10. številka.
V Trstu, v sredo 2. februvarja 1887.
Tečaj XII.
Opazlce.
Vsi dopisi op pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.Vnak 1 int mora biti frankiran. Rokopisi ne ne vračajo.
ejarvs
Insorati (rn/no vrpte naznanila in poslanice) s«? zararunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo t nov.
Naročnino, reklamacije in insernte prejema opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•Edinosti
izhaja dvakrat na teden, v«>tko sredo in ■oboto ob 1 uri popoludno.
C^jntiS)
Cena za vrp leto s prilogo t for , za pol 3 for SO nov., za četrt leta I for. 35 nov — Edinost brez priloge stane za eelo lelo #1 for., za pol leta 3 for., za retrt leta I for. SO nov. — Posamezne Številke se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po S nov., v Gorici in v Ajdovičiai po |	O nov
<Ve<ilnoati je irn?».
Nrav, namen in dolžnosti delalskih podp. društev.
(Dalje.)
VeŠčaki premislili so tudi ta slučaj ter skušali najti način, s čemer bi bilo pomoči. Po njih misli morala bi se pravila nekoliko preustrojiti ter premeniti, ali prav za prav, določiti vstopnina po starosti: ako bi ud mlajši pristopil, plačal naj bi samo majhno vstopnino; potem naj bi Si» vstopnina za vsacih pet let, ko ud poznee pristopi, tudi primerno viSja •določila. Naj bi se n. pr. za ude, iki pristopijo v svojem 15. do 20 letu, pobirala vstopnina od 1 gld. ; zaJnja pa narasla na 5 gl., ako pristopijo v dobi 20—25 let; na 10 gl., ako v dobi od 25—30 let itd. tako, da bi ud ki pristopi v svojem 45 letu, moral pri vstopu platiti 25 gl.
Na tak način bi se ustanovilo neko razmerje mej starostjo udov; in le tem načinom bi se tem drufitvom zagotovila prihodnjest. Enako počenjajo uže davno enaka društva na Laškem.
Da govorimo zopet o penzijskem zalogu, omeniti nam je, da bi se tudi glede tega morala uvesti nekatera pre-novljenja. Delokrog njegov ne smel bi v obzir jemati samo slučaja nezmaž-nosti dela, temveč določiti bi se morala doba, (n. pr. starost 60 let) v katprej vsak ud zadobi pravico umivanja pokojnine.
Pri vstopu v društvo pa moralo bi se ravnati z udi nekoliko drugače, kakor z drugimi. — Naravno je, da mislimo, da bi pred vsem ta zalog od ostaldge društva moral ločiti se ter delati sam za*se poseben oddelek, — Čem starejši bi bil pristopil ud, tem večje doneske bi moral plačevati, tako nekako, kakor se ravna pri zavarovalnicah. Udu bi tudi bilo dano na ljubo, je li hoče biti zajedno redni ud podpornega društva in pokojninskega zaloga, ali samo ud jednega, druzega pa ne.
Slednjič naj rečemo še nekoliko glede pogrebščine. Ako kak ud umrje, navada je, — kar je tudi v pravilih — da podporno društvo svojemu pokojnemu udu preskrbi dostojen pogreb. Namesto da se preskrbi pokojnemu udu pogreb, izplača se navadno družini, ženi ali otrokom odmerjena svota.
Lahko bi se pri delalskih podpornih društvih ustanovil poseben oddelek, h kojemu bi spadali udje, ki bi hoteli zagotoviti svojej družini v slučaju svoje smrti neko svoto, s kojo bi si zadnja lahko pomogla v nakup kake stvari, v doto hčeram itd. Tudi ta svota merila naj bi se pred vsem po starosti udov ko pristopijo k društvu ; svoto naj bi pa si zagotovil ud sam ter plačeval po svojej zmožnosti večje ali manjše doneske.
Najmanj bi morala znašati vsaj 100 gld.; zagotovil bi sipa ud lahko dve, tri in več... sto goldinarjev ter plačeval v ta namen dvakrat, trikrat . . . toliko. Znesek pa, kojega bi moral me-
sečno ali tedensko vplačevati, ravnal naj bi se po njegovej starosti.
Razdelila bi se po tem takem delalska društva v tri posebne oddelke. Vsakdo spadal bi k enemu ali drugemu ali k vsem trem iu zagotovil bi se za vse slučaje živenja nvojega, namreč: v slučajnej bolezni dobil bi zdravnika, zdravila in podporo; ko bi dosegel neko starost (60 let), zagotovljena bi mu bila pokojnina, najmanj 50 kr. na dan ; v slučaju smrti njegove pa bi njegova družina vdo-bila lepo svoto v pomoč.
Da bi tako preosnovana društva bila velike praktičnosti in koristi, to je gotovo, kajti v obzir bi jemala vse slučaje, v kojih delalce lahko nesreča obišče in potreba muči. Naravno je pa, da bi se morala pravila sedanjih društev popolnoma presnovati in popolniti ter uvesti bi se morala bolj stroga pazljivost in red.
Uže v začetku tega spisa smo poudarjali prepotrebno slogo; da bi se tudi mej nami kaj enakega moglo uvesti in izpolniti, potreba nam je pred vsem složnosti, navdušenja in trduosti v započetem delu. Malo nas je sicer Slovencev, vendar tu v Trstu Živeči Slovenci smo večinoma delalci, torej je tu kakor nalašč zemljišče ustvarjeno za pročvitanje takih društev. Pod modrim in strogim vodstvom in nadzorstvom lahko bi se tu kaj tacega izvedlo; lahko bi si namreč ustanovili eno najlepših in najtrdnejših društev, ki bi bilo prava trdnjava tu na obalih jadranskega morja proti pretečemu tujstvu, kar bi bi 'o tudi nam in vsemu slovenskemu narodu na čast.
Ponosni smo sicer na sedanjp delalsko podporno društvo, ki se je v malo letih tako lepo razvilo in razširilo; ali mnogo bolj bi se lahko (in tudi ako bi se slučajno pravila morala preustrojiti), da bi le mej nami se bolj razvila zavednost in spoznanja prave koristi teh društev.
Ako bi ta društva bila kedaj podržavljena, izvedd se lahko vsi ti nasveti, ki so jih za koristne spoznali veščaki v tej stroki.
(Dalje prih.)
Deželni zbori.
Kranjski
(Trinajsta s e j a, 18. januvarija). Poslanec Suklje poroča o preložitvi in popravi cesto mod Mokronogom in Lakničem, ter v imenu finančnega odseka predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni odbor so pooblasti, da okrajnemu cestnemu odboru Mokronoškemu za leta 1887 zvršono preložitev okrajne ceste med Mokronogom in Laknicami na cestnih kosovih V do Y111 iz kredita za cestne stavbo naukaže v izplačevanje podporo 1500 golil, po napredku dotičnih stavbenih delu.
Ta predlog se potrdi brez ugovora. Za njim poroča dr. Poklukar o vrav-nanji Sice in Dobrovke pri Kačni, za kateri jo inženir Hrasky izdelal potrebne načrte. Ker bi odlašanje tega dela prizadevalo le novo škodo, predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Za dela, katera je spomladi leta 1887 v lastni režiji pod vodstvom deželnega in-žiuirja za vodne stavbe J. Hraskv-ja zvr-šiti v ta namen, da se iztrebijo in razširijo požiralniki pri Šici in Dobrovki, dovoli se deželnemu odboru kredit do najvišjega zneska 1000 gld."
Tudi ta predlog obvelja brez pre-membe.
Baron • Svegelj, poroča o prošnji cestnega odbora ltadolskega za podporo v preložitov okrajne cesto na Bledu, ter predlaga v ta namen privoliti 1500 gld.
Dr. Poklukar zatem poroča o prošnji ribarskoga društva za podporo, ter glede na to, da društvo nikakorsnega poročila ni pridejalo, iz katerega bi se bilo raz-videlo njegovo delovanje, v imenu finančnega odseka nasvetnje, naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj se prepriča o vspešnem delovanju tega društva ter mu v tem slučaji podeli podporo 50 gld. Deželni zbor pritrdi temu nasvetu.
Poslanec Klun poroča o prošnji Mateja Hubada za podporo, da bi mogel obiskovati konservatorij na Dunaji. Dovoli se mu 100 gld', ki mu naj jih deželni odbor v primernih obrokih nakaže, kadar bode spričal, da je sprejet v konservatorij in ga res tudi obiskuje.
Poročilo finančnega odseka o vpeljavi naklad na žganje in pivo se odstavi, ker je ministerstvo izrazilo neke pomislike, ki jih mora finančni odsek še le rešiti glede mesta Ljubljanskega. Načelno pa finančno ministerstvo nima nič proti nameravanemu zakonu.
