Po8tnfa» plačana t gotovini. Leto LXXin., št. 291 LJubljana, četrtek to. decembra 1940 OVENSKI Izhaja vsak dam popoldne txvxerruB nedelj« ta praznike, — InseraU do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji Inseratl petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din Uu—, za Inozemstvo Din 25,—. Rokopisi se ne vračajo, UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jjev* ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-34, 31-25 In 31-36 PodruSclee: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon ŠL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10U SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10.35L Sredozemska fronta Velike borbe v libijskem obmejnem prostoru se nadaljujejo — Angleži se poslužujejo nemških strateških metod — Italijanska garnizija zapušča Bardijo — Tudi v angleškem etapnem prostoru na albanski fronti se boji nadaljujejo Kairo, 19. dec. AA. (Reuter). Snočnji komunike pravi, da angleške čete v Libiji brez zastoja prodirajo naprej in da se je po zadnjih vesteh del sovražnikove garni-zije v Bardiji začel umikati v smeri proti Tobruku. Kairo, 19. dec. s. (Reuter). Včerajšnji ko munike poveljstva angleške vojske na B.ižnjem vzhodu je glede položaja na bojišču ob egiptsko libijski meji kratko javil, da »se operacije pred Bardijo nadaljujejo*. K temu uradnemu poročilu dodaja davi Reuterjev poročevalec, da so angleške čete sedaj v borbi proti zunanjemu utrdbenemu sistemu okoli Bardije. Na nekaj mestih je bila ta zunanja utrdbena linija baje že prebita. Bardija je po angleških informacijah izredno močno utrjena. Vse ozemlje okoli Bardije je pre-preženo z bunkerji, strelskimi jarki itd. ter zavarovano s pregradami bodeče žice. Italijanska posadka v Bardiji je zelo močna, toda po zadnjih poročilih je del posadke trdnjavo zapustil ter se umika po obalni cesti proti Tobruku. Angleški vojni strokovnjak o poteku ofenzive London, 19. dec. s. (BDC). »Timesov« vojaški poročevalec Cvrill Falls komentira v radiu dosedanji potek ofenzive v Zapadni puščavi v Egiptu. Pravi, da je bila z zavzemanjem Sidi Baranija brez dvoma izvrševana velika zma«a. Falls opozarja na težavni položaj angleške vojske na Bližnjem vzhodu po zlomu Francije. Angleška armada je bila slabo opremljena in ni mogla niti preprečiti zavzetja Somalije, niti vdora italijanske vojske preko sudanske in kenijske meie. Ob libiiski meji so sicer Angleži držali postojanke ,niso pa ime.i namena se resno upirati, če bi bili Italijani izvedli naapd z močneišo vojsko. Italijani so z napadom na E^ipt nenavadno do7go oklevalL Falls misli, da so nameravali Italijani udariti z glavno silo na E?ipt šele po pričetku vojne z Grčijo. Najbrž je maršal Grnziani računal, da bodo A^^eži poslali večje vojaške oddelke v Grčijo in da bo s tem angleška sila v Egiptu znatno oslabiiena. Ta račun pa je bil napačen. Angleži so priskočili Grkom na pomoč samo z letali in vojno mornarico. Medtem se je v mesecih, ko so Italijani oklevali z napadom na Egipt, pobožaj za Angleže znatno snremenil. Angleška vojska v Egiptu je bila oiačena tako v moštvu kakor v opremi. Tudi letalstvo je bilo Domnnženo. General Wawell je na ta n?č;n r>r*"r>ravil ofenzivo nroti Sidi Baraninu. Znčetok vojne v Grčiji je te načrte nekoliko odložil. Angleško novelistvo le morda nekoliko opevalo, ali naj pošlie letala na pomoč Grčiji, ker bi b^a morda mi^n r^treb^a tudi v Egiptu. Letala pa so b^a le poslana in v Esipt so prišla nova letala iz Anclije. čeravno je Anglija drma s?ma v težavnem položaju, Falls onozaria dalje na važno vlogo, ki so io -'ne'a pri operacijah proti Ttaliianom v Libiji nova angleška mornariška in letačka oporišča na grškem teritoriju, oči-vidno na Kreti. Prav uporaba teh oporišč je omo?^;ia. da sta angleška voina mornarica in letalstvo pred priče*kom o*en-z;ve bom bn rdi rs1 a vsa važnejša italijanska onorišea v Libiji. Končno pripominja Fans. da je imelo važno vlogo pri uspešni ofenzivi nroti Sidi Barrmiju presenečenje sovr^*n;ka. Fa1ls orxvaria. da je bilo presenečenje možno samo v c-^ašnii dobi mehaniziranih armad. N'Vdnr prei ne bi bi^o možno, da bi b?1a to1;v-nR vojaka v dveh nočnih poho-dJh ob-'-'-'da'a nad ino km doleo pot iz M^rse Mairuba do Sidi Baranija in sovražnika popolnoma presenetila. Skrbno izdelani operacijski načrti Ivairo, 19. dec. s. (Reuter). Reuterjev vojaški poročevalec v Egiptu podaja splošen pregled dosedanjega poteka ofenzive v Zapadni puščavi. Pravi, da je bil eden glavnih razlogov za veliki uspeh angleške vojske v skrbno izdelanih operacijskih načrtih, ki jih je pripravilo vrhovno poveljstvo že pred začetkom ofenzive. Poleg tega pa je bila ofenziva pripravljena tudi z udejstvovanjem angleških izvidnic, ki so bile v akciji že več tednov pred ofenzivo ln so zbrale važne Informacije. Ko se je ofenziva začela, so poveljniki posameznih edinic zopet pokazali odlično osebno iniciativo ter so se posluževali v operacijah zelo spretne taktike. Ravno načrt, da so angleške oklopne edinice puščale posamezne italijanske postojanke za prvimi linijami nezavzete ter jih s hitrimi pohodi najprej obkoljevale, se je izkazal kot zelo dober. Na ta način so Angleži z malimi žrtvami zavzeli postojanke drugo za drugo. Pri operacijah sta sijajno sodelovala angleško letalstvo in vojna mornarica. Važna vloga letalstva Kairo, 19. dec. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so Angleži v prvih sedmih dneh ofenzive v Zapadni puščavi sestrelili nad sto italijanskih letal. Angleške iz^ be znašajo doslej samo pet letaL Po izpovedih j italijanskih pilotov samih je Imelo v letalskih bitkah posebno važno vlogo dejstvo, da so angleška lovska letala opremljena z 8 strojnicami, italijanska lovska letala pa imajo samo po dve strojnici. Angleško letalstvo se je v dosedanjih bojih odlično obneslo, kljub zelo neugodnemu vremenu. Sistematično so bila bombardirana sovražna letališča, trasportne kolone ln koncentracije vojaštva. V bojih so pomagala tudi lovska letala, ki so zlasti pred Sollumom včasih iz višine samo 20 m s strojnicami napadala sovražno vojsko. Ameriški komentar Boston, 19. dec. s. »Chrlstian Science Monitor« komentira boje v Zapadni puščavi ob libijski meji. Opozarja, da je bil eden izmed ciljev svoječasnega italijanskega prodora v Egipt tudi Aleksandrija. ki je poleg Gibraltarja in Malte najvažnejše oporišče angleške vojne mornarice v Sredozemskem morju. Će bi se bil ta načrt posrečil in bi bili Italijani res zasedli Alek-sandrijo, bi bila angleška premoč na morju v Sredozemlju resno ogrožena. Sedaj je položaj povsem drugačen — angleška vojska prodira v Libijo. Pri tem pa bi bilo zopet največje važnosti za Angleže, če bi v bližini bojišča dobili dobro luko. Na ta način bi lahko potem mornarica zalagala angleško vojsko iz Aleksan-drije z vsem potrebnim materijalom pri nadaljnjem prodiranju v Libijo. Tako nalogo bi mornarica mnogo lažje opravila, kakor transporti po kopnem skozi puščavo. Prav zato bi bilo za Angleže izredne važnosti, če se jim posreči zasesti Bardijo, ki razpolaga z dobrim pristaniščem. Bardija bi potem lahko služila kot pomorsko oporišče za nadaljnje vojaške operacije proti Libiji. Boji v italijanski Somaliji Kairo, 19. dec. s. (Reuter). Kakor je javil že snočnji uradni komunike, so angleške čete v nedeljo izvedle iz Kenije uspešen napad na italijansko postojanko El VVak v Somaliji. O tem napadu javljajo sedaj nekaj podrobnosti: Postojanka sama je bila v napadu zavzeta ln so priSle Angležem v roke znatne tajne zaloge vojnega materiala, med drugim 15 topov, mnogo drugega orožja, 7500 kg municije, mnogo benicna ,pa tudi mnogo vojaških dokumentov. Italijanske kolonialne čete so pri napadu nudile dober odpor. Ujetih je bilo okoli 150 sovražnih vojakov, med njimi tudi več častnikov z nekim podpolkovnikom. Poveljujoči častnik garnizije se Je pravočasno umaknil. Poslanica bivSih italijanskih bojevnikov Rim, 19, dec. AA. (Štefani). Voditelji bivših bojevnikov so včeraj obiskali grofa Ciana in ga prosili, naj dostavi duceju njihovo poslanico, ki pravi, da se italijanski bojevniki niso uspavali s slavo iz preteklosti, ampak da so vedno pripravljeni z visoko moralo na vse, kar bo domovina od njih zahtevala. Grof Ciano se je zahvalil za te izraze lojalnosti. Italijanski glas o veliki bitki v Afriki MIlan, 19. dec. AA. (Štefani). »Popolo d' Italia« objavlja članek, v katerem pravi/ da se je Anglija zmeraj branila razložiti svoje vojne cilje, pri tem pa je napravila vendar le veliko napako, ko je govoreč razkrila cilje velike bitke, ki sedaj divja v severni Afriki. Ta cilj je uničiti Italijo, ali pa biti sam uničen. Priznavanje tega pogoja izvira lz dejstev, ki jih priznava glasilo angleške politike, ki pravi, da je Anglija vrgla v borbo vse svoje razpoložljive sile. Vse kar imamo, smo vrgli proti sovražniku, je izjavil general sir Goog, poveljnik pete angleške armade v Franciji med svetovno vojno in sedanji vojaški kritik agencije Reuter. »Popolo d' Italia« pravi, da so isto ugotovili tudi najpomembnejši angleški listi. Sovražnik je torej vrgel ves svoj denar na igralno mizo in je pri tem izjavil, da Predsednik Roosevelt za po-spešenje vojne proizvodnje Anglija mora dobiti ameriški vojni material čimprej — še 20 milijcitov dolarjev za mornariška letala VTashington. 19. dec. 9. (Ass. Press) »\Va-shington Star« odobrava Rooseveltov načrt za posoditev vojnega materiala Angliji, opozarja pa, da je najvažnejše, da Anglija ta material čimprej dobi. List pravi, da bo Anglija ve« potrebni vojnj material potrebovala že v prihodnjih treh mesecih, ker je pričakovati, da bodo potem Nemci znova poskusili invazijo Anglije Boston, 19 dec s. »Christian Science Monitor« opozarja na podlagi poročil iz verodostojnih virov, da je pričakovati še v teku zime novega poskusa ncm'ke invazije Anglije. V dokaz, da m tudi v Angliji zavedajo te nevarnosti, navaja list p s-ebno zadnji govor mimstra za letalsko proizvodnjo lorda Beaverbrooka. New York, 19. dec. AA. (Reuter) »Ncw-vork Post« prinaša od svojega washing-tonskega dopisnika vest. ki pravi, da znaša po cenitvah sarekovnjakov vsota o pošiljanju voja'kega materiala z novim nacrtom Roosevelt« 2 milijardi n 500 milijonov dolarjev za letala, tanke in ladje itd V ta najnovejši Rooseveltov načrt ni vračunana vsota dveh milijard dolarjev za že naročeni vojaški material v Ameriki. New York, 19 dec s. (Columbia B. S.) »New York Times« poročajo davi iz VVa-shingtona, da se je predsednik Roosevelt sporazumel z vlado glede temeljite reorganizacije nacionalne obrambe Zedinjcmh drŽav. Predvsem so bili izde'ani načrti, kako naj bi bila čim bolj pospešena proizvodnja vojnega materiala tako za Zedinjcne države kakor za Anglijo. VFashin«ton, lo. dec s. (Ass. Press) Mornariški minister Rncx je sporočil, da je ministrstvo odobrilo dodatne kredite 20 milijonom- do'ariev za razširjenje industrijskih podjetij, ki delajo za voino mornarico zlasti pa za pospešenje pioizvodnje mornariških letal. Ameriške tovorne ladje za Anglijo \J7oshington. 19 dec. v (Ass. Press) Anglija je kupila v Zed'njenih državah včeraj zopet 16 tovornih ladij za vsjrto 13 milijonov dolarjev. Bolgarski mladinski zakon sloni na načelu prcrtovoljstva je izjavil ministrski predsednik F ilov Sofija, 19. dec. e. Na včerajšnjem popoldanskem zasedanju narodnega sobranja je bil v prvem čitanju objavljen zakonski predlog o organizaciji bolgarske mladine. Nato je povzel besedo ministrski predsednik dr. Filov, ki je pojasnil, zakaj bo vstop v to mladinsko organizacijo neobvezen. Predsednik vlade je rekel med drugim: Nekateri govorniki so med razpravo o tem zakonskem predlogu primerjali mladinske organizacije v Nemčiji, Italiji in Sovjetski uniji. Slišala so ze tudi očitanja, da gremo s prepočasnimi koraki k ustvaritvi novega, kar nam nalaga sedanji čas. Menim, da take pripombe niso umestne. Opozoriti moram na izjave najuglednejših narodnih socialistov v Nemčiji, da narodni socializem ni izvozno blago. Ml se sicer želimo pridružiti duhu novega časa, toda ne smemo pozabiti stvarnosti. S strani najuglednejših činite-Ijev v Nemčiji je bilo rečeno, naj vsak narod uredi svojo državo po svojih potrebah. Smelo lahko trd.'m, da bolgarski narod ne bo odpustil nikomur, kdor bi hotel, da Bolgarija uvede narodni socializem, komunistični, fašistični ali legionarski režim. Izjavo ministrskega predsednika je vladna večina sprejela z velikim odobravanjem. Sofija, 19. dec. A A. (DNB). Kralj Boris je včeraj popoldne sprejel zunanjega ministra Popova, ki se je vrnil s svojega obiska v Varni in po nekaterih drugih mestih v Južni Dobrudži. Kralj je tudi sprejel ministra za gradbe Vasilijev a. tvega vse. Sedaj se Se mora odločiti, ali bo dobil ali pa Izgubil, toda v drugem slučaju mora nato storiti samomor. Tako bomo znali zavzeti stališče po porazu sovražnika. Grško italijansko bojišče Grki poročajo o novih uspešnih krajevnih operacijah in obkoljevalnih manevrih Atene, 19. dec. s. (Atenska tel. ag,). Gr skl generalni štab je objavil ponoči naslednje 53. vojno poročilo: Na raznih delih fronte so bile izvedene uspešne krajevne operacije. Zajeli smo zopet mnogo sovražnih vojakov ln častnikov ter zaplenili mnogo vojnega materiala. Atene, 19. dec AA (Reuter) Na uradnih mestih 9C snoči izjaviiili, da je položaj na albanski front- popo'norna zadovoljiv, da s«e operacije razvijajo naprej in da bodo podrobnosti pozneje obiavl»tne. Trenutni molk ne pomeni, da se na bojišču nič ne dogaja. Ameriška poročila Atene, 19. dec. s. (Ass. Press). V grških merodajnih krogih so označevali snoči položaj na albanskem bojišču kot zadovoljiv za grško vojsko. Vojaški krogi pripominjajo k redkobesednemu današnjemu grškemu vojnemu poročilu, da je narava vojaških operacij, ki so pravkar na bojišču v teku, taka, da prepoveduje objavo podrobnejših podatkov. Ta redkobesednost v komunikejih pa nikakor ne pomeni, da bi bila na fronti nastopila stagnacija. Grki se se vedno poslužujejo v vojaških operacijah taktike, ki jim je že doslej prinesla znatne uspehe. Izvajajo obkoljevalne manevre okoli močnejših sovražnih postojank, preden jih naskočijo. Ta taktika olajšuje zavzetje važnejših strateških postojank in ne zahteva mnogo Človeškega materiala. O položaju na posameznih sektorjih bojišča javljajo naslednje podrobnosti: Ob morju so Grki v smeri proti Hlmaii zopet nekoliko napredovali. Tudi pritisk grSkih Cet na Tepeleni se stopnjuje. V dolini reke VojuSe so Grki prav tako napredovali ln so zasedli važno gorsko postojanko, ki obvlada Klisuro. S severnovzhod-nega dela bojišča ni nobenih novih informacij. Atene, 19. dec. j. (United Press>. Po Se ne potrjenih poročilih so grške čete včeraj ob 9.30 zavzele Klisuro. Italijanski oCpor narafea Djevdjellva 19. dec. e. Po poročilih iz Grčije so bili včeraj ostri boji zlasti na odseku pred Hi m aro in Tepe leni jem. Poročila naglašajo. da na bojLžčih besni strahovita nevihta ln da že dva dni neprestano sneži. Italijani se trdovratno branijo in Grki so prisiljeni naskakovati sovražne položaje z napadi na nož. Od^or Italijanov je vedno močnejši. Grški listi Javljajo podrobnosti o bojih prejšnjega dne. Dasi je vladalo skrajno slabo vreme, so se vršili srditi boji z menjajoči ml se uspehi za eno in drugo stran. Grki so naskakovall italijanske gorske položaje. Italijani so srdito branili svoje postojanke ln sprejemali nasprotnika s strahovitim ognjem. Italijani, ki so zadnja dva dni vrgli v boj močne rezerve, so izvedli tudi več protinapadov, zlasti na gorrkih položajih na severni fronti pri Podgradcu. Grško ln italijansko topništvo je bilo tu ves dan v akciji. Streljanje Italijanskega topništva je bilo v glavnem koncentrirano na grške čete, katerih naloga je napredovati proti Elbasanu. Za gorsko postojanko Stivovik. 