je bilo odprto vprašanje, v kakšno smer se bo razvijala naša država. Eni so mislili, daj bo nastala revolucija in da morajo v tej revoluciji sodelovati delavci. In mnogi so to drago plačali. Drugi del ni verjel v to. Rekli so, da nas je premalo in da ne moremo niti misliti, da bi prevzeli oblast v državi. Delavcem, ki so verovali v revolucijo, je izkušnja pokazala, da so na krivem potu in izkušnja jih je izmodri-la. Ako tudi sedaj kažete s prstom nanje in jim govorite, da so komunisti, delate napačno. Moralo se jim je reči, da je njihovo mnenje napačno, njihova vera pogrešna. No, kakor so bili eni, ki so verjeli v revolucij onarni komunizem, tako so bili drugi, ki so verjeli samo v državljanski pokret. Eni so bili v velikosrbskih strankah, drugi v hrvaških', tretji v slovenskih strankah.
S tem- se mora med delavstvom nehati.
Značaj svobodnih sindikatov.
Potrebno je, da se vsi združimo in pustimo pred vrati strokovne organizacije vsa svoja verska, plemenska in politično-strankarska prepričanja. — To je geslo naših svobodnih strokovnih organizacij (sindikatov). V nje lahko stopi vsak, ne glede na versko, plemensko ali politič-no-strankarsko prepričanje. Na tej bazi morajo vsi delavci ustvarjati svoj razredni delavski pokret. Oni se morajo združevati kot razred, po svojem družabnem položaju. Med nami ne morejo biti delodajalci. Kakor se združujemo mi, tako se oni, delodajalci, združujejo v svoje razredne organizacije. In to je docela naravna stvar. Po zakonu so delavci priznani kot razred, imajo svoje delavsko zavarovanje, svoje delavske zbornice in svoje strokovne zveze. Priznano je torej, da je delavstvo samostojen razred. In zakaj se nam potem hoče predbacivati, ko ustvar-jamo delavske razredne organizacije, »da razdvajamo delavstvo od ostalega naroda, da izzivamo razredno mržnjo«? To je tista velika laž, ki jo razširjajo naši nasprotniki.
Povsod na svetu se grupirajo delavci za sebe in delodajalci za sebe, pa zakaj naj bi se to ne delalo tudi pri nas? Kako bi bilo, da nekdo od vas zahteva, da postanete na pr. član zveze bančnih direktorjev? Vsakdo bi se mu smejal. A ravno tako ne morejo biti delavci skupno z drugimi delodajalci. Delavci imajo zato svoje posebne strokovne organizacije, s katerimi sodelujejo svobodno s svojimi sodrugi in prijatelji iz celega sveta, To svobodno sodelovanje je priznano tudi v današnjih naših zakonih in istotako v mednarodnih zakonih: konvencijah.
Internacionalna solidarnost.
Kakor se sestajajo ministri zunanjih zadev vseh držav, kakor se sestajajo delodajalci vseh držav, istotako se lahko in se morajo sestajati tudi delegati delavstva vseh držav. Danes je postala nujna in življen-ska potreba, da se sestajajo vsi delavci in da ustvarjajo zaključke, kako se v splošnem: najbolje zaščitijo ali kako se na pr. izide iz krize, ki
je nastala po vsem svetu. Stroji so se že toliko izpopolnili, da je sedaj na vsemi svetu okrog 15 milijonov brezposelnih delavcev. In sedaj, ko so, stroji že tako izpopolnjeni, bi morali ljudje boljše živeti. Ali to ni tako. Izpopolnjeni stroji zahtevajo manj delovnih moči in zato je vedno več brezposelnih in s tem vedno manjša poraba produciranega blaga.
./' Mali trgovec nima kupcev za svoje blago. Nima jih tudi veliki. In s tem nima odjemalcev niti tovarna in dudi ne krnet. Kaj se naj naredi? Ali naj se zniža število delavcev? Gorje delavstvu, če se ne bo poiskal izhod: iz te krize. Ali katera pot je tu najbolj naravna? Edina pot skrajšanja delovnega časa, da bi tako mogli vsi imeti delo. To vprašanie pa se na pr. ne more rešiti brez mednarodnega sodelovanja.
' Evo, Amerika je velika in zelo bogata država. Vendar ne more storiti ničesar brez sodelovanja vseh drugih držav. Da bi se nekako rešila kriza, se posamezne države obdajajo s carinskim obzidjem, da preprečijo prihod blaga iz sosednih držav. Ali s tem se nič ne doseže, ker isto delajo vse države in tako ostane blago doma. Zato morajo biti vsi, a posebno delavci na mestu, da sodelujejo na rešitvi gospodarske krize. Tudi mi delavci, ki vsled krize največ trpihio, moramo biti tam, kjer se rešuje usoda sveta. Ce bi tega ne hoteli, bi delali zoper samega sebe. Naše mednarodno (internaci-jonalno) sodelovanje nas mora ščititi, da se ne izvrši kaj v našo škodo in da se vodijo računi tudi o naših potrebah.
Omenili smo že vprašanje delovnega časa. Videli smo, da se delovni čas ne more skrajšati v eni dr-ža\|i, a da v drugi konkurenčni,
ostane po starem. Za skrajšanje delovnega časa je potreben mednarodni dogovor, ker se samo s splošnim skrajšanjem delovnega časa lahko prepreči brezposelnost. Radi tega je delavstvu mednarodno sodelovanje žlvljenska potreba.
Internacionalne zveze razrednega
delavskega gibanja.
To je podlaga, na kateri so ustvarjene svobodne delavske strokovne organizacije. Kakor rečeno, v nje morejo vstopiti vsi delavci. V njih se morajo nasproti delodajalskim organizacijam organizirati kot samostojno razredno delavsko gibanje. Potom njih, kot svobodne edinice, morajo sodelovati na zaščiti svojih interesov z delavci ostalih držav. Svobodne strokovne organizacije so strnile na celem svetu; okrog sebe 17 milijonov delavcev iz vseh držav. In če smo šli tudi mi tja, ali smo zagrešili kakšno izdajalstvo, kakor bi nami to radi podvalili nekateri ničevniki?! Ali je to izdajalstvo, ako smo šli in sodelujemo za naše dobro in se borimo proti gospodarski krizi?
Žolte organizacije.