Poslanec Dežman poroča o prošnji fotografa Lergetporerja na Bledu glede podpore za izvršitev geoplastičnega zemljevida Gorenjskega, Dotično jako krasno delo, ki obsega gorenjske planine okoli Triglava, videti je v deželnem muzeji. Zdaj se hoče lotiti še druzega dela. V ta namen se mu dovoli podpora 200 gld.
Poslanec Hren poroča o vladnem načrtu zakona o ribštvu, ki so je izročil samo v nemškem tekstu, ter v imenu upravnega odseka predlaga, naj so ta načrt izroči deželnemu odboru z nalogom, da od c. kr. vlade poskrbf slovenski tekst in na ta način popolnjen vladni predlog v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru.
Zbornica pritrdi teinu predlogu.
Točka 12. dnevnega reda, t. j. razdelitev pašnikov iz zaokroževanja gozdnih mej ho odstavi z dnevnega reda, ker poročilo še ni bilo dovršeno.
Poslanec Klun poroča o prošnji Vipavskega županstva za dovoljenje naklade 2 gld. na hektoliter iztočenega piva, in predlaga, naj se ta prošnja usliši in naklada dovoli, deželnemu odboru pa naroča, temu sklepu zadobiti Najvišjo potrdilo.
Pri glasovanji se sprejme predlog poročevalčev, s katerim se A'ipavskemu trgu dovoljuje naklada 2 gld. na pivo.
Poslanec Hren poroča o prošnji Osil-niške občine za žandarmerijsko postajo. Deželni zbor pripoznava potrebo in izroči dotično prošnjo c. kr. vladi s toplim priporočilom.
Poslanec Faber je poročal o prošnji občin Grahovo, Martinjak in Zerovnica. da bi se pridružile Loškemu sodnijskemu okraju. Tudi ta prošnja se izroči c. kr. vladi s toplini priporočilom.
Prošnja nekaterih lovskih najemnikov za zakonito vravnavanje odškodnine za škodo provzroČeno po lovu in divjačini se izročf deželnemu odboru z naročilom, naj v prihodnjem zasedanju zboru predloži kranjskim razmeram primeren načert takega zakona.
Potem se glede občinskih naklad sprejmeta naslednja sklepa:
„Občini Dolenja Podgora, okraja Črnomelj akega dovoli so za leto 1887 za občinsko potrebščino pobiranje 85% in
za napravo zaklade za zgradbo ljudske šole 85%, toraj vkup 70% priklade od vseh direktnih davkov z izvanredno do-kladou.
„Obšini Kostelj dovoli se za župnijsko občino Fara za leto 1887 v ta namen, da se deloma pokrijejo stroški zgradbe farovža pri Fari, pobiranje 100% priklade od vseh neposrednjih davkov z izvanredno doklado vseh v župnijsko občino Fara vfaranih".
Dr. Samec poroča o prošnji Kostelsko občine zarad okrajne ceste iz Kočevja do Broda. Izroča se deželnemu odboru, da jo reši v lastnem področji, in da mora izvedenec, ako bi bilo treba progi še enkrat ogledati. S tein jo rešena tudi prošnja Kočevskega cestnega odbora.
Koncčno se za deželno-odborskega namestnika iz kurije kmečkih občin izvoli dr. Bleiweis in seja sklene.
Goriški.
(Dostavek).
V zadnjej seji so se rešile še nekatere točke, katere je „Soča" prinesla v zadnjej številki, po katerem listu smo mi posneli poročila iz goriškega zbora.
Dr. Abram poročal je v imenu pravnega odseka o vladnem predlogu, zadeva-vajočem načrt postave o ribarjenji v sladkih vodah. Načrt izroči so deželnemu odbora z naročilom, da ga natančno pretrese in da poda o njem poročilo pri prihodnjem zborovanji. Poslanec Ivančič poroča o prošnji Simona Savlija iz Krna zastran užitnih pravic v planini Kuhinji. Zbor preide o tej prošnji na dnevni red, kakor tudi o prošnji „Slov. jeza", o kateri jo poročal And. Kocijančič, kolikor zadeva premembo domovinske postavo. Kolikor zadeva ta prošnja preuravnavo bolnišnice, rešena je z deželnozborskim sklepom o pripravah za zgradbo novih deželnih zdravstvenih zavodov. Dr. Nik. Tonkli poročal je o prošnji slovenskega političnega društva „Sloga" v Gorici. Druga točka te prošnje, namreč o deželni hranilnici, rešena je z gori omenjenim deželnozborskim sklepom o zdravstvenih zavodih; glede prve in tretje točke, t. j. glede tega, da bi država prevzela sittlitične bolnike na svoj račun, iu glede ustanove deželnega šolskega zaloga, odstopi se prošnja deželnemu odboru, da jo pretrese in da stavi svoje morebitno predloge pri prihodnjem zborovanji.
Dr. vit. Tonkli poroča v imenu deželnega odbora o proftnjah za razno naklade, ki potrebujejo najvišjega potrjenja, naslednjih občin: Staranzano, S. Canziano, Campolongo, Cerkno, Škrbina. Malhinje, Livek, Vogersko, Naklo, Skrilje, Cez-Soča, Turriaco, Bukovica. Nasveti dež. odbora, da bi se dotično naklade priporočile v najvišje potrjonje, so sprejmejo. — Po nasvetu dr. vit. Pajerja v imenu deželnega odbora dovoli se Mateju Lazarju, vodiji naravo-pisnega oddelka deželnega muzeja, nagrada 800 gld. in tudi Henriku Maionica-i, vodiji zgodovinskega in starinskega oddelka, v priznanje njunega odličnega delovanja. — Ivan Gusser poroča o sledečem nasvetu dež. odbora: 1. v deželni pisarnici se opustite mesti dveh diurnistov z dninami po 1 gld. 80 kr.; 2. ustanovite se v deželni pisarnici dve mesti, namreč druzega asistenta in pa arhivarja z letno plačo po 000 gld., s pravico do draginske priklade in do petletnic ter do pokojnine, kakor velja to glede deželnih uradnikov; 8. mesto druzega asistenta podeli se sedanjemu diurnistu Albertu Planiscigu, mesto arhivarja pa diurnistu Chiadesu.
O prošnji cestnega odbora Cerkljanskega in podpornega društva mod ros lovce v na Dunaji, o katerih je poročal J. Ivančič, preide zbor na dnevni red. Po predlogu poslanca dr. Venutija v imenu peticijskega odseka sklene zbornica: 1. Medejski občini dovoli se iz zaloga cestnih podpor 200 gld. pomoči, da začno delati podpornu dela pri
glavnih jezovih na potocih Idrija in Verša; 2. dež, odboru je naročeno, naj si prizadeva doseći primerno podporo za ista dela tudi iz državnih zalogov. — Katastralni občini Nogaredo v Sentvidski županiji dovoli se 400 gld. podpore za svršitev vodotoka, po katerem se bo odvračala voda iz Judre, in sicer 200 gbl. nepovratne pomoči, 200 gld. pa s pogojem, da jih povrne v štirili enakih odplačilih po 50 gld. od leta 1888 naprej. — Poročevalec I)el Torre nasvetuje: 1. naroči se deželnemu odboru, naj še enkrat naprosi visoko vlado, da bi prevzela na svoj račun del tistih 1847 gold., katere dolžuje občina Fratta deželnemu zalogu za jezove na Verši; med tem se ustavi tirjatev tretjega odplačila v znesku 360 gld. 40 kr., katero bi imela občina plačati deželi v letu 1887, in tako tudi tirjatev četrtega odplačila v znesku 3f!9 gld. 40 kr. do konca leta 1888, — Prošnji Franca Donda-e iz Corone in Deziderija Barbieri-ja, učencev obrt-nijske šole v Marianu, odstopite se deželnemu odboru, da jih reši po svojem spoznanji. — Slednjič se potrdijo pravila ali statut deželnemu zavodu za gluhoneme v Gorici po predlogu dež. odbora z dvema malimn premembama.
lašati in vsled toga nastanejo večji troški, katere pokriti je neobhodno potreba, in zato je skoraj gotovo, da se k malu skli-četi delegaciji k zasedanju ad hoc, ki potrditi omenjene naredbo vojne uprave.
Vnanje dežele.
Bolgarsko p r a s a n j e. Iz Sredea se 20. januvarja poroča v „Polit. Cer.", da je bolgarska vlada odgovorila turškej, da je pripravljena, če tudi to ni ustavna, navada, sprejeti v vlado enega vladarja izmej man jšine in enako tudi dva ministra, da le turška vlada predloži tacega vladarja, kakoršnega Bolgarija more sprejeti.