1300 nadmorske višine, so se vršili }nr • 1 vu MannSieim in Milan Tretji zaporedni nočni napad angleških bombnikov na Mannhelm — Angleška letala tudi nad severno Italijo London, 19. dec. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki so preteklo noc" fe tretjo noč zaporedoma napadli Mann-heim. Druge skupine letal so bombardirale Milan v severni Italiji. Napadi so bili izvedeni kljub slabemu vremenu. Bern. 19. dec. i. Švicarsko armadno poveljstvo javlja: V noči od 18. do 19. decembra je več tujih letal zopet kršilo nevtralnost švicarskega ozemlja. Letala so priletela od severa in odbmela v južno-vzhodni smeri. Protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo. Druga mirna noč v Angliji London, 19. dec. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v današnjem jutrnjem komunikeju, da preteklo noč nad Anglijo ni bilo nikake sovražne letalske aktivnost L To je že druga noč zaporedoma, da sta Anglija in London ostala popolnoma brez nočnega letalskega alarma in napada Prav tako tudi včeraj in predvčerajšnjim podnevi niso bili izvedeni letalski napadi na Anglijo. Pač pa poročajo, da so bila davi opažena sovražna letala nad okolico Liverpoola. Nemci o obleganju Anglije Berlin, 19. dec. AA. DNB na podlagi dejstev ugotavlja, da se položaj Anglije od 7. septembra, ko se je dejansko začel povračilni napad nemških letalskih siL očividno slabša in da je proizvodnja angleške vojne industrije kakor tudi preskrba vse države prišla v zelo kritičen položaj. Nemška napadalna sredstva so iz dneva v dan močnejša in udarnejša. Tudi nemška protiblokada je vedno uspešnejša in vedno bolj ograža angleški uvoz, na katerega je angleški otok danes tako vezan. Velikansko obleganje otoka traja še naprej in se nadaljuje z vedno večjo silo ter nemilostno podkopuJe angleške sile, kolikor jih je še ostalo. Niti v teh dneh mraza in burje Anglija nima niti trenutka oddiha. Ponoči 17. decembra so nemške letalske sile napadle Birmin^ham, London in druge vojaške važne cilje v srednji Angliji, srcu angleške vojaške industrije. Središča proizvodnje premoga in kovin so bila napadena tako. da bodo morala za dalj časa prenehati 7. de^rn Številni zadetki bomb na važnih vojaških napravah in oodjetiih so povzroči1* požare ter eksplo-žile, ki so se z nemških letal lahko opa- 1 žile. Kralj Jurij v Liverpoolu London, 19 .dec. s. (Reuter). Kralj Jurij Je včeraj posetil Liverpool. Ogledal si je mestne okraje, ki so posebno trpeli pri nedavnih letalskih napadih. Kralj je po-seui tudi štiri trgovske ladje v luk i. Novi vpoklici v Angliji London, 19. dec. s. (Reuter). Uradno je bilo danes objavljeno, da bodo 11. in 18. januarja registrirani za vojaško službo v Angliji vsi rezervisti letnika 1904 ter dm-ga polovica letnika 1920. Pomoč civilnim ranjencem London, 19. dec. AA. (Reuter). Na včerajšnji seji parlamenta je finančni m;ni-ster obrazložil novi načrt o pomoči, ki .10 bodo deležne ranjene civilne osebe v vojni. Po tem načrtu bodo dobile pomoč tiste osebe, ki so bile poškodovane pri delu in ne samo tiste, ki so organizirane in ki služijo v narodni obrambi. Tudi invalidi so dobili nove ugodnosti. V zvezi s to izjavo finančnega ministrstva je politični sotrudnik agencije Reuter zapisa1, da se redko kje najde država, v kateri bi se tako izdatno podprli vsi tisti, ki bodo poškodovani v borbi proti sovražniku. Izselitev angleških Šolskih otrok na Irsko London. 19. r" s. (Reuter). Uradno javljajo, da 1^ em otrokom v šolski starosti ter njiv . ?m materam dovolieno, da se izselijo za čas vojne na Irsko, toda samo s pogojem, da si rodbine same preskrbe nastanitev na Irskem. Prevoz na Irsko se bo izvršil brez potnih listov, vendar bo evakuirancem za ves čas vojne notem prepovedano, da bi se vrnili v Anglijo. Valera ot?eriran Dnblin. 19. dec. s. (Reuter). Ministrski predsednik De Val era se je moral včeraj podvreči resni očesni on^raciji. De Vale-ra je bil oneriran prvič na očeh že pred več leti v Švici. Sedaj se mu je bolezen zaradi prezaposlenosti obnovila. General Antonescu tudi zunanji minister Bukarešta, 19. dec. AA. (Rador). Ker bo sedanju zunanjemu ministru M^no^u Sturci ooverjena nova naloga, je upravitelj države in predsednik vlade general Antonescu začasno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. Najlepši igralski par v ljubavni drami prekinjenega okusa. Sivijenjaka tragedija klavirskega virtuoza. — Klavirski koncert KINO UNION — Tel. 22-21 Schubertove »Serenade« Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO MATICA — Tel. 22-42 Predstave ob 16., 19. in 21. url Razprodane včerajšnje predstave pričajo o velikem zanimanju, ki vlada za film državi i Lagarder Dejanj«, Id drži grledalca neprenehoma v napeti pozornosti, je polno sijajnih prizorov, lovščin, karakternih duhovitosti. — Boj francoskih velikašev za lepe žene in bogastvo Samson Fainsilber, Josseline Goel junaSkih nastopov, romantičnih pusto-! — V glavnih vlogah: Robert Vidalin. De Bnsgnon — predstavnik Francije v Parizu Pierre Laval izjavlja, da se ite fc<3 umaknil iz političnega življenja — Odstranitev Lavala Se zmerom „u?adna tajnost44 VIchy, 19. dec. s. (Ass. Press). Francoska vlada je imenovala za svojega stalnega predstavnika v Parizu De Brugnona. V tem imenovanju vidijo Lavalov uspeh, ker je bil doslej De Bru^non samo osebni Lavalov zastopnik v Parizu. Ob svojem prihodu v Pariz je Laval podal novinarjem izjavo, v kateri izraža prepričanje, da bosta Nemčija in Italija zmagali v vojni. Laval tudi pravi, da se še ne namerava umakniti iz političnega življenja. Vichv, 19. dec. e. Glede akcije bivšega podpredsednika vlade Pierra Lavala so razširjene razne verzije in domneve. Po njegovih akcijah se lahko sklepa, da Lavalova politika ni bila v skladu s politiko maršala Petrina, toda na drugi strani je težko ir toviti, ali je bilo to Lavalovo nesoglasic s Petainom bolj načelne narave, ali je bila razlika samo glede kakega vprašanja. Iz krogov francoske vlade ni o tem nobenih obvestil in zato bo najbrže ostala uradna tajnost, ali je Laval zares pripravljal spremembo režima, ali pa njegova zunanja politika nI bila v soglasju s Petainom, ali pa je bilo vmes morda še kaj tret ega. Prvo domnevo bi potrjeval govor, ki ga je Imel maršal Potain po Lavalovem odstopu in Flandinovo imenovanje za njegovega naslednika. Toda po konferenci v Vichvjii, kateri je na koncu prisostvoval sam Laval, mislijo da gre za drugo domnevo. V prvem trenutku se ni niti demantirala niti potrjevala vest, da je bil Laval odstranjen Iz Vichvja. Pozneje, ko se je Laval pojavil v Vichvju v dvorcu Sevi^nier, kjer je prisostvoval konferenci maršala Pctaina z nemškim veleposlanikom Abc-tzom, se je mislilo, da je Laval 5e vedno v neki službeni funkciji. V dobro poučenih francoskih krofih pravijo, da Laval še sodeluje s Petainom, ne navajajo pa, kakšne narave je to sodelovanje. T'cmškt veleposlanik Abetz je takoj, ko Je končal svojo misijo, zapustil Vic!iy in se vrnil v Pariz. Iz Vichvja pa je v Pariz odpotoval prav tako tucli Laval. V Vichvju je bilo rečeno, da je Lavalovo potovanje v Pariz zasebne narave in da tam ne bo opravljal nobene državne fukcije. Torej je bil v Vichvju posebno važen dan glede na bodoče ednošaje med Nemčijo in Francijo. Abctzova misija v Parizu je bila v glavnem ta, da prouči možnost!, ki bj se lahko upoštevale pri teritorialnih odstepitvah in problemih, ki ae nanašajo med Nemčijo In Francijo. O rezultatu razgovorov v Vichvju se izve samo to, da Pe-ta'.n in njegovi sotrudnlki niso rasprotni 5cd.el0vp.nju Francije pri Izgradnji nove Ev-r^e. V tem smislu so dr.Ii neka zagotovila Abetzu. da bo frareorko prizadevanje usmerjeno na korono ureditev odnošajev m^d Francijo ln Nemčijo. Vichv, 19. dec. e. (United Preis). Iz pol-uradnlh krogov se je snoči Izvedelo, da La- valovo potovanje v Pariz nima službenega značaja in da mu ni poverjena nobena misija. Potrjujejo, da Ima Lavalov obisk popolnoma zasebni značaj. /tfemčifa za Lavala Berlin, 19. dec. e. Ob spremembi vlad*1 v Vichvju poudarjajo na merodajnem mestu, da imajo spori v notranji politiki, kakor osebni spori le podrejeno vlogo. Toda izmena Lavala je pomembna zaradi tega, ker se je Laval najbolj izkazal v iniciativi za sklenitev sporazuma in sodelovanja z Nemčijo. Zato je bilo popolnoma naravno, da je Abetz odpotoval iz Pariza v Vichv, da pri marSalu Petainu dobi obvestila o vzrokih Lavalove odslovitve. Fsmsnjkanf e žita v nszssešeai Franciji Vichy, 19. dec. AA. (Havas). Kakor je izjavil Jean Assard. državni tajnik za oskrbo v nekem poročilu francoskem tisku, je za vsak^rra resničnega Francoza prava narodna dolžnost, da imejitelji žita prijavijo in Izreče vse svoje zaloge v naikra;'5em času. 2etev v letu 1940 je odpovedala in je bila za 40^ slabša ko v normalnih letih. Na druTi strani pa velika proizvajalna središča niso mogla izvesti V9e službe v ugodnem času. Ker je zasedeni del Francije velik pri delov a.1 ec žita. boro v Vichvju za. prehod od žr>tve v letu 19tO na žetev v letu 1941 morali pripeljati milijon stotov žita mesečno iz zasedene v nezasedeno Francijo. To se bo začelo 1. januarja 1941. V nezasedeni Franciji od 30 okrožij samo 3 okrožja pridelajo več, kakor pa znašajo njihove potrebe, vsa ostala okrežja pa so pasivna. Pri prejšnjih žetvah je bilo v Fmnciji na razpolago več prevoznih sredstev kakor pa dosedii, kar je omogočalo, da se je žetev pravečrsno dobro razdelila. Zaradi te^a državne chlrsti ne pozivajo samo proizvajalcev in lastnikov žitaric, da izreče svoje zaloge, ampak določajo za izročitev celo rok do 1. aprila, da bi se pravočasno zagotovila koristna razdelitev po vsem francoskem ozemlju. Prc*T?'*^ srr?frffi konzula* tov v francoskih kolonijah VPathinpton, 19. dec. A A. (DNB) Zunanji minister Hu'1 je izjavil na konferenci z novinarji, da bo odpravnik poslov ameriškega pos!aniftva v Vichvju pregledal delovanje ameri-kih korzu'atov v raznh francoskih ko'onijah. Huli je izjavil, da ne vc, ali Si bo odpravnik p'-f'ov sc5-el z genera'om VVcvgandom Izjavil je «>e. da bo novi ameriški veleposlanik v Franciji odootova'1 v Francijo verjetno takoj po božičnih praznikih. Japonci zahtevajo nova oporišča v Indokini za letalstvo in vojno mornarico — Siamslca letala uničujejo mesta — Japonci si žele petroleja iz Nizozemske Indije Ilanoi, 19. dec. s. (Tass). United Press javlja, da je japonska vojaška komisija v Francoski Indokini sporočila francoskim Oblastem, da bo morala Japonska zahtevati v Indokini nova oporišča za svoje letalstvo in vojno mornarico in sicer ob južni obalt Indokine. Japonci Izjavljajo, da potrebujejo nova oporišča za zaščito pomorske poti med Japonsko in Nizozemsko Vzhodno Indijo. Smatrajo, da bodo Jap?nci dobili oporišča na enem Izmed franecikih otokov ob obalah Južne Indokine. 2e sedaj pa imajo Japonci na Formozi. Hainanu in v Indokini okoli 70 000 vojakov. Ban?kok, 19. dee. s. (Reuter). Včerajšnje eiamsko vojno poročilo javlja, da so damska letala v povračilo za napade fran- coskih letal bombardirala sedem mest v Francoski Indokini. Radio v Bangkoku pristavlja k temu poročilu, da so bila ob tej priliki tri mesta v francoski Kambodži popolnoma izravnana z zemljo. Samrhaj, 19. dec. s. (Columbia BS). Na poti v Batavijo je nova japonska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za sklenitev pogodbe z Nizozemsko Indijo. Delegacija prispe v Batavijo v začetku januarja. V japonskih krogih izjavljajo, da bo Japonska predvsem zahtevala garancije za potrebne dobave petroleja iz Nizozemske Indije. V nasprotnem primeru napovedujejo Japonci vojaško Intervencijo. Sodelovanje z Madžarsko Budimpešta. 19. dec e. Ves madžarski tisk obširno razpravlja o posledicah beograjskega pakta in soglasno ugotavlja, da bo že pomladi prišlo med Madžarsko in Jugoslavijo do pozitivnega sodelovanja na kulturnem in gospodarskem polju. V Budimpešti pričakujejo prihod ju^o-»lovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Mar kovica Tudi upajo, da bo ob tej priliki prlš'.o več bee.«?raiskih novinariev. ki bodo na ta način vrnili poset madžarskih tovarišev. Konec januarja odpotuje v Beograd 25. madžarskih narodnih poslancev, ki bodo tri dni ostali v jugoslovenski prestolnici. Ob tej priliki bodo madžarski parlamentarci povabili jugoslovenske senatorje, da obiščejo Budimpešto. Kdo bo angleški poslanik v Washingtonu London, 19. dee. s. (Tass). Kot na j resnejša kandidata za mesto novega angleškega veleposlanika v Washingtonu imenujejo podtajnika za dominione Cranbor-nea in letalskega ministra Sinclerja, Božična razstava krilatih pevcev Žalostni se klatijo v mrzli in zasneženi prirodi nasi drobni pevci, ki jim je zima zaprla kljunčke, 6a že dolgo ni slišati njih prelcoega petja. A vendar bomo čez božične praznike lahko p:slušali veselo žvrgolenje in gostelenje nežnih in ćrebnih pevcev Ljut ko in lepo razstavo kanarčkov žlahtnih vrvivcev nam Za božične praznike pripravlja Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v ženski učiteljski Seli na Res-ljevi c. 10. Tam bo zbrana vsa eLita pev- cev vseh naših najboljših rejcev kanarčkov, ki bodo tekmovali a svojimi maimi umetniki Za prvenstvo dravske banovine. Da. tudi kanarčki tekmujejo, ker so prav o bož:ču na vi£ku s sv:jim petjem, in je zelo zanimivo, kako skušajo pri tekmovanju prekositi drug diugega v petju. Seveda so pevci za to na poseben način izvež-bani. da zapoja povsod in ob vsakem času. Tekme se bodo ude'ežili s svojimi naj-boljš'mi pevci poleg naših starih in znanih mojstrov, kakor s:> gg. Omahna. Piskar. lanski prvak Grub'č, Ba;c. Jugovič, Jenko, Kostanjšek in drugI, tudj rejci in Maribora, Celja, Trbovelj in Zagreba Obeta se nam torej huda borba za prver. tvo dravske banovine In za prve nagrade. Ka-krr se čuje, se rejci vneto pripravljajo za boj s pevd na?ega znanega rejca g. Goj-znikerja Naš Stari mojster se pa s svojimi malimi pevci turi ne bo dal kar tako ognstl in bo torej na razstavi mno^o zanimivosti. Razrtava bo cdp:ta na božič in štofanov dan. Na božič bodo prvenstveni pevci med 17.20 :n 17.30 prepevali tudi po radiu. Petje bo prenašala radiofonska oddajna postaja v Ljubljani. Razstavljene b:do tudi praktične in lične kletke ter zdrava in pravilna ptičja hrana za vse vrste ptic. Na Štefanovo popoldne bo imel ta '"iik društva g. KelneriS, ki bo ocenjeval kanarčke na tekmi, predavanje o prehrani ptic na prortem v zimskem času in o bo'ezni. petju ter o negi kanarčkov PploiL Donos ta^stave je nn.Tn-njm Izključno za preV-ano g!a? tria obsežna, je vendar v sedanjih razmerah vrak car prišel prav. Zato moramo ostro obsoditi polen:, ki ga je vrgel na škofjeloško Kolo jugoslavenskih seeter loški dopisnik »Gorenjca«. 