Kmalu se je tudi pri nas pojavil nekakšen žolti pokret. Žoltih po-kretov je tudi drugod po svetu. Povsod jim je enotna podlaga: služiti delodajalcu. Ta žolti pokret hoče pri nas rušiti vse, na čemur sloni svobodni delavski pokret. In jasno je, zakaj tako dela, ko vemo, da so ga pri nas, kakor povsod, ustvarili delodajalci. Mnogi industrijci so dali prostovoljne prispevke za njegovo organiziranje. Njegov vodja izdaja tudi nekakšen list: »Rad i trud«. In delodajalci potom- svojih organizacij razširjajo ta list po delavnicah delavstvu po celi državi. Ta pokret je proti odkritemu in za-
konitemu sodelovanju našega delavstva z delavstvom ostalih držav. Žolti predbacivajo temu sodelovanju nekakšno narodno in državno izdajo.
Svoje delo so naši žolti začeli s prav nesramno javno goljufijo. Obelodanili so, da hočejo osnovati nekak podporni fond in da bodo iz tega fonda delavci lahko dobivali brezobrestna posojila, da se tako rešijo velikih bančnih obresti. In začeli so z nabiranjem. Nabrali so nekako 100 tisoč dinarjev. A kaj mislite, za koga so najprej zapravili denar? Katera je bila prva postavka v bilanci, katero so objavili in katero ste morda tudi vi čitali? Prva postavka je bila: 20.000 Din razdeljenih nabiralcem! Ostali računi in izdatki so bili 50.000 Din. Vse skupaj torej 70.000 Din. In tako je od vseh nabranih 100.000 Din ostalo le malo, a delavcem ni bilo dano niti petdinarsko posojilo. To je_ javna goljufija. To je kriminal. Ce bi to zbiranje bilo res kaj vredno, bi vsak od vas dal nekaj. Tudi jaz bi dal. Ali, glejte, v kakšne svrbe je služil ta denar. Sedaj čakamo na kazen teb lopovov.
Fašistične zahteve.
Namesto, da se sramujejo svojih dejanj in da si zatisnejo ušesa, so žolti planili na delavske ustanove. Tako zahtevajo za sebe komisarja pri zavarovanju delavcev in v delavskih zbornicah; in naposled, da se jim da popoln monopol strokovnega organiziranja. To bi pomenilo odkriti in javni fašizem, ki bi ga ti gospodje radi uveljavili v naši državi. Izmed vsega jugoslovenskega tiska oni edini slavijo zmago nemškega fašista Hitlerja v svojem »Radu i trudu«. Mednarodni fašizem je največji strup in največja gniloba naših dni. Nikdo pri nas se ni drznil, da ga hvali. Samo ti naši žolti so se našli. Delajo, kakor delajo fašisti drugod1: Napadajo in obrekujejo nas, da smo izdajalci naše države. Že 25 let je minilo, odkar je socija-listični delavski pokret delal in sodeloval na ustvaritvi Jugoslavije. Delal je to že tedaj, ko je trebalo za to iti v avstrijske zapore in nositi okove. Nismo mi postali Jugoslovani šele po 10 letih od1 ustvaritve Jugoslavije.
Napad na internacionalni razredni strokovni pokret.
Vse to jim še ni dovolj. Tukaj v Zagrebu so izvršili neki dan nezaslišano zlorabo. Veliko nacijonalno manifestacijo o priliki kraljevega rojstnega dneva so uporabili, da so izvršili svojo čisto politično propagando. Celo v listih so objavili, da so njihovi sindikati bili, ki so pripeljali delavstvo na nacijonalno manifestacijo. Ali to ni res. Evo vam poziv, ki ga je ob tej priliki izdal šef zagrebške postaje vsem: delavcem, da se udeleže patriotske manifestacije.
Tako, ta gospoda je torej celo v listih objavila laž, da so udeleženci manifestacije člani njihove organizacije. Kdo jim daje pravico:, da vrše fašistično politično propagando in to o priliki kraljevega rojstnega dne in to pred najvišjimi vojaškimi osebami? Tam: so govorili, da so delavci 11 let šli za nekom:, ki jih je odvajal od njihove očevine; da so šli za Internacij onalo v Amsterdamu in da jih je ona vlekla v zlo, neprilike in nesrečo.
To smo smatrali za potrebno, da tukaj v Zagrebu, kjer se je izvršila ta provokacija, odločno in javno povemo svoje.
Po dosedanjih potih nadaljujemo našo pot.
Ob zaključku povdarimo še sledeče: Mi se bomo tudi nadalje enako z združenimi močmi borili za naše pravice. Mi bomo tudi še nadalje ščitili svoje interese in skrbeli, da najdemo to zaščito povsod. Mi smo
uverjeni, da izvršujemo s tem veliko, tako narodno kakor tudi državno potrebo. Mi verujemo, da bodo najvišje. srednje in nižje oblasti ostale na bazi zakona, zakona, ki pravi:
da se smejo delavci svobodno organizirati!
Koliko znaša voinica?
Naviaidma vojnica zna<ša 50% letnega ne-■posreicLniega davka ođ one imovine, obrti in dohodka, ki odpade na njegov del.
Kdor se je namerno pohabil in postal vsled tega nesposoben :za vojaško službo, dalje kdor se je -odtegnil -odslužitvi kadrovskega roka ali prestaje -zaporno kazen, pa plača kot vojnico 100% letnega neposrednega davka.
Kdo je oproščen plačevanja vojnice?
Plačevanja vojnice so oproščeni oni, ki so postali nesposobni v vojaški -službi, dalje umobolni, slepi, gluhonemi in taki pohabljenci, ki so nesposobni -za vsaiko delo ter plačujejo manj kolt Din 120.— neposrednega in -dopolnilnega davka. Enako so oproščeni plačevanja vojnice oni, ki -uživajo invalidsko podporo.
Sklicanje širše
V smislu § 17 pravil saveza sklicujemo za
nedeljo, dne 8. februarja 1931, točno ob 8. uri zjutraj v Mariboru
širšo sejo U. S. Ž. J.
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročila centralnega in oblastnih tajnikov.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Splošni položaj železničarjev in direktive za bodoče delo.