Bolgarski poslanci so obiskali tudi Atene, če tudi to poprej ni bilo namenjeno. Grki so neki s tem prav zadovoljni.
Turški dolgovi so začeli tudi Angleže peči, in to je Turčiji zelo nevarno. Angleži, ki imajo turška dolžna pisma, poslali so namreč ministru Salis-bury-u spomenico, v katerej zahtevajo, naj varuje pravice vlastnikov turških obligacij, kakor jo to dogovorjeno v berolinskej pogodbi. V tej spomenici naglašajo, da so se upnikom odkazali dohodki vshodnjo Ru-melije, bolgarski tribut in gotovi dohodki iz Srbije in Grškega. Ali vzhodna Rume-lija od leta 1885 sem nič ni plačala, tudi tribut iz Bolgarije in dohodki iz Srbije in Grškega so zaostali. Angleška vlada so naposled prosi, naj skupno z druzimi vladami stori potrebne korake, da se o tej zadevi izvrši berolinska pogodba. Čuje se, da enako spomenico svojim vladam vlože upniki na Francoskem, Avstrijskem, Nemškem, v Italiji, na Ilolandskem in v Belgiji.
Da Italijani v Afriki nemajo posebne sreče, to priča tudi pismo trgovca Sacconi iz Hararja, katero jo priobčila „Agenzia Štefani". V tem pismu poroča Sacconi, da ga je hararsko prebivalstvo poslalo v tabor kralja Menelika ter ga povabilo naj zasede mesto i prosilo milosti. Kralj je pozlanca sprejel dobrohotno, zagotovil milost in ostal tudi mož beseda.
V B e 1 f a s t u na Irskem je bila v soboto i nedeljo zvečer zopet huda ra-tržaške luke, potem razširjanje pobrožja! buka. Ljudstvo je kamenalo redarje ter z pn inolu sv. Terezijo, in slednjič lukne revolverji nanje strelalo; tudi redarji so in železnične naprave v miljskem zalivu | strelali in okoli 50 osob zaprli; mnogo je za trgovino s petroljem se iinajo izvršiti ranjenih.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V p o s 1 a n s k e j zbornici jo 28. januvarja vlada predložila zakonske osnove, zastran poravnave zemljiškega davka po reklamacijskih razpravah, zastran luknili del v Trstu na državne troske, zastran predrugačob točk prometa čekov in klearingov poštne hranilnice in zastran uredbe razmer zadrug pri rudnikih. — Zakonska osnova glede razširjenja luknih naprav se glasi:
Člen I. Razširjenje pobrežne ravani na severnej strani in stavba četrtega luknega tomuna na južnej strani nove
na tem resnice, pričuje to le: Ni davno toga, kar so je priklatil nepovedan i nepovabljen možiček v Dekanih, Gabrovici i drugod, začenši ljudem ponujati platno, robo na brač pod (na videz) ugodnimi pogoji, na primer: robo v vrednosti nomi-nalnejzalO for. na izplačevanje mesečno po 80 sold. na loto, za drugo leto pa 6 soldov obresti na vsak mesec od neizplačanih 80 soldov. To je nekatere neved-neže primotilo i privabilo na judovske li-manice. da so robo predrago kupili, a sedaj jo morajo ali bodo morali še dražje plačevati.
Judu se nikar ni čuditi, spekulacija je njim vsakidanja težnja, temveč kmečkim ljudem, kateri so seveda pogostokrat v mestih, kakor v Trstu, Kopru, Milah i drugod; taki morali bi vendar se kaj več izogibati tacih pijavk, katere dandanes izobraženi svet prezira.
Pa kaj češ: nevednim ljudem dober nauk i nasvet ne koristi, še le potem, ko jih dostikrat posvarjene i podučene kateri potepuh prevari, pa imajo vsacega v gospodskoj suknji za gol jufa i malopridneža.
Tujca, katerega nepoznate, ogibajte so.
Dostavek uredništva. — Tudi v Ospu in drugod po Istri so bili disperatni agentjo tuk. tvrdko Capellani in so ljudi varali s prodajo blaga na obroke.
Ni zadosti, da so te strašne pijavice uže pile mnogo slovenske krvi po tržaškej okolici, posebno v Sv. Križu, potem na Krasu in v Brkinah; zdaj uže lazijo tudi po tužnoj Istri, da kmetu še tisto malo krvi izpijejo, katero so mu Karnjeli še pustili. Istrski kmetje, poslušajte narodno gospodo, a bojte se vsacega škrica, katerega ne poznate. — Navadno pa svoje prijatelje prezirate in plezate za takozvanimi švindlarji. Pa tudi c. k. gosposko bi morale, nevednega kmeta varovati pred sleparijo, saj je kmet prva podlaga drž. dohodkom.
ozirih bi so dalo konstatirati, da imamo opraviti v Ribnici z — mrzlimi udi človeštva, mnogo več paje nasprotovanja, kadar gre za to, da bi kdo to ali ono stvar pričel in se jo lotil. Kakor hitro bi kdo pričel ali se samo oglasil, že začno kričati nasprotniki in kujači: To ni za nas, mi hočemo drugače, če ne, pa sami bodite aranžerji! itd. — Pokojni prof. Lesar je pisal nekje, popisujoč ribniško dolino in njeno obrt: „ Veliku amajšnih pravljic pripoveduje se o Ribničanih, pa oni nejso
zgulj tumpci in neumneži.....u —; to
je istina, ali — kje je složnost, pogum in volja, kadar je delati v zadnjem času v prid krajevnih in koristi nar. socijalnoga živenja? Zakaj se goji le razprtija, zaspanost in osobno »sovraštvo: zakaj je nekaterim ljudem na srcu le „gschiift*, „deutschkrainerija" in klečeplastvo, mesto stvar podpirati, kadar se kdo loti dola!? Kakšen obraz ima ta podoba? Li to ni malovredna burka? — Je li potem čuda, čo se tujec o zabavah v Ribnici izrazi z nenavadno okusno sodbo: „Frokl . . . . je v Ribnici dolg čas in pusto!" — Je li to kredit, ki naj ga uživajo socijalneynaše razmere v devetnajstem stoletji?! Čemu se ne ravnati po zgledu druzih nar. krajev in le vodno z glavo skozi zid riniti ?
No, s tacimi razmerami naj so v Ribnici pač nikdo ne ponaša; to je pretužen ponos!	A. S—n.
na državne troške.
Člen II. Za pokritje troškov teh del se dovoljuje kredit v skupnem znesku
Nemški vladin časnik „Post1* je 31. januvarja prinesel članek pod naslovom „na ineča konici." V tem članku
4,880.000 gold., od katerega se smejo pravi np0st", dajo francoski vojni mi-enakomerni deli po 976.000 gold. v letih1 ni8ter Itoulanger položja gospod na Fran- i 1887, 1888, 1880, 1890 in 1891 porabiti, i C08kem, bolj nogo sta bila Thiers in Gom- j Poslanci Pino, Doblcr in Vuoetich so betta; ali 'on more položje vladati le z' pismeno naznanili, da so se odpovedali vojnim duhom. Vsi opazovalci trdč, da
mandatu, llebsko okrožno sodišče je poslalo prošnjo za dovolitev, da sme kazensko postopati zoper poslanca Svobodo zarad žalitve česti. Poslanec Jaques predlaga promembo kazenskega reda. Poslanci Polak in tovariši interpelirajo finančnega ministra zastran naredeb glede nemotenega dela cukrarnic. Naučni minister je odgovoril na interpelacijo poslanca Pickerta zastran razmer v krajnem šolskem svetu v Sušicah za Češkem ter rekel, daje vlada
Francoska na vso protega dela vojno priprave. Boulanger francoskega ljudstva ne more več spraviti na pot mini, sicer bi moral odstopiti in očitalo bi se mu, da je Francosko zapeljal na rob propada.
DOPISI.
Gropadavdne 24, januvarja 1887.
postopala po določbah šolsko-nadzorskega £°Pj p™}™ ™ zdi
zakona na češko, ter jo zaukazala, da se............ 1..... " ' .............*' ' ^ .......'
vprihodnje določi narodnost izvoljenih v dvojezičnih občinah, še prodno store zavezo. Potom je prešla zbornica na dnevni red. Dodatni kredit za ministerstvo za deželno bran so je izročil odsekom. Poslanec Magg in tovariši interpelirajo načelnika odseka za jezikovni zakon glođe tega, da se k malu skliče seja, da odsek svojo nalogo izvrši. Načelnik grof Ilohen-wart odgovori, da k malu skliče sejo, ali na odsek on ne more vplivati. Poslanci Knotz in tovariši interpelirajo ministerskega načelnika zarad postopanja zoper občine, društva in časnike ter uterjujejo svojo interpelacijo s tem, da se je Wolfova pravda premestila iz Liberic v Prago, da so se zatrli odobrovalni sklepi k Schmer-lingovemu predlogu, da so stopili nemški poslanci iz češkega deželnega zbora. — Včeraj je bila zopet seja.