2e leta prirejajo Kobasice revni dcel ne glede na m'se'nost staršev božičnice, na katerih rozdele darove po več tisoč dinarjev- Tudi letos bo taka božićnica z obdaritvijo nad 50 otrok z najpotrebnejšim, a našel se je človek, ki mu je bil najplemenitjši namen v srx>d-tiko. samo zato. ker bo potekala obdaritev skupno z državno desk? šolo. Ali so ljudje še majhni, sicer pa je Kolašicam v zadoščenje, ca so napad obsoaill ljudje, ki so »Gorenjcu« bl'žji nego mi. Poleg zimske pomoči. Id jo bo nudilo Kolo deci. se bo spomni'o KJS tudi odrasUh. V okvir naše zimske pomoči spada tudi sokolova socialna akcija. Soc*?lni cdsek pomaga bratom in sestram v sili in nadlogi z obleko, živili in gotovino. Božičnica bo tudi v mestni ubožnici na Spodnjem trgu. Pohvalno nai pcjdčrtamo, da so se letos v prav lepem obsegu odzvali raznim nabiramim akcijam tukajšnji industrijski krogi. Postani in ostani član Vodnih ove družbe! i TARZAN IN NJEGOV SIN Kl™*Tx Johny \\\ issmuller, M. O' Sulllvan, J. Sheffleld Samo še danes ln jutri ob 16.. 10. in 21. uri Tsifli debra dela obdavčena Podietja morajo plačevati davek tudi na darove za človekoljubne in narodne namene Ljubljana, 19 decembra Dobrodelnost sega pri nas precej globoko v vse socialno m gospodarsko življenje; nag'a-'amo: tudi v gospodarsko življenje. Tako zvana zasebna iniciativa mora prevzemati mnenje izredne pojejo sv< j pre-stiž. To ne velja le za po«mczna podjetja, temveč tudi za neka*ere stanove Mis!:mo predvsem na naSe trgevce in je prav bilo, ker je »TVovsk- listo »pr< žil vpraranje obdavčenja dr.r.i z* sp'cfno koristne namene. Proti trfrvcem sc tu ;n tam pojavi včasih nerazpoleženje ko jim kdo nepremišljene pnpisuie krivdo bodisi za draginja al pomanjkan-t baoa: trgovski pikiic je pač eden izmed tisrin. ki so najbolj izpostavljen- iavn Kritiki Pr; tem pa moramo povedati, da >o trgovci predvsem tista javnost, na katen» nasavliamo apele, ko je treba poseč- v žep. Ko se og'asi pn trgovcu delegacija z na^'ralm pek, ie trgovec pogosto v ze-o nv.ieni zadreffi zaveda se, da gledaj*- nani ko4 člana Mko zvane javnosti, ki je dolžna podpirati vsa plemenita prizadevanja Tnj^vec mora van/vati svoj prestiž pred javn stjo .n nikakoT ne s.ne dovoliti, da bi pri^c! na slar e'as pri odjemalcih. Zato bi b>'o neprc.iš'ieno, če bi prosilce kratkomalo zavrnil Treba je torej poseči v blagajno, toda b'aaajna vseeno ni vodno tako polna kakor vlada v javnosti prepričanje. Že značai trgovine je takien, da ie treba posebno vestno računali s slehernim dmarjem in paz *i, da izdatki preveč ne naračajo To s* pra\ , da je treba varčevati pri vsem Trg' \ec bi moral zato varčevati tudi pr daH h Zato lahko razumete njegovo zadrego, ko se je treba odločiti, koliko naj da: če naj da toliko, kolikor žele nabiralci, bo moral prej ali slej zapreti trgovino, če pa da malo, bo ve'jal v očeh prosilcev za asocialnega ±k<>-miha, egnrsta. ki misli :le na svoj dobiček. Prosilci c? sklicujejo, da vendar nudijo trgovcu z&služek, ker pri njem kupuje jo, če že ne oni, pa vsaj mnogi, ki so pomoči potrebni. Pravijo, da poslej ne bodo hoteli več poznat! trgovca, če sc ne zaveda svojih do'žn :,jti. Prosilci, ki se obračajo na trgovce, seveda ne poznajo knjigovodstva trgovskih podjetij in sc ne oziraj<. nanj Trgovcu pa so knjige giavno vodilo v vsem njegovem poslovanju, zate tudi pn delitv. daril. Razen tega morajo prav tis4i trgovci pri nas. ki »o globoko naeknalno zavedni in ki sta'no podpirajo vse plemeniti tkciil in iodflfuj* jo aJaivno v raznih društvih dajati premi-Ijeno ter smotrno, da lahko dajo vsem, ki se nanje obrača 10 Kaj !>■ bilo, če bi za neko akcijo darovali večjo vsot... a bi pozneje prav zaradi tega ne mogi- dati za drugo, morda Se pocrtbaejSot niCv Rjzkričnli bi jih za »tirkače parazite asocialne in anac:ona!ne elemente Obdarovan j.a pa zahtevajo še posebne žrtve, ker so darila obdavčena ter rpada-jo med podjetnikov dobiček Dan'a nam reč po davčnem zakonu ne spadajo med režijo, odnosno med priznane daju'vc. ki veljajo kot odbitne poMa\kt namtrč med izdatke, ki jih podje+nUc lahko v biland odšteje Ni priznano, da darila za splošno koristne namene spada ;o med davke, kar v resnici so namreč pre srovcl • n i davek N'i pa niti prostovoljni davek v pravem pomenu besede, ker so darovalci več ali manj prisiljeni plačevati, ker se pač ne morejo upreti sistemu dobrodelnosti, a mno.1: med nymi so tudi v resnici tenkovortni in globoko socialno čuteči, da se čutijo dolžne pomagati. Tako je torej »prostovoljni« soc:alni alt narodni davek še s:im obdavčen. To je silno škodljivo. Ne le zaradi tega, ker se podietja hočejo izogniti darovanja, da bi ne bila še za to obdavčena, tacavož, ker si država posredno ško.luje. Zasebna iniciativa namreč prevzema nak ge. da o'ai;uje delo državi, občini, banc\ ini Cc bomo ovirali delo zasebne iniciativa, bo di:h materia-lizma prevladoval £c mnogo bo'j kakoc doslej, beda bo &e huj:a in tudi država zaradi tega no bo zbolj?ala svoje socialne politike. Razumljivo je. da p-otljetja rač"!i';» darove med režiio, a ne med dobiček, ("'e jim pa davčna ob'a*t darov ne pr/r.a med izdatki za režiio, je jasno, da imajo dovolj razloga, če se upirajo raznim apefom. Obdavčevanje daril za sp'o'no k namene pa pomeni tudi nevarnost, da za nekatera velika podjetja, z'a-ti den 'ahko izrabijo kot izgrn-r^r. Češ, radi bi dali, pa ne moremo, ker »o darila oodav« čena! To obdavčevanje zato nekatera p 1-jetja pozdravljajo, trgovci se ga pa nikakor ne morejo veseliti, ker so bolj kapo ftavljcni javni kritiki kakor n. pr. bogati denarni zavodi Trgovcu štejejo v zlo, če ne odšteje za vsako akcijo večje ali manjše vsote, al* če ne daruje b':U.t medtem ko se družbe lahko litri jejo za upravni svet, češ o tem mora upravni svet še razpravljati na seji. Najbrže ni treba obširno dokazoA*ati. kako silno škod'jivo je obdavčenje d^ril za sp'oTno koristne namene in bi simcH pričakovati, da bo posredovanje na pristojnih mestih, če bo izvT, uspo&no male oslas® za hoilSno številko ^Slovenskega Naroda44 sprejema uprava do ponedeljka 23. t. m. do 18. ure Iz šk©g|e Loke V bobiicarskem tečaju, ki se je začel 4. decembra, so deslet predavali zdravniki dr. Huoad o anatomiji in ficiolo^.ji. dr. P^trič o nalez.jiviii boleznih, do.im im.i zd.avnik dr. Cavič. k. je tef ločaia, p;ak-tične vaje o negi bolnikov. Adminis rativ-no vodstvo ima b.a^ajnik RK g. Marte-lak. V tečai se ie vp.s-alo 112 osoj. K predavanjem prihaja r.dno 70 do bo ljudi, ostali ca so m^nda omag .li. Na božič in Novo leto predavani ne bo. Tečaj bo končal svvje delo za svečn-co. 5. in 7. febra-arja Da bo Jo izpiti. Ne kvarite slovenščine! V naš; lepi Loki imamo neka i napisov, ki so etouipen primer nepravilne slovenšč.na. Imaij take napisa nekateri pcslovru lokali, pa tudi na ob.,avnih cie.vl;ah čitamo stvari, ki so sramota za naš jezik. Ako nimaš obrtnega lista. Oblasti so sumnlč.le že dalje časa dve zasebnici v Poljanski co ini, da razpečavata sk.ivai a.kjhJne pijače. Vino. pivo in ž^anie se je prelivalo in pretakalo v vesel, družbi, vmas je igrala harmonika. Iiudi2 Da so plačevali i>o mili vol i i. a vselej dražil kakor v resničnih gostilnah. Rcba se je menda kupovala v Gornji vasi. potem pa ja odjadrala v hribe, kj^r so čakala ž?ina grla. Cboma zasjbnicama so priSli koi no na sled. č^p.av ]u iz soserka rilhće ni hotel izdati, izmej pivcev ca še manj. Ova-de;nki se bo_ta moitill zagovarjati zaradi šuJmnrstva. L.očna ureditev loš^esra posta/ne^a do-slrpja. Ker ima Š'.;ofja Lolca izredno V*-iik nromet, i? bilo docela pav. da so končno tudi ioško postajno p^looie prenovili. Delali sicer niso hitro, toda ko Ono se nam ic nos&aino ocslooja le cokazali v novi obliki Dobili smo na rova preurejen peron s stfaba orc-del'li oa tudi staino pesloDic samo z uradni-r.i ^in stanovanjskimi prestori. kakor tudi čavaln -ce. Obžalujemo le. ker s^ peroDsfca st • ha ni potešila napr?j. Poi isto 5tr2ho nij bi se vključila tudi trafika, zlasti pa strani? *a :n poštna lopica. Škrda. da so to predli. • , . _ »Cie-anl«, priznana veselo- 2ra pisatelja MiVi^ske^a, pridejo na sokolski oder za praznike. Režira br. Bojan Zlherl. 5s Metlika _ Oddaja bencinskih kar1. v?»e lastnike osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih keles opozarjamo, da marajo najkasneje do 21. decembra oddati bencinv.:e karte z rac*»Hm kuponom pristo'nl občini, ki jih mora poslati areakemu nače^stvu tako, da jih ho lahko vrnilo pravočasno za nakuo bencinske mešanice na zadnii ku-t:otv Prešnja ta zap'ombtranje vozil pa ie treba vložiti Co konca tega letn. In iih ko'-kovati z 10 dinarski m državnim kolkom! — Zima ln Krmljenje prlc Sreako na-Celstvo v Črnomlju je pozvalo vse šole, občinske uprave in dru£tva( naj se v čim večji meri zavzamejo za postavitev krmilnih hišic za ptice, kakor tudi prebivalstvo, da krmilne hišice polni s ptičjo hram, kar naj bi vsakdo smatral za svojo dolžnost. Potrebna je, da se pticam olajša v hudem zimskem času borba za obstanek, saj se nam poleti oddolže z uničevanjem rastlinskih škodljivcev. Upamo, da bo prebivalstvo Bele krajine siodilo temu pozivu, pesebno že zato, da je letos nastopda zima zelo zgodaj ln je mraz dosegel že —17 cio —21 C. Iz Radeč — Božićnico za revne učence bomo priredili tudi v Radečah. Obdarovani bodo z obleko, perilom ali obutvijo res le najpotrebnejši otroci. Nekaj denarja ,ki je bil sicer nabran za božičnico, se bo sporazumno z županstvom uporabilo za m'e-čno akcijo, ki se bo pričela po možnosti takoj ob prlčetku pouka po novem letu. Pri tej priliki bodo dobivali vsi odda^e-ni učenci vsak dan skodelico toplega m'e-ka, da se z nilm pogrejejo in tudi utešiio prazne želodčke. Na žalost jim ne bomo mogli postreči tudi s koščkom kruha, ker nam primanjkuje moke. Ob tej nriliki se moramo pohvalno spomniti n?ših trgovcev, ki so sklenili, da svoiim odjemn^cem ne bodo darovali novoletnih koledarjev in podobnega, marveč so vsi brez Izjeme prispevali svoj de^ež v korist ubožVm učerir-em za bož;čnjco oziroma za nVečoo akcijo, Rfflegcg bomo kuhali In rnadeljeva- H učencem v Fe^aj praznem stanov šolskega upravitelja. Sneine razmere Poročilo TPZ v ?.i ubita nI In Maribora, ter SPD 19. Xn. 1940 Bohlnj-Zafrradec 700 m: - 10. oblačno, 8 cm snnira, srež, Bohinj-Kudn'ea 8o0 m: —11. oblačno, S cm snega, srež, BohlnJ-Sv. Jane« f»S0 m: —11, oblačno, J cm sne^a, srež. Dom na Ropnl 15*10: —17. jasno, 10 cm snega, prSIč, Polžr-o 0*50 m: - 13. jasno. 20 cm snega. prslč. Kure*č~k 830 m: —13. jasno, 20 cm snega, pršič, S(xln»"'"i M0 m: —IS. jasno. 27 em sne^a. prilč, Br.rf&nfn« c«5 m: —18. sever, 15 cm sne-g"a, prslč, Blok'- O00 m: —14, jasno, 40 cm anega, pr*i«. » Radovljica 470 m t —13. drseMSČe uporabno. PlaTiica-Tame- 1103 m: —13, jasno, 10 cm snega, pršič. Ste v. 291 > SLO V EN S R 1 NAROD«, četrtek, 19. decembra 1940. DNEVNE VESTI — Poveljstvo teritorialne letalske ^hrambe. V »S.užbenih novinah« je objavljena uredba z zakonsko močjo o poveljstvu teritorialne letalske obrambe. Naloga te teritorialne obrambe je, da preprečuje napade sovražnega letalstva na razne centre, objekte ali cone na bojiščnem teritoriju kakor tudi v zaledju. Dalje, da sodeluje na organizaciji vseh sredstev pasivne obrambe z namenom, da se čim uspešnejše zaščiti prebivalstvo ter d:zavru teritorij prej letalskimi napadi. — Promocija. V soboto 21. t. m. bodo ob 11 30 slovesno promovirani na univerzi v Ljubljani za doktorje prava ga. Hani Aha-čič iz Ljubljane, č. s. Evaldina Kne iz Ve-lesovcga pri Kranju, č. s. J usta Slana iz Vnanjih gcric gg. Vilko Begus iz Šmarja pri Ljubljani, Jože Gogala. in sodniški pripravnik Ivan &inKovic, oba iz Ljubljane in Jakob H^džar iz Celja, čestitamo! — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. .Mira Suiolej iz Kanala ob Soči. gg. Bogomir Božič iz Ljubljane Ivan Bole iz Prage, CS, Stane I^j^k iz Nabrezine, Vladimir MP***°I iz Trsta in Anton žun iz Lovrane. — Opozioilo izdajateljem koledarjev. Mnoge tvrdke in podjetja tiskajo v svojih koledarjih tudi cenike za poštne pošiljke. Ker je bila poštna tarifa v zadnjem Času precej izpremenjena, naj se izdajatelji koledarjev pred natiskom pcštnih cenikov v svojih koledarjih obrnejo na poštno ministrstvo (poštni oddelek), da bi se ceniki pregledali in popravili. Tako se boco preprečile vse napake pri postni tarifi, občinstvo pa bo pravilno poučeno o taksiranju svojih pošiljk. — Bolgarsko-Ju gosi o venska gospodarska pcgajanja. v Beogradu se mudi glavni tajnik Narodne banke in vladni p verje-nik v bolgarski uvozni centra i dr. Ne-deljčev. Stopil je v zvezo s pristojnimi mesti in se začel neobvezno posaiati o raznih vprašan i ih. ki zanimalo oba emisijska zavoda Jugoslavije in Bolgariie. Dr. Nedeličev ie tudi obiska' Prizad. kier se je začel poeaiati glede izmenjave blaga med Bolgarilo in Jugoslavijo. — Naša država bo kupovala potroloj v RumuniM. Te dni je bil podpisan sporazum o ureditvi eksporta med Jugoslavijo in Rumunijo. in sicer z veljavnostjo do konca marca. Po tem sporazumu bo naša država izvažala v Rumunijo kovine, uvažala pa petro'ej. Obračunavali bodo v švicarskih frankih. — Izvoz prašičev v Nemčijo. M3d ?a- stopn ki direkcije za zuninjo trg _ vino in nemškega urada za nadzorstvo cen t^r iirada za prehrano ae vediio v Be^gr d \ podajanja o cenah r*rrš čev. ki bi prišli v pc?tev za izvor v NemMio. Pr'č°kine1o, da bodo pogajanja kmalu usp.