5.	Sprememba pravil in pravilnikov saveza.
6.	Sklepanje o Ustvaritvi transportne federacije.
7.	Savez in zadružništvo.
8.	Samostojni predlogi.
seje U. S. Ž. J.
Obvezno se morajo udeležiti širše seje vsi člani upravnega odbora in nadzorstva, vabljeni pa so na sejo tudi zastopniki podružnic. Podružnice, ki bodo stavile za sejo samostojne predloge, morajo poslati na sejo svojega delegata. Stroške delegatov podružnic nosijo podružnice same. Zastopanje samostojnih predlogov morejo podružnice prepustiti tudi posameznim centralnim odbornikom. kateri morajo poslati tozadevna pooblastila.
Samostojne predloge je vložiti na centralo do 1. februarja 1931. Oblastne tajnike naprošamo, da do istega dne pošljejo spisana poročila.
Za Centralni odbor USŽJ:
J. Stanko i. r. B. Korošec 1. r.
Izplačajte delavske diference!
Že drugo Novo leto je minilo železniškim delavcem v pričakovanju, da končnoveljavno enkrat dobe izplačano diferenco iz leta 1923. Celo leto 1930 so živeli železniški delavci v pričakovanju, da tudi oni dobe iz državne blagajne onih par dinarjev, ki so jih zaslužili že pred sedmimi leti. Od meseca do meseca so se tolažili z raznimi izgovori, češ, sedaj leži še akt v finančnem ministrstvu. sedaj je v glavni kontroli, pred Božičem so bili obveščeni, da ima že generalna direkcija vsa odobrenja za izplačilo ter da bo za praznike razlika že izplačana. Minil je Božič, Novo leto in med delavstvom vlada vedno večja beda, katere pa merodajni faktorji najbrže ne vidijo, ker drugače ne bi mogli odlašati z izplačilom borih 17 milijonov dinarjev svojim najbednejšim uslužbencem. Ce se je našel za nastav-Ijence denar v petih letih, je zadnji čas. da se najde denar tudi za delavce.
Ujedinjeni Savez je pred prazniki potom vseh svojih podružnic naslovil na ministra saobraćaja, naslednjo vlogo:
Gospodu
Ministru Saobraćaja
Beograd.
Potpisani Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije obraća se naslovu molbom.
da bi Ministarstvo naredilo oblasnim direkcijama. da isplate radničkom osoblju dugujući! diferenciju medju platama po privremenom pravilniku iz god. 1920 te sat-ninama prema naredjenju M. S. br. 72-23 i odluci G. D. br. 7355-23 za vreme od 1. iX. 1923 god. pa do prevodjenja na satnine.
Prema izvještajima za ovu isplatu već je odobren kredit u iznosu Din 17,400.000 te je i g. pretsjednik Kr. Vlade već dne 15. IX. izdao za ovu isplatu svoju dozvolu.
Radnici nalaze se u veoma teškom položaju, a si ne mogu nabaviti za zimu životnih namirnica i ogrev, jer mjesečna zarada pri hiljadama željezničkih radnika iznosi tek 600 do 800 dinara, koji iznos nije dostatan ni za preživljanje porodice. Radnici mole učtivo gospodina ministra saobraćaja, da bi naredio, da se diferencije isplate za Božične blagdane.
Pričekujući, da ćete udovoljiti ovoj molbi radnika,
ostajemo učtivi za: podpis.
Obrnili smo sc tuđi do ostalih z nami sodelujočih organizacij s prošnjo, da tudi one odpošljejo slične vloge. Od tedaj bo v kratkem pretekel že cel mesec, vendar Ministrstvo še ni odredilo izplačila diferenc.
Apeliramo na predsednika Kr. Vlade, ki je o bednem položaju železniških delavcev poučen, da odredi, da se končnoveljavno po sedmih letih tudi železniškim delavcem izplačajo diference.
Opozorila železničarjem.
V našem časopisu bomo odslej prinašali poleg strokovnih vesti tudi poročila: o internacionalnem položaju, najvažnejših dogodkih doma in ipo svetu ter pojasnila o vseh važnejših zakonih in uredbah. Prihodnja številka našega »Železničarja« bo že v tem pravcu urejena. Danes objavimo samo navodila glede novo vpeljanega davka na samce in glede »Vojniče«. Tako davek na samce, ki velja le za osebe, ki stanujejo v mestih, mestecih, trgih in onih krajih, kjer je sedež «rezkega poglavarstva, kakor tudi vojnica se začne odtegovati že z mesecem januarjem 1931 ter je važno, da vsak železničar ve tozadevne predpise.
Doložbe o plaievanju samskega davka.
Finančno ministrstvo je tozadevno izdalo okrožnico, iz katere posnemamo sledeče:
Počenši s 1. januarjem 1931 stopi v veljavo davek na samce. Ker se plače uslužbencev in drugega osobja plačujejo vnaprej, je potrebno, da se organi, ki izplačujejo, seznanijo z odredbami tega zakona pred 1. plačilom, da bodo znali pravilno ravnati.
Po odredbah zakona so dolžni plačati davek: A) vsi neoženjeni moški, B) vdovci brez zakonske dece, C) vsi moški, ki ao ločeni sodkiijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Vse to velja počenši s 1. januarjem 1931, če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in srezkih krajih.
Oproščeni pa. so tega davka: 1) vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih, 2) osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov me morejo ponovno oženiti, 3) vojaki in podtolicirji pod zastavo in nižji oficirji, 4) obsojenci v zaporih za dobo oidsedenija kazni, 5) tujoi, 6) osebe, ki so po civilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje, 7) polni invalidi, 8) osebe v službenih odmošajih, katerih plače ne znašajo več kakor 2500
Din mesečno.	, ™ j -,c , .
Davek plačajo osebe od 30. do 35. leta v iznosu 50% neposrednega davka ipo členu 95 in 96 zakona m neposrednih davkuh. Osebe med 35. do 40. leti plačajo 40%, med 40. in 50. letom 25%, med 50. in oO. letom pa 10%.
Ta davek se bo plačeval skupno z usluž-bemskimi davki za čas od 1. januarja 1931. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par ne upošteva, nad 50 par j>a.
Vse osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka, morajo pravic o do oprostitve dokumentirati z Jistinami. Prav tako morajo dokazati diotične osebe, da so sodno ločene in da morajo vzdrževati ženo ali zakonsko deco.