Na političnem nebu se kopičijo hudourni oblaki. Vladin časnik „Frem-denblatt" piše 81. januvarja v tem te le osodopolne besedo: V zadnjih minister-akih posvetovanjih, ki so se včeraj pod cesarjevim prvosedstvom končala, razpravljalo se je, razen nekaterih nagodbo za-devajočih prašanj, o iz vedenj u črne vojske. Znano je, da se je uvedenjo črne vojsko po dotičnem zakonu pridržalo poznejšej dobi. Mej tem pa je postalo splošno politično položje tako nevarno, da je treba potrebne naredbe v najkrajšej dobi izvršiti in nastala je potreba, da se za to potrebna sredstva po ustavnem potu preskrbo. Ker šo vedno traja nevarno položje v Evropi, katero se je v zadnjih dneh na zahodu Evropi jako pohujfialo, zato se z vojnimi pripravami no moro od-
ščanom, da jo Bokalič zapustil Trst in sel v Ameriko, ker g. Bokalič jo bil nekaterim prav „žlahten" gospod. Imam še nekaj poročiti o našem poljskem čuvaji Jeršlji; vsak, kdor ga je videl ob času volitev za državni zbor, videl je tudi, kako se je on potezal za Slovence in udrihal posebno po tistih, kateri so bili pri „Cikorji" priljubljeni, mislil bi si vsak, da ta jo pravi sin majke Slave. Zdaj pa, kakor se je takrat brigal za narod, tako se zdaj za cikorjo, briga; „Edinost" jo vedno čital in če je kje kakšnega moža zapazil, da je pri društvu „Čikorji". brž ga je po vsej vasi razglasil; kar pa mu je čuvajska služba zadišala, od takrat ni več hotel priti k pevskim vajam, za katere je bil prav unet, začel se jo izgovarjati, da ne hodi zato, ker so pri pevskih vajah nekateri udje, na katere jo bil posebno jezen.
K malu potem, ko jo stopil za čuvaja, začel so je izgovarjati, češ, da ne sme priti več k pevskim vajam, ker mu jo g. Mirkovič ostro zapovedal, da se ne sme pridružiti ničemur, kar je za narod. Prašam jaz tebe, ubogo človeče, zakaj se zdaj tako za narod ne potezaš, kakor si se ob času volitev za državni zbor?
Ali te ni sram prikazati se pred tiste može, pred katerimi si se večkrat hvalil, da si pravi Slovenec in pravi sin majke Slave, da greš rajši beračit, nego od naroda odpadeš ? Prosim te, dragi Vanek, zbudi se spet k narodnemu čutu. Za zdaj naj to bo zadosti.
Gropajec.
Iz Dekanske okolice. (Oderuštvo novo baže) Nevodneža so vsak potepuh poprime, kakor tudi žid. Koliko je
V Gorici, dne 30. januarja 1887. — „Soča" naznanja nam v zadnjoj svojej številki, da je g. dr. vitez Tonkli odšel na Dunaj „zagovarjat pravice in koristi naroda in dežele v državnem zboru in da ga bode za časa njegove nenavzočnosti nadomestoval od 1. februarja naprej njegov brat g. Dr. Nikolaj Tonkli v deželnem odboru". Da so je letos odločil g. vitez do tega koraka, ki je bil eden najvažnejših sklepov kmalu po deželnozborskih volitvah, to nas prav veseli, ker tako kaže poslanec, da se hoče vendar ravnati po volji naroda.
„Soča" priobčila nam je to vest, dostavljajoča pa ob enem tudi to; „da je s to razdelitvijo ustreženo želji, ki se jo pogosto izražala, naj bi ne bilo zastopanje na enem mestu na poti zastopanju na drugem".
Ali temu ni tako! Imamo sedaj sicer namestnika v dež. odboru, a vodno še ostanemo brez njega v dež. šolskem svetu
—	ker t je vitez Tonkli ne moro poslati nobednega, da bi ga nadomestoval.
Ne pretresujmo, koliko krivica se godi Slovencem in koliko bi si lahko pridobili, ako bi njihov zastopnik bil pri sejali dež. šolsk. sveta navzoč; nočemo tudi obravna-nati, koliko bolj bi delovanje bilo vspešno, ako bi eden in isti odbornik bil vedno na svojem mestu — prepričani smo, da to g. vitez Tonkli in vsakdo sam predobro ve, in preverjen naj bo, da mu nikdo ne zameri, ako odstopi od dež. odborništvu. Opravil ima uže itak proobilo v Gorici, v Trstu in na Dunaji, in nadejati se je, da bode letos naš drž. poslanec posebno energično potezal se za naše svete pravico v drž. zboru, saj tam so more največ doseči.
Iz Ribnice, v januvarju. (Novoletne lamentacije). — (I)alje in konec). — Pred vsem Vam imam danes poudariti, da imamo v Ribnici najmanj tri stranke: konservativno ali „Slovenčevo", odločno
—	narodno t. j. več ali manj radikalno, in slednjič — omahljivo, t, j. tisto, ki predstavlja nož, kateri „na dvostrani režo"! Nekateri hudobni jeziki — katerih se sploh v Ribniškem trgu ne manjka, — pa trdijo, da obstoji med zgoraj navedenimi tudi neka takozvana „narodno in nemčur-ako-liboralna" stranka, katera jo spojena v eno celoto z gaslom: družim bistriti — um in užigati voljo sebi in splošnemu človeštvu v prid . . . Zanimivo je pri vseh teli vendar to, da si druga drugi nasprotuje, kolikor so le da, kar ima kot na-stopek edino — osobno sovraštvo. Zedi-njenega delovanja po tem takem ni pričakovati, ali zahtevati.
Kakor izprevidite sami, gosp. urednik, pri nas — „slabo kaže" barometer, a tudi termometer je nizko zlezel, kajti v innozih
Od Malenedelje spodnje Štirske dne
23. Prosinca 1887. — (Izv. dop.) — V resnici prišla jo četrta sestra, ki ima rokavice, v peč zaljubljena, — katerej pravimo jej zima.
Marsikateri sivolasi ded zaspi na večno, med tem ko njih množina uzgleda beli svet.
Vsa narava spi in počiva, črna mati zemlja se je odela z belo sneženo odejo, vse je tiho i mirno na okrog. Lo tu in tam slišiš udarce sekire v lepših dnevih delavcev, kateri aočejo drva za kurjavo in druge potrebe.
Trudni kmetič, po letu od težkega dela utrujen, rad počiva pri gorkej peči in puha tobak, ter popravlja in pripravlja orodje za prihodnjo ljubo spomlad, in uživa sad svojega truda skozi leto; posebno rad pripoveduje v svojoj mladosti doživelo dogodke.
Posebno stari sivolasi dedje znajo lepe pripovosti in pravljico pripovedovati izza gorko peči.
Hvalijo stare čase, kako dobro je bilo takrat, ko so pasli še domačo čedo, in za fantovskega živenja. — To so bili časi! — Kadar so šli pastirji k ostirju, kakor pravijo, ves dragi dan so zapili le po dvajsetico — ni čudo, — ker tistikrat jo bil še pint (stari) po „groši"*) dobro mero, kakor se še nahaja sedaj ona posoda po deželi pri starih krčmarjah iz tistega časa, posoda se ve da. je bila poštena.
Naši stari kaj radi prorokujojo n. pr. kedar bodo postni dnevi čisto polajšani, in se tudi več nikdo zanje menil ne bo, bodi si petek ali svetek, vsejedno, tistikrat bode hudo. Na daljo pravijo: — Sveto leto — nikakor ni dobrega pričakovati,
„Sosebno v kratkih letih trikrat, to je izvanredno, ker po navadi je bilo vsako 50. leto sveto leto. — Na dalje: Kedar se skoraj od vsakega „hrama" na deželi v kočiji gospod pripelje, takrat bo gorjo na svetu.
Daljo: Ko so bo prosto kmetijsko ljudstvo nosilo po mestnih „gizdavih modah", in zapusti svoje starodavno „domače noše", takrat so bo bližal prevrat — rodu človokemu groza, gorjo!