šno končana. — Pridelovalci zadržujejo koruzo, da bi jo prodali dražbe. Ze pred uvedbo uredbe o prodaji koruze 1e kazalo, da bodo pridelovalci zadrževali koruzo. k?r jim ie ni treba prodajat: saj so dobro po iali plenico in druge kmetijske pridelke. Zda i lahko čakajo na boliše cene koruze. Koruza bo znr.tno dražja, ko bo osušena in tedai ie bo nedvomno mnogo več ra.ro ai. Trgovina s koruzo ie zadnje ča^e skorai do-vsem zastala. Ustanove, ki lahko kupujejo koruzo, kak^r PrizačL a ki n majo potrebne trgovske rutine, sd zdai zelo težko preskrbe blago. Zaradi tega doslej Prizad 62 ni nakupil mnogo koruze. — Nar°dna banka je objavila poročilo o stanju svojih aktiv In pasiv 15. t. m. Zlata podlaga znaša 2198.8 mi'ijona din, to je stabilizacijska vrednost banke. Celotna zlata podlaga pa znaša 264S.1 milijona din in se je povečala za 27.7 milijona din. Vrednost deviz, ki niso vštete v podlagi, znaša 676 milijona din in posojil 1860 milijonov d:n. V oetoku je bankovcev v vrednosti 13.482 milijona din. — Vprašanje ustanovitve privilegiranega zaveda za poza varovanje. Na pristojnih mestih že cvilje časa proučujejo vpraša- ustanzvitve posebnega privilegiranega zevoda za pozavarovanje in v ta namen je .zdelan tu.d načrt uredbe. Načrt bo kmalu razposlan pristojnim ustanovam, da ga prouče. Tudi gospodarstveniki zahtevajo, da bi jim ga predložili v oceno. Zavarovalnice niso sporazumne s tem načrtom in pripravile so svoj predlog proti načrtu uredbe. — Nove znamke v korist protituber- kalozne lige. Ob koncu tega meseca bodo priSle v promet posebne poštne znamke v st piot.tuberkulozne lige. Uporabljene bodo pretiskane letalske znamke, ki so bile izdane leta 1937 po 5. 10. 20 in 30 din. Nominala vse serije bo po 10 din in 5 din bo šlo v korist lige. Prvega dne iadaje teh znamk, 23. t. m., bodo uporabljali v Beogradu poseben žig. — Pocenitev olJa. V trgovinskem ministrstvu ie bila včeraj konferenca o pocenitvi olja. Konferenci ie p.edsedovai parni čnik trgovinskega ministia dr. Obra-clovie. Udeležili so se ie 7as:ooniki t vara olia iz vse države in zastopniki uradov 7a kontrolo cen. Delo konference še ni končano. — V Dubrovniku bodo uvedli knjižice » nabavo življenjskih potrebščin. Dubrov-niška občina ie izdala proglas, da bo zaradi pravilne razdelitve nairjotrebneiših življenjskih potrebščin, kruha. moke. sladkorja, petroleja itd. morala u\esti posebne nabavne knjižice. To bodo neke vrste krušne karte. V naši državi doslei še niso bile uvedene nakaznice za živila. Dubrovnik bo tore i Drvi. ki bo začel rac.jonirati živila do nakaznicah. Prodaja živil na nakaznice bo uvedena v začetku leta. — 30 vagonov pšenice zgorelo. V Sta-nišiću pri Somboru 1e izbruhnil požar v velikem parnem mlinu. Razširil *e ie s takšno hitrostjo, da je Di-et.la nevarnost vsemu kraju. Gasilci niso mo-jli hitro pomagati, ker ie voda zmrzovala v ceveh brizgalne. Mlin s skladiščem ie Dogorel do temeljev in uničenih ie bilo 30 vagonov pšenice. 5 vagonov otrobov in mnogo vreč v skupni vrednosti 5.000.000 din. PoŽ3r se je razširil tudi na bližnjo električno centralo, ki je tudi pogorela. Koliko znaša škoda nri centrali, še ni ugotovljeno. — V Vojvodini počiva 11 velik h mlinov. V Volvodini ie preišnii teden ustavilo delo 11 velikih mlinov Mlini niso imeli več pšenice Za mletje ker io Prizad D^šilia v pasivne kraje Kaže. d3 bo kmalu m ^alo ostaviti o+ -atovaiie še več mlinov Mlini tudi nimaio dela zaradi tega. ker zdai Še ni dovoli koruze naorodai. _ Frankiran^e božičtrh čestitk. Da bi o bežiču ln novem letu poštne pošilike ne bile nana^no frankirane. pošti o mi-nrtr-stvo sporoča, da se smejo frankirati z znamkami po 50 par naslednje poeiljke: Tiikane vizitke, odposlane v odprt, kuverti, če ie na njih največ pe. besed al: pet običajnih začetnih bes_d č.&t.tite. izjave, zahvale itd.; dopisnice odnosno razglednice zasebne izda.e. ako ie na njih le pet besed navadne oblike čestitke k božičnim praznikom aLi novemu letu Tiskane vizitke, odposlane v odprti kuverti, ie mogc£e pošiljati vedno, ne le o božiču frankirane do 50 par. božične razgieinice pa samo ob praznikih priznanih vero z povedi in ob koledarskem novem letu. Od-prelati jih je treba 10 dni pred ali vsaj najpozneje pet dni do p:aznikih. Za cbe vrsti čestitk, če vsebujejo več kakor P3t besed, ie treba pošiljke rrankirati kot dopisnice z znamko za dinar. — Nova radijska postala v Zagrebu. Te dni merijo v Zagrebu jakost elektromag-netičneea pclia v zvezi z zgraditvijo nove emisijske rajdiske postaje. Ko bo opravljeno to delo bodo takoi začeli izde ovati načrte za novo postajo. Potrebni krediti so odobreni v višini 20 milijonov din Nova postaia bo gotova ob koncu leta 1941 — Pogrešana tenska. Od doma v Lahov-čah pri Komendi je neznano kam izginila SOletna Ivana Kosmač, ki je velike močne postave, podclgastega obraza, kostanjevih las in Ima na obrazu poleg nosu majhno črno piko. Pri odhodu je bila oblečena v barhentasto obleko modre barve, na glavi Pa je imela zelenkasto ruto Kosmačevo pogrešajo že od 27. novembra. Omenjena je živčno bolna, zato samomor ni izključen. — V južni Srbiji 3 metre sn^ga. Letos se je začela zima v vsej državi izredno zgedaj. Val mraza je prodrl tudi v južne kraje države in tako poročajo iz Bitolja. da je zapadlo v samem mestu 40 cm snega, na okoliških planinah pa nad 3 m. Zaradi visokega snega je avtobusni promet v mnogih krajih povsem ustavljen. — Zaradi mraza je pevsem ustavljen promet na Dunavu, kjer so že začele plavati velike plošče ledu. Pričakujejo, da bo Dunav povsem zamrznil, če bo mraz trajal še nekaj dni- — Iz Sarajeva poročajo, da je zmrznil 321etni kmet Rade Vučak iz vasi Mnn-dre. ko se je vračal skozi gorati predel do-mcv. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mrzlo in deloma oblačno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kum-boru 7, v Dubrovniku 5, v Splitu in na Rabu 3, na Visu 0.0. v Beogradu —5. v Ljubljani —5.2, v Mariboru —6, v Zagrebu —7, v Sarajevu —8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.4, temperatura jeznašala —13.5, na aerodromu —19, v Beogradu —16, v Zagrebu —12, v Mariboru —11, v Sarajevu —11.8, na Visu in Kumboru —4, na Rabu —3. v Splitu —2, v Dubrovniku 1. Iz UabHane —lj Zbiranje stare obleke za mestne reveže. 2e prejšnja leta je mestni socialni urad zbiral staro, večkrat že zavrženo obleko, obutev in druge take stvari za zimsko pomoč mestnim revežem. Zaradi draginje, vedno večje revščine in hude zime je ta pomoč skrajno nujna in zato je mestni socialni urad te stvari zopet začel zbirati na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi ob prostoru, kjer je naprodaj mestni krompir. Vsak dobrotnik lahko tam vsak dan take stvari odda od 8. do 12. tja do božiča. Prosimo, naj dobri ljudje poiščejo take predmete in jih ne pozabijo prinesti na ta prostor ter oddati mestnemu uslužbencu za podporo mestnim revežem. —lj Pevski koncert na Viču. Pevsko društvo »Bor« v Ljubljani bo ponovilo svoj uspeli program, ki ga je izvajalo na koncertni turneji po naši ožji domovini v nedeljo 22. t. m. ob 20. v dvorani sokolskega doma na Viču. Program koncerta je nadvse zanimiv, saj so domala zastopani vsi naši skladatelji, med njimi tudi naši moderni. Zbore vodi znani skladatelj in pevovodja Janko Guček, ki je s priznano rutino dvignil zbor na zavidljivo višino. —lj Pevski zbor Glas. Matice ima drevi deljeno vajo: ob 18.20 ženski, ob 20. moški zbor. Odbor. -—lj Sadjarska podružnica v Šiški priredi v petek 20. t. m. ob pol 20 v deški ljudski šoli v Sp. Šiški poučno predavanje. Tajnik SVD g. nadzornik Skulj bo predaval o zimskem zatiranju škodljivcev na vrtu. lj— Podružnica SVD Ljubljana I. bo imela občni zbor v soboto 21. t. m ob pol 20. v gostilni pri »Mraku«, Ces.a 29. oktobra. Člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi. —lj Šentjakobsko gledališče bo ponovilo zadnjič Bena Senečića izvrstno komedijo »Nenavaden človek« v soboto 21. t m. ob 20.15 v korist Sokola II za dograditev novega sokolskega doma v Trnovem. V nedeljo 22. t, m. ob 15.15 bo uprizorjena nepreklicno zadnjikrat Zato opozarjamo občinstvo, naj si preskrbi vstopnice ie v predprodaji v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Maturanti HI. dri. re^l. gimnazije v Ljubljani ij 1. 1930- so poklonili namestu venca na grob pokojnemu tovarišu Borisu žirovniku, ob desetletnici mature, po g. ing. Lapajnetu društvu »Dom slepih« v Ljubljani, 400 din. Tvrdka Schneider Ve-dovftek je darovala v počastitev spomina g. ravnatelja Ottona Schneiderja, v Beogradu 500 din. Iskrena zahvala! _dj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Z°rutenje brivcev in frizerjev sporoča, da bodo zaradi praznikov uradne ure v ponedeljek 23. XII. in v ponedeljek SO. t. m. vsakokrat od 9. do 12. 565—-n lj— Usmiljenja vreden. V našem uredništvu se je zglasil Anton S., oče dven nepreakrblienih otrok, stanujoč v mestu, proseč dobre ljudi za podporo. Mož U brez vsakih sredstev in je de; a nezmožen, ker ima hud sklepni revmatizem povrh pa trpi še zaradi drugih bolezni. Nesrečnež bi bil hvaležen za vsak dar. bodisi v denarju, v obleki ali živilih. Podporo v kakršnikoli obliki sprejema uprava »Slov. Naroda«. —lj Zaplenjeni k^včegi. policijski organi so zaplenili v nekem stanovanju dva velika kovčega, v katerem je bila različna obleka, več perila, posteljna odeja in nekaj drugih predmetov, ki jih je pustil tamkaj neznanec, ki se je pred časom naselil v Ljubljani pod tujim imenom. Kakor se je sedaj pojasnilo, pripadajo predmeti ubitemu tihotapcu Hribersku, čigar truplo so lani našli v rasipnici pri Klecah. Predme-* te )e nekdo izvabil od njegovih sorodnikov v Horjulu in jih nato odnesel v Ljubljano. Policija išče sedaj neznanca, ki najbrže tuci sam spada med tihotapce in se je tudi teh predmetov polastil pod kako pre-tveao. —lj Op len jena klek. V klet zobozdravnika dr. Avgusta Rodoschega na Mestnem trgu je udri ponoči neznan zlikovec, Ki mu je klet popolnoma oplenil. Odnesel je iz kleti sodček belega vina rizlinga, 13 buteljk belega finega vina in 9 steklenic slivovke, v skupni vrednesti 2000 din. Za tatom manjka zaenkrat vsaka sled. —lj 0Kr»den v telovadnici. Josipu Pavlicu in še nekaterim drugim so oonesli tatovi iz telovadnice na šoli na Prulah več predmetov. Pavlicu je med telova.-bo zmanjkala suknja, v kateri je imel listnico s 500 din. legitimacijo ZFO, nekaj drugih listin in nekaj slik. Tatvine denarja so prijavili tudi drugi njegovi tovariši. —lj ROKAVICE NOGAVICE Karnič-nlk Nebotičnik —lj Dražba k^žuhovtae v*eh vrst divjadi bo 27. januarja v prostorih Ljubljanskega velesejma. Na dražbo pridejo tudi večje partije srebrnih in plavih lisic. 563—n —lj Zabavni božični večeri v dekoriranem lokalu gostilne Lovšin. 564—n foe(elnica KOLEDAR Danes: Četrtek, 19. decembra: LTrban V. Vladimir DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grbavi vitez Lagarder Kino Sloga: Tarzan in njegov sin Kino Union: Resignacija Kino Moste: Izdajalec prerije in Vivere Alpinistični klub Skala glavna skupščina ob 20. v sejni dvorani palače Grafike (Miklošičeva cesta, IV. nad.) Umetniška razstava Ivana in Bruna Vavpotiča v Obersnelovi galeriji na Go-sposvetski cesti št. 1. Vstop prost DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tyr5eva cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Četrtek. 19. decembra: Tekma. Red A Petek, 20. decembra: Ugrabljene Sabinkt Premiera. Red premierski Sobota, 21. decembra: Skrivalnice. Red L Zasedba vlog za premiero Schonthanove veseloigre »Ugrabljene Sabinke« je naslednja: Striže, ravnatelj potujoče igralske družine — Cesar, profesor Golvič — Grego-rin, Frideriki — Rakarjeva, Pavla — Le-varjeva, dr. Novak — Peček, Marjana — Mira Danilova, Brumen — Plut, Zvezdan — Drenovec, Roza — P. Juvanova, Avgusta — Praprotnikova, Mažgon — Preset-nik. Režiser: prof. Sest. Premiera bo jutri v petek za. red premierski. O P K K A Začetek ob 20. uri Četrtek. 19. decembra: Friderika. Red četrtek. Gostovanje tenorista J. Gostiča Petek. 20. decembra: Vesele žene windsoi• ske. Red torek Sobota, 21. decembra: Carmen. Gostovanje Elze Karlovčeve. Izven »Angel z avtom«, izvirna mladinska opereta, katere premiera bo v nedeljo 22. t. m. ob 15. popoldne v operi. Besedilo za to delo je napisal Maks Simončič, glasbo pa Lojze Mav. Dejanje pokaže kot osrednjo osebo majhnega angelčka, ki pride v nebesa in v teku dejanja spoznamo njegovo življenjsko zgodbo na zemlji. Glavno moško partijo sv. Petra bo podal Drago Zupan. ŠAH Iz L. §. k -a. Ljubljanski šahovski klub bo tudi letos priredil že tradicionalni božični turnir. Igrajo ga predvsem prvorazredni igralci s pospešenim tempom 40 potez na uro. Hitro potekajoče partije in kola zaokrožijo turnir v dinamično in dramatično celoto. Prijavilo se je že osem igralcev. Drevi ob 20. bo zaključek prijav, žrebanje in otvoritev. Vabljeni so ostali člani. Ze nekaj časa je razpisan ožji turnir in so pogoji razvidni v dopisni knjigi. Precej prijav je že. Ker pa računamo še z mnogimi drugimi udeleženci, navajamo vse člane, ki imajo pravico udeležbe: gg. prof. Baraga, čelebić. Dragojević, Galič-nik, A. Hreščak, D. Hreščak, inž. Kronich, Obračunč, Parcer, Počkar, Pohar, Prijatelj, Samec, dr. I. Sever. M. Sever. I. Slo-kan, Sadnik, Svetic, Šacer, prof. Tonin, B. Verbič, Zrilič. člani mladinske sekcije so posebej obveščeni. Zaključek prijav, žrebanje in prvo kolo bo jutri v petek v klubski sobi točno ob 20. Drugo kolo bo 27. t. m. — Splošni turnir letos ni bil po številu posebno močan, vendar pa je pokazal nekaj močnejših igralcev. Zmagal je sigurno šacer. Tudi mladinski splošni turnir z 22 udeleženci bo v kratkem končan in so upravi čnci za ožji turnir že več ali manj vsi znani. Prijet tat koles Ljubljana, 19. decembra Ignac K. po poklicu delavec «e je pred dnevi navzlic mrazu s kolesom pripeljal v Ljubljano Tu je v nek' gostilni nekaj dinarjev, ki jih jo imel s> seboj, h»Tro zapil. Zvečer se ie zatekel a nok mi tovariši v -Staro cukrarno, kjer ie dooii prenočišče. Naslednje jutro je zgodaj vstal, poiskal kolo, kjer ga je spravil, in ga pričel prodajati. ProdajaJl ga je najprej po gostilnah na Poljanski cesti, kjer pa so bili kupci precej nezaupljivi. Ta ali oni je pripomnil, da manjka na kolesu evidenčna tablica, in se zraven pomembno nasmehnil in pcmežiknil. Načeta to ni mnogo motilo, vondar je kmalu izginil b Poljanske ceste jn §e odpeljal kolo prodajat drugam. Prišel je rudi v kolodvorski okraj, kjer je okrog 1000 din vredno kolo prodajal za 300 din, pa ga še ni mogel spraviti v denar Smu'a je hotela, da je prišel zraven stražnik, ki je Načeta povabil na stražnico, kjer so mu začeli iz-praševati ves*. »Kje ste'dobili ko!o?