Nameščenci, odnosno osebe, ki imajo 9 ali več otrok, so oproščeni plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega in samskega davka. To velja za osebe, ki so bile kdajkoli imele 9 ali več živih otrok.
Vse navedene osebe morajo podati veljaven dokaz oni blagajni, ki vrši izplačilo. Visi uradi, ki nakazujeja ali izplačujejo plače in prav taka tudi uslužbenci se morajo ipo tem ravnati.
Pretežna večina železničarjev torej ne pride v poštev za plačevanje samskega davka, pač pa pridejo posamezni v poštev za oprostitev uslužbenskega davka. Vsi oni, ki so imeli kdaj po devet otrok, so uslužbenskega davka oproščeni.
Ka] moram vedeti o „vojnici“.
Kaj je vojnica?
Vojnica je poseben davek, katerega morajo plačati vsi državljani, ki nliso služili ipri vojakih osebno, odnosno katerim ni bila služba pri vojakih odložena v smislu doloičib zakona o ustrojstvu vojske.
Kdo mora plačati vojnico?
Vojnico morajo plačevati vsi stalno in začasno nesposobni; ako se kdo odtegne odslužitvi kadrovskega roka pri vojakih (gre v inozemstvo ali ®e skriva) se odtegne vojnico za njega od' njegove imovine, obrti ali dohodkov, odnosno jo mora plačati njegova »zadruga« (starši odnosno starešina družine, ako je še živel z njimi v skupnem gospodinjstvu, ati ni polnoleten). Enako se odtegne vojnica na isti način tudi v slučaju, ko nekdo me more odslužiti kadrovskega roka, ker prestaja zaporno kazen ali ker je obsojen na iiizgubo državljanske časti.
Koliko časa se plačuje vojnica?
Vojnica se plačuje od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta starosti.
Važno za železničarje.
Iz okrožnic.
Božične in novoletne želje uprave.
G. direktor ljubljanske železniške direkcije je izdal dne 24. XII. naslednji razpis:
Čestitajoč vsemu osobju božične presvetle praznike, veliki svetek Kristovoga rojstva, tega nedosegljivega primera nesebične ljubezni in žrtve, želim od vsega iskreno čutečega srca, da bi enkrat že tudi v vrstah celokupnega našega železničar-stva zavladala razumnost in razumevanje in pa zmagoviti duh topJe ljubezni in popolne sloge, medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pomiri j ivosti in strpljivosti, poštenosti in pravičnosti, stvarnosti in resnice: pravičen bodi vsakdo predvsem v pre-sojevanju samega sebe in svojega druga, pravičen bodi starešina svojemu podrejenemu, pravičen pa tudi podrejeni starešinam. pravični vsi skupaj napram upravi!
Zaključujemo obenem staro leto, jx>l-no težav pa tudi uspehov. Smatram za svojo posebno prijetno dolžnost, da sporočim svoje priznanje in zahvalo vsem in slehernemu, ki je pripomogel, da se je tega leta celokupna služba vršila prilično točno in redno, da smo prošli brez večjih nesreč, ki so n. pr. lanskega leta ostavile črni madež na ljubljanski direkciji. Na pragu novega leta naj vsak uslužbenec pri sebi stori trden sklep in položi svečano obljubo, da bo storil vse, da se kaj sličnega na naših progah ne samo ne bo več ponovilo, temveč, da se bo zbrisal tudi madež letošnjih številnih manjših nezgod in vseh drugih nerednosti iz črne knjige za ljubljansko direkcijo. Samo v tem slučaju lahko opravičeno in z dobro nado pričakujemo, da bo tudi vrhovna uprava storila za nas vse, kar zaslužimo in kar je mogoče: samo v teni slučaju bomo stekli tudi polno priznanje javnosti (naroda) in najvišjih naših starešin; samo v tem slučaju nam bo novo leto srečno in zadovoljno.
Računajoč z razumnostjo in vestnostjo našega železničarja,’ upam in verujem, da tudi bo tako, ter v tej pozitivni nadi voščim vsem in vsakemu
veselo Novo leto!
Direktor: Dr. Borko s. r.
K tem božičnim in novoletnim željami uprave si dovoljujemo mi izraziti novoletne želje uslužbenstva, ki je glasom izjave samega g. direktorja vršilo službo vestno in točno ter upravičeno pričakuje, da bo v letu 1931 deležno vseh zakonito zajamčenih pravic ter da se bo tudi njegov gmotni položaj zboljšal.
Pred vsem, pričakujemo, da se bo delavcem izplačala diferenca, dalje, da se bo izpopolnil delavski pravilnik ter zasiguralo delavskemu osobju zboljšanje plač ter pravico do polne pokojnine po 30 letih, so-odločevauje in avtonomijo v pokojninskem in bolniškem fondu ter volitve delavskih zaupnikov.
Nastavljene*! pričakujejo spremembe zakona o državnem prometnem osobju z ukinjenjem položajnih plač, ureditvijo službenih doklad, zboljšanjem gmotnega položaja vseh nižjih nastavljencev, uvrstitvijo v kategorije po strokovni izobrazbi. Nujno potrebna je izmenjava pravilnika o službeni obleki, pravilnika o postranskih prejemkih, zlasti glede kilometraže, nočnih doklad in ob-hodniških pavšalov. Upokojenci pričakujejo, da obdrže svoje dosedanje vozne ugodnosti, starounokojenci pa, da se jim končno urede njih pokojninski prejemki.
Tudi osebje računa z razumnostjo in vestnostjo uprave, ki naj se zaveda, da je uspeh podjetja zelo odvisen od zadovoljnega osobja.
Letna ocena.
Za ocenjevanje osobja je direkcija izdala daljša navodila, v katerih veli med drugim:
Naročam pa vsem starešinam, še posebno, naj izvršijo ocene strogo, pravično in nepristransko; ocena ni samo formalnost, temveč ima podati točno sliko o uslužben-čevi sposobnosti, ki je potrebna pri izvrševanju službe, posebno pri event. zasedbi odgovornejšega mesta. Ker je kontrola nad izvršenimi ocenami vsekakor potrebna in se tudi iz tega, da-!L starešina zna pravilno oceniti sebi podrejeno osobje, more sklepati na njegove sposobnosti, naročam, da gg. načelniki oddelkov pri ocenjevanju podrejenih starešin upoštevajo med drugim tudi to. kako le-ti ocenjajo sebi podrejene
uslužbence. Zato treba ocene izvršiti čim-prej in takoj dostaviti direkciji, ne pa čakati do poslednjega roka.