V človeku se zbudi misel na maščevanje, vsak pri svojem delu bo gnan od i nevidne moči se svojim orožjem. — Sosed plane na soseda, brat na brata itd. Tako pusti rataj oralo ter mahne svojo „otiko" na bližnjega na maščevanje. Drvar pusti svoje delo, begel bo sekiro na maščevanje. Vinogradnik z svojo matiko, ženjica z srpom na polji, žena s kuhlo doma, hlapec z lopato, vilami, sploh s kakeršnini delom se peča. Tako bo kosec na travniku begel s koso na boj itd. Takrat bo klanje, kakoršnega še ni bilo od začetka sveta.
Štiri tisoč let je zdihoval vesoljni svet po Mesiju in prosilo ljudstvo Boga, naj pošlje Odresenika.
Devica fz Nazareta porodila jo Sinu Božjega, obsenčena od svetega Duha; tamo v betlehemskoj pastirskoj štalici na Judovskem v mestu Davidovem. — Malo dete Jesus prineslo nam je mir — oni mir — katerega so stari očaki od Adama sem željno pričakovali.
') Pe kriijcrjtiT,
*
Kralji iz jutrovih dežel po nenavadnej zvezdi poljani, prišli so v mesto Betlehem; prinesli so mu zlata, kadila i mire v dar, Tudi četrta sestra nam je donesla in spet pred oči postavila spomin na Mesija rojstvo, in ž njim, dal Bog! da bi nam donesla tudi pravi mir — mir, po katerem hrepeni vesoljni krščanski svet. — Mir, edinost vsemu človeškemu rodu, zlasti Slovanom, da si po jeziku razcepljenim in po vseh delih sveta se nahajajočim: „Naj lepša zarja rumeni!" Lepše solnce sije potomcem našim, nego sedaj nam.
Dal Bog, da bi k malu prišli oni blaženi časi, oni dnevi, kadar bo se reklo: En Bog, En hlev, En pastir.
B r e ž k i.
Domače vesti.
Cesarjevič Rudolf je prišel v nedeljo zjutraj v Opatijo, od kodar se je s knezom Coburg-Gotha in grofom Bombolles brez odloga napotil na Učko, in dospel k malu popoldne na vrh 4440 čevljev visoke gore, če tudi je bila pot na več mestih snegom zametena. Nebo je bilo jasno ko ribje oko in vsled tega razgled na vse strani prekrasen, a na vrhu je brila mrzla burja. V ponedeljek se je cesarjevič od-
dal v Divačo i tam ogledal krasno vi-co.
Cosarjevič Rudolf v Divači. V pone-dolek zvečer se je pripeljal z vlakom ob 7 in pol iz Opatije cesarjevič Rudolf v Divačo, kder ga je na postaji čakal občinski zastop, in ker je cosarjevič izrekel, da hoče pogledati Divaško jamo, ga jo občinski zastop spremil v jamo in mu tam vse razkazal. Cesarjeviča jo lepota raznih podzemeljskih prostorov in krasnih kapnikov lepo iznenadila; izrazil se je večkrat, da mu jama zelo dopada. V jami se je bavil nad ono uro. Potem je na železnici večerjal in ob 10. uri se odpeljal s kurir-nim vlakom v Beč. V njegovem spremstvu je bil grof Bombelles, predsednik kluba turistov iz Beča in še par drugih gospodov.
Ljudstvo ga jo pri odhodu pozdravljalo z entuzijastičnimi živioklici.
C. kr. namestnik, g. baron Pretiš je
odpotoval včeraj na Dunaj.
Osnovalni zbor ženske podružnice društva Sv. Cirila in Metoda v Trstu bil
je v nedeljo v dvorani čitalnice. — Zbralo se jo 25 dam odličnih krogov Tržaških. — Gospa Vekoslava Valenčičeva je odprla zbor s primernim govorom. Predstavila je najprej vladnega komisarja, g. M a k-h o v c a, potom pa dalje govorila o pomenu in namenu društva in novo osnovane žensko podružnice v Trstu, omenila jo, da je pristopilo uže lepo število gospa in gospodičin (okolo 60) in navdušala nav-zočno damo za plemenito delovanje na narodnem polju.
Govorila je prelep govor in tako dobro, da je vse navzoče navdušila. Nismo mislili, da imamo moj nežnim spolom tako izvrstno in nevstrasljivo govornico. — Ko jo končala, zaklicalo so ji navzočo dame „dobro" in „živela".
Na to so se pročitala pravila glavne družbo in pravila novo ustanovljeno žensko podružnice, katera so se enoglasno sprejela.
Predsednica potem povabi navzoče, da volijo načelnico, blagajničarko in tajnico, pa k vsaki še po eno namestnico.
Gospića Geriuek predlaga, da se to zgodi z aklamacijo in da so za načelnico potrdi marljivo in veščo gospo Vekoslavo Valončičevo, za denarničarko gospico Ljudmilo Mankočevo in za tajnico gospico Justino Micholli. — Zbor enoglasno pritrdi temu predlogu. — Na to predlaga gospa Ema A hramova, da so tudi namestnico volijo z aklamacijo, in so bilo izvoljeno na predlog gospico Manko-čevo za namestnico načelnico gospa Ema Abramova, za namestnico denarničarko gospica Ivanka Kal iste r in za namestnico tajnice gospa J u I i j a N e t. Tudi ta volitev jo obveljala soglasno.
Ko so vse izvoljene damo izjavilo, da prevzamejo častno nalogo, se gospa Valenčičeva še posebno zahvali za skazano jej zaupanje in obljubi, da bo po mogočosti delala, b podporo drugih odbornic, da ženska podružnica Tržaška častno spolni težavno jej nalogo, na kar prečita še ta le mej zborom došla telegrama:
„Najzavedneje Slovenke ob jadranskem morji naj žive!"
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani."
„Članovi Beljaške podružnice zbrani na shodu v Brači pozdravljajo z
velikim veseljem ustanovitev ženske podružnice in kličejo navdušeno."
Živele vrle slavne rodoljubkinje!
Načelnica je na to sklenola občni zbor, še enkrat navduševaje nežni spol, da se zanima za prihodnjest mnoge slovenske mladine v Trstu.
Srečni, da moremo kaj tako lepega poročati slovenskemu svetu o naših blago-dušnih gospeh in gospodičinah, izražamo gorko željo, da bi se ta prva ženska podružnica prav lepo razvijala, ter da bi se po tem vzgledu tudi drugod unemal krasni spol za tako plemenito svrho, kajti ženski spol more gotovo glede na obranjenjo vere in narodnosti še veliko več vplivati, nego pa možki. — Živele one Tržaške dame, ki so pogumno prve mej vrstnicami spoznale važnost „društva Sv. Cirila in Metoda" za ženski spol!
Upravni svet avstrijsko-ogerskega Lloyda je imel zadnje dni več sej, v katerih so se razpravljali pogoji, pod katerimi hoče vlada privilegij podaljšati. Iz teh razprav je uže gotovo toliko, da Lloyd izjavi, da mu pogojev ni mogoče sprejeti, ker bi podjetje moralo propasti, ako bi so pogodba sklenola pod tacimi pogoji. Lloydov upravni svet naznani vladi, da ne more sprejeti zahtevanih tarifnih olajšav in da vlada sploh od njega preveč zahteva. Sicer pa jo opravni svet pripravljen, stopiti v dogovor z vladinim zastopnikom. Iz tega je razvidno, da je ta zadeva na jako slabih nogah. Ker Lloyd noče nič vedeti o pogojih, katero mu je stavila vlada, tedaj se mora najti druga pot k parazumu; skoraj gotovo bo primorana vlada, pripustiti Lloydu, da stavi on svojo predloge, na podlogi katerih so potem prično razprave. Lloyd je postal v Avstriji neka vlovlast, s katero mora tudi vlada računati.
Predpustna kronika. Včeraj zvečer je bil ples v Tržaškej čitalnici, mnogo lepega občinstva, posebno krasnih dam. — Vesolje je trajalo do ranega jutra. — Mnoge priprave se delajo za veliki ples delal-skega podpornega društva, kateremu celč Italijani priznavajo prvenstvo moj ljudskimi plesi. Velikanski plakati v raznih barvah naznanjajo ta ples Tržaškemu občinstvu uže 8 dni in elegantnih vabil okolo 4000 je društvo razposlalo po Trstu in tudi v druge slovenske kraje.