« »Kolo je moje. Kupil s*.m ga že pred osmimi meseci v Mariboru za 900 din,« je hitel zatrjevati Nace, »Od koga sr^ ga pa kupili?« »Od mehanike Križnica aH Krizmana, sam ne vem natančno, kako se imenuje.« »Na in kje imate evidenčno številko?« »Sem jo zgubil pred tremi dnevi ko sem se peljal s kolesom na Vrhniko « »Hm, hm . Kje pa imate potem kolesarsko knjižico?« B neguj svoje zobe! S tako važno stvarjo kot Je nega In čišćenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont In ostanite pri njem. Sargov Kalodont ima to prednost, da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo, čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom. SARO ^ »Sem jo tud' izgubi!, takrat ko sem padel.a »Čudno, vse ste izgubili, samo kolesa ne. Pa nam povejte številko kolesa. Evidenčno Številko namreč, to ste »i menda vsaj zapomnili.« »Tudi ne sem tako nerodno padel, da sem jo pozabil. . .a Na stražmei 50 se morali Nacetu smejati. Končno t>c jc zasmejal tudi Nace sam, ni pa maral povedati kje je kolo ukradel. Vtaknili so ga seveda \ zapor. Ki:!o, ki so ga dobil' pn Nacetu je znamke iMtele zeleno pleskfin«» tu še prav Jobro ohranjeni,. Na policiji s^" prepr;čani da «~o aretirali prav prekanjenega in že do!yo iskanega tatu koles, k; se ie ie nakaj mereče^ udejstvoval po mestu in okolici. V Kolodvorski ulici je stražnik zagledal včeraj ponoči na videz mlajšega človeka, ki se je pravkar utrgal iz megie, noseč s seboj velik zavitek. »Stojte!« je zavpil »vtmžn'k nad neznancem, ki je že zavil v drugo ulico, ker je menda še pravočasno zagledal moža postave. »Ne,« 9C je <**asil odgovor in naslednji hip je neznanec že zbežal proti Slomškovi ulici. Prej je še odvrgel zavitek, ki je padel stražniku naravnost pred noge Stražnik je edhitel za ubežnikom, ki pa je utonil v nočni megli. Stražnik »e je nato vmH-v Kolodvorsko ulico, kier je ugo-tem oa bo mora1 orenehati oeči kruh ako se mu v najkrajšem času ne posrrči vendarle dobiti vsai nekai moke SsvedT bo o^>manika"ie kruha hud uda- ec za mnofi ljudi, ker iih ie osebno m~d uradništ*"^m in delavstvom mno^o. ki do*na ne De*e;o kruha in so nave7ani le na ku^ov^n^e Posebneo hudo bo prizadeta kolodvorska restavracija na Zidanem mostu, ki k> zalaga s potrebnim kruhom že nad 14 let ra-deški pek M. Sai že v torek ni m:g.l poslati naročene količine štruc v k^l- -dvorsko restavracijo in je marši k a k po:-nik. vračaioč se s do r^ba dr. A. Korošca, na Zidanem mostu iskal kruha Poles kruha ori pekih ie začela p--i-manjkovati tudi krušne m^ke pri toka -šnjih trgovcih in slabše situirani lj.de zrejo z veliko skrbjo v bodočnost, če ne bo dobiti meke ozir. kruha. De a vri in uradniki s svejimi oreiemki si nik-kT niso mogli pr=**skrbeti že prei z zaostno količino navažnejših živlieni k'*h rotr^h-ščin. med katere spnda v prvi vrsti m k^, med n°.s'm prebivalstvom 01 J3 1? ma^o tako imovitih, ki so 53 lahko še pravočasno založili 2 mrko in drugimi potrebščinami, ki primat jkuiejo seJai večini mani prem ozn h oziroma ubo^nih' Prosimo merodain« činitelj? nai nam preskrbe krušno nv*o v~a; z^ skromne potrebe in nai založ"* r>°ko 7 zai-stn^ količino, da bodo š~> n^daM** lahk-> p^Vi kruh za mani jnvvi^e sl^ie ter tak-« po-ma2"a11 p-voiim pomo^i^om do n^da'i*\ie-ffa zashiT-ki.ker bi bili v na^o^"^ nr-rnp^-TT pr-^li-^ni OClOOVPdafl i;m cl**7>>~i zaradi č^ar bi ostalo zopet nekai več brezposelnih na cesti. U'>amo da ra$^ pro^n^a n«* bo z-ma^ ker nam strte* n-eti za no--o let"* slad ki ie ^"da reč. kateri se nihče ne more privaditi. V najnovejši vprizoritvi. ki io pripravlja prof. Sest, bo igral to vlogo Ivan Ce ar, ki je oživel s svoj j n:odo.;ivo kom ko ž? marsikak lik. Profesoria Golviča bo i« al Gregorin. »sp3cal:st« za učenjake in podobno. nio?ovo hudo ženo Ra ari ova (tudi že dostikrat preizkusma v vlogah domačih K?antip). hčerki bosta M ra Danilova in Le var j ova. zot N:>vak — P:čr>k. njesov cc2 — Plut. Zvezda-, — D -crv-vec, Roza. domači faktotum — Polon.a Juva- nova. Maigon — Presetnik, Avgusta — Praprotnikova. S to igro bo dobil spored drame delo, ki ie namenjeno predvrem za oredoust in ca bodo radi eledali vsi. ki *Č^jo v jz eJa-lišču razvedri'a in oddiha in se zabavajo ob dobro podanih konvča h vi gah-»Ugrabliene Sabinke-; Dr^d^tavlai^ cela. ki se ponaša z oblikovno dorrvi".ost k) in v^em. kar dobra veaetauTO-a zahte • 1 Ma.a Si. Uprizoritev znane Schanthanove veseloigre »Ugrabljene Sabinke« Nekatere veseloigre se vračajo vedno znova na spored gledališč. Za povprečnega gledalca, ki se ne pogiob: v niihovo strukturo in ne razmišlja o njihovih dobrih in slabh straneh, so pač le i?re. pri katerih se boli ali mani dobro zabava, za tiste pa, ki iih zenima. zakai ima ta ali ona isra trajen u?p2h. čeprav pri površm pr.s ji ne kaže posebno izrazitih posebnosti, je Schonthanova veseloigra tak primer. Ivan Cv.-»ar, karakterni Igralec ljubljanske drame, bo lgra-1 v veseloijrrl »lT grabi jene Sabinke«, ki jo je napisal Sehonthan, glavno moško vlogo, gledališkega ravnatelji Striže ja Dramatika proizvaja pač nai več veseloiger, toda več na izmed njih i? ot»90ie a. da so le muhe enodnevnice. Menjavaio s* k^t moda. orideio in izsineio v nič in DD7a'v 1 jen j a. Število tistih, ki so ostale na sporedu leta in leta. ie mogoče našteti na prstih obrh rok. Med njimi so Schonthanove » U era bi i ene Sabinke«. Zakaj je Schonthanova veseloiera že toliko dese'letij vedno živa in zanimiva? Zato, ker predstavlja orim^ vzorno zgrajene veseloigre. Sestavljena ie z ma- tematčno preračunjenostio za učinkovitost prizorov, za logični razvoi deanja. za utemeljitev vseh zaoletliaiev. za rast ko flik-tov in razplet, a vse z lahkoto in ig ivo-stjo. ka sta lastni samo resničnim oderskim »znalcem«. Težave, ki jih preživlja profesor GolviČ. ki ie dal v vprizoritev svoio igro gledalskemu ravnateljstvu potu "oče igralske družine in skriva to pred svojimi rodbinskimi člani, so nanizane z neovrgljivo nujnostjo, škripci postaiaio vedno hjjši. d >-kler ne pride do katastrofe in po niei do razpleta. Poleg učinkovite fabule in dobre zgradbe mora imeti vsaka ves^lciTi vlose. ki dajejo igraćem možnost, di oblikuieio zeve ljudi in ne papirnatih zmašiL ki jim nihče ne verjame. V Schonthanovi veseloigri so ljudje življenjsko verjetni. Vlosa gledal ške~a ravnat2l:a Stnzeja je ena izmed tistih, v kateri se radi preizkušajo velild karakterni igralci. V tem liku združena namiš jena veličina in t a^i-komiika šmiranta, velipotezno~t in ber či-ia. da ieio figuri tolika igra'skih odtenkov, da mora ta vlo^a zam:ka+i sleh rnaga igralca. Izmed znan'h nemšk'h prota g n:-stov so io iPTal'": Albert Bsss rnrnn. Hugo Thimig, Schildkraut. Morer. celo Moissi io ie igral. Tudi pri nas 1? Sla ta veseloigra v teku let večkrat orek„ od-a Pri nas so igrali Str'ze'a D a?utinovič. Danilo. Povhe in kot zadnji Putjata. Uspel rib]i lov grofa Cs2liy]a v Savi Litija. 17. decembra. V nedeljo smo Imali pri ena visoke goste, kakršne vidi -nsavrka metropola boo lciko v svo-M sr*>đL Na F-.oiem potovanju po Jugoslaviji se je madžarski zunanji minister grof Istvan Csakv na povabilo svojih gostiteljev odločil tudi za ribji lov na Savi. v nede'j'* đrpoldne so pri^.1 v T^ttljo s posebnim vlakom: grof Cs"kv s soprogo, madžarski poslanik v Beogradu in njegova soproga in spremstvo, v katerem je bil tudi pomočnik našega maršala dvora Babič-Gjalski. ki so krenili v šestih avtomobilih po banovinski cesti iz Litije proti LjubHani. Odpeljali 30 se do Hotiča. kjer so vstonili v dva ribiška čolna. Oba čolna sta vodila dva popularna zasavska ribiča, in sicer Zupančič lz Hotiča in Edvard Kres Iz Zgornjega Loga. Dame so posedle na krme in so poleg njih namestili zasilne pečice, da so si grele zaradi mraza premrle ude. gospodje pa so se lotili lova na sulce. Pod vodstvom svolih veslačev sta drsela čolna polagoma po strugi navzdol od Spodnjega Hotiča proti Litiji. Po večumem lovlienju so dospeli mimo Poganika ln železniškega mostu in predora na zasavski železniški progi v bližino Podšentjurija in Strmola. Dan jt bf] res krasen ?ne*ena odeja 1e neki « pla bregove in v soncu se je v r"alji alisKala Sv. gora. Lov je bil boerat. TJjeh so nad tucat krasnih sulcev. v skupni teži nad 70 kg Ves plen 30 po izstopu iz čol-rca stehtali. šoferji in ostalo spremstvo so čakali na povratek visokih ribičev v znani gostilni pri Mlakarju, kjer jim je lastnik g. Pra-protmk hubeznivo postregel. Izletniki so nato zasedli svoje avtomobile in krenili do litijske postaje, ker je bilo grofu Csakvju. njegovemu spremstvu in jugoslovenskim spremljevalcem servirano kosilo v salonu posebnega vl-^ka. Eden izmed gostov je med lovom nekoliko zbolel, zato vlak ni nadaljeval vožnje proti Kotoribl na jugoslovensko-madžarski meji in naprej proti Budimpešti, kakor je bilo prvotno do1 oceno, temveč so stroj okrenili in se je vlak vrnil do Ljubljane, kjer so bolnika že čakali ljubljanski zdravniki. Obisk visokih ribičev je zbudil v naši dolini razumljivo senzacijo Gospoda je prav gotovo odnesla ljubke spomine na prijetno nedeljo v zasavski metropoli, na našo krasno okolico in na lov v rib bogati Savi. Gostje so med lovom tudi pridno fotografiran posamezne prirore in našo okolico. Revir, kjer je bil ribji lov, je last g. Ple- mlja. Z lastnikom vred je bil navzoč ves čas pri lovu tudi g. Rido Hrihar. Oba gospoda sta znana v ribiških In ostalih športnih krogih. Grof Csakv, ki je bil seveda središče vse pozornosti, je strasten in navdušen lovec in ribič. Oblečen v d >lg kožuh in pokrit s toplo kučmo je neutrudno metal trnek. Ko je ujel na trnek krepkega sulca, tehtal je menda okrog 10 fcg, se je podal z njim v borbo, da ga je utrudil in upehal in ga nato srečno privlekel h kraju in potegnil na varno. >Dokler bodo naši in mejaši lovili skupno sulce in drugo, bomo lahko mirno spali mi in nase družine,« so uganili naši oČ^ncl in domači modrijani, ki so komonM-aH v nedeljo zvečer pri poličkih ob'sk rnlkih visokih gostov in njih Petrov blagoslov. Petek, 20. decembra Ob 7: Jutranja pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvekov (plošče). — 11: šolska ura: Božii na prekooceanskem parniku t Viktor Pirnat). — 12: Slovenski napevi (plošC-e). — 12.30: Poročila, objave- — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Porcčila. — 14.10: Tujskopro-metni pregled. — 18: 2enska ura: Naša družina in božič (ga. Kristina Prijatelj).— 1S.20: Stravinski Igor (ploččo). — 18 40: Francoščina (do*. Stanko LebenV — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: O izšeljeneih. — 20: Koncert. Sodelujejo: ga Ivanka Ribičeva, g. Vek. Janko, člana ljubi j. opere in radijski orkester. Dlrig. D. M. fcijanec. — 21.30: Poskočnice (plošče). — 22: Napovedi, poročila, — 22 15: Gosli in kitara (Slavko Marin, Stanko Prek). Sobota, 21. novembra Ob 7: Jutranji przdrav. — 7.05: Napove t, poročila. — 7.15: Pi/nn venček veselih zvokov (plo?če). — 12: Plošče. 12.30: Poročila, objave — 13: Na.rovo*il. 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14*. Poročila. — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. SI. Vencaizova). — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). 17.50: Pregled sporeda. — 18: Orgelski koncert , g- prof. Pavel RančLgaj. — 18.40: Pogovori s p>-slušalci. — 19: Napovedi, prroiila. — 1925: Nac. ura. — 19.40: Veselio na deŽeU (p šče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: BoSični večf-r z recitacijami, petjem ln godbo. So Vir-jo člani radijske igralske družine, sestre t "to- kove in nuiijski orkester. - ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posenej Preklici, izjave Deseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je rreba priložit znamko. — Popustov za maie oglase ae priznamo Mestil pogrebni zavjd Ob.-lna LJublJi f Umri nam je danes ob 8. url naš ljubi, požrtvovalni oče. ded. praded, brat. stric Ln tast, gospod Fran Planinec višji revident drž. žel. v pokoja previden s sv. zakramenti v 93. letu. Dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne bo položen z 2al, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu k zadnjemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. t- m. ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi v Šiški. Ljubljana, Milan, Kini, dne 18. decembra 1940. Pavla in Jože Paternoster, Marjanca, inž. dr. Roman in Pavel Gregorijz RAzno iPsMa rtftr -J*vPk postne) Naimanlši mpspk %.— din PECI NA ŽAGOVINO Iz močne pločevine, gorljive 10 ur 400 din, 6 ur 300 din, izdeluje ln razpošilja Kari Cizel, kleparstvo. Vransko. 2891 P«»>lužite malih oglasov v >S2dv. Narodu« ki so na ir-ene i 5 i 1 MIZARSKA DELA stavbeno in pohištveno, izdeluje strokovnjaško strojno mizarstvo Franc Potočnik, žiri Suh les na zalogi! 2890 V KRANJU SE ODDA v centru mesta trgovina z mešanim blagom. Poizve se pri upravi »Slov. Naroda*. 2903 • ENO" . HldbcfetJKA Beseda 50 par Davek poseoe> Naimaniš' jmespk i din KI PIJEM IN PRODAJAM raoljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. Popravljam galoše. snežke itd. KLAV2ER, Ljubljana Vošnja-kova ul. 4- 2S93 ori.'jame in srebro Kupuje po najvišjih cenah A BOZIč — Ljubljana Frančiškanska 3 49 L Beseda 50 par Davek posebej Nalmantsi znpspk H— din ZA BOŽIČ kupite najbolje kn najceneje v trgovtnj »EDO« c F. \ 1 J1 Prešernova 48. "——— — —~— . --1 — m—m NAMOČENO POLENO\TiO dobite vsak petek prt 1. Buzzo-lini, Za Škofijo, Lingarjeva ul. 2831 OREHOVA JEDRCA sveža jajca in hruške vodenke dobite najceneje v trgovini CUCEK, Sv. Petra cesta 13. 2902 S LUŽBE- Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8 — din POVSOD V SLOVENIJI potrebujemo zaupnih sodelavcev. Lahko, lepo delo, dober mnogoletni postranski zaslužek. Poštni predal 220, Ljubljana. 