Potrebne tiskovine za izvršitev ocen so priložene, event. primanjkljaj pa je naročiti pri odd. I/T-b.
V	Ljubljani, dne 3. decembra 1930.
Direktor: Dr. Borko s. r.
Ordinacijske ure kirurga dr. Blu-mauera v centralni ambulanti v Ljubljani.
Specijalist za kirurgijo g. dr. Blumauer bo ordinira! počenši s 15. decembrom t. L vsak pondeljek od 11.—1214. Razen tega pa kot doslej: v sredah in petkih od U.—12K. Odpadejo pa ordinacijske ure ob sobotah.
Predpisi za naročanje prostih vozovnic, temporernih kart in voznih ugodnosti sploh.
Da zamore direkcija točno izstavljati razne zaprošene vozne ugodnosti, je predpisala navodila, katera morajo tako službene edini-ce kot uslužbenci pri zaprositvi točno upoštevati. Ta navodila se glase:
Trebovanje mora biti žigosano z uradnim žigom prosilčeve edinice; ono mora vsebovati vse podatke o pogojih, na katere je vezana odobritev in izdaja povlastice, tako je pri naročanju legitimacij in brezplačnih kart za rodbinske člane vedno vpisati: »zakonska žena«, »zakonska deca« itd., poleg rojstnih podatkov otrok tudi njih zaposlenje na pr. »dijak«, »vajenec do...«, »na odsluženju kadrskega roka do ...«. »doma brez zaposlenja«, imajo li kakšen' zaslužek, koliko in od česa in da li živijo z uslužbencem v rodbinski zajednici. Glede lastnega zaslužka ni, dokler je isti neizpremenjen, in imajo otroci že svoje legitimacije, prilagati posebnih potrdil, temveč se je v trebovanju sklicevati, da je ob priliki izstavitve odnosno prolonga-cije veljavnost legitimacije predloženo o0_
trdilo še neizpremenjeno v veljavi. Nadalje je navesti številke legitimacij, ki jih posedujejo osebe, za katere se prosi povlastica in obrazložiti pottebo vožnje z brzim vlakom.
Pri naročanju povlastic iz § 13. tč. 1. je navesti ad a) številko sprejemnega odloka in dan nastopa službe: ad b) odlok o premestitvi in dan razrešitve; ad c) in d) odlok o upokojitvi, uvaženi ostaviti ali prenehanju službe in dan razrešitve, ad e) priložiti župnijsko potrdilo o oklicih odnosno po poroki poročni list (ev. overovljen prepis), ad točka 2. poleg navedbe premestitvenega odloka tudi ali je premestitev izvršena iz službenih ozirov ali po prošnji. Kjer se omenja »Službenik sa sop-stvenim kućanstvom« (§ 13. § 15) ali »službenik sa porodicom« (§ 14) je pri uslužbencih. ki niso poročeni odnosno vdovci, navesti, s katero osebo vodi prosilec gospodinjstvo. do katere mora imeti tudi zakonito dolžnost vzdrževanja in ki jo mora tudi faktično vzdrževati in priložiti o tem uradno občinsko potrdilo.
Z vsemi podatki izpolnjeno trebovanje potrdi na za to določenem mestu pristojni starešina s svojim podpisom in žigom, ki označuje njegov položaj (šef stanice, šef progovne sekcije itd.). Trebovanje lokalnega starešine overi njegov prvi nadrejeni starešina n. pr. šefu stanice: šef saobraćajne službe: šefom sekcij ali kurilnic, šefom saobraćajne službe in transportnim kontrolorjem pa pristojni direkcijski predstojniki.
Trebovanja. ki ne bodo odgovarjala določilom te objave, odloku 62 Služb, lista 33 ex 1930 in posameznim paragrafom pravilnika se bodo brez navedbe vzroka zavračala.
Načelnik obč. odeljenja: Dr. Fatur, s. r.
Razdelitev oddelkov Državnega sveta za leto 1931,
V	letu 1931 je razdeljen državni svet v šest oddelkov. Ministarstvo saobraćaja spada v peti oddelek, katerega predsednik je g. Arandjelović Živojin, člani pa Paunovič Svetislav, Hadjič, Nuri, Osman, dr. Jemrič A. in Tomič Svetozar.
Uellki železničorslil ples
priredi centrala Ujedinjenega saveza žef-lezničarjiev v Ljubljani v vseli prostori [li »Uniona«, in sicer na Svečnico, dne 2. f e-bruarja 1931. Na sporedu je srečolov, f ,a-Ijiva pošta. ples. Igra godba na pihala in orkester. Vstopnina le 10 Din. Začetek ob 20. (osmi) uri zvečer. Cisti prebitek je Laa-menjen podpornemu fondu! K obilni udeležbi vabi Prireditveni odbor USŽJ.	--
Navadila za zobozdravlienje.
V svoji okrožnici štev. 3 pod B. F. št. 4835-30 z dne 20. maja 1930 je uprava objavila odlok glavne skupščine bolniške blagajne v marcu 1930, po kateri se odobrijo stroški za zobotehnična dela samo o”'1® članom bolniške blagajne, ki so dovršili o let neprekinjene službe, in sicer članom v celoti, a njihovim rodbinskim članom samo 50% celotnega zneska stroškov, tako, da drugo polovico trpe člani sami, s tem, da plačajo znesek zdravniku. _ Stroške za plombiranje zob priznava bolniška blagajna v celoti članom kakor tudi njihovim rodbinskim članom, in sicer samo v slučaju, da ie član dovršil najmanj eno leto neprekinjene službe. Za zdravljenje in izvlečenje zob niso predpisane nobene omejitve, ^ter imajo vsled tega do te pomoči pravico^ člani in njihove rodbine takoj po sprejemu člana v železniško službo.
Čeprav so prednji predpisi znani vsem prizadetim, vendar se ti predpisi omalova-žuieio na škodo bolniške blagajne. Da bi se v bodoče najtočnejše postopalo po obstoječih predpisih, kakor tudi da bi se ti posli vršiti v redu in brez zastoja, se pred-pisuie sledeči postopek:
j. Na vsaki zdravniški spremnici mora biti vpisano poleg imena člana tudi njegovo polno zvanje ter kategorija, skupina in stopnja.