Poslovanje tržaške policije v letu 1886 je bilo jako obširno. Zaplenola je dogovorno s c. k. državnim pravdništvom 120 številk v Trstu izhajajočih časnikov; razen tega 87 številk od zunaj došlih časnikov in 18 druzih tiskovin. Pregledala je 1)8 dramatičnih del in 18operin operet ter dovolila 61 javnih glasbenih in enačili produkcij. Zaprla je 4461 osob; od teh je izročila 552 c. k. deželnemu sodišči, 1503 mestnemu okrajnemu sodišču, 60 mestnemu magistratu, 18 c. k. vojaškim gosposkam, 51 c. k. luknemu kapitanatu, 18 konzulatnim oblastim; v lastnem področji je postopala s 1303 zaprtimi. Iz-tirala je 1180 osob. Hišnih preiskav je izvršila 271; poslov jo pri vstopu in iztopu iz službe vpisala 7101. Razprav z strankami glede potnih listov in naznanil jo izvršila 13.110, mirnosodnih razprav 5015; z vozniki jo imela 574 razprav. Vlačug je zaprla 1020, patrol razposlala 10201. Varstvena straža je imela 1 višjega nadzornika, 1 okrajnega nadzornika, 6 nadzornikov prvega in 7 nadzornikov druzega reda, 7 namestnikov, 123 stražnikov prvega, in 136 druzega reda. Mej letom se jo sprejelo 10 začasnih stražnikov, enoliko jih je odpadlo, in sicer so umrli 3, mej temi dva za kolero, 4 so bili umirovljeni, 1 je bil izpuščen, 2 pa sta dobila drugo službo.
Onim, koji morajo v vojake, naznanjamo, da bode žrebanje sreček za uvrštenje tistih, kateri ao so rodili leta 1867 ter spadajo k tržaškej občini, dne 5. fe-bruvarja t. 1. ob 10 uri d. p. v pomorskej vojašnici v ulici Lazzaretto Vccchio. Omenjamo še, da se oni, kateri osebno priti no moro, mora dati zastopati po drugej osobi.
0 Lloydu. Parnik „Pandora" je pri-plovil dne 27. v Bombay, parobrod „Vor-wiirts" pa odplovil iz Adcna proti Trstu 29. t. m.
Dva domoljuba. Te dni so dotične gosposke izplačale svoti po 100 gld., ki sta ji „Družbi sv. Cirila in Metoda" te-stamentarično volila: umrla zasebnica v Radoljici, Magdalena Golob, in pokojni Ljubljanski meščan, Ivan Rozman. — Ljubiteljema svoje domovine tudi še nad njunima preranima grobovoma ohranimo mil spom. — Tako pišejo ljubljanski listi; mi pa se pristavljamo: V Trstu umre mnogo bogatih Slovanov, ki zapuščajo mnogo de-nara ital. zavodom; naj bi v bodoče taki bogutini ne pozabili svojih bratov ter po-
snemali gospoda Rozmana in gospo Go-lobovo.
Tržaške novosti:
Najdeni predmeti. Na policiji so sledeči predmeti, kateri so bili najdeni na javnej ulici: i otročji klobuk, 1 voziček, 5 ključev in 1 listek založnice.
Nesreče. Posestnika žganjarije Tetra Petek je zadel mrtvoud na obe nogi. Odnesli so ga na stanovanje. — 3letno dete vratarja Josipa Leon je prišlo včeraj v ulici Conti vsled neopreznosti pod neki voz. K sreči so se konji takoj ustavili ter je dete le malo ozledeno.
Težak Josip Cava, oče peterih otrok je delal na parniku „Ichausa" v novoj luki. Pri nakladanju lesa mu je padel bran tako silovito na glavo, da je nesrečnež malo zatim umrl.
Utekli k a z n j e n i c i. Iz vojniskih zaporov v vojašnici je pobegnola sinoči trojica kaznjencev, katera je bila obsojena od vojaške sodnije na triletno ječo,
pri g. Er. Debelaku. Spored: 1. Nagovoi predsednikov. 2. Petje: Hrvaticam, mošk^ zbor z baritonom. Zaje. 3. Ptici, mešan1 zbor. Carli. 4. Deklamacija: Stara mati, balada Krilan-ova. 5. Venček narodnih pesmi, — moški zbor. ti. Slovan na dan, — mešani zbor. Volarič. 7. Igra: Eno uro doktor. Burka v enem dejanji. 8. Na ples! polka za moški zbor. Po besedi sledi ples. Pričetek ob 5 in pol uri zvečer. — Vstopnina k „besedi" za ude 10 kr., neude 20 kr., k plesu za ude 50 kr., neude 1 gl. K obilni udeležitvi vljudno vabi
ODBOR.
Vrednost hrvatsko-slavonskih gozdov.
Hrvatsko-slavonski gozdi obsezajo 2,384.000 oralov ali 1,371.350 hektarov. V last jih spada državi in veleposestvu 69%, občinam 240/°, duhovščini 5,5%, malim posestnikom 1.5„/0, Na vsacega prebivalca v deželi spada 1.25 oralov. Vsa kubičina množina lesa znaša 209.000.000 kubičinih metrov. Ako se vrednost kubičnega metra v gozdu brez razločka na les računi na l.«6 gld. tedaj skoz dimnik. — Vojaškapatrola jilT j« ^ -VGa l°9 ^endver 496.340.000 gld. Letni
zastonj iskala; vjela jih je še isti večer žendarmarija zunaj mesta.
B I a z n o n i c a v c r k v i. V crkvo sv. Antona novega je prišla včeraj zjutraj na-maškeradena ženska, katera je letala okrog
prirastek so računi na 3.790.000 kubičnih metrov v vrednosti 6.190.000 gld.
Nova torpedovka. V četrtek je bila poskusna vožnja z novo torpedovko, katera je bila zgrajena v tukajšnem tehnič-
altarjev, kričaje, da naj se odpode duhovi, I J1®]?. ZftVodu- Poskus dokazal, da jo koji jo preganjajo. — Odveli so jo v bol-J ]adMft >z™tna, kajti plovila je 23 milj
nico in jo spoinali za 20 letno Antonijo i na ur?' Sod,lJ no bode trcba več v ,n°-Lodovico, rojeno v Trstu.	stranskem delati, ker je domača tehnika
Policijsko. Zaprli so 23letnega težaka'	^ ^ ~ C' )r' (f
m/ li i	i .. . . inženir L'egan, nas ro ak, vodi vsa ta dela.
Antona Thaller, ker je žugal svojim sta-	... .	'
rišem, da jih zakolje. Nastopki tržaško! Čistilnica za petrolje namorjava neko
odgoje! - Prijele so straže postopača tržaško dniatvo blizu Trsta, najbrže pri
Vincenca Kovač iz Celja radi prosjačonja. 8V# Habl naPrnvltl-
On pa so jo z vso silo ustavljal ter so ga
mogli le s pomočjo mimogredočih zvezati Za Do|jnarjev 8p0menik darovali 80
—	Zasačili so 631etno deklo Irancisko	. .. Gregorutti, ravno ko je izvadila nekej go- nadalje .
spoj novčarko iz žepa. Našli so pri njej SI. društvo „Tržaški Sokol" 10 gld., še druge 3 urađeno novčarko in 3 žepno gg. Ziberna Anto 1 gl., Bune Ivan 1 gl., robce. — V nekoj zloglasnoj hiši ulice Pavlovič Vido 1 gl., Bone Ante 1 gld., Arcata se jo spri čevljar Anton C. s svojo Lampe Anto 50 kr., Inamo Franjo 1 gl. vilo in jej raztrgal obleko; deli so ga na Dražil Josip 1 gl., Kalan Andrej 50 krv hlad. — Na ljudskem plesu so sinoč za- Stopančič Gracian 1 gl., Rus Franjo 1 gl., prli služkinjo Katorino V., ker jo jo bil Nabergoj Anton 30 kr., Godnik Anton 50 po noči ovadil gospodar, da mu jo ukradla kr., Godnik Frđnjo 50 kr., Turk Andrej 100 gl. — Denar se je pa zopet našel in 50 kr., Kobal Dragotin 50 kr., Urbančič so vsled tega nekrivo takoj izpustili. — Josip 50 kr., Krže Davorin 2 gld., Fanin-Sinoči jo napravila policija splošno racijo gor ltich. 50 kr., Maline "Mihovil 50 kr., in zasačila 41 oseb, katero so prenočevalo Bekar Josip 1 gld., Sancin Janko 50 kr.. pod milim nebom in v hlevih, in razne Sancin Ivan 50 kr., Sancin Anton 40 kr., drugo protovalco, pri kojih je našla pre- Samec Urli 30 kr., proč. gosp. kanonik-povedano nože.	| dekan Juraj Jan v Dolini 10 gl., dr. Ein-
Pevsko društvo „Zora" na Verdeli "pieler C. kr. profesor v Celovcu 5 gld., bode imelo v nedeljo, dno 6. februvarja gospodična Paugerc Uršola 30 kr., skupaj po dokončanem blagoslovu popoludne ob g'- 80 Zadnjič izkazanih 109 gld. 3. uri svoj letni redni občni zbor v krčmi 2572 kr. Sknpaj 152 gl. 5Va kr. g, Petra Mikeliča (pri Pirota) blizo cerkve.