2885 »Jany« Vas vabi v klet ,fZvesdefs »Jany« Vam lepo poje. »Jany« je vedno vesel Zmerom nasmejan Vas »Jany« s svojim orkestrom vabi v klet »Zvezde« vsak večer. TeJL 45-54 Edmond O' Hara: Tajna 60 profesorja Morbiduta Roman Sele tedaj se je Townsend opomogel od osuplosti. Stopil je k policijskemu uradniku in se mu legitimiral. — Zakaj ste aretirali tega moža? —je vprašal še vedno presenečen. — Zaradi lažnega bankrota, — mu je pojasnil Levvington malone zadovoljno. XXXIIL V New Yorku je deževalo. Tovvnsend je stal pri oknu svojega kabineta in zrl zamišljeno v otožno sliko ulice. — Tako ne gre več, gospod, — je dejal Alfonso, ki je bil pravkar vstopil. Bil je lepo oblečen, kakor prei, in nihče bi ne bil v njem spoznal moža, ki se je naobrit in neumit, malone razcapan, potikal po navadnih beznicah. — Pred tremi dnevi sva vstopila skozi ta vrata, pa še vedno niste našli svojega duševnega ravnovesja. Tov/nsend se je komaj vidno nasmehnil. — Pusti me pri miru, Alfonso. ti tega ne razumeš. Drhteč in škripajoč z zobmi je Alfonso znova povzel besedo. Toda Townsend je napravil tako srdito kretnjo, da je prestrašeni Alfonso umolknil. — Prav nič mi ni do smeha, — je dejal Townsend mračno. — Pojdi. — Jaz sem kakor prerok v puščavi, — je trdil Alfonso ves potrt, — toda že v naslednjem trenutku je bil v enem skoku na drugi strani vrat, ker je dobro vedel, kako slabe posledice bi lahko nastale, Townsend je ostal zopet sam in zopet se je zamislil. Bile so brezplodne misli in vendar se jih ni mogel otresti. Zadeva Russel je bila končana. Vsaj zanj. Tovarnar je sedel v zaporu. Kriminalna policije bo pa tudi brez njegove pomoči zvedela, kar mora zvedeti. Če hoče Russelu sploh kaj dokazati, to njega ni mnogo zanimalo. On sam mu vsekakor ni mogel ničesar dokazati. On ie bil v tem primeru povsem odpovedal. Ni pa bilo to edino, kar ga ie mučilo. Ni ga mučila niti zavest, da se mu navzlic temu prizadevanju ni bilo posrečilo premagati Stronga, tistega Stronga, s katerim je hotel še poravnati račune. Kar naj se Strong smatra za zmagovalca, kar naj Russela izpuste iz zpora. vse to ga in tako skrbelo, samo da bi ne bilo tega nesrečnega zakona z Liano. Nekdo je tiho potrkal na vrata in Alfonso je stopil v sobo. Svečano ie izročil Townsendu belo vizitko. 2e tri dni je odklanjal Townsend vsakega gosta in tudi zdaj se je pripravljal ozlovoljeno naročiti Alfonsu, naj odslovi tudi tega. Toda naenkrat se je izpremenil izraz njegovega obraza, še enkrat je prečkal: — Rad bi z vami izpregovoril nekaj besed. Mislim, da vam dolgujem pojasnilo. Vaš neznani prijatelj. — Kdo je zunaj ? — je vprašal Townsend razburjeno. — Mož, ki je prinesel to vizitko, — je odgovoril Alfonso prijazno. — Takoj ga privedi sem, — je naročil detektiv. To\vnsend je vstal, se naslonil z obema rokama na mizo in uprl pogled v vrata. — Zdaj, zdaj, končno se bo pojasnilo vsaj eno mnogih vprašanj, ki so ga mučila s svojo zagonet-nostjo. Neznani prijatelj. Torej le ni bil to Morbidus. A kdo je potem takem bil? Kdo t Vrata so se odprla. Na pragu je stal — Strong. Tovvnsend je bulil v prišleca, kakor da vidi pred seboj prikazen. Precej dolgo je trajalo, preden je je mogel izpregovoriti. — Vi... Vi. .. — je zaječi jal ves iz sebe. — Da, da, — se je nasmehnil Strong ljubeznivo in stopil bliže. Townsendova roka je naglo posegla v predalček pisalne mize. — Pustite samokres pri miru, — je dejal Strong mirno. — Najinemu današnjemu razgovoru ne bo potrebno nobeno orožje. Sicer bi prav gotovo jaz zdaj držal samokres v roki. To je bilo tudi Tovvnsendu precej jasno. — Pa naj bo, — je dejal že nekoliko pomirjen. — Izvolite torej sesti in povejte mi, kar mi hočete povedati. Toda že vnaprej vam obljubljam, da vas dam po zaključku najinega razgovora aretirati. — Tega niti sami ne verjamete, — je dejal Strong in sedel mirno v naslanjač. Ali res mislite, da bi prišel sem, če bi mislil, da ste sposobni izdati prijatelja ? Tovvnsend je hodil po sobi in zamišljeno povešal glavo. Njegove oči so srepo gledale. Okrog ust je pa imel trd izraz. — Nekaj vam hočem reči. Strong, — je dejal končno z odločnim glasom. — Vi me boste morda hoteli prepričevati, da niste moj sovražnik, da ste igrali vlogo mojega takozvanega neznanega prijatelja, da ste pa bili v resnici moj priiatelj in zaveznik. Samo, da vam tega nikoli ne bom verjel. — A vendar je tako, — je dejal StTOUg tiho. Potem je segel v Townsendovo cigaretno dozo. — Saj dovolite, kaj ne? Ko ste bili vi pri meni, ste tudi vi kadili moje cigarete. —„ sem bil jaz pri vas, ste mi postregli še z neč^m drugim. Ali niste takrat izjavili, da je to strup? Strong si je počasi prižsral cigaro in puhnil nekaj oblačkov dima v strop. Šele potem je zopet spregovoril : — Hm, čisto dobra znamka... Kaj ste že rekli? Aha, zaradi struna, saj to je bilo samo nedolžno uspavalno sredstvo. — Da, toda vi ste ga smatrali za strup! — je vzkliknil Townsend srdito. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Vprašanje drugega draginjskega razreda Zaostala razlika okoliškemu učitel jstvu građlbe-nega okoliša Maribor mesto Maribor, 18. decembra Prejeli smo: Kmalu bo poteklo leto, ko je bilo pozvano učiteljstvo mariborskih okoliških šol, ki spadajo v drugi draginjski razred in v občine gradbenega okoliša Maribor mesto, naj podpiše in predloži računovodstvu banske uprave podpisane pobotnice za prejem zaostankov razlike med tretjim in drugim draginjskim razredom in sicer za čas od 1. okt, 1935. do 31. marca 1939. Učiteljstvo je bilo v dobri veri, da bodo ti zaostanki kmalu po podpisu pobotnic izplačani, vendar pa je doslej zaman čaka- lo na to. Caka že skoraj eno leto, čeprav so upokojeni in aktivni železničarji menda že dobili izplačano zaostalo razliko Učiteljstvo se je obrnilo na svojo stanovsko organizacijo in druge činitelje, da b' se izplačilo zaostankov pospešilo, razočaral je Miklavž in bo najbrže tudi božiček Zaostanek, ki bi po podpisu pobotnic še dokaj zalegel, je sedaj zaradi naraščajoče draginje na vrednosti zelo mnogo izgubil, vendar pa bi bilo učiteljstvo mariborskih okoliških šol zadovoljno, če bi bilo končno vendarle deležno tega, kar mu po zakonu pripada. Maribor ima mnogo nepreskrbljene mladine Socialne in kulturne naloge dnevnih zavetišč in sličnih ustanov neguj svoje zobe! S tako važno stvarjo kot Je nega In čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont In ostanite pri njem. Sargov Kalodont Ima to prednost, da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo, čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom. SARO'!-* KALODONT icdki Je /106 &6nir ekonoTTuaai J proti zobnemu homnu Maribor, 18. decembra Nepoučeni niti ne slutijo In bi ne mogli verjeti, koliko gmotno in nravstveno nepreskrbljene mladine ima Maribor. Ponekod še živi spomin na bogastvo Maribora s pretežno agrarnim značajem okolice. Res je, svoj čas so živeli tukaj razni magnati, ki so imeli po 20 do 30 hiš v mestu, več velikih posestev pa Se v bližnji okolici s cvetočo vinsko veletrgovino. To vse se je po prevratu precej spremenilo. Maribor sam se je razvil v Industrijsko mesto, okolica pa je malodane že popolnoma izgubila svoj prvotno kmečko-agrarni značaj. Okolica je danes po večini naseljena po industrijskem delavstvu, ki hodi na delo v razne mariborske Industrijske obrate, dočim se Je plast posestnikov in kmečkih dninarjev že silno skrčila, tako da se je obdržala še samo v obrobnej-ših delih bližnje mariborske okolice. Številna posestva so se tako razkosala, da komaj preživljajo svoje družine. Tako se poleg viničarjev vidno množijo vrste podeželskega proletarijata, kl na vseh koncih sili v mesto, pa četudi plača to spremembo nemalokrat s še bednejsim preživljanjem. Poleg vse te e težko krizo tudi v industriji znatno pomnožene socialne mizerije pa se še vedno čutijo posledice nesrečnega predolgotrajnega obstoja nekdanjih barak, kjer se je porodilo veliko število nezakonskih otrok. Kratko in malo: Maribor ima več, kakor bi bilo pričakovati, gmotno in nravstveno nepreskrbljene ali pa sploh nezadostno preskrbljene mladine. Misliti je bilo treba na popolno prenovo prejšnjih ndadinsko skrbstvenih ustanov. Tako je nastal iz potrebe Mestni mladinski dom s popolno oskrbo, a poleg njega tudi dnevno zavetišče, ki je bilo do zadnjih let le eno in sicer za oba mestna dela na levem in desnem dravskem bregu. Spri- i Čo naglega razvoja Maribora na desnem j Maribor. 18. decembra Edon najstarejših. Da tud: na i močnejših zimskosportnih klubov v Mariboru je Zimikosportni odsek SPD. ki ne razpolaga samo s prav dobrimi tekmovale', ampak tudi z obširnim programom za letošnjo zimo. V času božičnih počitnic bo priredil odsek za svoie t ek m crv a1 c ° poseben tečai ra alp ko kombinacijo pri Sen;*orjevem doma. ki ga bo vodil naš državni prvak Miran Cizeli. absolvent visoke šole za telesno vzgojo v Beosradu. V tem teTaiu se bodo udeleženci seznanili z vsemi fines-rn. ki so Dri tekmah potrebne: z vsak^d^vno gimnastiko na pr^t?m na bodo utrirvali svoja teTe?a za težke življenjske napore. Ob kon~u teČiia bo 6. Januarja klubska tekma pri Senjorjevem domu. — Zahvala mestne občine. V Imenu odsotnega g. župana izrekam za mestno občino mariborsko iskreno zahvalo vsem Mariborčanom, ki so v znak žalosti za prerano umrlim častnim občanom in voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem na ta ali oni način izrazili vidno svoje globoko aofarje. Posebna zahvala bodi izrečena hišnim posestnikom brez razlike, ki so po ogromni večini razobesili žalne zastave. Malo je bilo hiš v Mariboru, kjer ne bi plapolala sožalnica. Prav tako se tudi zahvaljujem vsem članom občinskega sveta, ki so se na čelu z županom in podžupanom udeležili pogreba v Ljubljani. Posebna zahvala predsedniku finančnega odbora Francu Hrastelju in šolskemu ravnatelju Viktorju Grčarju, ki sta vodila občinske svetnike na dr. Korošcev! zadnji poti. Zahvala naj bo tudi izrečena g. občinskim uradnikom, ki so se oddolžili z udeležbo našemu častnemu občanu. Prav tako se zahvalim tudi uslužbencem mestne občine, ki so nosili venec pri pogrebu. Ko izrekam vsem Mariborčanom, ki so z na- dravskem bregu pa se je pokazala potreba po posebnem dnevnem zavetišču tudi v magdalenskem mestnem okraju, ki ima v tem pretežno delavskem mestnem delu važno vzgojno poslanstvo. Tukaj pogrešamo sedaj še sodobno urejeno otroško in mladinsko igrišče s potrebnim nadzorstvom, ki bi bilo namenjeno predvsem decl in mladini v poletnih mesecih. Za to misel se je zavzelo predvsem Olepševalno društvo za magdalenski mestni okraj. Zadevni načrti so že konkretno zasnovani, želeti je le, da bi mariborska mestna občina z gmotnimi sredstvi podprla to hvalevredno in plemenito pobudo, ki jo je sprožila skrb za nedoraslo mladino, ki je čez dan, ko sta oče in mati na delu v tovarni, prepuščena sama sebi. Zadevna prošnja Je ostala žal še do danes nerešena. Vsi, ki ljubijo mladino, se dobro zavedajo, kaj bi pomenilo takšno sodobno urejeno igrišče pod nadzorstvom ne le v vzgojnem, ampak tudi v nacionalnem m socialnem pogledu. Sploh bo treba posvečati mladinskemu skrbstvu vse bolj razvijajočega se petega mestnega okraja posebno pozornost v smislu načrtnega izvajanja takšnega skrbstvenega programa, ki je v skladu z načeli in potrebami naše dobe. Glede dnevnih zavetišč pa bi bilo še pripomniti, da le napačno mnenje tistih, ki zatrjujejo, da posluje zavetišče le v času šolskega obiska. Dnevno zavetišče je marveč takšna ustanova, ki služi svojemu vzgojnemu in socialnemu namenu tudi med šolskimi počitnicami. Tukaj se mladina v smislu čl. 4 službenega poslovnika vzgaja in navaja k domoljubju, poštenosti, ljubezni do kraljevskega doma, učiteljev in vzdgojitetjev, pa tudi k hvaležnosti do dobrotnikov. Lep in vzvišen je ta namen, vzvišen nad brozgo vsakdanjega življenja, ki pljuska v naš čas in našo sredino. Dne 2. februarja bo tudi pri Senjorjevem domu »Podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji; dne 9. februaria vsakoletni »Orožnov fcmuk preko Pohorja«; dne 23. februarja na standardni Lenarčiče vi progi tekma za prvenstvo moštva v »Le-narčičevem smuku«. Nameravana ie tud: tekma za domsko prvenstvo v slalomu pri Senjorjevem domu. Da vpelie med svoie člane tudi družabno življenie. bo Zirnskospertni ods^k SPD letos zopet vodil razne krmarske vožnje in turne izlete. V načrtu ni samo Pohorje, ampak tudi Koziak. Mozirske planine. Peca. Smrekovec, Raduha. Savinj ke Alpe itd Vodstvo teh izletov bo imel g Preatoni. ki bo vsak izlet pravočasno napovedal. Vabimo že sedaj vse smučarje, naj se pridružijo. mi sočustvovali ob tej težki uri, prosim vse, da ohranimo velikega pokojnika in dobrotnika za naš Maribor, vedno v častnem spominu! — Franjo žebot, podžupan. — Opozarjamo na nocojšnjo prvo letošnjo vprizoritev opere »Plea v maskah«, pri kateri gostuje gdč. Vera MajdLčeva, Pred predstavo bo govoril g. prof. Mirko Pugelj o štiridesetletnici Verdijeve smrti. — Ljudska univerza v Mariboru, v petek 20. decembra bo predaval dr. Vanko Kanoni, šef zdravnik bolnišnice za duševne bolezni na Studencu, o duševnih boleznih in njih sodobnem zdravljenju. Prikazal bo razvoj psihiatrije od njenih začetkov do danes ter označil nje vzroke duševnih anomalij. Med tako zvanimi endogenimi boleznimi bo opisal zlasti sihicofrenijo in ciklo-frenijo. od eksegenih psihoz pa bo prikazal podrobneje progresivno paralizo. Predavanje bo zaključil opis socobnih metod leč en j a duševnih bolezni v duhu kolektivne psihoterapije. — O zadružništvu v današnjih časih bo predaval drevi ob 20. v dvorani Ljudske j univerze predsednik Saveza nabavi ja Inih zadrug dr. uslužbencev iz Beograd g. Miloš Stibler. — Nova grobova, v splošni bolnici je umrl upokojeni policijski naostražnik Ivan Stok, star 56 let, — V Vetrinjaki ulici št. 18 je umrl zasebnik Anirej Pfeifer. Dcse-gel je lepo starost 82 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — 6e nekaj dni lepe prilike imajo ljubitelji lepih slik, da si ogledajo obe slikarski razstavi in sicer v Narodnem domu in v beli dvorani Sokolskega doma. Občinstvu se priporoča ogled obeh likovnih razstav. — Nova pridobitev za našo nilaiino je novo drsališče, ki je bilo otvorjeno na železničar jevem stadionu. Drsališče pred tribuno je namenjeno mladini, čez nekaj dni bo urejeno drsališče tudi na teniških prostorih SK železničarja. Namenjeno bo odraslim in tudi tistim, ki gojijo hokej. — prisrčen dogodek bo nedeljska popoldanska predstava >Peterčkcvlh poslednjih sanj«, ki se bo ponovila 29. t. m. Predstava je namenjena v korist šolski kuhinji v prostorih tukajšnje prve dekliške meščanske šole, kjer vsak dan opoldne nasitijo 100 do 160 siromašnih Selskih otrok. — Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, telefon 28—12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu. Aleksandrova cesta 33. telef. 