2.	Na tistem delu zdravniške sprem-nice. ki ostane pri zdravniku, mora biti točno naveden čas neprekinjene službe člana bolniške blagajne pri napravah resora ministrstva za promet. Čas pred event. pre-kinjenjem službe, kakor tudi služba pri drugih napravah, se ne upošteva pri tem za-beleževanju. Na to morajo strogo paziti oni, ki izdajajo spremnice, kakor tudi šefi. ki te spremnice podpisujejo. Šefi edinic morajo podatke o službovanju posebej podpisati s pripombo: »Potrjujem«. S tem posebnim potrdilom podatkov o službovanju se bo preprečilo samovoljno in netočno naknadno vpisovanje let službe brez vednosti onega, ki je spremnico izdal in podpisal in ki odgovarjajo za pravilnost izdane spremnice.
3.	Špecijalisti-zobni zdravniki bodo nudili vsako pomoč za izvlečenje in zdravljenje zob tudi takrat, ako na zdravniški spremnici ni zabeleženih podatkov o službovanju, ker v tem slučaju tega ni potreba. ker za tako pomoč ni predpisana nobena omejitev.
4.	Zobotehniška dela, t. j. izdelava umetnega zobovja in protez se bodo vršila po predhodni odobritvi uprave, na katero se morajo obračati člani sami s pismeno^ prošnjo. zdravniško spremnico in predračunom zdravnika, pri katerem se morajo predhodno zglasiti.
Zadolževanje žel. uslužbencev.
ü. minister saobraćaja je pod št. G. D. 102.177/30 izdal naredbo M. S. 21.389, v kateri veli medi d nitrit n:
Zapazil sem, da se v zadnjem času uslužbenci drž. prometnih naprav vedno bolj, in sicer brez dovolj resnih vzrokov, večkrat celo tudi lahkomiselno zadolžujejo pri raznih bankah, trgovskih tvrdkah in tudi pri privatnih osebah za večje ali manjše vsote v gotovini ali v blagu. Uslužbenci se obvezujejo, da bodo take dolgove vrnili v krajšem ali daljšem roku, se pa često pripeti, da iz kakršnihkoli vzrokov ne morejo pravočasno zadostiti svojim obvezam in poravnati svojih dolgov, ter nastanejo sodne in administrativne prepovedi na plačo.
Na ta način se ne samo zelo ubija ugled uradnika, ampak se tudi povzroča ogromno posla upravi pri obračunu in deponiranju zadržanih vsot na ime prepovedi. Neko oblastno železniško ravnateljstvo sporoča, da mora 5 uslužbencev intenzivno ddati, da opravijo ves posel, ki ga imajo
z zadrževanjem plač na ime prepovedi in z deponiranjem vseh vsot.
Da bi se v bodoče kaj takega nič več ne pripetilo, svetujem vsem uslužbencem, da svoje izdatke skrčijo na minimum, toliko pač, kolikor jim dohodki dopuščajo, in da se po možnosti čim manj zadolžujejo, a v slučaju, da se vendar morajo zadolžiti, da svoje dolgove sami, in sicer pravočasno poravnajo, da bi tako izostale prepovedi in se s tem zmanjšaj posel pri ravnateljstvih.
Z uslužbenci, ki bi se še v bodoče lahkomiselno in brez velike potrebe zadolževali in ne bi svojih dolgov sami in pravočasno poravnali, se bo v bodoče najstrožje po zakonu postopalo.
Kateri vojaški dokumenti so veljavni?
Ministarstvo Vojske in mornarice je s svojim aktom štev. 26.834 odredilo sledeče:
Večje število državnih uradnikov in uslužbencev se obrača na ministrstvo vojske in mornarice s prošnjo za razna potrdila, kakor n. pr.: o reguliranju vojaške obveznosti, o času, ki so ga prebili v vojni, itd., katera potrebujejo za regulacijo službenega položaja, ter navajajo v svojih prošnjah. da posamezne civilne oblasti zahtevajo samo taka potrdila, ki so izdana in podpisana od ministrstva vojske in mornarice.
Ker je takih prošenj mnogo in ker ministrstvo nima na razpolago niti dovolj^ časa niti potrebnih podatkov za njihovo izdajanje, je po pravilu za uradno dopisovanje v vojski čl. 39 tč. 3 na strani 105 in z odredbami Dj. št. 37.827 z dne 1. sept. 1926 in Dj. št. 21.113 z dne 1. septemmbra 1930 (službeni vojni list stran 2138 iz leta 1926 in stran 1879 iz leta 1930) določeno, da izdajajo taka potrdila komande vojaških okrožij, ki razpolagajo tudi z vsemi podatki o obveznikih svojih teritorijev.
Ministrstvo je pristojno za izdajanje samo takih potrdil, za katere je po zakonih in drugih predpisih edino ono pozvano in pooblaščeno, da jih izdaja.
Vsled tega so potrdila, katera izdajo vojaška okrožja, polnovredni dokumenti in se jih mora tudi za take srtiatrati.
Važna razsodba Državnega sveta:
Državni svet je na splošni seji dne 25. novembra 1930, pod štev. 40931 sprejel sledeči sklep:
Na splošni seji dne 25. novembra 1930 ie izdal državni svet le-4e odločbe: 1. Čas, prebit v vojni, ki se po odstavku II. člena 282. finančnega zakona za leto 1922-23 prizna za pokojnino, je vračunljiv po svojem efektivnem trajanju državnim uradnikom in ostalim uslužbencem civilnega reda prav tako kakor tudi uslužbencem državnih prometnih ustanov, v dobo 10 let efektivne državne službe, ki se po čl. 1. zakona od 1. marca 1929 zahteva za dosego pravice do osebne pokojnine. Ta čas je ravnotako vra-čimljiv po 'Svojem efektivnem trajanju v dobo 10 let efektivne službe v primerih, v katerih zahteva člen 331. finančnega izakona za leto 1927-28 efektivno službo, da si pridobi upokojenec pravico do osebne in rodbinske doklade.
Dopisi.