—	Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika.
—	2. Poročilo tajnika. — 3. Prenaredba § 5. pravil. — 4. Volitev novega odbora in posamezni predlogi. Ker je društvo za naš
Borsno poročilo.
Vsled voj^vit^pa članici v «Fremdent lattu«, je bila na našoj borgl včeraj in denes ne le f	v 4	v , V i »d-route«, ampak nže pravu »paninuHf, to je
kraj važno, vljudno prosimo nase delujoče Velik polom; ku zi državnih papirjev so padli in podporno ude, da se v obilnem številu kur za 8°/ „, tako nicnr, da denes za papirno
vdeležijo zbora.
„Odbor pevskega društva Zor att.
Poziv. Podpisani odbor prevzel jo nalogo, izročeno mu po privatnem dogovoru mod goriškimi rojaki, da bo nabiral radodarno donesko za spomenik in usta-novo prerano umrlega slovenskega pisatelja Enotni drž doIg v baukovcih _ _ gM T8.55
avstrijsko r«rito niti po f 77*/^ ni b lo kupcev. Mi Šts vedno menimo, da jo preveč hrupa in da bode v kratkem politično obnebje zopet jasneje postalo. Kacltr sh slabo vreme preveč pripravlja, se navadno oblaki razleie.
Dunajska borsa
dne 31. januvarija,
Frana Erjavca. Vedoč, da to svojo nalogo more vspešno rešiti le s požrtovalnim! Z])ltll
sodelovanjem vseh rodoljubov in časticev ^ aVHtrijskft renta-----
ranjkega narodnega buditelja in najodh-č noj šega pisatelja slovenskega, obrača so do Vas kot rojaka in spoštovalca kulturnega dela z uljudno prošnjo, da bi po svojih okoliščinah pripomogli v blagi namen z radodarnimi doneski in z vsestranskim pospeševanjem tega nabiranja v pristopnih krogih. Vsakojaki, tudi najmanjši doneski potrdijo se javnim poiom ter se porabijo v določeni namen, namreč za nagrobni spomenik in za ustanovo, ki bo Blužila v prvi vrsti sirotama, kateri je zapustil narodu Hodimo
„ v srebru — — —	„	80*50
renta— — — — — — - —	„	109.20
—	n	98* —
Delnico narodno banko — — — —	9	sfil*—
Kreditne delnice — — — —--„	275-70
London 10 lir »terlin--— — —	„	127 60
Francoski nupoleondori — — — —	,	lO'OB1/.
C kr. cekini — — ____	n	fr _
Nemške marke — — — — —--„	62'57,/s
Javna zahvala.
Komu ni znano, kolika tuga je zadela našo občino, ko smo lani imeli ko-
in prosvoti prezgodaj umrli pisatelj. |lero ,v 78,1 m 1?am kllkor žrtva 8VOjih hvaležni možu, ki jo posvetil vedi 8™t,h dolžnosti umrl nepozabljivi naš lulku svoi čas svni« nnn,.v..dnn duhovnik, č. g. Svet. Po njegovoj smrti so
in napredku bvoj" čas svojo nenavadne zmožnosti, svojo moč in svojo življenje. Nabrane dorove se svojim doneskom vred blagovolite poslati upravništvu „Sočeu ali podpisanemu odboru, ki se nadeja, da pričujoča prošnja ne bo brezvspešna, temveč da narod pokaže se splošno udelc-žitvijo in znano radodarnostjo, da zna ceniti zasluge buditelja svojega in delavca na slovstvenem polji ter da mu je hvaložen za duševne dobrote, od njega prejote.
V Gorici, 24. januarja 1887.
Ivan Berbuč, načelnik; Julij pl. Kleinmavr, tajnik; dr. A. Gregorič, denarničar; S. Gregorič, dr. A. Lisjak, odbornika.
Vabilo k besedi, katero priredi „Bralno društvo v Kozani", dne 6. februvarja t. 1.
njegovoj
pa težavno dušno pastirstvo opravljali v nasej obšini č. gospodje Jožef Bekar, katerega nam je pošiljal č. g. dekan kanonik Jan iz Doline, in č. gosp. vikar Pavli iz Boršta.
Oba nas še zdaj imata v duhovnem varstvu in nam ostaneta, dokler ne dobimo druzega vikarja. — Zatorej pa čutimo v sebi sveto dolžnost, da se vsem trem velečestitim dušnim pastirjem, ki se s takim zatajevanjem brigajo za naše večno dobro, prav iz dna srca zahvalimo in jih zagotavljamo, da naša hvaležnost ne bode nikoli manjša. Bog jim plati, Bog jih ohrani še mnogo let!
Ricmanjski občani.
|IXpnpp ne pod 13 let star ae nprejme tako) UOGllGls v velikej trgovini s zmešano roho. Ponudbe na upravništvo bata.	2 — 4*
Št. 47. o.
s. a.
Razpis
službo uritclja-voditolja na enorazredniei v Velicemdolu, pa učiteljice na dvoraz-rednici v Lokvah, oho s dohodki III. plačilne vrste.
Za službo učiteljii-voditelja zahteva se sposobnost podučevati katoliško verstvo.
Prošnjo naj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašenju tega raz pisa v časniku Oaservatore Triestino.
C. kr. okrajni šolski svet
v Sežani 28. januvarja 1887.
| Ljubljanski Zvon. |
<3 Gld. 4.60. « | GM.2.-30. • Gld. 1.15. |
aw»»-----------------'----
Naznanilo.
P. t. gospodarjem, čast. duhovJčini, g. učiteljem ni vaem prijateljem kmetijstva vso-
1'amo si naznanjati, da je na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom :
KMETIJSKO BERILO
ta nadaljevali« tečaje Ijvdskih Sel in gospoda-rjem u pouk.
Po naročilu visokega c. kr ministerstva kmetijstva spisal
E KRAMER, ravnatelj Jrželne kmetijske iole v Gorici
Knjiga govori na kratko o vseh km-tijskih strokah s posebnim ozirom na kmetijske razmere t»a Kranjskem Primorskem in spodnje Stajfirskem, obseza 16 tiskovnih pol na močnem papirju tur ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr. ministerstvo za t sk knjige zdatno podporo, jej je cena samo fO kr.
Dobiva se tudi v tisknrni Dolenc v Trstu ln stane z poštarino vred 55; trdo vezana 75 kr.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in nI treba mnogih be-sedi, da se dokaže njihova čudovita moč će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše lelodčne bolesti. Prav izvrstno vatrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo sami omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	12—6
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnioah na svetu ; za naročbo in pošiljaive na edino v le-karmci Cristnfoletti r Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in Al Ratasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, a katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejsmlje denarne vloge v bankovcih od 50 HOldOV do vsHoeg.1 zneski vsak dan v tednu, rn« Kun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure onoludne. Oh ne eljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°l, Plačuje vsak dan od 9. do 12. me upoludne. Zneske do 50 gld. prav precei, zneske od 50 na-p ej .10 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zne-sKe Od 100 do 1000 gl i. z od povedjo 3 dni, Čez 1000 gl. z odoovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domiciltrane na
trlafikem trgu po......4°l0
Posojuje na državne papirje avst'ij-
uko-Oirrske do 1000 gl. po . . 5*[0 viSe zneske v tekočem računu po..........41110
Daje denar tudi proti vknjlenju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst. 1. oktobra 1886. 3—04
Assicurazioni generali,
v Tr*«u
(duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je raZtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanju, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanja proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije z.i poterjati v naslednjih letih	f 21,006 611-33 Glavnica za luvarovanje žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: h i v letu 1884	f. 8,637.596 13
b) od začetka društva do 31. decembra 1881.	f 178.423 338*51
Letni računi, izkaz doseduj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsu iiatanjčneja pojasni a se dobe v Trstu v uradu društva: Tergenteo, csal . III v vprem nadstropji.	11-36
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE s' oocupa di tutte le operazioni dl Banoa e dl Cambie valut«.
a) Accetta tersamenti in conlo corrente: Abbuonando i* interesne annuo: per Banconote 37. °/o <*ou preavviso di 5 giorni
3*U - , „ . 12 .
3*/« » h »ei meni fisso
per Napoleoni 2*1« 7. con preavviao di 20 giorni 3 vi	„ ,40 »
3'/. „ , „ ,3 mesi 3'|»......« •
Per I« lett're dl VeMamento ln ciroola/ton 11 nuovo Umo (Tiiit#raa*e ftiulrh in Tlsror« a partlr d iti nlnrno 18. 2.i. aprile, i. 23. inairgk", 13. luglio« 18. oltobre a tecnoda dni prratvUo. Tri«.'tu IS Aprila 1B86.
Warrant»
BANCO GIHO
abbuonando II 3°/c Interesne annuo slno
2ualunque somma; prelevazioni aino a orini VO.OOO a vista verso chdoue ; importi muggiori preavviso avanti la Borna. - Con terma dei vers&menti in apposito librelto.
ConteitKla pertutti l verst entl fatti a qualsiasi ora d* ufticlo la amta del medetimo piorno
AMNume pel proprl oor-a*e>ntlMti 1'tncaiso di Cambialt per Trteste, Vunna e Budapest, rilascia loro assegni jter gueste ultime ptatte ed accorda loro leJacolta (/tdAmioillare effetti presso la sua cassa Irunoo d* ogf nI (•pena per emtt. by S'tncarica delTacguisto e della vendita di effetti pubblici, valute e diviae, nonchd deli' incasso d'assegni, cambiali t coupons, verso '/»"/o di provig-gione.
n) accorda a i suoi committentt la facolti di depositare effetti di qualtiasi specie e rte cura gratil Vincasso di coupons alla scadema.
La Filiale della Banca Union
lAezlone Merei| s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre creditl sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warantn.	2—2—2
Nič več kašlja.	Nič več kašlja.
Prvi balzamlčni prašek
gotovo ozdravi prehlajenje, plućni katar in nervozni ka&elj tor vsako prsno bolezen. Dobiva so v odličnoj lekarni
Praxmarer
Trst, ai duc Mori skatljica po 30 kr. Nič več kašlja.	Nič već kašlja.
^gsg^pgiacMsgggSrjasi
Lastnik društvo „Edinost".
Filijala tovarne
G. Tribaudeau
odlikovan torarnidir
Pariš. Besanpon in Bordeaux.
Corso 7 I nadstr. na levo. hila Parentg.
Bogato skladišče ur kojemu se t'kmovutija ne
tr>-ba bati Ure iz kovinu gl. t} Re-inontvirke iz Nikla gld. !l 165, Uemontvirke srebrne gld. « >», Srebrne Verižice od * gld. dalje.
To skladišče raapošilja na zahtevanje ure, prosto <>d pošt in« od gl. t do
gl i. tooo
Filijala G TRlBAUDE \U popravlja vsako-vrstnu ure po sledečih cenah iu jamči za eno c< lo leto. Poliranje ur od gl. 1.-5 naprej Eno pero	• —.75 •
Eden rubin kamen » — .50 • Navadno steklo • —.10 • Isto mitent. « — 15 •
Zaloga orodja za urarje 10—20
Na obroke! (7()_38)
daj* pohištvo tapecarije, razno strižuo-blago za ob oke, ure vsaka vrste
M. Coreni
via della L&tfna fit<\ 1 P. II.
Androna Gusion st. 2 v Trstu — priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo.
Prevzame vsako pošiljatcv na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100-5
LA FILIALE IN TRfESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed Induatria
VEKSAMF.NTI TN GON I ANTT Banconote: 2'|-°/0 annuo Interesse verao preavviso di 4 glora 3»» » • » «8» 3'j4 • • » ■ > » 30 •
Per le lettere di versamento attualmente In oirrolazione, il nuovo tasso d' Interesne co-mincierA a decorrere dalli T7 eorrente. 31 corrente e 22 Novembre, a sf> onda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 2'/«°ln annuointereue verao preavviio dl 30 giorni 3 • » » » ■ • 3 meal 3M4 • ■ • • • > 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/,*/o «opra qualunque somma Napoleoni senza intercaai Assegni
»opra Vienna, P raca, Post, Bruna. Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermnnnstadt, Iima-bruck. Graz, Sallsburgo, Klagenfurt. Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori. divine e incasso couponn '/,0/c
Antecipazioni
nopra Warranta in contanti, intorease da con-venirsi.
Median te apertura d i credito a Londrs provvigione per 3 meni. orto • elfeMlo'j,0/,, interesne annuo nino 1'imp
di 1000 per importi nuperiori da conr Trleate. Ottobre 188	5-
Ekonomična kroja^nica
IVANA BATELU - Trst,
Barrlera vecchia št. 6, I. nastp.
jo vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zalogo blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Ceno so tako nizke, da se tekmovanja no treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati.	3—24
Velika zaloga Šivalnih Mrojev, izvornih za vsako p .ruho. Skladišče irdnlb Magrnjnlc, k. je nt
mog. Črj ra/.bitt a s'uurne ro pron ogt j i.
V-1 k izbor Mvelllnlc za peiroljr.
fl nh iu prostih, za obesiti iq pren Sat i P rod it ji vsakovrstnih priprav %a pravljanje In pripravljanj« *ir<»J«kv, s poaenno oelalnico kolača in ineKan ki; preiemajose poprave VRakojikih strrjev pri
FILIPU BATICHU
T M, Vi« leir Acrpied no ft-. 23. Naročbe izvršujejo nemudoma pov*?tjein. Cene ne noje se konkurence. 17 — 20
Zgubljene in oslabljene
r
moške moči in nezmožnost
i
Golov pripomoček S Vgukdo
se popolnoma ozd-avi % genialnim oKlJenčevIm alapom
brez naslemiib notranjih neredov mi gotov način In za vedno, često krat cele v dobi 2 dni, cuIo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakfj Ćloveškej dobi k.kor tudi polucije, sč prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 31—52 Svedočbe slavnih profeaorjev in zdravniške brošurice, na tiaofie zahval od popolnoma ozdravelih osob avetujo vsem bolnim rabo ogijunčevega slapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim po i-ukom in z iravnlfikimi spričevali for. S.SO. Pii pofilljatvi se dobro pizi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kod prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol pnjann
Dunaj
VII. M»riahilferstrasse 80.
Podpisani opozoruje slavno občiiiBtvu
na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia St. 18 z bop to
zbirko svilenih, volnet-ih in bnnbnžilh ležnikov. Pviln:iti od f. 2 5'l naprej, vol n^ni od f. 1.40 naprej, iiotub iž'»v| od 80 kr, naprej. — Tudi popravlja p>av po ceni ieln ko in solnčnike.
104-47	«lullu GSrlmm.
JU	'.F* rir-očno novo darilo.	0f
Obvaruje mraza!
lepe! gorke! elegantne! v ceno
Neoreho iij ve mrazu in mokroti so moje v I. dunajski tvonrci za gosposke jopice izde ovime
ZIMSKE JOPICE za
po nezasl'Runej nizuei ceni kom«d samo
gld. 1.8 O
Moje zimske (opice za g<spoie so n«i-go>kejSa in naj/.dravej4;i obleka ka|ti ob-držjo gorak ž v«.t, se prav lepo prilegajo ter vzbujajo občo pozornost ra ii njune nizke cene.
25.000 komadov uže razprodanih.
V i.kdo, ker hoč" imeti lepo gnrko in trpežno zini ko jopico, nai si jo koj naroči, kajti nrih j» neznaiin iiosti !ia>očl) ler bode kmalo v-»i zalogi r.izn'od <n<. Dtlje ir ,»roč>3 m«j->: Normalno zimske srajce najfimj* I kakovos i po jjl 1 50. N ej ne so po sistemu profesorja Jiiger-a v p r v 11 mi i a j < k • tv • m c ; iz g i n čte volne i<, 8nozii»n- za najzdravejšo obleko.I Normalne zimske spodnje hlače najboljše kako-osti | jako g rke, trn i uadep^n liar- ko.M d nu gl. 1.50.
Zimske nogavice mermo, gosto in gorke; en par 60 krJ
"	»	»	» • » • 5 O »
Kompletna zbirka za zimo oost ječa iz: 1 zimske jmke za uosp.ie | z i in h. nor-H. s .je. 1 ziiiiskin norm. snodnjih biač, 1 zimskiii nogavic me.jnn ali nojavifiič najboljši baie skupaj otdajem po nnjn žj-j C-joI gl. 5. Vdoiiivijo ne edino pri;
Dunajska trgovina z zimskim blagom
Ant, Gans, Wien,
III Molonlizffa«we e—19.	i(»—^lOmi
I Pri narnčbah zadostuje povedali jen «e h ć« blago velike, srednje ali majhm I stane. Razp šlnjo sj na v^e strani sveta z povzntjem ali proti got>vmi v24 u-nli
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.