22—13 — V sklad za prehrano revnih srednješolcev v Mariboru so darovali po 1000 din v počastitev spomina pok. ministra dr. A. Korošca namesto venca družini Majcen-Ašič ter Anton Pinter, tovarna industrijskih potrebščin v Mariboru. — B°±ičnieo v znesku po 150 do 200 din bodo debili Hutterjevi delavci. Prejeli bodo tudi koruzno moko- — žensko društvo v Mariboru razpisuje ustanovo Gizele in Albine Lasbacher iz Ruš in sicer 5 naklonil po 1000 din, 20 naklonil po 500 din. Pravico do ustanove ima po oporoki deca slovenske narodnosti in rimsko-katoliške vere. Prednost pri podelitvi ustanove imajo zakonski otroci brez staršev, v prvi vrsti pa zakonske deklice brez staršev, ki so bili učiteljskega stanu. Prošnje naj se pošljejo do 15. januarja na naslov: žensko društvo v Mariboru, v roke g. Juvančič Olge, upok. šol. uprav, v Mariboru, Ciril Metodova ul. 18/11. — Odpri roke. odpri Srce___ Na Po- brežju je velik siromak brez zaslužka in brez kruha. Sedaj pred prazniki mu dobra srca lahko olajšajo težak položaj z darili v blagu ali denarju, ki jih sprejema naša uprava na Grajskem trgu 7. — Pazite na kolesa, železničarju Ivanu Kranjcu s Pobrežja so odpeljali kolo, vredno okoli 1000 din- Tatvine koles se zelo množijo. — Vlomilci strašijo po goricah. Sedaj v zimskem času se zelo množijo tatvine in vlomi po naših goricah in zidanicah, ki so čez zimo navadno zapuščene. V Dravskem vrhu so se vtihotapili še neznani zlikovci v poletno stanovanje dr. Šalamuna. Odprli so zunanja vrata ter se splazili v kuhinjo in sobe. Pretaknili so vse kote, prebrskali vse omare. Odnesli so razno blago, čevlje, kuhinjske prtičke, potem moško in žensko perilo. Skcde je več tisoč dinarjev. Orožniki smotrno poi zve-dru je jo za zlikovcL — 2000 dinarjev je izgubil gč Blaž šelike in poročilo o razvoju moderne tehnike. Četrtek, 19. dec. ob 20 Ples v maskah Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdi-čeve. Petek, 20. dec: zaprto. Sobota, 21. dec. cb 20.: Na cesartčin ukaz. Znižane cene- Nedelja, 22. dec. ob 15. Peterčkove poslednje sanje; ob 20.: Na dnu. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad. »HabakuK«, prihodnja glasbena no vos1, pod taktirko cirigenta Herz-cga. v Hara-stovičevi režiji, je zelo zabavna burka s petjem in veselimi kupletnimi vložki. »Habakuk« je najnovejše delo znanega avtorja ljudskih iger dr. Dobo viška. TJglasbil ga je is to tako znani glasbenik Radovan Gobec Odmera zgradarine Z odlokom ministra za finance je prav-noveljavna odmera zgradarine za L 1940 podaljšana na L 1941. Zaradi tega so dolžni vložiti redno davčno napoved zgradarine v splošnem roku od 1. do 31. decembra vsi novi davčni zavezanci za svoje nove doslej še ne obdavčene zgradbe, prizidke in nadzidke, nadalje oni davčni zavezanci (stari), katerim se je dohodek od zgradbe na dan 1. decembra bistveno zvišal napram dohodku za mesec oktober v L 1939. Kot bistveno povečanje dohodka v L 1940 se bo smatralo njegovo povečanje za 25 odstotkov ali več preko dohodka v preteklem letu. Taki davčni zavezanci morajo davčno napoved vložiti neposredno pri tuk. upravi Kdor v roku ne bo vložil davčne napovedi, bo moral plačati kot kazen 3 odstotke odmerjenega osnovnega davka, a 10 odstotkov odmerjenega osnovnega davka, če napovedi ne bo vlažil niti na pismeni poziv v roku 8 dni. Opozarjajo se davčni zavezanci (stari), ki se jim je v L 1940. dohodek od zgradbe v primeri z dohodkom iz preteklega leta bistveno zmanjšal, da morajo v spredaj značenem roku od 1. do 31. decembra vložiti pravilno davčno napoved z verodostojnimi dokazili o zmanjšanju dohodka in istočasno z 10 din kolkovano prošnjo zaprositi, da jim davčna oblast vzame dohodek za L 1940 ponovno v oceno in jim odmeri novo zgradarino za L* 1940. Kot'bistveno zmanjšanje v 1. 1940. se bo smatralo samo zmanjšanje v onih primerih, kjer bo znašalo vsaj 25 odstotkov od dohodka preteklega leta. Ti davčni zavezanci (stari) morejo vložiti svoje prijave in z 10 din kolkovane prošnje neposredno pri davčni upravi. Ce želijo ti zavezanci, da se jim izda tudi formalna rešitev, morajo poleg tega taksirati prošnje še z 20 din. Proti rešitvam, ki bodo v stvari davčne uorave zavrnjene, bo mogoče vloži .i pritožbo na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. Iz Ljutomera Predavanje. V soboto 21. decembra bo v šoli v Safarskem gospodarski tečai. Na sporedu bo predavanje o živinski krmi, živinoreji in o prvi pomola ž-viru. Zvočni kino. Zvočni kino Soko ski dom bo predvajal v soboto 21. decembra ob 20 in v nedeljo 22. decembra ob 16. in oj 20. »Ljubezen mladega Hardija«. Za dodatek zabavni film. Gasiiska tombola. Gasilska četa v Ljutomeru bo prired.la na Štefanovo tombolo v gostilni Zavratnik. Po.ea P2tih glavnih dobitkov ie še mnogo dragocenih, lepih in dobrodošlih dobitkov. Cena karte po 2 din. Smrtna kosa. V Križevcih ie umrla g l Alojzija Kosi, soproga trgovca. Bodi ji lahka zemljica! Obsodba £trigx»vske^a kaplana. Štrigov-ski kaplan Jurai Miklavžič ie bil 14. t, m pri okrožnem sodišču v Murski Soboti obsojen po paragrafu o zaščiti države ni plačilo 960 din globe, ob neizterljivosti pa na 15 dni zapora. p:goino za dve leti. Svinje bolehajo. V zadnjem Č2su po začele zopet bolehati svinie v več dvorcih. Skrbni gospedarji, ki imaio denarna sredstva na razpolago, so že već s vini ozdravili ter se s tem obvarovali večie nesreče. Zima pritiska. Odkar ie zapade*. :neg. ki ga ni več kot za 10 cm debelo, ie začela zima vsak dan bo1 i pritiskati, vmes pa brije hud sever. Toplomer je kazal že 14 stopenj pod ničlo. Iz Gornje Rađgsne — Prehranjevalni odbor obmejne občine Gornje Radgone, ki posluje že od meseca septembra, se je na podlagi naredbe banske uprave preosnoval in konstituiral takole: predsednik župan Šantl Fr., poslevodeči predsednik J. Hraste! j, predsednik gornjeradgonskih občinskih podjetij kot zastopnik industrije, poslovodja Ivo Slekovec, tehnik kot zastopnik u radništva ,po!eg teh pa so bili imenovani še zastopniki trgovine, obrtništva, zadrug1, delavcev in viničarjev. Prehranjevalni odbor je edini v Sloveniji, ki ima prehrano že v vseh podrobnostih organizirano ter že Štiri mesece redno oskrbuje 650 socialno šibkejših družin s potrebno enotno moko po lastni ceni 4 din kg. Če računamo, da imajo te družine nad 2.600 članov ter da mora prehranjevalni urad dobaviti vsak mesec okroglo 22.000 k^ moke, je odbor prihranil tem socialno šibkejšim občanom na mesec okroglo 22.000 din na razliki cene enotne moke, ki se drugod povsod prodaja po 5 din kg. Ker nosijo razen tega stroške za nakup pšenice posamezni člani odbora sami, bo prehranjevalni urad razdelil za božične praznike med najrevnejše občane brezplačno 1000 kilogramov moke. — Prijet žepar. Na Lucijinem sejmu pri Sv. Duhu na Stari gori se je zaradi lepega solnčnega vremena zbralo precej ljudi od blizu in daleč. Bila je precejšnja gneča, ki" so jo izkoristili mnogi žeparji. Posestniku Jožefu Gašpariču iz Drakovc pri Mali Nedelji je neznanec izmaknil listnico z zneskom 1.300 din, Mariji Mar-kuša iz Moravč 200 din, manjše zneske pa tudi drugim posetnikom sejma Pri tem nečednem poslu so bili zalotili 301etnega krošnjarja Marka Flegarja iz Bednja v Hrvatskem Zagorju, ki je priznal nekaj manjših žepnih tatvin, med tem ko žepar, ki je odnesel Gašpariču 1300 din še ni izsleden. Domnevajo, da je bila na tem sejmu večja dobro organizirana družba žeparjev iz oddaljenejših krajev. Flegar čaka sedaj na zasluženo kazen za zapahi okrožnega sodišča v Murski Soboti Obračunavanje z nožem Gornja, Radgona, 16. decembra Pri Sv. Duhu na Stari gori je prišlo re dni do krvavega obračunavanja med gosti IniJtkimi gosti in pretepačem Maksom Vrzelom. V gostilni Antona Vrzela je bila zbrana večja družba, ki se je že precej opijanila. Med 40letnim posestnikom Antonom V i čar jem iz Grabšincev in Maksom Vrze!om od Sv Duha na Stari gori je nastal prepir, ki mu je s>Iedil pretep. Vičar je vr^gel svojega nasprotnika na rla. To je Vrzela tako raztogotilo, da je skočil v kuhinjo ter se vrnil nazaj v sobo, kjer je pri-be. Pri tem je raail Antona Vičarja v levo be. Pri tem je rainl Antona Vičarja v levo Stran prsi pod srcem tako hudo. da ^e je takoj moćno krvaveč 2£rudi! ria tis, njegovega brata 321t'tne£a Jožefa Vičarja, pot sina iz Grabšinccv, je zabodel v dono ramo, 281etnega Franceta Murkoviča, pos. sina iz Grabiincev pa v levo roko. Lažje po>-.'kodbe jc odnesel tudi J. Kocuvan od Sv. Andraža v Slov. goricah. Junak noža Maks Vrzel je po izvršenem dej m j u pobegni! ter se skril v seno na sosedovem h'evu, kjer so ga izsledili orožniki Sele naslednji dan zjutraj prav tako ranjenega s precej-njim vbodljajcm v hrbet. Na^kraj poboja pozvani zdr;ivn;k dr. Ml^-tod Spindlcr od Sv. Lovrenca v S!ov. goricah je nudil poškodovancem prvo pomoč ter odredil takojšen prevoz Antona Vičarja v bolnico v Ptuju, kamor so ga prepeljali z realnim avtom. Po'kodba je nevarna ter jc njegovo stanje zelo- resno, medtem ko so ostali po-kedovanei ostali v domači negi Iz Zamrla -— Obratovanje kotredrškecra obrata inž. g. Joža Mastnak odhaja za pomočnika generalnega tehničnega ravnatelja TPD v Ljubljani ter nas po 161etnem uspešnem in vsestransko plodnem delovanju zapušča V dobi svojega službovanja se je povzpel zaradi svojega velikega strokovnega znanja, iniciativnosti, možatosti ter nepristranosti do položaja obra-tovodje razmeroma še zelo mlad. Mnoge tehnične izpopolnitve predvsem njegovega težavnega obrata, pa tudi izven tega delokroga nosijo pečat temeljitosti in zanesljivosti ter zato ne preseneča njegov odpoklic na ugledno, odgovornosti polno mesto pri generalni direkciji. V kraju si je izbral svojo življenjsko družico go. Vido, hčerko uglednega in priljubljenega zdravnika dr. Toma Zamika. Kakor se je g. Mastnak udejstvoval tudi izven svoje delovne sobe na nacionalnem polju, pri Sokolu, kot predsednik strelske družine in podružnice zasavskega SPD. tako mu ie bila gospa povsod zvesta sodelavka, ki je našla vedno dovolj časa za sodelovanje v humanitarnem in nacionalnem pokretu. Oba bomo zelo težko pogre;n,i. Na novem mestu jima želimo mnogo zadovoljstva. Za vse delo pa topla zahvala naše javnosti. — Te dni prevzame kotredeSki obrat inž. g. Franc Malovrh, doslej v Trbovljah. Kot domačinu se mu re bo te*ko ponovno vživeti v naš" rnzm?rc. Naj nam bo na novem mestu in kot domačin toplo pozdravljen! — Premogovno plast so odkrili delavci, ki pravkar dokončavajo predzadnjo etapo kanalizacije ob glavni cesti. Z^ano je. da je geološki sestav naše pokrajine pester in da obstoja iz mnogih večjih in manjših prelomov premogovih plas+i. Večina Zagorja stoji na izrazito bogat;h premogovih plasteh, katerih nekateri deli segajo skoro do vrha zemlje, kakor v opisanem primeru. Razi'me se, da tega premoga nihče razen TPD ne sme izkoriščati, zato je bila tudi ta žila po ogledu tehničnih ljudi zopet zagrnjena z zemljo. Na izkoriščanje v tem področju seveda ni mislit?, saj je drugje dovolj ter*nr,-"ocen. Bridka zima z visok^nr 'empcraUirami priklepa ljudi k pečem. IDsmsčlfe gorijo Vzrok požarov v podeželju sc po večini slabi dimniki ter igrajoči se otroci Maribor. 18. decembra Nedvrmno predstavlja važ^n orobim pojav zirnskih požarov na deželi. Ta ooiav daje povod za razmšlianie. Po večini gre za slabe dimn ks aLi pa za zanetenie osnia po igiajcčih se otrocih. O tem nas prepričujeta tudi naslenia primera: Anten Krainc ie posestnik v Sp. Du-pleku. ima pa sveje posestvo tudi v Mali Zimicl. Tu ie zaiel goso^dar.^ko do lorde požar, ki je navzlic požrtvovalnim prizadevanjem easilcev iz Veike Zimice upe-pelil vse po-looie. kier ie bil hlev. listnjak. svinjak. 500 ks otave. več le~a in za 300 kg koruzne slame, razen tesa še 400 kg aide in več slame, last ni?gove^3 brata Loona. potem še 1000 kg sena. last Krajn-Čeve mntero. Skupna škoda ie oc^niena na 15.000 dinarjev. Domnevajo, da so po'ar zanetili rosedovi otroci, vendar pa ta domneva še ni dokazano upravičena. Krainc ] je bil zavarovan le za 10.000 dinarjev. Pač pa je ugotovljena krivda v drugem \ primeru pri Antonu in Tereziji S monič v I Racah. Ogenj ie ponoči zajel domačijo, j zlasti pod stres j 3 stanovanjske hiše. Vžgd i se ie tram. na katerem ie bil vzidan dim- I nik. Tukai je bilo polno sena. slame in ! raznih gorljivih snovi. Dimnik ie bi! ž3 j dolgo časa neočiščen in nepregledan. Ce- ; prav ie domača hči opazila ogeni in sd J pričeli takoj z gašenjem, so se plameni ! bliskovito razširili. Pribrzeli so gasilci iz ! Rač. ki se iim ie posrečilo, da so omeiili ! požar, da ni prešel na sosedovo doma-i:o. j Med drugim ie zgorelo 3000 kg sena, 1000 i kg otave. nekai slame, ob'eke itd. Sim^n'č I je bil zavarovan za 12.500 d:narj?v. S^le • sedaj so začeli ugibati. kd:> je bili p~i gradnii hiše tako moder, da 33 tram vzidal j v dimnik, ki je bil na več mestih že raz- • počen. Začetek zimske sezone S Program zimskosportnega odseka SPD Maribor za sezono 1940 — Krmarske in turne vožnje Mariborske in okoliške novice Naš najstarejši naročnik i »11 i Ljubljana, 19. decembra Včeraj je umrl v Siaki v Lepodvorski nlici po daljšem trpljenju eden izmed najstarejših Ljubiancancv m naš najstarejši naročnik Franc Planinec, višji revklent državnih železnic v pok. visoki starosti, so ga vsi. ki so ga poznali, zelo ljubili. Pogreb bo jutri ob 15. z ZaJ od kapelice »v. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku bomo ohranili najlepši spomin. Sorodnikom izrekamo iskreno sozalje! Planinec se je rodil oktobra 1 1848 Po kojn k je osta* dc poznih let čvrst in prožnega duha in še do septembra, preden je obolel, se je zdelo, da bo doživel stc/etni-co. V jubilejni številki našega lista, cb 70-lctn'ci. smo se spomnili tudi Planinca kot na j: tarej:ega naročnika. Tedaj je bil 00 let star Planinec se je rodil v sončni Vipavi in starši so ga poklali v šo!o v Gorico. Želeli so, da bi postal »gespod« Po končani sedmi šoli v Gorici, so ga poslali študirat v Ljubljano, kjer se je seznanil s Trdinovo Tono pri Figovcu in se oženil. Trdinova Tona je bila sorodnica pisatelja Trdine. Pri Figovcu so se tiste čase zbirali slovenski rcJoljubi Planinec je bil eden izmed najbolj navdu'enih narodnjakov tiste dobe. V Ljubljani je bil sošolec poznejšega škofa Jegliča ;n maršala Tonu c ta. V Gorici je imel Planinec za profesorja tudi Plete r.:nka in bil je med dijaki, ki so zanj pisali na čisto njegov sloviti slovar. Planinec je pcotal. takoj naročnik našega i> ta, čim je začel izhajati saj je bil tudi najboljši prijatelj s prvimi na'nni uredniki, kajti v tistem času so bili vsi rodoljubi kot ena druž:na. Planinec je nekaj časa tudi dopisoval v naš list in prevajal zanj iz če-ščne. K v je odslužil vojake, si je prizadeval, da bi prišel v državno službo Na Dunaju so ga sprejeli v železniško službo. Pri železnici je bil nepretrgoma 34 let. Ko jc po prevratu primanjkovalo železni kega osebja in je direkcija pozvala upr-kojene železničarje, naj bi se prijavili v službo, se je Planinec priglasil med prvimi, čeprav je bil že 69 let star. Potem je služboval Še 10 let in jc bil upokojen v 80. letu kot višji železniški revident. Ob svoji 901etnici je izjavil, da bi bil zopet pripravljen stopiti v službo, če bi železnici primanjkovalo osebja. Zanimivo jc, da jc bil Planinec zavarovan pri neki zavarova'nlci okrc-g 70 let za 1000 goldinarjev. Zadnja leta ga je zavarovalnica »velikodušno« oprostila plačevanja zavarovalne. Plan:ncc jc užival zasluženi pokoj v družini hčere in se še vodno rad spominjal starih časov. Zaradi njegovega dobrodušnega značaja in bistrega duha tudi v tako Naš vsakdan)! kruh Radeče. 