Zidani most. Podružnica USŽJ v Zidanem mostu sklicuje občni zbor v soboto, dne 31. januarja 1931. ob pol 8. uri zvečer v prostorih gost. Mozer z dnevnim redom: ]. Poročilo dosedanjega odbora in razreš-nica. 2. Poročilo delegata centrale o delu v preteklem letu in direktivah za bodoče delo. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Vabimo vse službe proste sodruge. da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Videm-Krško. Podpisana podružnica Videm-Krško sklicuje za nedeljo, dtie 1. februarja 1931, redni občni zbor ob 14.45 uri v prostorih gostilne Franca Ivačič v Stari vasi pri Vidmu, Občni zbor se vrši z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse članstvo, da se ga sigurno in v čim, večjem številu udeleži, da pokažemo »slogo in moč«, da pokažemo, da smo železničarji organizirani ter zahtevamo pošteno plačilo za naš trud in hočemo človeku dostojno življenje. Na občni zbor naj ne pridejo samo agilnejši sodrugi, marveč tudi vsi oni, ki omahujejo in dvomijo ter radi kritizirajo organizacijo. Da organizacija dela, imamo polno dokazov. Zato, sodrugi-železničarji, oklenimo se čvrstejše mogočnega »MI« in mu bodimo zvesti. Na svidenje v Stari vasi.
Odbor USŽJ, podružnica Videm-Krško.
Brežice. Vsem članom podružnice Uje-dinjenega Saveza železničarjev v Brežicah sporoča odbor, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 1. februarja 1931, ob 10. uri dopoldne v gostilni Zorko. Poleg običajnega dnevnega reda bo poročal referent centrale s. Stanko o delu saveza v preteklem letu in o organizacijskih nalogah tako na strokovnem kot kulturnem in gospodarskem polju. Pričakujemo, da se bodo železničarji tega občnega zbora polnoštevilno udeležili in s tem pokazali, da hočejo pravic in ureditve svojega položaja.
Brezno-Ribnica. Vse člane saveza železničarjev obveščamo, da se vrši redni letni občni zbor naše podružnice v nedeljo, dne 25. januarja 1931, ob 8. uri zjutraj v prostorih restavracije Adolf Grogi. Dnevni red: Poročilo dosedanjega odbora in raz-rešnica. Poročilo delegata centrale. Volitev novega odbora. Ker se vrši v kratkem širša seja našega saveza, vabimo vse železničarje, da se občnega zbora sigurno udeleže, da sestavimo za širšo sejo naše predloge in zahteve, katere bo savez zastopal na merodajnih mestih.
Borovnica. Sporočamo vsem članom Ujedinjenega saveza železničarjev, da sklicujemo z-a nedeljo, dne 1. februarja 1931. ob 15. uri popoldne v prostorih gostilne Cerk vsakoletni občni zbor. Dnevni red je običajen. Pozivamo vse člane Saveza, da se tega občnega zbora sigurno in točno udeleže.
Čudno voščilo. Ljubljanska cestna železnica je izdala za Novo leto svojim uslužbencem voščilo, ki se glasi, da želi podjetje vsem onim, ki vestno opravljajo službo ter delajo v korist podjetja, srečno novo leto. — Uslužbenci morajo pač sedaj ugibati, komu velja to voščilo in katerega smatra podjetje, da vestno opravlja službo v korist podjetja. Ali spadajo sem le oni, ki nosijo podjetju denar, t. j. sprevodniki, ali tudi druge kategorije.
Železnica štedi. 2e dalje časa se opaža, da železniška uprava za posamezne relacije ne izdaja kart. ampak prodajajo na postajah ^otzne listke do ene prihodnjih postaj. Pri tem so seveda oškodovani potniki ter ne vemo. po katerih zakonih je uprava opravičena, da tako podražuje vožnjo. Na pr. železničar zahteva v Ponikvah na Dolenjskem vozovnico v Ljubljano glavni kolodvor (ki je vendar dlspozicijska postaja), prometnik pa mu postreže z vozovnico do Medvod z izgovorom, da kart do Ljubljane nima. Apeliramo na železniško upravo, da s tako štednjo preneha in vsaj do dispo-zicijskih postaj izdaja vozovnice.
OGLEJTE Sl
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetlljke za železničarje in še drugo v to svrho spadajoče blago, pri tvrdki
Stanko Florjanilž
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Leknmii IM
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4
♦
se priporoča vsem železničarjem. Izdaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn.
Delavci, pozor!
Ali veste, kje je pri
>LEONU< ?
T KOLODVORSKI ULICI.
Tam se točijo prvovrstna domača vina vseh vrst, dobe se vsako uro topla in mrzla jedila. Vse po solidnih cenah. Odprto že zjutraj ob štirih. Za obilen obisk se priporočata
Leo in Fani POGAČNIK, Ljubljana.
Emajlirano in kuhinjsko posodo iz porcelana
priporoča
ANA KUS, LJUBLJANA
Sv. Petra c. 38.
Dmimtinsliii vinil,
prvovrstna, liter 10 Din, se točijo na
Cankarjevem nabrežja št. 5, Ljubljana
RADIO BALZAM
proti kurjim očesom, bradavicam, trdi koži, zobna pasta, parfumi, kolinska voda itd.
R. COTIČ, LJUBLJANA VII
Kamniška ul. 10 a
V ttalmntinsUeni vlnototo
NA GALLUSOVEM NABREŽJU
(na starini) se toči prvovrstno dalmatinsko vino po Din 10.— in 12.— liter. Dvakrat tedensko sveže morske ribe in dnevno mrzla jedila. Postrežba solidna! Cene nizke! Priporoča se
M. Kranjc
Novoletna voščila!
Srečno in veselo Novo leto
žele cenj. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
VESELO, SREČNO NOVO LETO
želi tvrdka
JOSIP OLUP, LJUBLJANA na vogalu Stari trg štev. 2
Trgovina z manufakturnim blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka iz angleških, čeških in domačih tovarn, sukna in hlačevine. V zalogi je vedno sukno za železničarske uniforme. Velika izbira perila iz lastne tovarne »TRIGLAV«.
JANKO ZEVNIK
mesar
Šiška
Ljubljana
FRANC ROZMAN
izdelovanje klobas
I. DELAVSKA PARNA PEKARNA »DEPA« r. z. z o. z. V LJUBLJANI
želi vsem svojim odjemalcem
SREČNO NOVO LETO
ter priporoča svoje izvrstne krušne izdelke in pecivo vsem železničarjem, delavstvu in splošnemu občinstvu v blagohotno vporabo ter njih naklonjenost.
»DEPA« parna pekarna r. z. z o. z. v Ljubljani.
MR. PH. TRNKOCZY
lekarna
Mestni trg 4
Ljubljana
$v. Petra cesta 85
Ljubljana
EVALD POPOVIČ
topilnica masti in mesna industrija
Ljubljana
L. MIKUŠ
tov. zaloga dežnikov
Mestni trg
Ljubljana
FRANC KLEMENC
tovarna konzerv in salam
yič 91 pri Ljubljani
M. ANTIČEVIĆ
vinotoč — delikatese
ANTON PODBORSEK
mesarija
Dunajska c. 41	Ljubljana
podružnica Einspielerjeva ul. 17
Dunajska c.
Ljubljana
M. KRANJC
dalmatinski vinotoč
Gallusovo nabrežje 27 Ljubljana
Novoletna voščila f	Srežno in veselo Novo leto
i'ivr v	v	• -eje cenj, odjemalcem^ naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
M. SLAMIC
mesar
Ahaci jeva c. 10
Ljubljana
ANTON KEBER mesar
Bohoričeva c.
Ljubljana
DR. STANKO KMET
lekarna
Dunajska c.
Ljubljana
L SIRK NASL.
izdelovanje in eksport pristnih kranjskih klobas
Poljanska 64
Ljubljana
LESKOVIC & MEDEN špecerijska trgovina
^ M. KESE umetni in trg. vrtnar
ANTONIJA KOTAR
delikatesa in špecerija
ALOJZIJ PAVLIN
damska konfekcija in modni salor,
Jurčičev trg: 1
Ljubljana
Linhartova 3
Ljubljana
IVAN VREČEK
trgovina in vinotoč
VALENTIN in IVANKA MRAK
gostilna
Korunova 7
Ljubljana
Rimska c. 4
Ljubljana
M. KOVAClC
restavracija in zajtrkovalnica
Dunajska c. 82
Ljubljana
IV. KROŠELJ manufaktura
Šmartinska c.
Ljubljana
KLASEK & ROTH
restavracija »SLON«
Ljubljana
ANDREJ MARCAN
mesar
Rimska c.	Šolski drevored
Ljubljana
Medvedova 23
Ljubljana VII
Kongresni trg 5
Ljubljana
L. VILHAR
urar
Sv. Petra 36
Ljubljana
FRANC REZAR
mesar
Šolski drevored Dolenjska c. 64 Ljubljana
FR. HUDNIK
fotografski atelje
Celovška 43
Ljubljana VII
M. LAMPIČ
krznar in izdelovatelj čepic
Vidovdanska 2
Ljubljana
Hotel in restavracija MIKLIČ Ljubljana
Masarykova ul. Kolodvorska ul.
PAVEL in MARIJA ŠIMENC
vrtnarija: Sv. Križ
cvetličarna:
Sv. Petra1 c. 33
ALBIN HAM
mesar
JOŽE AVBELJ
mesar
S* " w
Šolski drevored
Ljubljana
Stari trg
Ljubljana
FRANČIŠKA OCVIRK
mesarija
Šolski drevored
Ljubljana
JOSIP KEBER mesar
Šmartinska c. Šolski drevored Ljubljana
IVAN KANTE
pekarija
Rimska c. 1
Ljubljana
MATKO SOKLIČ
špecerijska trgovina
Žabjek 19
Ljubljana
IVAN in FRANČIŠKA JAVORNIK
mesar in prekajevalec izdelovanje pristnih kranjskih klobas
Domobranska 7
Ljubljana
IVAN in MARIJA MARINŠEK restavracija in konjska mesarija
Prečna ul. 6 *
Ljubljana
SIMON KUNClC
sodavičar, prodaja premoga in drv
Sv. Petra cesta 45
Ljubljana
TOVARNA „CHABESO“
dL z o. z.
Celovška 79 Ljubljana VII (Šiška)
FRANJA SOKLIČ
gostilna
Švabičeva 12
Ljubljana
I. TOMŠIČ
manufaktura
ALOJZIJA LEGAT
špecerijska trgovina in delikatese
Slomškova 13
Ljubljana
Sv. Petra 38
Ljubljana
SV. ROKA LEKARNA
Mr. Ph. Slavko Hočevar
Celovška 34	Ljubljana VII
Tel. 3451
K. JARC
eksport kranjskih klobas in delikatese
Hradeckega vas 35 Dunajska 9 Ljubljana
ANTONIJA POSTOJNA gostilna »PAVŠEK«
Šmartinska 26
Ljubljana
S
LJUBLJANA
Komenskega ul 20
EMIL MORE
izdelovanje sodavice in zastopstvo »JOGURA«
Šmartinska 11
S 1
Ljubljana
A. PODLOGAR
špecerija, delikatese z zajtrkovalnico
Bleiweisova 15
Ljubljana
ELIGIJ EBER
krznar in izdelovatelj čepic
Ljubljana
ALOJZIJ BRECELJNIK
mesar
Spodnja Šiška
Ljubljana
FRANC RODE
mesar
Stojnica Šolski drevored in Dev. Mar. v Polju
FRANC IGLIC krojaški atelje
Pražakova 10
Ljubljana
ROBERT MIHOR
mestni tesarski mojster
Trnovo
Ljubljana
JAKOB PETRIČ
mesar
Šolski drevored
Ljubljana
FRANC PALME
komisijska agentura
Gosposvetska c. 7
Ljubljana
A. KASSIG
krznarnica in izdelovanje čepic
Židovska ul. 1
Ljubljana
ANDREJ DOLINAR
parna pekama
Bohoričeva ul. 1 Šmartinska c. 2 Ljubljana
ANTON KAJFEŽ
urar
Miklošičeva cesta
Ljubljana
IVAN MARCHIOTTI
trgovina usnja in izdelovanje gornjih delov
Sv. Petra cesta 30 Ljubljana
T.ska: Ljudska tiskarna 1 'd. v Mariborn-^Predstavnik^Josi^.OS^ak^sMMarjbont.^ KK	K<"“0fC"