18. decem :ra Za letošnje božične paznike in n vo leto čaka Radečane in Zida m ščane Drav neprijetno presenečenje. Zmanjkalo nim bo kruha. Tukajšnji dobro znani nek M., ki ne zala ea s kruhom le Radeč in Z dani mot*. marveč vsd okolico daleč naok 02. ie že ore d meseci naročil moko Dri svoiem sta1-nem dobavitelju v Banatu ter p~»sla ds-nar za nio naorej v debri veri. da mu bodo ustreeli Dobil oa ie namesti m ko denar nazaj Poizvedcval i-* za moko t di drug^. a povsod br?z usoehi. S~dii ima v zalogi še nekai vreč kru-n^ moke: rm-tem oa bo mora1 prenehati neči kru^ ako se mu v naikraišem času ne posr-či vendarle dobiti vs^i nekai moke Seveda bo o^rrva^ika^ie kruha hud uda_ec za mnog") ljudi, ker iih ie D~>«ebno m~d uradni Št'•'^-m in delavstvom mno^o ki do-oa n? oeTe'o kruha in so navezani le na ku-^ovnp/e Posebneo hudo bo orizadeta kolodvorska restavracija na Zidanem mostu, ki io zalaga s rx>trobnim kruhom že nad 14 let ra- deški pek M. Sai že v torek ni m:g.l poslati narečene količine š.ruc v kok> dvorsko restavracijo in je marsikak po -nik. vračajoč se s pogreba d.\ A. Korošca, na Zidanem mostu iskal kruna Pole2 kruha ori nekih ie začela D"i-manjkovati tudi krušne m ke ori tuka-šnjih trgovcih in slabše situirani lj.de zrejo z velika skrbjo v bodDčnost. Č^ n? bo dobiti mrke ozir. kruha. De a.- i in uradniki s svojimi Dreiemki si nik~k<-r niso megli preskrbeti že prei z zadostno količino navažn?iših živlieni k:h rotr^b-ščin. med katere sD^da v orvi \TSti m ki, mod n3Š:m prebivalstvom di J3 le ma^o tako imovitih. ki so S3 lahko še pravočasno zalržiii z nvko in drugimi p~treb- šč:nami. ki primanjkujejo seJai večini mani premožnh oziroma ubo^nih Prcsimo merodain« činitelj?, nai nam Drfsk^be krušno rrW"o va' zi skromne ootrebe in naj založ"1 d°k? z zai^stn"> kM;čino. da bodo nada'ie lahV^ d^kTi kruh za mani imevi+e sl-Me ter tek-> 00-maea1! svoiim pomočnikom do n^da'i^je-zasHirk^.ker b? bili v na"P"or^~m or-liMi« ■■ oH^^i~ni odoo-"'3d^+i i;«n ob'?H^> zaradi č^^ar bi os:.* M "ra Danilova in Lovarjeva. z?t Novak — P-č^k. njegov cč? — Plut. Zvezda o — D en^vec. Roza. domači faktotum — Polon a Juva- nov-a. Mažgon — Presetnik, Avgusta — Praprotnikova. S to igro bo dobil spored drame delo, ki ie namenjeno predvsem zzi r>redr>ust in ga bodo radi aledali vsi. ki *čeio v e e.-in-lišču razvedri a 'n oddiha In zabavajo ob dobro podanih konvčn h \i gV.v. »Ugrabljene Sabinke« nr;d t^vlaio el >, ki r.e penasa z oMIkovno dosm^-^ost5 :> in vcem. kar dobra ve^cloia;\i z:hte-i. Ma 1 SI. Uprizoritev znane SchSnthanove veseloigre »Ugrabljene Sabinke« Nekatere veseloigre se vračajo vedno znova na spored gledališč. Za Dovnrečne^a gledalca, ki se ne DOglob: v niihovo strukturo in ne razmišlja o niihovih dobrih in slab h straneh, so pač le i°re. pri kiterih se bolj aLi manj dobro zabava, za tiste pa, ki iih zcn'ma. zakai ima ta al. oni iara trajen usp^h. čeprav pri površni pr s ji ne kaže posebno izrazitih posebrosti. ie Schdnthanova veseloigra tak primer. Ivan Oesar, karakterni Igralec ljubljanske drame, bo igral v veseloigri »Ugrabljene Sabinke«, ki jo je napisal Schčinthan, glavno moško vlogo, gledališkega ravnatelja Striže ja Dramatika proizvaja Dač naivsč ve^o-iger. toda več na izmed njih i? obsoie a. da so le muhe enodnevnice. Menjavajo s j kot moda. prideio in izaineio v ni? in pozabljen j 3. Število tistih, ki so ostale na sporedu leta in leta. je mc«oče našteti na prstih cb^h rok. Mod njimi so Schonthanove »Ugrabiiene Sabinke«. Zakaj je Schonthanova veseloigra že toliko de^c letij vedno živa in zanimiva? Zato, ker predstavlja orimw vzorno zgrajene veseloigre. Sestavljena ie z ma- Umrl nam je danes ob 8. uri naS ljubi, požrtvovalni oče. ded, praded. brat. stric in tast, gospod f temat:čno preračun j en cstio za učinkovitost prizorov, za logičn: razvoi de anja. za utemeljitev vseh zapletljajev. za rast ko flik-tov in razp.et. a vse z lahkoto in ig ivo-stjo, ki sta lastni samo resničnim oderskim >znalcem«. Težave, ki jih preživlja profesor Golvič. ki ie dal v vprizoritev svoio igro gleda'i-škemu ravnateljstvu potuioče igralske družino in skriva to pred svojimi rodbinskimi člani, so nanizane z neovrgljivo nujnostjo, škripci posta;aio vedno h jši. dokler ne pride do katastrofe in 00 niei do razpleta. Poleg učinkovite fabule in dobre zgradbe mera imeti vsaka vcs^lci~ri vlone. ki dajejo igraćem možnost, da oblikujejo zeve ljudi in ne papirnatih zmišil. ki jim nihče ne verjame. V Schonthanovi veseloigri so liudio življenjsko verjetni. Vlo^a gledalskega ravnat?! a SMzeja je ena izmed tistih, v kateri se radi poizkušajo veliki karakterni igralci. V tem liku združena namiš jena veličina in t a^i-komika šmiranta. velipDtezno^t in ber čija, dajejo figuri tol'ko igra'skih odtenkov da mora ta vlo^a zam:kafi sleh rn?ga igralca. Izmed znan;h nemšk:h protag n:-stov so io iora'1': Albert B?ss rm°nn. Hugo Thimig. Schildkraut. M^rer. celo Mo:ssi jo ie igral. Tudi ori nas i3 š'a ta veseloigra v teku let večkrat orek~ od-" Pri nas so igrali Str'ze:a D a^utinovič. Danilo. Povhe in kot zadnji Putjata. Uspel ribfi lov grofa Ciak^ja v Savi Litija, 17. decembra, V nedeljo smo bnaU pri n:;s visoke goste, kak rane vidi zasavska metropola boj i-e.iko v svon s»r*»dL Na Fvdem potovanju po Jugoslaviji se je madžarski zunanji minister grof Istvan Csakv na povr.bilo svojih gostiteljev odločil tudi za ribji lov na Savi. V nede'v- dopoldne so prti:* v T^itijo s posebnim vlakom: grof Cs?kv s soprogo, madžarski poslanik v Beogradu in njegova soproga in spremstvo, v katerem je bil tudi pomočnik našega maršala dvora Babič-Gjalski. ki so krenili v šestih avtomobilih po banovinski cesti iz Litije proti Ljubliani. Odpeljali so se do Hotiča. kjer so vstonili v dva ribiška čolna. Oba čolna sta vodila dva popularna zasavska ribiča, in s'cer Zupančič iz Hotiča in Edvard Kres iz Zgornjega Loga. Dame so posedle na krme in so poleg njih namestili zas;lne pečice, da so si grele zaradi mraza premrle ude. gospodje pa so se lotili lova na sulce. Pod vodstvom svodih veslačev sta drsela čolna polagoma po strugi navzdol od Snod-njega Hotiča proti Litiji. Po večumem lovPenju so dospeli mimo Poganlka in železniškega mostu in predora na zasavski železniški progi v bližino Podšentjurija in Strmola. Dan it b'l res krasen ls: kožuh in pokrit s toplo kučmo je neutrudno metal trnek Ko je ujel na trnek krepkega sulca. tehtal je menda okrog 10 k^. se je podal z njim v borbo, da ga je utrudil in upehal in ga nato srečno privlekel h kraju in potegnil na varno. >Dokler bodo naši in mejaši lovili skupno sulce in drugo, bomo lphko ml* no spali mi in naše družine.* so uganili miš! oč^nri in domači modrijani, ki so komenUrali v nedeljo zvečer pri potočkih rhređkUl visokih gostov in njih Petrov blagoslov. {Radi Petek, 20. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vence k V lih zvekov (plošče). — 11: ftolska ura: Božič na prekooceanskom parniku (Viktor Pimnt). — 12: Slovenski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orlu-stra. — 14: Poročila. — 14.10: Tu^skopro-metni pregled. — 18: ženska ura: Nasa družina in božič (ga. Kristina Prijatelj).—-18.20: Stravinski Igor (plošče). — 18 40: Francoščina (dtr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: O izseljencih. — 20: Koncert. Sodelujejo: ga- Ivanka Ribičeva, g. Vek. Janko, člana ljublj. opere in radijski orkester. Dirig. D. M. £1 ianeo. — 21.30: Poskočnice (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Gosli in kibnra (Slavko Marin, Stanko Prek). Sobota, 21. n°vPf.ibra Ob 7: Jutranji pzdrrv 7.05: Napove"!, poročila. — 7.15: Piran venček veselih zvokov (plo'če). — 12: Plošče. — 12 30: Poročila, objave- — 13: Narovo.iL 13.02: Koncert radijs-kega orkestra. — 14*. Poročila. — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. SI. Vencarzova). — 17.30: Od bajke do bajke (plofče). 17.50: Pregled sporeda. — 18: Orgelski koncert , g- prof. Pavel P^ančLgaj. — 1S.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, prroMla. — 1° 2 >: Nac. ura. — 19.40: Veselio na dež-M (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Božični večer z recitacijami, petjem in godbo. Sodfefu >io člani radijske igralske d.už'.ne, sestre ri:i-kove in radijski orkester. - Fran Planinec višji revident drž. žel. v pokoja previden s sv. zakramenti v 93. letu. Dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne bo položen z Žal, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu k zadnjemu počitku. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. t. m. ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi v Šiški. Ljubljana. >lilan, Rim, dne 18. decembra 1940. Pavla in Jože Paternoster. Marjanca, inž. dr. Roman in Pavel Gregorig . v^V "..... Na1man1fti znpspu S — din PECI NA.ŽAGOVINO tz močne pločevine, gorljive 10 ur 400 din, 6 ur 300 din, izdeluje in razpošilja Kari Cizel, kleparstvo, Vransko. 2891 PoMužtle malih oglasov v ki sc na 1 r e n *» lftl! MIZARSKA DELA stavbeno in pohištveno, izdeluje strokovnjaSko strojno mizarstvo Franc Potočnik, ziri Suh les na zalogi! 2890 V KRANJU SE ODDA v centru mesta trgovina z mešanim blagom. Pcizve se pri upravi >Slov. Naroda*. 2903 Beseda 50 par Davek poseoei NainiMnist ^npspk *4 din KI PIJEM IN PRODAJAM raoljene čevlje in meške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Popravljam galoše. snežke itd. KLAV2ER, Ljubljana Vošnja-kova ul. 4. 2895 orttjaote in sreorc Kupuje pc najvišjih ct*n:ih A. B-strom vabi v klet »Zvezde« vsak večer. TeL 45-54 Eilnmntl O' Hara: 60 profesorja §4orbidusa R o m a o Šele tedaj se je Townsend opomogel od osuplosti. Stopil je k policijskemu uradniku in se mu legitimiral. — Zakaj ste aretirali tega moža? —je vprašal še vedno presenečen. — Zaradi lažnega bankrota, — mu je pojasnil Lewington malone zadovoljno. xxxm. V New Yorku je deževalo. Tov* nsend je stal pri oknu svojega kabineta in zrl zamišljeno v otožno sliko ulice. — Tako ne gre več, gospod, — je dejal Alfonso, ki je bil pravkar vstopil. Bil je lepo oblečen, kakor prej. in nihče bi ne bil v njem spoznal moža, ki se je naobrit in neumit, malone razcapan, potikal po navadnih beznicah. — Pred tremi dnevi sva vstopila skozi ta vrata, pa še vedno niste našli svojega duševnega ravnovesja. Townsend se je komaj vidno nasmehnil. — Pusti me pri miru, Alfonso, ti tega ne razumeš. Drhteč in škripajoč z zobmi je Alfonso znova povzel besedo. Toda Tov/nsend je napravil tako srdito kretnjo, da je prestrašeni Alfonso umolknil. — Prav nič mi ni do smeha, — je dejal Townsend mračno. — Pojdi. — Jaz sem kakor prerok v puščavi, — je trdil Alfonso ves potrt, — toda že v naslednjem trenutku je bil v enem skoku na drugi strani vrat, ker je dobro vedel, kako slabe posledice bi lahko nastale, Townsend je ostal zopet sam in zopet se je zamislil. Bile so brezplodne misli in vendar se jih ni mogel otresti. Zadeva Russel je bila končana. Vsaj zanj. Tovarnar je sedel v zaporu. Kriminalna policije bo pa tudi brez njegove pomoči zvedela, kar mora zvedeti. Ce hoče Russelu sploh kaj dokazati, to njega ni mnogo zajumalo. On sam mu vsekakor ni mogel ničesar dokazati. On je bil v tem primeru povsem odpovedal. Ni pa bilo to edino, kar ga je mučilo. Ni ga mučila niti zavest, da se mu navzlic temu prizadevanju ni bilo posrečilo premagati Stronga. tisteea Stronga, s katerim je hotel še poravnati račune. Kar naj se Strong smatra za zmagovalca, kar naj Russela izpuste iz zpora, vse to ga in tako skrbelo, samo da bi ne bilo tega nesrečnega zakona z Liano. Nekdo je tiho potrkal na vrata in Alfonso je stopil v sobo. Svečano ie izročil Townsendu belo vizitko. Ze tri dni je odklanjal Townsend vsakega gosta in tudi zdaj se je pripravljal ozlovoljeno naročiti Alfonsu, naj odslovi tudi tega. Toda naenkrat se je izpremenil izraz njegovega obraza. Še enkrat je pre-čital: — Rad bi z vami izpregovoril nekaj besed. Mislim, da vam dolgujem pojasnilo. Vaš neznani prijatelj. — Kdo je zunaj ? — je vprašal Townsend razburjeno. — Mož. ki je prinesel to vizitko, — je odgovoril Alfonso prijazno. — Takoj ga privedi sem, — je naročil detektiv. To\vnsend je vstal, se naslonil z obema rokama na mizo in uprl pogled v vrata. — Zdaj, zdaj, končno se bo pojasnilo vsaj eno mnogih vprašanj, ki so ga mučila s svojo zagonet-nostjo. Neznani prijatelj. Torej le ni bil to Morbidus. A kdo je potem takem bil? Kdo? Vrata so se odprla. Na pragu je stal — Strong. Townsend je bulil v prišleca, kakor da vidi pred seboj prikazen. Precej dolgo je trajalo, preden je je mogel izpregovoriti. — Vi... Vi... — je za jecljal ves iz sebe. — Da, da, — se je nasmehnil Strong ljubeznivo in stopil bliže. Townsendova roka je naglo posegla v predalček pisalne mize. — Pustite samokres pri miru, — je dejal Strong mirno. — Najinemu današnjemu razgovoru ne bo potrebno nobeno orožje. Sicer bi prav gotovo jaz zdaj držal samokres v roki. To je bilo tudi Tovrasendu precej jasno. — Pa naj bo, — je dejal že nekoliko pomirjen. — Izvolite torej sesti in povejte mi, kar mi hočete povedati. Toda že vnaprej vam obljubljam, da vas dam po zaključku najinega razgovora aretirati. — Tega niti sami ne verjamete, — je dejal Strong in sedel mirno v naslanjač. Ali res mislite, da bi prišel sem, če bi mislil, da ste sposobni izdati prijatelja ? Townsend je hodil po sobi in zamišljeno povešal glavo. Njegove oči so srepo gledale. Okrog ust je pa imel trd izraz. — Nekaj vam hočem reči, Strong, — je dejal končno z odločnim glasom. — Vi me boste morda hoteli prepričevati, da niste moj sovražnik, da ste igrali vlogo mojega takozvanega neznanega prijatelja, da ste pa bili v resnici moj prijatelj in zaveznik. Samo, da vam tega nikoli ne bom verjel. — A vendar je tako, — je dejal S t roner tiho. Potem je segel v Townsendovo cigaretno dozo. — Saj dovolite, kaj ne? Ko ste bili vi pri meni, ste tudi vi kadili moje cigarete. — Ko sem bil jaz pri vas, ste mi postregli še z neč^m drugim. Ali niste takrat izjavili, da je to strup ? Strong si je počasi prižgal cigaro in puhnil nekaj oblačkov dima v strop. Šele potem je zopet spregovoril : — Hm, čisto dobra znamka ... Kaj ste že rekli? Aha, zaradi struna, saj to je bilo samo nedolžno uspavplno sredstvo. — Da, toda vi ste p"\ ^matrili za strup! — jo vzkliknil Tovvnsend srdito. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Je ran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani