▼ go*ovlnf. Poštnina plaćana Leto IX. itev. 86. o Uviami o soboto 16. aprila 19ZJ. Cena Din r Izhaja vsak dao popoldne. Izvzemal nedelje lo praznike. - Inseratl do 30 peth a 2L— Din. do 100 vrsi 2.50 Din. večji lasera« petit vrsta C— Din; notice, poslano, JJjave. reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovora loseratni davek posebej »Slovenski N*rod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št 5. L nadstropje. — Telefon 2034. Upravnišrvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Dugoslavi a bo apelirala na Društvo narodov Po komunikeju rimske vlade so pogajanja nemogoča Italijansko časopisje pričenja z novo ofenzivo. — Razočaranje in ogorčenje v Beogradu. — Preostaja le še apel na Društvo narodov. — Rim, 15. aprila. Vsi današnji listi se obširno bavi jo s komunikejem, ki je bil včeraj izdan od tiskovnega urada ministrskega predsednika o pogajanjih med italijansko in jugosloven-sko vlado. Glavni fašistovski organ «Giornale d' Italia* dokazuje, da je postopanje italijanskega zunanjega ministra Mussolinija povsem korektno in točno, ker Italija o tiranskem paktu ne bo razpravljala z nobeno državo, najmanj pa z Jugoslavijo, ker je ta pogodba sklenjena med dvema popolnoma suverenima državama. Med Italijo in Jugoslavijo se lahko vrše pogajanja le o medsebojnih donošajih. «Giornale d' Italia» ponovno naglasa, da je Italija s svoje strani zadostila vsem obvezam, izvirajočim iz rimskega pakta ter da bi bil že skrajni čas, da to stori tudi Jugoslavijo in pred vsem ratificira nettunske konvencije. — Beograd, 15. aprila. Neobičajni komunike, ki ga je izdalo včeraj predsedstvo italijanske vlade o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, je napravil v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih kakor tudi v javnosti skrajno mučen vtis. Vsa javnost se z začudenjem vprašuje, kai Italija pravzaprav hoče. V političnih krogih vedno bolj prevladuje mnenje, da se hoče Italija za vsako ce^o izogniti mirnemu in prijateljskemu sporazumu ter nadaljevati borbo z našo državo. Po tej deklaraciji italijanske vlade ne more biti več govora o direktnih pogajanjih in to tem manj, ker tvori baš tiranski pakt glavni kamen spodtike v sporu med našo državo in Italijo. Splošno se sodi, da naši državi po vsem tem ne preostane drugega, kot da se posluži pravice, k; ji jo daje pakt Društva narodov, da z ozirom na in-transingentno in naravnost sovražno postopanje Italije predloži to zadevo v presojo Društvu narodov. Naša država je pokazala dovolj dobre volje, kar priznava ves kulturni svet in je celo za ceno naših vitalnih interesov želela na mirni, prijateljski in direktni način rešiti vsa sporna vprašanja. Komunike italiianske vlade niti po svoji vsebini niti po svojem stilu ne odgovarja mednarodnim običajem Opozicija zamer-ja zunanjemu ministru dr Periču, da se je sploh dal zavesti in je pristal na direktna pogajanja z Italijo. Mesto da bi takoi zahteval intervencijo Društva narodov. Postopanje Italiie, ki očividno skuša izzvati incident, je izzvalo v vsej jugoslovenski javnosti in v vseh političnih krogih veliko ogorčenje Vsi politični krogi odločno forsiraio apel na Društvo narodov in hitro postopanje, da se preprečijo nadaljne italijanske mahinacije. Več vladnih in opozicijo-nalnih poslancev namerava sprožiti na prihodnji seii Narodne skupščine o tej zadevi debato, da bi se na ta način naš protest afirmiral na najkompetent-nejšem forumu. Opasno naraščanje Drave in Dunava« — Najavljeni so še večji valL — Pripravljenost na nasipih v Bački. — Usodne posledice našega nesrečnega birokratizma. — Osijek, 15. aprila. Slavonijo in severno Baranijo zopet resno ogrožajo poplave. Drava je tekom zadnjih treh dni narasla za poWrugi meter. Glasom poročil hldrotehnič-nega urada narašča Drava dnevno za 10 do 15 cm, najavljen pa je večji val, ki se pričakuje v Osijeku za jutri dopoldne. Z druge strani pa pritiska tudi Dunav, ki zadnje dni rapidno narašča. Pri Batrini Skeli je vodostaj dosegel že tako višino, da je vsak Čas računati s tem, da bo voda prestopila nasipe in poplavila okolico. Glavni nasip pri državnem posestvu na Belju, 6 km severno od Osijeka, ki je bil porušen o priliki lanskih katastrofalnih poplav v dolžini 200 m, doslej še vedno ni popravljen. Vlada ie sicer odredila potrebne kredite za popravilo, nastal pa je spor radi zemlje, ki je potreba za mašilo nastale vrzeli. Beljska občina nima v bližini nobenega zemljišča, na državnem posestvo pa ne puste vzeti potrebne zemlje Spor še vedno ni rešen in tako obstoja nevarnost, da bo Belje in vsa okolica radi pretiranega birokrat'>«ra nonovno postala žrtev poplav. — Osijek, 15. aprila. Glasom najnovejših poročil, ki jih je prejel tukajšnji oddelek, je začel Dunav v svojem gornjem toku padati, docim na teritoriju naše države še vedno stalno in rapidno narašča. Pri Bogojevu znaša vodostaj 518 cm nad normalo Oblasti go pozvale prebivalstvo in odposlale tudj večje oddelke vojaštva, da v ogroženih krajih Čuva in utrjuje nasipe. Posebna nevarnost preti v okolici Aljnafta. Pri Osijeku znaša vodostaj 350 cm. Glavni val se pričakuje za nocoj pri Dolnjem Miholcu. -3S9- NEVARNOST STAVK NA POLJSKEM — Varšava, 15. aprila. Ker je poštno ravnateljstvo odklonilo zahtevano povišanje prejemkov poštnega osobja, je eksekutjva Z vete poštnih in brzojavnih uslužbencev na svoji včerajšnji večerni seji, ki je trajala pozno v noč, sklenila, da proglasi danes popoldne tri-orno protestno stavko. V znak solidarnosti bo 6tavkalo tudi prometno osobje, tako da bo rudi železniški promet danes popoldne tri are počival. V vladnih krogih se bojijo, da bi se iz spora izcimila splošna uradniška stavka. Polit,čni krogi so prepričani, da bi se siavkujočim v tem slučaju pridružilo tudi delavstvo, kar bi dovedlo do splošne stavke na Poljskem. Med vlado in zastopniki poštnega osobja se danes nadaljujejo pogajanja za mirno likvidacijo spora, vendar pa je malo upanja da bi pogajanja uspela. SPLOŠNA ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V ANGLIJI — London, 15. aprila. Predsednik Bald-win je izjavil na včerajšnji seji spodnje zbornice, da bo vlada še tekom letošnje jeseni predložila parlamentu osnutek zakona o Ženski volilni pravici. S tem zakonom se bo tajna in enaka volilna pravica razširila na vse ženske, ki go dovršile 21. leto. Doslej je imelo na Angleškem volilno pravico 11,800.000 moških tn 8.800.000 žensk. Po novem zakonu pa bo imelo volilno pravico 13,926.000 žensk, tako da bo za 2 milijona več ženskih volilcev kakor moških. Katastrofalen potres v Chilu — London, 15 aprila. V Santiago de Chile je bil snoči katastrofalen potres, ki je povzroč.i doslej še nepregledno škodo. Mnogo hiš je porušenih več sto oseb ranjenih, 50 pa mrtvih. Radi potresa je nastal požar, kar je katastrofo še povečalo. Vsled potresa so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze, tako da je mesto v zvezi s svetom le po hrezžičnem brzoiavu. VENIZELOS SE VRAČA — Pariz, 15. aorila. Bivši grški ministrski predsednik in piedsednik republike Ve-nizelos, ki je moral pred leti zapustiti domovino in je več let živel v Nizzi, se vrne te dni naza; v Grčijo. Ni še znano, aH bo zopet aktivno posegel v politično življenje. ANGLEŠKI APEL NA MADŽARE — Budimpešta, 15. aprila. Predsednik madžarske vlade grof Bethlen je sprejel danes od predsednika poslanskega kluba angleške delavske stranke Clinneria sledečo brzojavko: »V imenu vseh poslancev angleške delavske stranke In v Imenu človeštva apeliramo na vaš vpliv, da izposlu-lete pomilostitev 31 obtožencev, ki bi itneH biti obsojeni radi osnovanja kormmistične stranke na Madžarskem.c V vladmlh krogih je napravila ta brzojavka zelo mučen vtis. Naglasa se. da je usoda Soltana Szanta in njegovih tovarišev odvisna edino le od razsodbe sodišča In da vlada ne more in ne sme »vplivati na razsodbe Ugiban a in kombinacije Politična situacija je nespremenjena in še vedno nerazčiščena« — Neodločnost g. Uzunovića. — Novi kompromisni načrti za pomirjenje med radikali« — Beograd, 15. aprila. Spričo predstojećih velikonočnih praznikov je zavladalo v političnem življenju nekako zatišie. Večina katoliških poslancev in ministrov je odpotovala na svoje domove, da prebije velikonočne praznike pri svojcih. Zato v razvoju notranjepolitičnega položaja ni zabeležiti posebnih dogodkov. Med obema radikalnima skupinama se še vedno nadaljujejo živahna posvetovanja in konference. Pozornost vzbuja obnovljena aktivnost prosvetnega ministra Vukiče-viča, ki se je mudil včeraj dopoldne tn popoldne dvakrat na dvoru. Po avdijencah na avoru se je podal v ministrsko predsedstvo, kjer je ministrski predsednik Uzunovič ves dan konferira! z vodilnimi radikalnimi politiki. Skoraj dve uri se ie posvetoval z notranjim ministrom Božo Maksimovičem. Pri odhodu iz ministrskega predsedstva sta oba izjavila zbranim novinarjem, da v položaju ni nobenih sprememb. V političnih krogih so razširjene verzije, da se je g Uzunovič odločil, da se solidarizira z Maksimovičem in ž niim skupno nastopi pred Narodno skupščino, ako se Dr VVilfan deportiran ? Nepotrjene vesti inozemskih listov. — ženeva, 15. aprila. Prihodnji kongres avropskih narodnih manjšin se bo vršil koncem letošnjega poletja v 2enevi. V pripravljalnem odboru so dr. Josip VVilfan. slovenski poslanec v italijanskem parlamentu, kot predsednik, dr. Masponsi - Anglasell, bivši poslanec katalonske province v Madridu. Leo Motzkin v Parizu, predsednik židovske delegacije, dr. Paul Schfemarm iz Rige, nemški poslanec latiškega parlamenta, grof Stanislav Sierawkosky, poljski poslanec v pruskem deželnem zboru, in Geza Szullo, madžarski poslanec v češkem parlamentu. Te dni bi se imele pričeti potrebne priprave za kongres. Splošno vznemirjenje je zbudilo dejstva da ie izginila za predsednikom manjšinskegi kongresa, poslancem dr. Wfl-fanom, vsaka sled. Voditelji narodnih manj. Sin v poedimh drŽavah, ki so stali z dr. VVtIfanom v stalnih stikih, že tri tedne sem ne dobe od njega nobenega glasu več. V Parizu živeči italiianski emigranti so prejeli iz Italiie pismo, ki opisuje trpljenje depotti-rancev na otoku Pantelleria in Lampedusa. V tem pismu se zatrjuje, da ie med deportirana tud: slovenski poslanec italijanskega parlamenta dr. VVHfan 2e svojčas so se raznesli glasovi, da namerava italijanska vlada »odstraniti« odločnega in uglednega voditelja narodnih manjšin dr. VVUfana, vendar pa je vlada te vesti še nedavno demantirala. (Priobčujemo to vest z vso rezervo, ker ie pač precej čudno, da bi o deportaciji v Ljubljani ne vedeli ničesar. Da turi poslanci na svoja pisma ne dobivajo odgovorov, se da pojasniti tudi z italijansko cenzuro Zal, nam danes ni bilo mogoče dobiti telefoničfie zveze s Trstom, da bi poi-zvedeli. kje se sedaj dr. VVilfan mudi Op. ured.) PRINC KAROL — Bukarešta, 15. aprila. V zanjih dneh se je razširila vest. da dospe bivši prestolonaslednik princ Karol. ki biva sedaj stalno v Parizu, v Bukarešto, da obišče svojega bolnega očeta. V dvornih in vladnih krogih se sedaj ta vest odločno demantira ter poudarja, da princ Karol doslej ni nfti zaprosil, še manj pa dobil dovoljenje za povratek v Rumunijo. Ni pa izključeno, da se sestane s svojim bolnim očetom o priliki potovanja v Italijo. Ce* 6o Izboljšanje zdravstvenega stania rumunskega kralja tako napredovalo kot doslej, bo namreč kralj koncem tega meseca odpotoval na Sicilijo. Mm sreOte državne razredne loterije kupljene pri nas. so bile v IV. razredu izžrebane: 53.713. 30.996. 53408. 79.054, 9.736, 11.527 47.776, 47.7776. 83.231. 96.926. 111 122. 111.198, 15.102. 15.123, 15.135, 116379, 9.120, 9.144, 9.178, 111.743, 111.758, 121.641. Dobitki se bodo izplačevali od 26. aprila do 6. avgusta 1927. ZADRUŽNA HRANILNICA r. s. s o. «. Ljnbljaii*,Sv. Petim *es«a it IS. mu do takrat ne posreči kaka druga kombinacija. Posebna važnost se pripisuje konferenci Velja Vukičeviča z Božo Maksimovičem, ki sta imela včeraj popoldne dolg sestanek. Domneva se. da ie Velia Vukičevlč, ki je bil doslej nekaka nevaralna osebnost v radikalnem klubu, skušal posredovati med Uzu novi čem tn pašičevci. da bi se spor na miren način likvidiral. Položaj ie slej ko prej popolnoma nejasen Skoraj vsako uro se širijo nove kombinacije. Dozdeva pa se, da bo vendarle prišlo v radikalnem klubu do sporazuma v tem smislu da bo Makslmovič odstopil, dočim bi Uzunovič ostal se nadalje ministrski predsednik, notranje ministrstvo pa bi prevzel sedanji prosvetni minister Velja Vukičevič Kakor se zatrjuje, bi bili tudi pašičevci s takim aranžmanom zadovoljni V političnih krogih se sodi, da se bo položaj v tem pravcu v radikalnem klubu razčist'1 do 10 aprila, na kar bo Narodna skupSč'na do 2 maja odgođena. Dotlej pa se bodo naJaljevala pogajanja za razširjenje sedanje vlade. Finančni minister o dolarskem posojilu — Beograd, 15. aprila Vaš dopisnik Je imel danes daljši razgovor s finančnim ministrom dr B Markovtčem. ki mu je dal obširnejša pojasnila o novem dolarskem posojilu, k* je bilo te dni sklenjeno z Blal-rovo skupino Posojilo ie sklenjeno na dobo 35 let po 7 odstotnih obrestih. Emisijski kurz znaša 92 50 družba pa ga prevzame po 85%. tako da zasluži z obrestmi vred v resnici 14.5% Posojilo se bo v glavnem uporabilo za zgradbo Jadranske železnice in sicer 15 mi'ijonov dolarjev, dočim se bo ostanek uporabil za v proračunu predvidene investicije k: se bodo potom posebnega adneksa Močile iz proračuna. Na ta način doseženi prihranki se bodo uporabili za znižanje davčnih bremen (?). Finančni ninister ie glede finančnega položaja države ze:o optimističen it) trdno upa. da mu bo '?kom enega (eta uspelo naše državne finance popolnoma sanirati Pooblastila ki jih je prejel v finančnem zakoru. bo v -lajvečji meri izkoristil ter izvršil reforme, ki jih smatra za potrebne. Zlasti pa bo gledal, da bo tekom enega leta uve'hvil poseben zakon o regulaciji dinarja Odmevi Mitilineovih izjav — Beograd, 15. aprila. Govor rumunskega zunanjega ministra Mitilineu v nimunski zbornici o madžarsko-italjan9kem paktu ie napravil v tukajšnjih vladnih krogih zelo dober u ti s. Splošno se je sicer pričakovalo, da £e bo Mitilineu izjavil takoi proti tej pogodbi in potrdil bojazen opozicije, ki vidi v tej pogodbi ogrožanje ravnovesja in miru v Sred-uji tn južnovzhodni Evropi, vendar pa je zaLo napravila njegova odločna izjava, da ostane Rumunija tudi Se nadalje zvesta ciljem in težnjam Male antante, najbolj ugoden u tis. V političnih krogih se naglasa, da je Mata antanta danes spričo italijanskih napadov in madžarsko-i talijanskih intrig še bolj trdna kot kdaj poprej. Madžari se oglašajo — Budimpešta, 15. aprila. Odmev pravkar sklenjenega italiiansko-madžarskega pakta se občuti tudi že v madžarskem tisku. Dočim so madžarski Usti doslej dosledno pisali o Jugoslaviji v pomirljivem tonu. so začeli v zadnjih dneh deliti lekcije na vse strani. «Magyarorszag» objavlja pod naslovom (Madžarska, Italija in Srbija*, na uvodnem mestu članek, v katerem naglasa, da Madžarska ne bo nikoli več v Italiji sovražnem taboru. V zvezi s tem razpravlja pisec o madžarsko-Jugoslo-venskem zbližanju In podčrtava, da Jugoslavija doslej nf še nikdar pokazala odkrite pripravljenosti za iskren sporazum. Nobena jugoslovenska politika doslej še ni mislila na to. da bi z olajšanjem položaja madžarske manjšine v Jugoslaviji pripravila tla za tako zbližanie. Jugoslavija si domišljuje, da znači za Madžare zbližanje z Jugoslavijo posebno dobroto in baš v tem ie razlika med rtalijansko-madžarski-md In madžarsko-Jugoslovenski ml odnosa Ji. Resnično zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko je mogoče le tedaj, če bo Jugoslavija prej popravila vse krivice, ki jib Je prizadela Madžarski. Dotlej pa ne more biti niti govora o kakem prijateljstvu niti o kaki jugoslovenski orijentaciji madžarske poti tik« Za Veliko noč v neznano tujino Veliki transporti izseljencev iz Slovenije in Hrvatske. Velika noč skriva v sebi mnogo mistike in poezije. Težka pa je usoda izseljencev, ki morajo zapuščati svojo rodno grudo tik pred velikonočnimi prazniki. Odhajajo v daljno tujino večinoma zato, da redijo propadajočo domačijo, ker doma ne najdejo primernega zaslužka. Zadnje dni so ee v celih transportih odpravljali preko Ljubljane, večiiioma z večernim monakovskim brzovlakom vedno novi izseljenci največ v Kanado in Argentinljo. A-genture paroplovnih družb so odpre mile te dni zaporedoma tri velike transporte, broje-Če 150 do 200 izseljencev, krepkih, zdravili mož in mlad eni če v. Najlepši človeški materijal, cvet naroda, odhaja v tujino, v Kanado, da si tam dobi delo v velikih gozdnih kompleksih. So po večini Vojvodinci, Slavonci in Hrvatje. Sinoči se je z glavnega kolodvora zopet odpeljal 200 mož b roječi transport, prihajajoč iz Zagreba. Tudi iz ljubljanske in mariborske oblasti se trumoma selijo naše zdrave delovne silo v Kanado in zadnji čas v Argentinijo. Pred agenturami je opažati prav pestro sliko miših gmotnih in s*>cijalnih razmer. Včeraj so stalna Dunajski cesti krepki mladeniči in možje v najlepši moški dobi ter čakali, da jih a-gentura pripremi za transport, ki je odhajal zvečer. Bilo je 6 m?5ih rojakov, večinoma iz kočevskega in črnomaljskega okraja, pa tudi nekaj iz Prekmurja. Na vprašanje, zakaj zapuščajo svojo rodno grudo ravno sedaj za velikonočne praznike, dobite kratek odgovor: >MoramoI Doma ni dela. Ni zaslužka. Bremena velika in dom nam propada. Gremo v kanadske gozdove, da 6i zaslužimo kaj denarja.c »Zakaj ravno pred prazniki?« »Tako je prišlo. Kadar je vse rešeno in urejeno pa moraš na prvi parnik, ki te ne čaka radj praznikov. Zanj ja bil kupljen listek.« Ta mesec sta odšla iz ljubljanske in mariborske oblasti že 102 izseljenca. Živahno je postalo izseljevanje naših rojakov v Argenti-nijo. Tako se je 12. t. m. odpeljalo iz Ljubljane 35 takih izseljencev. Burna noč Velikega četrtka Iz ljubljanske policijske kronike. VČeral. na Veliki Setrtek, so šli zvono-novi v Rim. Pri Jutranjih cerkvenih obredih Velikega tedna v stolnici je Škof umival 12 starčkom noge Vsi skupaj so dosegli 1006 let starosti najstarejši med njimi le bil Simon Grampovčnik z Vrhnike, star 95 let. Ves dan je vladal splošni mir. Burna pa ie bila pretekla noč. Na ulicah so se pojavili kalile! nočnega miru ter uprizariai prave orgije Pred Zvezdo so se klofutali in suvali, da ie bilo loj. Zato so morali trije odjadrati v zapor, kjer so ostali danes vse dopoldne in so imeli pravi post Velikega petka Druga skupina je rjovela po ulicah: nekdo je celo streljal iz revolverja. Stara ljubljanska baraba, že v šestdesetih letih, je snoči totalno pijan obležal na Sv. Petra cest' ter mirno smrčat Prišel je stražnik ter ga skušal odvesti v zapor. Med eskortiranjem ie stari Janez, ki je dobro zapisan v policijskih analih, po ulicah silno rjovel in preklinjal. Danes Je prejel plačjlo v obliki 4-dnevnegi policijskega zapora. Po sodbi h komisarji: pripomnil: — Hvala lepa, gospod komisar! Bom vsaj čez praznike na suhem in toplem. Ri-čet bo kar dober za Veliko noč! Čeprav ne bo žegnan.. Na originalen način ie kalil uočui mir drugi tip ljubljanskih barab. Nasrkal se je bil dalmatinca. Zato se je spomnil nekdanjih lepih dni, ko so barabe po Ljubljani prepevale popularno svojo himno: «Baraba Cipuli ]e šla pud Tibuli, ie pila švarckofč in iedla k'felce.» Ker le pel to himno preveč glasno, so tudi nJega prijavili radi kaljenja nočnega miru._ Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti : investicijsko posojilo 86.50, S7, vojna Skoda 341, 342, zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, zastavni listi 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150, 0, Merkantilna Kočevje 99, 100, PraŠte-diona 850. 0, Kreditni zavod 160, 170,, Trbovlje 0, 450, Vevče 135, 0, Stavbna družba 55, 65, »Se§ir< 104, 0. ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 802. Berlin 13^2, Italija 282, London 276.60, Newyork 56.85, Pariz 223.50, Praga 168.70, Gurih 10.955 INOZEMSKE BORZE. Curlh (Prosti promet.): Beograd 9.13, Pariz 20.36, London 25.25, Newyork 519.90. MHan 25 65, Praga 15.40, Sofija 3.75, Berlin 123.22. Dunaj 73.10. Trs* (Prosti promet.): Beograd 35.75. Pariz 80, London 98.60, Newyork 20.13, Praga 60, Curih 392. Daru mi o za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! 271246 Dogodki križem Jugoslaolfe Strašno dejanje mačehe, — Ciganska vojna radi lepe Marije, — Dijak žrtev sovraštva med dvema rodbinama* — Kri za Tlako V Aleksandrovu se je Milka Curi- ćeva v zgodniih dekliških letih poročila z nekim posestnikom. Njena zakonska sreča pa je bila le kratkega veka. Mož, ki je bolehal že pred poroko, je pred 2 mesecema umri in tako je Milka ob-vdovela z 18 leti. Ni ji kazalo drugače, ko da se vrne v očetovo hišo, prepričana, da bo tu najlažje prebolela žalost in pretrpela porod, ki se je obetal. Toda mena nada je bila strašna prevara. Oče. ki se je lani v drugič poročil, sicer ni nasprotoval hčerkinemu povratku, zato pa je mačeha bPa iz sebe. ker se je bala, da jo Milka utegne izpodriniti pri nasledstvu. Skušala je torej mlado vdovo-pastorko izgnati z nasilnimi dejanji. Pretepala jo je in zaničevala, kakor je ie mogla. A Milka je v svoji Žalosti vse prenašala. Mačehina mržnja je postajala vedno strašnejša. Ko je Milka pred tednom porodila mrtvo dete, ga je mačeha pokopala na gnojišču. A ko se je nedavnega jutra mož podal od doma, je mačeha gnala Milko v hlev, jo z vilami pretepla do nezavesti in jo nato pustila zaprto. Sosedje, ki so čul! obupno vzdihovanje nesrečne pastorke in so že dalje Časa opazovali početje nečloveške matere, so pozvali orožnike. Bil je skrajni čas. Milko so prepeljali v bolnico v Velikem BeČkereku, kjer je zdravnik na težkih poškodbah ugotovil za strupi jen je krvi. Vseeno utegne Milka ostati pri življenju. Njena izpoved o mačehi, ki so jo istočasno odpeljali v zapor, je tako obtežilna, dan bo državni pravdnik sestavil obširno obtožnico. V Bogovašu kraj Sente bivata dve ciganski familiji: Jovanovići in Dimo-viči. Živeli sta doslej v prijateljskem sosedstvu in vzajemno kradli pri okoliških kmetih. Pred par dnevi pa se je ta ciganska vzajemnost razbila radi lepe čmooke ciganke, Dimoviceve hčerke Marije. Stari Dimović je že pred mesecem obljubil Marijo nekemu ciganu iz druge vasi. Razume se, za prav dober denar. Toda Marija ni bila istih nazorov, kakor čestiti njen očka. Cigana iz druge vasi ni mogla videti, ker je v njenih očeh in njenem srcu lebdela podoba mladega soseda, sanjavega goslača Milka Jovanoviča. Prišlo je torej do otmice. Milko je ponoči od vedel Marijo v svojo hišo. Naslednji dan je bil pri Dimoviču ogenj v strehi. Ko je stari videl, da mu je hčerka pobegnila, je pozval onega cigana iz sosednje vasi in vsa Dimovičeva obitelj se je mobilizirala z najčudovitejšim orožjem: skrhanim! noži, palicami, polomljenimi mott-kami in celo z nočno posodo. Ta strašna armada Dimovičev je torej med gro-zanskim vpitjem prikorakala pred hišo Jovanovićev in jih izzvala na junaški boj. Pretep je bil tako strašen, da bi ga tudi indijanske zgodbice ne mogle bolje opisati. Padalo je vse križem in nekateri so celo začeli krvaveti. Velikanski direndaj je od blizu in daleč privabil opazovalce, ki kar niso mogli doumeti, da doslej najožje sprijateljeni ciganski obitelj lahko prevzame takšna sovražnost. Prihitela sta tudi dva vaška policaja, ki sta potegnila bridki goli sablji in kolikor toliko ugnala obe vojski. Ko so prišli še orožniki, je z aretacijo glavnih kričačev nastopilo premirje. Nekateri cigani so precej poškodovani, smrtnih žrtev pa ni bilo. A kar je glavno: lepa Marija je ostala in menda ostane pri Milku Jovanoviću. • V gozdu pri Bileći so našli Milovana Vojnovića, 14-Ietnega dijaka trgovske šole, zaklanega, s prerezanim grlom. Kdo ga je? Vsi dosedanji rezultati preiskave vodijo k zakl.učku. da je nesrečni Milovan postal nedolžna žrtev osvete. I Milovanov starejši brat Marko je pred 6 meseci navezal ljubavne odno-šaje z lepo 17-letno seljanko Maro Ki-sičevo. Odnosi so postali intimni. A ko se je fant naveličal devojke, jo je zapustil onečaščeno in kar je ie najbolj žalostno: okuženo z neozdravljivo boleznijo. Mara je v razumljivi pobitosti vse izpovedala svojim domačim. In od tega dne je med obema rodbinama zavladalo strašno sovraštvo. Od strani Kisiće-ve rodbine se je Že park rat pokazala Želja po osveti, da se kolikor toliko o« pere madež, ki so ga nanesli Vojnovi-ćevi. 2e star pregovor na jugu pravi: Kdor se ne osveti, ta se ne posveti! Preiskava je ugotovila, da so ljudje na dan zločina videli v gozdu, kjer se je zločin izvršil, Marinega brata Stano-ja Kisiča. Ker se domneva, da je zločin izvršil po dogovoru s svojimi moškim! sorodniki, je orožništvo poleg njega odgnalo v preiskovalni zapor še pet članov Kisičeve rodbine. V selu Markušiću pri Vinkovcih se je predvčerajšnjim vršil prvi živinski sejem. Imenitna stvar. Toda v Sremu je že tako, da se skoro vsako veselje poplakne s krvjo. Tako je tudi na prve mseimu v Markušiču izprva bilo prav veselo, končno pa je tekla kri. Sprla sta se 60-letni čiča Stevo Mi-lanovlć in mnogo mlajši logar Milenko Vukmanovlč, ki sta se poleg drugih do večera ravno zadosti »okitila« z vinom. V tem prepiru je Milenko dvakrat udaril starca, ki je ves srdit skočil domov po samokres in ustrelil v pravcu, kjer je za mizo sedel Milenko. Krogla pa ni zadela Miienka, marveč njegovega brata Slavka. Težko ranjen je Slavko za-rjul kakor lev, popade! bratovo logarsko sekirico, se pognal za starcem na cesto in ga udaril po glavi, da se je čiča Steva takoj zgrudil v krvi. Starca so sicer takoj prepeljali v vinkbvaško bolnico, kjer pa je izdihnil na hodniku. Kmalu nato so pripeljali ranjenega Stevana ter mu z operacijo potegnili kroglo iz desnih prsi. Tudi njegovo stanje je opasno, ako nastopijo komplikacije. Izpred sodišča USODNA PROMENADA. Novembra Je priSla v LiubHano Ijubez-njlva M alka Iz Skofle Loke Sestala se ie s svojim fantom zidarjem Francetom. Sprehajala sta se r>o Aleksandrovi cesti, gledala izložbe ter lepo oblečene šetaJke in njih kavalirje. Tedal fe nala M alki iz roke torbica. Hotel se ie tudi Prance pokazati kavaliria: pobral le torbico In delal Micki, da jo bo kar on nosil. Potem sta Šla v kino in gostimo, zvečer sta se pa poslovila France fe torbico Malkl pošteno vrnil, vendar ie imel sitnosti pri sodni 11. a bil )e oproščen. Malka le namreč Šele drago jutro brskala po svoii torbici In opazila, da Ji manjka bankovec za 100 Din Ker li Prancell ni tako hudo pri srcu da bi mu to odpustila, je zadevo ovadila. Ker Je pa dekle svojo izgubo prepozno opazilo, ie tudi mogoče, da ie denar izgubPa. PRIJATELJ GOLOBOV. Na Ižanskem goji golobe mladi kmetic Tonček. Fant je Sele 12 let star, a dela z golo, biči že kar kupčije. Njegov prijatelj Jurček je že večkral zavidljivo opazoval lepe Tončkove golobe. Par k rat jih je že hotel ujeti a liči so bili uruejŠi kol JurČe. Pred tremi tedni je pa skleni na vsak način priti do golobov. Nekega večera se je skrivaj splazil v Tončkov golobnjak in odnesel dva goloba. Tonček je Jurčka ovadil in okrožno so-diSČe v Ljubljani je obsodilo Jurčka na 24 nr zapora. Fant se je pritožil. Dejal je, da je res golobe pouzmal, a samo zato, ker je pozi m; enkrat pustil svoje sani pri Tončku, a so naenkrat izginile ter jih je najbrž Tonček odnesel. Predsednik je pa dečka poučil, da nimi pravice **; sam jemati odškodnino in fant bo moral presedeti svojih 24 ur. Tonče bo dobil svoje golobe nazaj in se spet zabaval z nji- mi, star pa pravi, da jih bo prodal, kar ta mu ne ada sne več varal blisu JnrEtta. ZAMAAKNA KLJUČAVNICA. Neža, Basa in Spala stanujejo v Ljubljani pri gospod« Peregrinu, ki Je aek> strog mož. Zadnjič enkrat so sjaajjgpj da Ja lamale na ključavnica drvarnice. Jala so se posvetovati, kdo ie to storil, in so lepega dna kar glasao obdolžile gospodarjev cei, da jim on masi ključavnico, ker jih hoče spraviti Iz hiSe. Gospodar se je razburil te vsa tri tožil. Okrajni sodnik je obsodil vsako na 12 ur zapora. Dejale so, da nimajo časa sedeti tn so so pritožile Vse tri so prišle pred senat tn dokazovale, da se ne splača 12 nr sedeti za tako malenkost. Pa jim senat nI verjel in tako bodo le morale na poldnevni obisk v sodne zapore. Odpravite velikonočno streljanje! Nesmiselno streljanje o veliki noči. ki se je po vojn? zopet zelo razpaslo, zahteva vsako leto par mlatih življenj. V Sloveniji se ponesreči vsako leto 20 do 80 mladih ljudi, ki ostanejo za vse življenje pohabljeni. Vsako leto se opozarja na to nesmiselnost, a vse ea-man. Ali res ni mogoče drugače izraziti prazničnega razpoloženja in proslaviti vstajenja narave kot ua tako barbarski način? Ali je res bogu bolj v čast, če je par mrtvih ln reč težko ranjenih? Prepričani smo, da ljudska pobožnost ne bo niti za las manjša, da z energičnimi ukrepi preprečijo ln odpravijo velikonočno in sploh vsako streljanje. Če pa že res de gre drugače, kot da mora pokati po veh hribih in gričkih, pa naj oblasti vsaj določijo osebe, ki bodo odgovarjale za even-tuelne nesreče in nosile tudi gmotne posledice. Predvsem naj se strogo zabrani dostop mladini in nizkusenim ljudem. Vsekakor pa je skrajni čas. da se v tem pogledu izvede temeljita remedura. Velika noč v cvetju je tudi brez streljanja dovolj poetična in na deželi tudi dovolj romantična. Italijanske priprave za kemično vojno V beogradski »Pohtikic objavlja neki kemik naslednje zanimive informacije o italijanskih pripravah za vojno s plini: Kakor je splošno znano, je samo visoko razvita industrija barv omogočila Nemčiji tekom vojne, da je v velikem obsegu učinkovito in razorno izkoristila strupene pline. Po teh izkušnjah je tudi Italija že tekom vojne, posebno pa po prevratu, začela snovati in silno razvijati svojo lastno nacijonalno industrijo barv. DoČim je Italija pred vojnoc"pro-izvajala vsega okrog 8000 funtov barv ter jih uvažala za 16 milijonov zlatih mark iz Nemčije, proizvaja dames že okrog pol milijona funtov vsakovrstnih barv ter samo se fi-nejse vrste dobavlja iz Nemčije, Amerike in Švice. Glavne italijanske tovarne barv so naslednje: Societa italiana colori artificiali, Fabbri-ca colori di anilina e prodotti chimici v Milanu ter Societa. anonima Federeci v Napolju. A tri najslavnejše in najmodernejše so: Tn-dustria nationale colori di anilina,.Fabbriche italiane materie coloranti Bonelli i prodotti chimici Colla e Concini, vse tri v Milanu. Ta tri podjetja z glavnico okrog 900 milijonov lir, so opremljena z najmodernejšimi stroji iz Nemčije in Anglije ter delujejo precej uspešno po zasiugi visoke zaščite carine, ki jo je uvedel Mussolini, ocenjujoč kakor svoj-Čas Viljem II. važnost kemične industrije za osvajalne namene. Razen tega ima Italija tudi nekoliko !o-varen za eindetični azot po nemškem a m oni-skem sistemu, ki ga italijanska kemika Fau-ser in Casalle modificirata po potrebah države. Posebno prof. Casalle je znal zainteresirati angleški kapital ter s pomočjo njega osnoval posebno kompanijo, ki sedaj samo v Italiji, in sicer v Savoji, kjer je vodna sila najcenejša, proizvaja okrog 30.000 ton azota. Iz amonijaka nadalje Ugotavljajo v velikih milanskih tovarnah azotno kislino, ki je z amonijakom osnova za brezdimni smodnik iu ostale eksplozive. Razen tega obstoja pri glavnem generalnem štabu fašistovske milice poseben oddelek za kemično vojno, ki vodi evidenco in organizacijo vseh kemičnih institucij in kemikov v Italiji. Vse to dokazuje, da bi Muesolini v uporabi otrovnih plinov bil še manj skru-pulozen kakor Viljem II. in bi se prav malo brigal za ženevsko konvencijo, ki stoji pod protektoratom njemu tako mrzkega Društva narodov. Bilo bi dobro, ako bi mednarodna anketa tudi tej okolnosti posvetila svojo pozornost. V tem primeru bi lahko objektivno ugotovila, kdo se pripravlja na vojno: mi ali fašistovska Italija. Potni listi za Ameriko ukinjeni Po naredbi ministra za socijalno politiko je ief izšeljeniškega odseka dr. Baton dostavil vsem velikim Županom razpis, kjer navoja: Lani In predlanskim se niso izdajali potni listi sa izselitev v Severno Ameriko, ker sta ameriška konzula v Beogradu in Zagrebu dostavila ministrstvu neporabljene potne liste raznih društev in tako izpopolnila redno kvoto. Tudi letos je ameriški konzul v Zagrebu izročil ministrstvu 64 potnih listov za 64 o*eb s prošnjo, da se njih vejavnost podaljša za tekoče leto. Ker je s tem izpopolnjena kvota za teritorij, ki spada pod konzularno območje ameriškega konzula v Zagrebu, se letos ne bodo več sprejemale prošnje za potne liste na redno kvoto. Območje obsega zagrebško, primorsko • krajiško, osješko, vrbasko, travniško, bihaćko, splitsko, ljubljansko in mariborsko oblast To se ne nanaša na prošnje za potne liste na prvenstveno kvoto ali izven kvote. Take prošnje se bodo še nadalje sprejemale in dostavljale ministrstvu za socijalno politiko. KONCEH dne 17. in 18« t. m* od 20. do 1. ure« — Restavracija «POD SKALCO», Ljubljana, Mestni trg ----št. 11.---- Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama : Nedelja, 17- aprila: Ob 20.: Hamlet. Izven. Ponedelek, 18. aprila: Ob 15.: Lumpacij Vagabund. Izven. Opera : Nedelja, 17. aprila: Ob pol 20.: Aida. Izven. Ponedeljek, 18. aprila: Ob pol 20.: Orlov. Izv. Ljubljanski operni bariton Holodkov je znova gostoval v Zagrebu. >Novostic poročajo o njem: Ta pevec je v dobrem spominu še po svojem R igo let tu, ki ga je pel v Zagrebu odlično. Tudi v nehvaležni partiji Valentina (v ■ Faustu<) je dokazal svoje vrline, a najbolj ugaja njegov prekrasni glas. G. Ho-lodkova bi trebalo pridobiti za našo opero ali mu vsaj omogočiti Čim ČešČa gostovanja. Vseka ko je potrebna kolaboracija z ljubljansko opero, ki ima izvrstne soliste. Izredno zanimivo razstavo nam pripravlja za pisanke ljubljanska Narodna galerija. V nedeljo ob pol 12. bodo v Jakopičevem paviljonu otvorili razstavo z deli Riharda Jakopiča, Matije Jame, Mateja Slemena in Fer-da Vesela. Uverjeni smo, da bo ta plemenita tekma naših priznanih mojstrov vzbudila največje zanimanje naše publike in da bo pose t razstave večji, kakor ie bilo to pri zadnjih razstavah. Gostovanje ljubljanske opere v Sarajevu. Kakor čitamo v sarajevskih listih, bo v maju gostovala kompletna ljubljanska opera v Sarajevu e pet predstavami. Otvorila bo svoje gostovanje 4. maja z Beethovnovo opero »Fidelroc, nakar bodo sledile >Carmen-c, »Tannhšuserc, >Ples v maskahe in »Boris Gudonov<. Po velikih uspehih lanskega gostovanja je pričakovati, da bo ljubljanska opera tudi letog deležna v3e pohvale. ' Intimne izložbe naših grafikov. Kolegij jugoslovenskih umetnikov grafikov priredi tekom pomladi in prvega poletja po Hrvatskem in Bosni več razstav s predavanji o grafični umetnosti. ZBORI. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovee, izdaja pevko društvo >Ljubljanski Zvon<. Si. 3 in 4. Vsebina: Vasilij Mirk >Nevenkoloc. moški, ženski in mešanj zbor; Emil Adamič >Toi-l»a<. ženski zbor s gpremljevanjem klavirja; Karel Pahor »Vipavska« mešani zbor; Martin Zeleznik >Pri ločitvic, mešani zbor. — Književna priloga: Onys in slovenska glasba (izjave 10 slov. skladateljev in glasbenikov o članku v Nar. Djelu.); dr. Jos. Man-tuani »O jugoslovenski glasbic (nadaljevanje slovenske glasbene zgodovine). Naši skladatelji Nove skladbe. Pevska društva, Glasbeni listi. Operna in koncertna kronika, Razno. _ Vkljub nizki naročnini (40 Din letno!) in kljub temu, da dovoli uprava >Zborov« plačilo naročnine v več obrokih, ima list letos malo naročnikov, kar ne priča baš o zavednosti slovenskih zborov, njih pevcev in pevk. Naročite se na naš pevski list, podprite ga in zagotovite mu obstoj! — Uprava »Zborov« nam sporoča, da bo s tem zvezkom ustavila pošiljanje lista vsem lanskim naročnikom, ki niso nakazali dosedaj vsaj delne naročnine za leto 1927. £Be/ežnica KOLEDAR. Danes: Petek^ 15. aprila 1027; katoličani: Veliki petek; pravoslavni. 2. aprila, Ti*i. Jutri: Sobota, 16. aprila 1027: katoličani: Velika sobota; pravoslavni: 3. aprila, Nikita. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča in kinematografi zaprti. DEŽURNE LEKARNE. • Danes: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koczy. Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta. Solnce zaide danes ob 18.44, vzide jutri ob 5.15 in zaide ob 18.46. Mesec vzide danes ob 17.02, zaide zjutraj ob 5.06 in zopet vzide ob 18.09. Pisanice narodnim poslancem Take pa Še ne! Gospodom narod* nim poslancem bo na letošnjo Veliko noč presedal žegen in potica. Stvar je naslednja: Iz Beograda poročajo, da je pred' sednik Narodne skupščine Marko Trif* kovic včeraj naročil skupščinski blat gajni, da mora poslancem odbiti 20 od* stotkov od dnevnic, kakor to določa člen 307, finančnega zakona, s katerim se uzakonjuje davni sklep ministrskega sveta o prispevkih za poplavijence. In* teresantno je, da narodnih poslancev niso že lani prizadeli odtegljaji za po* plavljence, ker so se postavili na stal h šče, da se siromakom lahko odtegujejo prispevki z navadno uredbo, — zanje, za gospode poslance pa samo z zako* nom. To se je zda i zgodilo. Ker pa do l. aprila ta amandman še ni bil znan, bodo narodnim poslancem 1. maja od* tegnjenl prispevki kar za dva meseca: za anril in maji Odtegljaj za vsakega poslanca iz* v.aša mesečno po 10S0 Din in bodo to* rej narodni očetje 1. mala na dnevni* cah prikrajšani za 2160 Din, Nismo škodoželjni, a ta pisanica bo gotovo vsej javnosti všeč. V ostalem pa seveda tudi gg. poslancem: Veselo Alelujo!_ Srajce za gospode bele, sifon in modne cefir. vseh vrst ovrat* niVe. kravate, nogavice itd. — nudi v krasni irfvn no izvanredno nirkih cenah F in I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Soort — Igrišče Grad jonskega pod sekvestrom. V Zagrebu je včeraj povzročila splošno senzacijo vest, da je igrišče Gradjanskega stavljeno pod sekvester. Igrišče je bilo so kvestrirano na podlagi iztožene menice Kreutzerjeve banke. Vsekakor je to za na« šega državnega prvaka prav hud udarec. — Novi trener S K. Ilirije, \Vana, do sedaj član dunajske Vienne. jc prispel vče* raj v Ljubljano in bo danes že menda vodil ter nadzoroval trening prvega moštva in rezerve. — Hazena Zagreb — Ljubljana. Dvoboj med Zagrebom in Ljubljano, ki se bije že tretje leto, bo dosegel z nedeljsko tekmo svoj višek. V vseh dosedanjih srečanjih je izšel iz boja kot zmagovalec Zagreb, ven« dar pa je Ljubljana kazala, da s>e mu nevar« no približuje. Zagreb se tega v polni meri zaveda, zato je izbral za nedeljsko tekmo zopet vse svoje stare, v mnogih reprezen* tančnih tekmah preizkušene moči. Gršetič. Tomljenovie, Radovič, Sojat, Flick itd. — Ljubljano bo zastopala v tem težkem boju po vsej priliki kompletna družina Ilirije. Upamo, aa bo kos težki nalogi, ki jo čaka in da bo znala čuvati prestiž Ljubljane ter t»ko dokazala, da smo že dohiteli Zagreb in da prevzema vodstvo jugoslovenskc ha* zene Ljubljana. Dolžnost zavedne športne publike je, da prisostvuje tej borbi, in s svojo navzočnostjo moralno podpre tekmo« valke, ki se bodo borile za barve Ljubljane. — Tekma se vrši na igrišču Atene v red« • Ijo ob 11.15 dopoldne. — Naša moštva v inozemstvu. Da je tu* di inozemstvo pričelo upoštevati naš vidno napredujoči in lepo se razvijajoči sport, pri* ča dejstvo, da sta bili za velikonočne praz* r.ike kar dve naši moštvi povabljeni v ino* zemstvo. Tako igra ASK Primorje v Celov* cu proti Amaterjem. Celovčani so na do* mačih tleh opasen nasprotnik, no upamo, d* bo Primorje dostojno zastopalo naš sport v tujini. — Šišenski Hermes stoji pred težjo i.slogo. Oba dneva igra v Gradcu, in sicer prvi dan proti SK Stri.ssenbahn, drugi dan pa nastopijo proti Sturmu. Ladislav Vladyka: 54 S svoje strani sem mu poiasnil, kako resen je moj položaj. Povedal sem mu v obraz, da bo treba to komedijo končati, da ne trpim več. da bi stanoval v moji hiši in da mi niti na misel ne pride igrati maškaro v njegovem telesu, skratka, zabrusil sem mu v obraz, kar mi je težilo srce. Odločno sem izjavil, da ne dopustim, da bi živel z mojo ženo in užival zakonske sladkosti pod masko mojega telesa. Menda sem tudi kričal. Hladno in ironično mi ie zagrozil: Ako boste tako kričali in blebetali take neumnosti, vas pošljemo v norišnico. To je bil bič, s katerim me ie udaril vedno, kadar me ie bilo treba zastrašiti. Bil sem brez moči. Njemu seveda ni bilo treba izjavljati, da se nečesa ne spornima, njemu ni bilo treba trditi, da mu v mojem telesu ne ugaja. Tudi moie žene se mu ni bilo treba izogibati, kajti bila je lepa in prikupljiva. Slutil sem. da bom podlegel v borbi z njim, ako mu ne pridem do živega po ovinkih. Zapustil me je z nasvetom, naj ne delam neumnosti in nai se skušam vživeti v srvoi novi položaj. Obljubil mi je, da se me bo spominjal in da hoče storiti vse, da mi življenje v starikavem, debeluhastem telesu vsaj deloma olajša. Pripomnil je v svoii predrznosti, da mi najbrž ne bo mogel vrniti moje žene, ker se mu zdi. da čuti moja žena napram meni nekako antipatijo. Končno je dejal, da morava potrpeti in mirno čakati, dokler se najin položaj sam po sebi ne izpremeni. Pustil me je doma in se odpeljal v Prago. Jed mi ni dišala. Razmišljal sem o svojem kočljivem položaju in skušal najti kak izhod. Prišlo mi je na misel, da bi se mogla ločiti. Vsak zase bi si ustvaril novo eksistenco, dokler bi se nama ne posrečil povratek v preŠnji podobi. Slutil sem. da mu Žene zlepa ne prepustim. Vsakemu drugemu bi jo bil orepustiL samo njemu ne. Najbolj me je mučila misel, da M utegnila žena ta nestvor ljubiti in da bi se mu morebiti celo udaiala. Hotel sem jo obvarovati ponižanja, kaiti drugače ni mogoče označiti vloge, ki io je igrala moja Žena v domu. kamor se je hotela vtihotapiti tretja oseba nod masko mojega telesa, da bi posegla v najino intimno živltente. Tega problema nikakor nisem mogel rešiti. On je v moiem telesu, torej bi moja žena ne grešila, ako bi se mu udala. Morda bi to ne bilo onečaščenjc. ako bi se udala mojemu telesu. Gnal sem proč to misel, ker je bila grda. V Horovem telesu nisem več videl svojeea telesa. Naenkrat sem spoznal v niem svojega dvojnika, ki izrablja samo podobnost, da naiu osleDari. Popoldne flore nisem našel v pisarni. Zvečer ni prišel domov. Odpeljal sem se znova v Prago in jra začel iskati. Našei sem ga v Coloradu. kier je priredil nepopisne orgije. Take razuzdanosti bar še nikoli ni videl. Seveda so se vršile orgije v posebnem salonu, kajti drugače bar ni na slabem glasu, ker lastnik strogo oazi na dostojnost vsaj kar se tiče razvrata in javne prostituciie. Prigovarjal mi je, nai se mu pridružim in uživam življenske sladkosti z njim. Nisem mogel oditi, čakal sem v nadi,, da ga spravim na kak način domov. Mislil sem tudi, da ga bo moja navzočnost spametovala. Tako sem bil priča vseh ostudnih prizorov, ki bi si jih sam nikoli ne dovolil, dokler sem koiičkai držal na svojo čast Hora je užival na račun mojega telesa. Sele popoldne sem ga odpeljal domov. Bil je totalno pitan. Lahko si mislite, kako mi te bilo pri srcu, ko sem ga moral prepustiti v takem ostudnem stanju kot sebe svoji dragi ženi, ki je komaj zapustila bolni- ško posteljo in ušla smrti. Videl sem, kako pada moi ugled v njenih očeh in kako se ii bom kmalu studil. Opazil sem. kako mučno ji je vedenje in kako strašna ii mora biti zavest, da sva živela poorei mirno in zadovoljno, zdaj pa naenkrat taka iz-prememba. Pograbila me je nepopisna jeza in prvič sem začel razmišljati, da ne bo drugega izhoda nego ubiti tega človeka. Toda kaj bi pomenilo to zame? Pomenilo bi. da zapiram za vedno za seboj kot Horalkom. kot možem svoje žene vrata in da se ne bom mogel nikoli več vrniti, da me žena ne bo več priznala za svojega moža. Da ni bilo te misli, bi ga bil ubil že v soboto. Opazil sem tudi. da sem v ženinih očeh jaz tisti, ki je zapeljal Horo. da se je napil. Sirota ni vedela, da te v mojem telesu Hora. Mislila ie. da ima pred seboj mene. Njen pogled ie bil poln mržnje in graje. Na nobeno vprašanje mi ni hotela odgovoriti. Rad bi bil pokleknil pred njo in ii vse pojasnil, toda vedel sem. da mi ne bo veriela. Po prečuti noči sem odšel v pisarno. Tu so me čakali nuini opravki. Hora se za podjetje sploh ni več brigal. V pisarni mi je šinila v glavo nova misel, čudil sem se. kako sem mogel tako dolgo hoditi okroz nje. Na svetu je že tako, da nosi človek srečno misel v glavi, ne da bi se zavedal. Takoj mi je bilo jasno, da je odpotoval Hora na Dunaj oo denar odnosno da je prenesel svoje premoženje drugam, da bi mu iaz ne mosrel delati preglavic in da bi imel vsestransko proste roke. Mogel se je legitimirati s potrebnimi listinami, podpis je bil itak njegov. Mnogo denarja je imel srotovo naloženega proti geslu. Skratka, mož je na Dunaju poskrbel, da meni nič ne ostane. Naenkrat mi ie šinila v glavo še druga strašna misel, da namerava namreč z mojo ženo pobegniti. Hitel sem domov, toda Hore nisem našel doma. Obedoval je baje v Mestnem domu. Našel sem ga šele po obedu v kavarni. Stopil sem k njemu s trdnim sklepom, da mu bom povsod za petami. Povedal sem mu. da ea niti za trenutek ne pustim samega. Postal sem njegova senca. Spočetka se mi ie smeial in zbijal na moj račun razne neumestne šale. Hodil je po trgovinah in nakupil razne potrebščine. Ves obuoan sem onazil. da se pripravlja na pot. V Pfikopeh rnc je pozval, nai neham laziti za njim češ, da ima opravke, pri katerih me ne rabi za pričo. Namignil je. da so ti obravki delikatni, da gre za neko damo. P-Q 1140 Dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 14. aprila 1927. — Iz politično upravne službe. V ljubljanski in mariborski oblasti je napredovalo več poliiičnoupravnih uradnikov in sicer: Leon GraselH. pri velikem županu v Ljubljani tn Pavel Svetec srezki glavar v Kr-kem sta imenovana za vladna svetnika v 1/4, dr. Lovro Bogataj, v Ljubljani in Peter Javor, srezki glavar v Čakovcu za vladna svetnika 1/5, za srezke glavarje 16: pa še jasno, kako stališče 00 k tej odločbi zavzelo redno sodiSce, pri katerem Je vloženih več odpovednih tožb. Verjetno je. •ia bo o zadevi definitivno odločal Stol sedmerice v Zagrebu, ki je konmpetenten za presojo kompetenčnih sporov med rednimi in stanovanjskimi sodišči. — Naval tujce* v primorskih mestih. Tz Splita in Dubrovnika poročajo, da je zadnje dni zatel naval tujcev močno naraščati: V Dubrovniku je prijavljenih obilo Amerikan-cev, Nemcev in Angležev. Pride jih okrog 3 do 4000 in je mestna uprava v skrbeh, kje jih bo namestila, ker so hoteli domala ie zdaj zasedeni. Tudi Split bo tekom Velike no i močno zaseden. Napoveduje se letos tako uspešna sezona, da je postala v Splitu aktualna zgraditev velikega modernega hotela. _ Ekskurziji jugoslovanskih dijakov iz Prage v Broo. V Brnu se mudi te dni 16 jugostovenskib slušateljev praške tehnike. Društvo jug«»slovenskih tehnikov v Pragi je porabilo velikonočne počitnice, da poseti Moravsko in se seznani z njenimi gospodarskimi, kulturnimi in družabnimi razmerami. Na broški poljedeljs-ki visoki šoli jih je pozdravil rektor v imenu profesorskega zbora, nakar ao si ogledali zavod. Ogledali so tudi viJju tehnično Solo, muzej, tovarne in druge zanimivosti moravske prestolice. Včeraj so se odpeljali v Hodonin Ekskurzijo vodi predsednik društva ing. Dalibor Kmo. — Razdelitev zemlje dobrovoljcem. Minister za agrarno reformo je odredil, da se razdeli 4375 oralov zemlje pri novosadski agrarni direkciji onim dobrovoUcem s solunske fronte, ki zemlje še niso dobili. — Revizija zakona o kaldrmlnl. V finančnem ministrstvu zbirajo gradivo za revizijo zakona o kaldrmlnl. ki je bil spre-let I. 1911. v takratni srbski Narodni skupščini. Novi zakon bo veljaven za vso državo. — Štrajk v beogradskom gledališča.' V sredo zvečer je hotelo beogradsko gledališče vpnzoriti opero »Boris Godunov«. Tik pr«*d začetkom predstave so pa vsi sodelujoči statisti napovedali štrajk in sicer zato, ker jim je gledališka uprava znižala honorarje. Predstavo so morali na*povedati. še teniškega ■radnika. V bolnico v Subotiei je ves obnemogel prišel ieleaniški uradnik Sava Tetić. Ker a: mogel govoriti. Je sdravniku napisal na list« da je dobil kafro za ispiranje ost Posledica pa je bila, da mu je takoj oteklo grlo in da ne more več dihati. Navzlic takojšnji zdravniški pomoči je Sava tekom pol ure izdihnil Zdravniki bolnice ao prepričani, da je Sava vlil strup. Stvar bo kmalu pojasnjena, ker je njegov stric Ivan Tešič zahteval od držav, pravdnika obdukcijo trupla. — Eksplozija v kmetski hiši V vasi Tulili blizu Mostarja se je dO-letni Alija Packalo brez dovoljenja bavit z ribarstvom. Dobavil si ie precejšnje količine dinamita, s katerim je na stroeo zabranjen način pokončava! ribe. Dinamit ie imel skrit doma v posebni skrinji. Ko je Alija nedavno popoldne popravljal svojo hišo, je njegov 7-letni sinko po naključja našel dinamit in ca odnesel na ognjišče- Dinamit ie seveda tzko) eksplodiral ' In ubil oba Pačkalova otroka, samega Alijo pa težko ranil. Hiša ie pogorela do tal. — Samomor narednika voiaške glasbe. Franjo Deme. narednik vojaške glasbe v Suborlci, je nedavno noc" prebil s tovariši v kavarni. Sele pozno popoldne je prišel domov, vzel lovsko puško svojega očeta, pri katerem ie stanoval. In se odpravil proti drvarnici. Prebivalci hiše so pohiteli za njfm. ker so videli, da ie pijan. Bilo pa je že prepozno. Narednik si je bil izprožil strel v trebuh ter se takoj zgrudil mrtev. — Pri pokvarjenem leledrn, napenjanju črevesa, zoprnem okusa, čelnem glavobola, mrzlici, zapeki, bljuvanju in driski učinkuje ie kozarec naravne Franz-Josef grenčice sigurno, hitro in prijetno. Slavni zdravniki za želodec izpričujejo, da izkazuje uporaba vode Praus-Jeeef pravo dobroto z jedjo fn pijačo prenapolnjenim prehranjevalnim organom. SRBOHRUATSKO SLOVENSKI SLOVAR Besedni zaklad tega slovaria vsebuje izraze iz vse knjig, ki so v rabi na naš,h šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsak-Jamega življenje za dom in urade, v volikor so različni od slovenskih. Slovar je opremlien z akcenti, kar je rieprecenliive vrednosti za solo. ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno Izgovarjati. V slovariu je upoštevana ijeka^ščma in ekavščina. tako da ne pride človek v zadrego ne pri Čitanju hrvatskih, ne srbskih knjig. Ker ie naklada slovaria iako mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana ie v Vasem interesu, da slovar čimprei naročite. Naročila spreiema: UČ!TEL|SKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. FRANČIŠKANSKA ULICA ST 6 Cena v platno vezani knjigi 50 Din. \MMMMMmw&wm-3\mmwm.m~mikm Iz Ljubljane —U Vpad v Italijo je organizirala za Veliko noč ljubljanska gospoda, ki ima preveč denarla in premalo narodnega ponosa. Nad 500 potnih listov za Italijo le izdala samo te dni Ijub'ianska policija, več sto pa je takih, ki Jih imajo že od prej Vemo, da bi bli vsak apel bob ob steno. Samo ako se bo kdo vrnil nezadovoljen ali ogorčen, na) nikar ne računa potem na pomoč naših listov, pa nai ga tudi fašisti seznanilo z vsemi svojimi proslulimi metodami. . —Ij Oarentskl svet je na svoji zadnji seji v sredo med drugim sklenil razpisati več mest za klavnično osobje. ker bo klavnica že v naikraišem času začela z delnim obratovanjem v novih prostorih. Prošnja šolskih slug za stanarino je bila odklonjena in prepuščena v sklepanje bodočemu občinskemu svetu; temu se prepusti tudi določitev prostora za spomenik kralju Petru. Občina bo na lastne stroške popravila ogra-jo pri župnijskem vrtu v Trnovem. Asfaltirala se bo cesta Pred Škofijo do Vodnikovega trg* in prostor med stolnico in žun-niščem ter semeniščem. Dosedanji ubožnt očetje za posamezne mestne okraje so bili odstavljeni in imenovani novi. kolikor se da presoditi, sami pristaši SLS. O stanovanjski gradbeni akciji, ki je najbolj pereče in najbolj nujno od vseh vprašanj, gerentski svet ni raspravljah —Ji Razpust upravnega »veta UubBanske borze. Pri zadnjem občnem zboru ljubljanske borze le bilo izvoljenih v upravni svet tudi par gospodov, ki so sicer odlični gospodarski strokovnjaki, a klerikalcem niso po volji. Zato je moral veliki župan upravni svet borze razpustiti. Nove volitve bodo 10 maja Pa so klerikalci včasih vpili nad nasilji »beogradskih viastodržcev«! Zdaj tfh sami v ciničnem nasilju Še prekašajo. —Ij Naj.'epšl film, kar nam jih le nudila Zveza kulturnih društev v tel sezoni, bo brez dvoma »Dalmacija, dežela solnca*. ki jo bomo videl za Veliko aoC v prostorih kina Matice. Kdor hoče spoznati našo lepo domovino, kdor se hoče vsa) doma naužiti pestrih slik z jadranske obale, kdor hoče za praznike privoščiti sebi in svojcem lep in cenen užitek, nai obišče eno izmed predstav, kt bodo v nedeljo In ponedeljek, vsakokrat ob 9.30 in 11 dopoldne Vstopnice se dobe oba dneva eno uro pred prvo predstavo Cene so po 3 in 5 Din. —1 Predprodaia vstopnic za tekmo fler-tba : Ilirija (17. in 18. t m.) se vrši v trgovinah J. Goret Dunajska cesta in Drago Schwab, Dvorski trg ter v trafiki Sever v šelenburgovi ulici in sicer za sedeže na tribuni fn navadno stojišče. Dijaške in članske karte se bodo izdajale samo pri dnevnih blagajnah proti izkaznicam. Občinstvo se naproša, da si pc možnosti nabavi karte v predprodaii, da se izogne navalu pri blagajnah na igrišču 367/n — Pokrajinski zbor Jugoslavenske Matice se vrši v nedeljo, dne 24. aprila ob 10. dopoldne v Mestnem domu. —ij Člani Prvega društva hišnih posestnikov v L ubUanl se obveščajo, da dobijo legitimacije za polovično vožnjo po železnici v društveni pisarni, Salendrova ulica 6, TI. nadstr. od 9 do II. ure dopoldne m od 4 do 6. ure popoldne, razen sobote popoldne. 368-n —H »Slovenski akademski oktet« v Ljubljani je imel dne 12 aprila svoj občni zbor. Izvoljen ie bil naslednji odbor: predsednik Blnter Bogo. stud. phtl. tajnik Pras Stane, stud. techn.. blagajnik Kitek Gojko, stud. Jur. arhivar Hribar Miroslav, stud. med _ —11 Izgubila se |e večja vsota denarja na Celovški cesti Iu se prosi najditelja, da Jo odda proti dobri nagradi na policiji. 369-n —JJ DruStvo ta narodno zdravje v Debljani priredi v torek, dne 19. t. m. ob pol 20. un v Šolski polikliniki (Učiteljišče na Resljevf cesti) predavanje »O prvj pomoči« (nadaljevanje). Predava g dr. R. Blu-mauer. —I] Trgovd a dekleti v LJubljani? Ižanka Elizrbeta Kovač Je bila s svojo hčerko Anico pred dnevi po poslih v LJub- ljani. Ker je imela izvršiti še nekatere opravke, je naročila hčerki, naj jo čaka okoli poldneva na vogalu gostilne pri •Amerikancu«. Kmalu sta se sami stoječi deklici približala dva moška ter jo lepo nagovarjala, naj gre Ž njima v Zagreb, kjer ji bosta preskrbela lepo službo, imela bo mesečno 3000 Din Deklica je ponudbo odtočno odklonila. Nato sta io vabila v neko bližnjo gostilno, toda prihajala je mati. na kar sta se odstranila. Kovačeva je zadevo prilavila policiji, ker ie zadnji čas čitala po listih, kako brezvestni špekulantje izvabljajo naša dekleta v Slavonijo, od koder se več ne vračajo in izg njajo v javnih hišah. —Ij Nagajivi dečki. Ob Ljubljanici, zlasti na Cankarjevem nabrežju sj? sedaj ob veliko, nočnih počitnicah zbira nebogljena Šolska mladina in prireja razne zabave. Fantiči se urijo v metanju kamenja čez Ljubljanico. Naravno, da je velik junak, kdor kamen vrže na drugi breg. Tako sta se tudi včeraj skušala dva dečka. France B. je vrgel kamen čez Ljubljanico tako spretno, da je priletel v okno trgovke Angele Smreka rje ve. _4j Samomor s solno kislino. V Ljubljani beleži kronika v zadnjem času kar dva samomora s solno kislino. Prejšnji teden se je zastrupil s to tekočino brezposelni strojnik Bricelj, danes zjutraj pa je okoli 7.30 izprl večjo količino solne kisline v Slomškovi al mesar Rafko D. Vzrok poskušenemu samomoru še m znan. Kakor zatrjujejo, je možno, da gre le za nesrečen slučaj. Z rešilnim avtom so ga takoj prepeljali v javno bolnico, kjer so mu izprali želodec, toda njegovo stanje je precej kritično. —Ij Policijski drobiž. Suhoparno policijsko poročilo navaja, da je policija s noči zaprla sedem oseb in sicer 5 radi kaljenja nočnega miru, pretepa in izgreda, nekega Dalmatinca radi nedovoljenega krošnjar-stva in nekega starca radi beračenja. Prijavljenih je 6 m'adeničev radi kaljenja nočnega miru in eden radi streljanja na ulici. Neki hlapec le ovaden radi trpinčenja živali. kaiU na živinskem vozu je peljal iz Škofje Loke 3 teleta in 4 svrnje. ki so se nahajale v sila mučnem položaju. Prijavljenih Je dalje 12 voznikov radi cestnopoll-cijskega reda, 17 Celja _e Podporno društvo sa revne otroke v Gaber ju priredi v nedeljo, dne 8. maja, ob 2. uri popoldne v kinu Gaberje veliko tombolo s prav lepimi glavnimi dobitki. Čisti dobiček tombole se uporabi v humanitarne svrhe društva, vsled česar se prosi občinstvo, da pridno sega po tr.mbolskih listkih. —c Sadno drevje * celjski okolici ie lepo cvete. V cvetju so marelice, črešnje, pa tudi že hruške. Vreme pa je zelo nestanovitno, zdaj deževno, zdaj zopet solnčno, vedno pa prcej hladno. To ovira, da še kljub pozni veliki noči narava ni zelena. Drevje je še golo, le tu in tam se ie vidi malo zelenja. —c Gremij tikamarjav in Društvo tis k srna rje t * Sloveniji imata 23. aprila popoldne v Celju v Celjskem domu svoj občni zbor. 1? Maribora —m Nove cerkveno pokopališče hočejo imeti gg. pri magdalenski župniji. Posebne potrebe po tem sicer ni, ker je mestno pokopal.Šče dovolj prostorno in bo zadostovalo vsaj še za kakib 20 let. Zajec tiči pa bržkone v tem, da je mastno pokopališče interkon-fesijonalno in se pokopavajo tam pripadnik; vseh ver. Doslej so ee mrtveci dobro razumeli in še ni bito slišati o kakih sporih in bo zato menda tudi v bodoče ostalo pri tem. da bomo imeli skupno pokopal.šče. Občina je namreč vložila protest proti podelitvi koncesije, —m Neznano kam je izginil monter Dro-tovšek, stanujoč oa Studencih pri Mariboru, usluzben v železniških delavnicah na koroškem kolodvoru. V soboto zvečer je z nekim svojim prijateljem popival v neki dalmatinski kleti, v precej pozni uri pa je odšel sam domov. Sel je Čez brv in po poti tik ob Dravi proti Izvirkom. Od takrat ga ni nihče več videl. Ni še pojasnjeno, ali je postal žrtev kakega zločina ali pa se je morda po nesreči zvrnil v Dravo in utonil. Drotovšek je imel pri sebi večjo vsoto denarja. —m Boftji grobovi ? mariborskih cerkvah so letos posebno skrbno sestavljeni in večinoma tudi primerno renovirani. Ves dan vlada v cerkvah živahen promet in zlasti mladina roma od cerkve do cerkve ter si ogleduje grobove. —m Cerkveni koncert bomo imeli prvo nedeljo po veliki noči. V frančiškanski cerkvi nastopi Sattnerjev cerkveni zbor, ki je eden največjih in najboljših cerkvenih zborov v Jugoslaviji. Zapel bo več modernih cerkvenih skladb in Beethovnovo mašo v C-duru. —m Ostra obsodba komunističnega ko rirja. V četrtek se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti Francu Potočniku, brezposelnemu delavcu tn tajnemu komunističnemu kurirju. Potočnik je b*i radi komunistične propagande že ponovno obsojen. Kljub temu pa je vztrajen Širitelj komunističnih idej. Pred dobrim mesecem so ga zasačili na Kozjaku, ko je hotel vtihotapiti Čez mejo 700 komunističnih brošur, ki so pri nas prepovedane. Obmejni stražniki so ga pri tem zalotili In mariborsko sodišče ga je sedaj obsodilo po zakonu o zaščiti države oa 1 leto težke ječe. —m Dobrodošla pisanka. Poštni uslužbenec Franc K ran jc je včeraj prejel obvestilo, da je v državni razredni loteriji zadet na areeko 11.797 lep znesek 24.000 Din. To j« vsekakor prijetna pisanka, ki bi si jo marsikdo želel. —m Nai kalinrni dan. Zveza kulturnih društev v Mariboru priredi na velikonočni pondeljek tako v Mariboru kakor tudi po vseh drugih večjih krajih mariborske oblasti nabiralni dan. kojega čisti dobiček je namenjen za razširitev in poglobitev prosvetnega dela v mariborski oblasti, zlasti ob severni meji. Zveza upravičeno pričakuje, da ji bodo ob iej priliki izkazali svojo naklonjenost zlasti gospodarski krogi in b tem dokazali, da vedo pravilno ceniti kulturno delo med ljudstvom. —m Slaba soL Mariborski trgovci so pri zadnji pošiljki monopolske uprave dobili zelo slabo sol Gospodinje imajo mnogo neprilik. ker je z debelo soljo križ. Enkrat je preslana, drugič pa premalo slana. Mcnopolska uprava bi spričo cen že lahko poskrbela, da bi dobivali dobro in fino sol, kakor jo hnajo po vseh drusih državah, kjer io morajo prav tako uvažati, kakor mL —m Velikonočne počitnice na osnovnih In srednjih šolah v mariborski oblasti prič-no glasom razglasa prosvetnega oddelka pri velfkem županu v torek, dne 12. aprila in trajajo do prihodnjega torka, dne 19. aprila, šolski pouk prične zopet v sredo, dne 20. aorila. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne a aprila 1927 Razlika v primeri s stanjem 81. mar. Id27. AKTIVA: Kovinska podlaga 402.7 posojila 1344.2 račun za odkup kronskih novčanic 11141 račun začasne razmenjavo 321.3 državni dolgovi 2966.3 vrednost drž. domen 2138.3 saldo raznih računov 540.3 — 2.4 4- 22.2 12.6 Skupaj 8827-6 PASIVA: Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 9.7 novčanice v obtoku 5588.7 državni račun začasne razmenjave 821.3 državne tirjatve po raznih računih 81.6 razne obveznosti 574.7 državne tirjatve za zastavljene domene 2138.8 ažijo za kupovanje zlata 83.0 -f 112.6 -f- 20.1 — 125.7 Skupaj 8827-6 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se ;e povečal od zadnjega izkaza za 112,600.000 Din. Stanje našega obrtništva Beogradska obrtna zbornica je sestavila za svojo plenarno sejo obširno poročilo, v katerem govori tudi o stanju našega obrtništva. V naši državi je okrog 200.000 obrtnikov odnosno obrtniških delavnic V Srbiji jih je 70 tisoč, v Hrvatski In Slavoniji 88.000, v Sloveniji 22.600, v Bosni 20.000, v Vojodini 25 tisoč, v Dalmaciji 6000, v Crni gori 2500, skupaj 184.100. Ostali so nekoncesijonirani mojstri in taki, ki se pečajo z domačo obrtjo. Obrtniški delavci zaslužijo 20 do 150 Din dnevno. Najnižje so mezde nekvalificiranih zidarjev, najvišje pa krojačev, stavcev in mehanikov. Povprečne mezde vseh obrtniških delavcev znašajo 35 do 40 Din. V nekaterih krajih Srbije in Južne Srbije zaslužijo delavci izpod 20 Din dnevno. Stalni obratni kapital povprečnega obrtniškega podjetja znaša aproksimativno vzeto 30.000 Din letno. Od te vsote imajo obrtniki 2 tretjini do 3 četrtine v blagu. Letni obrat povprečnega obrtniškega podjetja znaša približno 30 odstotkov ali 36.000 Din, povprečni izdatki pa 14.200 Din tako, da ostane obrtniku 21.800 Din. Naši obrtniki delajo torej s kapitalom v znesku 6 milijard Din ali z 21 milijard Din letnega obrata. Novi krediti državne Hipotek ara« banke. Te dni je razdelila državna H i poteka r-na banka v Bosni in Hercegovini okrog 22 milijonov Din kreditov. Obrestna mera znala 10 odstotkov, rok odplačila traja 12 let Višina kredita varira med 10 do 30 odet vrednosti zastavljenega objekta. —g Kongres mednarodne trgovske zbornice. Kakor smo že poročali, se bo vršil od 27. junija do 2. julija v Stockholmu IV. kongres mednarodne trgovske zbornice, ki se bo pečal v prvi vrsti z ovirami v mednarodni trgovini. Ostali problemi se dajo razdeliti v tri skupine. V financijelni skupini se bo razpravljalo o enotni menični in čekovni zakonodaji, o dokumentarnih akreditivih iu dvojnem obdavčenju. V skupini vprašanj, tičočib se trgovine in industrije, se bo razpravljajo o zaščiti industrijske svojine, o izvrsnosti inozemskih razsodb, osobito glede na koo-kurzno postopanje, ter o mednarodnih vele-sejmih in. raastavah. Tretjo skupino tvorijo prometni problemi, vprašanje unifikacije privatnega prava letanja, cestnega, železniškega in pomorskega prometa ter telefonskih in brzojavnih zvez. Kongresa se udeleže zastopniki 43 držav. Izlet na Poljsko 2e nekaj tet delujejo merodajnl činitelji v Poljski in Jugoslaviji na medsebojnem zbližan ju na gospodarskem polju. Letos pa menda pride do delne realizacije teb idej. Začet« kom maja poseti večja skupina Poljakov Jugoslavijo. Poljski gospodarski k**ogi pa d žele ludi obisk Jugoslovenov Zato se v Beogradu, Zagrebu In Ljubljani organizirajo skupna potovanja. Da pa bo pot čim conejSa, se izlet zdriiži z obiskom velesejma v Poznanju, ki se vrši od 1. do 8. maja. Odhod iz Ljubljane je določen na 30. aprila preko Dunaja — Bratislave — Bo&omin — Breslau — Poznanj. Ker je Jugcelavija dovolila 50 odstotkov, Avstrija 25 odst., CSR 33 odst. in Poli»ka 66 odst. popusta na železnicah, velja celokupna vožnja v Poznanj in nazaj v II. razredu okrog 1680 Din in v 1IL razredu okrog 1040 Din. Po dobljenih iufordinacijah stane hotelska soba v prvovrstnem hotelu 0 zlotov ali 1 dolar, korilo alf več>r!a v dobri restavraciii 6 zlotov. Stanovanje v hotelu II. n»zreda 6 zlotov. prehrana v me-sčana^ih reeiavrart in h 8 zlotov dnevn.0. Avstrijski vixum velin 15 I>in. Č>ftkos1ovn3ki 15 Din. nemSIci 15 Din in poljski j« brezH.-^v.-. Sostdnevnl MM na Polako velja približno 2500 Din z vožnjo II. razreda ali 1700 Din v III. razredu, seveda brez posebnih izdatkov. Upamo, da bo mrodno priliko porabilo Čim večje število zastopnikov vseh stanov. Podrobne Informacije dajeta in sprejema tn prijave do 25 t m. Zbornica za trgovtno, obrt in industrijo tn urad Ljubljanskega ve-lesejma v Ljubi lani. To in ono Tožba proti dunajski „Biihne" Dunajska revija »Die Buhne« je zašla v neugoden položaj. Nedavno je priobčila intimno fotografijo pariške plesalke Mile Spinelli. Slika predočuje Spinellijevo v Evinem kostumu, je pa v ostalem umetniško delo. Gdč. Spinelli je baje zelo užaljena, ker je bila slika priobčena in je vložila tožbo proti reviji »Die Buhne«. Toži tudi svojo prijateljico go. d' Ora, ki je sliko poslala redakciji dunajske revije, Plesalka navaja, da ji je slika povzročila veliko škodo, češ da je škodovala njenemu ugledu in ji onemogočila projektirano dunajsko turnejo. Zahtevala je obenem zaplembo klišeja, kar je sodišče tudi odredilo. Spinellijeva zahteva 100.000 frankov odškodnine za povzročeno škodo. Vprašanje je seveda, kakšno stališče zavzame sodišče in koliko odškodnine dobi užaljena plesalka. Ako bi ji prisodili zahtevani znesek, bi bilo podjetje. Čigar last je omenjena revija, težko prizadeto ali celo ogroženo. Novi letalski in avtomobilski rekordi Pred letalskim poletom New-york-Pariz Moderno zrakoplovstvo triumfira. Jedva so svet zadivili smeli poleti poročnika Byrda, ki je preletel severni tečaj, in de Pineda v Južno Ameriko, že javljajo iz Amerike o novih uspehih na polju aeronavtike. V neposredni zvezi s tem pa ie projektiran polet dveh Američanov preko Oceana na progi Newyork-Pariz. Kakor poročajo iz Newyorka, je letalcema Acosta in Chamberlain uspelo z enokrilnim letalom tipa »Balanca« pobiti svetovni rekord v vztrajnostnem kroženju. Oba letalca krožita že od torka dalje nad Rooseveld Fieldom in sta že pobila svetovni rekord Francozov Drinhien in Landrv, ki sta bila dne 9. avgusta 1925 polnih 45 ur 11 minuf in 19 sekund nepretrgoma v zraku. Koliko časa sta Acosta in Chamberlain vzdržala v zraku, še ni znano, vsekakor sta potolkla rekord Francozov vsaj za par ur. Oba letalca nameravata z istim letalom v maju preleteti ocean med Newyorkom in Parizom. Nagrada za ta polet znaša 25.000 dolarjev. Acosta in Chamberlain pa imata za polet že tudi konkurenco. Na startu za prekooceanski polet Newyork-Pariz se tudi pojavita poročnik David z letalom »American Legion« in poročnik Byrd z aeroplanom »America«. Ameriška javnost z napetim zanimanjem pričakuje konkurenčni polet, ki naj dokaže, da-li se da z letakom prepluti ocean. Istočasno, ko so bili doseženi novi rekordi v vztrajnostnem letu, pa je Francoz Marchand na dirkališču v Li-nasmontervju potolkel svetovni hitrostni rekord na 100 km in 100 milj. Marchand je prevozil prvo progo v 29 minutah in 13 sekundah. Povprečna hitrost je znašala 205.268 km na uro. Do-sedanii rekord je znašal 29 minut 22.17 sekund. Drugo progo je prevozil v 46 minutah 40.41 sek., torej s povprečno hitrostjo 206.885 km. (Dosedanji rekord je znašal M7 minut 10.51 sek.). Vlomilci hipnotizirali svojo žrtev Moderni zločinci se dandanes poslu« žujejo pri svojem poslu vsakovrstnih tehničnih pripomočkov, rafiniranih tri« kov in fint. O izrednem triku,*oziroma j nenavadni taktiki in manevru neke drzne vlomilske tolpe poročajo varšav* ski listi. Te dni je bilo v Lodzu vlomljeno v stanovanje poročnika Pajonka. Po* ročnika ni bilo doma, pač pa je v sobi spala njegova žena. Vlomilci so se ne* opaženo splazili v spalnico, hipnotizi* rali spečo ženo. nato pa oplenili stano* vanje in pobegnili. Ko se je poročnik vrnil domov, svo* je žene na noben način ni mogel zbu* diti. Prepeljana je bila nato v bolnico, kjer so zdraviki ugotovili, da gre za slučaj hipnotične letargije. Do sedaj so OStali vsi noi^lvlT^i df 5ptio 7f^r^ mt i<~> 17 spanja, brezuspešni. O storilcih, ki so odnesli 5000 zlotov, razne dragocenosti in nakit, ni nobenega sledu. Zagonetna smrt v Opavi Prebivalstvo moravskega mesta Opa* ve ne pride iz senzacij Pred tremi dne* vi se je pojavil v mestu zloglasni mori* lec, vojaški begunec Lecian. ki je s svojim drznim nastopom razburil vse prebivalstvo; v sredo se je pa razširila po mestu nova pretresljiva vest. V torek zvečer se ie odpeljal v bliž= njo vas hlapec opavskega pivovarnarja Na povratku v mesto je naenkrat pa* del z voza in obležal nezavesten na ce* sti. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v deželno bolnico kjer so zdravniki ugo* tovili, da ima popolnoma razbito glavo. 531etni hlapec Josef Schneider je bil uslužben pri neki opavski pivovarni in je vozil po bližnjih vaseh pivo Inkasi* ral je tudi denar. Kmalu po polnoči je Schneider podlegej težkim telesnim po* škodbam, ne da bi ae pred smrtjo za* vedel. Pri ogledu trupla so ugotovili, da je izginila denarnica in čepica. Policija je uvedla tako i preiskavo. Našli so če* pico, ki je bila na več krajih prebodena z ostrim trdim predmetom Blizu čepi* ce je bila mlaka krvi. malo dalje pa košček lobanje. Vse kaze, da je mori« lec zlezel skrivaj na voz pod plahto in napadel hlapca, ki se mu je posrečilo skočiti z voza, toda morilec ga je dohi* tel. pobil na tla in mu ukradel kakih 2000 Kč. Potem je naložil težko ran je* nega hlapca na voz in konji so se sami vračali v mesto. Policija je obvestila o zagonetnem umoru vse bližnje orožniške postaje, ki pridno iščejo neznanega napadalca. Bandit je opravil svoj posel zelo spret* no, ker ni zapustil nobenih sledov. Na vešala hoče V Angliji bi morali te dni obesiti 221etnega rudarja Williama Knigtona iz Ilkestona, ki je flegmatično priznal, da je umoril svojo mater. Notranji mini* ster je termin justifikacije odgodil in odredil, da se mora proces proti Knig* tonu obnoviti pred apelacijskim sodi* ščem. Knigton je bil obsojen pred poroto v Derbv ha s.nrc. in sicer na podlagi izpovedbe, da je umoril svojo mater. Kriminalni organi pa niso mogli pojas* Tiiti smrti njegove matere. Napeli so vse sile, da preskrbe sodišču dokaze o sinovi krivdi, kar pa se jim ni posre* čilo. Zdi se, da je umrla rudarjeva mati naravne smrti in da je dobil njen bož* jastni sin od žalosti hud živčni napad. Ko se je zavedel »n našel svojo mater mrtvo, je odšel na policijo in izjavil, da je mater umoril. Njegov zagovornik je vložil proti smrtni obsodbi ničnost* no pritožbo, ki jo je vzklicno sodišče zavrnilo. Zdaj se je zavzel za nesreč* rega sina notranji minister in vzklicno sodišče bo moralo ponovo razpravljati o ničnostni pritožbi. Knigtonov zago* vornik upa. da bo njegov klijent poml* loščen. Zanimivo ie, da Knigton še ved* no trdovratno trdi, da je umoril svojo mater. Kako se usoda igra z ljudmi V Londonu je umri te dni v naj* večji bedi 80 letni James Henderson Granu, ki je bil nekoč lastnik najboga* tejših ležišč zlata ih platine v Ameriki in Avstraliji. Njegovo življenje je bilo zelo zanimivo. V mladih letih je Čistil po Londonu čevlje, potem je postal natakar in končno trgovski pomočnik. Ker je bil zelo varčen, si je v skromnih razmerah prihranil nekaj denarja. Pozneje se je seznanil z nekim Ško* tom in odpotoval ž njim v Ameriko Kakor mnogi drugi, tako sta šla tudi mladi Anglež in Škot po svetu iskat sreče. V Quenslandu blizu Morganove gore sta našla bogata ležišča zlata. To* da svoje prihranke sta porabila za vož* njo in ker nista mogla dobiti posojila, sta morala prodati zlata ležišča nekemu posredovalcu za 120 šterlingov, da se rešita bede. Posredovalec je ustanovil v Newyorku delniško družbo za eks* ploatacijo zlatega rudnika in zaslužil v kratkem času nad 1 milijon dolarjev. Čez nekaj let sta našla prijatelja v Avstraliji neznano rudo, ki sta jo pro* dala za 4000 dolarjev. Šele pozneje sta izvedela, da sta odkrila in prodala bo* gata ležišča platine. Prijatelja sta imela vse življenje smolo. Lahko bi bila po* Stala milijonarja, da ju ni preganjala zla usoda. Zadnja leta svojega življe* na sta preživela v največji bedi. Odmevi železniške nesreče v Brnu V brnski deželni bolnici leži 22 ra* njencev. med njimi več težko ranjenih. V sredo ponoči je težko ranjeni dJa* vec Hajman podlegel ranam. Bil je si* cer operiran, toda čez dan se je njego* vo stanje poslabšalo in ponoči je umrl. Včeraj se je vršila v prosekturi Masa* rykove univerze sodna obdukcija prvih treh žrtev železniške katastrofe na brn* skem kolodvoru. Truplo umrlega delav* ca Hajmana ne bo obducirano. Strojevodja Karel Hudeček. ki je vodil vlak od Slavkova, je bil v sredo zaslišan. Izjavil je, da dotično progo, po kateri je vozil, dobro pozna, ker vozi po nji že pet mesecev. Izgovarja se, da je bil v ponedeljek v službi ne* pretrgoma nad 14 ur. Tudi aretirani kurjač Kalašek je opravljal naporno službo nad 14 ur, tako je bil zelo utru* jen. V sredo dopoldne se je vršila na kraju katastrofe generalna inspekcija. Komisija je zaslišala sprevodnike obeh vlakov in vodilne uradnike direkcije državnih žele7n;c. Pri katastrofi so bili popolnoma razbiti trije osebni vagoni in službeni vagon. Poleg tega sta bili obe lokomotivi močno poškodovani. Po uradni cenitvi znaša škoda 2 milijona češkoslovaških kron. Vojna in žena V lepo okrašeni dvorani pariškega Doma invalidov se je vršila pretekli četrtek skromna svečanost. Znani ju* nak iz svetovne vojne, Gourand, ki je izgubil na bojišču desno roko,- je pri* penjal bivšim bojevnikom odlikovanja. Najprej je pripel odlikovanje generalu, potem vojaškim zdravnikom, intendan? tom, neki usmiljenki Rdečega križa, dalje podčastnikom in končno nekate* rim poročnikom, ki so si zaslužili odli* kovanje deloma v svetovni, deloma pa v maroški vojni. Svečanosti se je ude* Itžila tudi neka dama, ki je zaslužila, da so po ceremoniji defilirali pred njo mladi vojaki. Je to vdova polkovnika Courson de Villeneux. Leta 1915. je bil njen mož na bojišču ubit. Leta 1922. je padel na bojišču v Maroku njen sin Robert, ki ie služil v francoski armadi kot nadpo* ročnik. Leta 1926. je padel na bojišču blizu Damaska njen sin Jcan de Cour* son, tudi nadporočnik. Tako je izgu* bila moža in oba sina. Ostala je brez dragih bitij, brez opore. Invalid Gou* rand ji jw pripel na prsa rdeči trak s križcem častne legije kot odškodnino domovine za težke žrtve, ki jih je polo* žila na njen oltar. Velika je ljubezen matere do otrok, a še večja je ljubezen nekaterih žena do domovine Vdova Courson je doka* zala, da ji je bila dolžnost do domovi* ne več kot ljubezen do moža in sinov. ^CCAVICE z, zn amko iti ziaom naj'bol j s d % n a/1 r p ež n e/še. zato najcenejše * Marekova soproga nastopi t rarijeteja. Marta Marekova je ostala s svojim možem brez sredstev, in zato je sklenila nastopiti kljub slabemu zdravju na velikonočno nedeljo in pondel.;ek v dunajskem predmestnem var.jeteju >Filadelfija<. Poleg tega je začela opisovati svojo burno preteklost, o kateri izda brošuro. Založnika je ie našla. * Težave lepe pustolovke. Angleški detektivi so aretirali lani Glorio de Casarea, ki se je pečala s tihotapstvom opojnih pijač. Te dni se je lepa tihotapka vrnila iz Amerike, toda angleške oblasti so ji prepovedale dostop v Anglijo. Gloria se je hotela vrniti a prvim parnikom v Newyork, toda čakalo jo je novo neprijetno presenečenje. Liverpool-ski šerif je namreč tirjal od nje 100 šterlin-gov, ki jih je zahtevala neka londonska agentura. Zadržal je njeno prtljago in ji pustil tamo to, kar je imela na sebi. Tik pred odhodom parnika ji je pa poslal neznani prijatelj iz Liverpoola 200 šierlingov in tako je Gloria srečno odpotovala. * Tizianova slika za milijon dolarjev. Iz Newyorka poročajo, da je kupil Metropolitan Museum v Monakovem Tizianov portret Alfonza cTAoste za milijon dolarjev. * Veličasten pogreb ustreljenega zločinca- V Chicagu se je vršil te dni veličasten pogreb nekega bandita, ki ga je redar ustrelil. Pogreba se je udeležilo mnogo zločincev, seveda samo takih, ki so kazen že od sedeli ali pa še niso bili obsojeni. Za krsto eo peljali v 22 avtomobilih nebroj krasnih vencev, čijih vrednost cenijo ameriški listi na 30.000 dolarjev. X Ljubavna drama na pariškem kolodvoru. Na enem pariških kolodvorov se je tik pred odhodom vlaka v Ventiglio odigrala pretresljiva ljubavna drama. Neka mlada dama, po imenu Kahn, si je pred odvetnikom Wey-lom pognala kroglo v prsa. Kljub tej poškodbi je bila zaslišana. Policijskemu komisarju je izjavila, da se je hotela na ta način posloviti od svojega brezvestnega zapeljivem Dogodek je vzbudil veliko senzacijo, ker je Weyl splošno znan v Parizu. Ako hočete biti lepi ako se hočete veseliti nad svojim dobro nego* vanim licem, svojimi rokami in svojimi vedno lepše posta jajočimi lasmi, uporabi j; jte tudi Vi ko* mi: Fellerjeva mila zdravja Fellerjeva kavkaska po- mada za obraz m za* ščito kože *Elsa» ona vfam ohrani mladost in epoto, tjladi gube na in lepote z znamko «ELSA» n*. ilemenite^ Še kakovosti, vsebuje* jo medicinsko preiz'.:u* šene, dobro delujoče koži in jo dela gibke sestavine, ki se vpijejo »n baržunasto mehko v kožo in jo oplemenju jejo: Poizkusite enkrat: Strmeli boste, kako hit tro vara ginejo pege. mozoli, sojedci. razpo? kana in rdeča mesta Ehaslihjno mlečno milo; FelIerjeva močna «£/j Eha*rumen Jakovo milo; ss, pomada -a rast /a* E/sa*gficerinsfco milo; zabranjuje izpadanje Elsa>boraksovo milo; Elsa*katransko milo; Elsa*mllo za britje — In nikdar ne boste ho* teli uporabjlati druge# las. prerano o&ivelost. odstranjuje prhljaj de» la krhke lase mehke girke in Tjospešuje rast las Za poizkus 2 lončka ga mila — Za poizkus enc au ^ j lonček od 5 kom. Elsa*mila ze z 0heh pomad z zavoj« zavojnino in poštnino nmo in poštnino vred vred 52.— Din 38— Din To cene se r rumejo le če se pošlje denai vna« prej, ker se nrot\ povzet ju poštnina zviša za 10.— Din. — Naročila nasloviti razločna ta» kole: Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donjoj, Elsatrg bro« 238, Hrvatska MnRuloturni papir ka a Din 5--prodata uprava ,Slov. Naroda" SSSESSBSBElSBSBHBBSOBBe Pisarniški lokal poleg justične palače z inven* tarjem — se odda v najem; event. proda. — Naslov pove uprava »Slov.. Naroda*. 909 15.000 Din oosojila ž a dobo treh mescev išče soli* den trgovec. — Resne ponudbe pod «Trgovec/°08» na upravo dernem hotelu... — Milijonska tatvina vzbuja vznemirjenost med bogatimi gosti kopališča. — Mlada dama v službi policije in ob* enem roparske družbe. — Lepe penzijonatke v akciji. — Skriv? nostni ponočni obisk. — Neodo* ljivi čari prekrasne narave. — Originalni debeli «šef policije». — Sijajno prikazani boj policije na motornih čolnih s tatovi, ki so pobegnil na ladji pod poveljstvom elegantne mlade dame... — Iz^ vrstni in zelo efektni konec... — Film je posnet na morskem obrežju Vzhodnega morja. — Prekrasna fotografija prekaša vse do sedaj prikazano! — Film je poln ljubavnih, veselih, pustolov# nih, zabavnih in humorističnih scen ter je najboljše razvedrilo za velikonočne praznike. — V glavnih vlogah vidimo samo zbra* ne. dobro znane in splošno pri* ljubljene nemške igralce! — Za imenitno zabavo, obilo smeha in izvrstne komične in zanimive si* tuacije pridno skrbijo: Maria FORESCU — Vivian GIB-$ON — H. BENDER (najboljši nemški komik in simpatični Har* ry HILL, Fino! Moderno! Duhovito! Ele* gantnol Salonsko! Veselo! Lju* bavno! — Preskrbite si pravočas* no vstopnice! — Oglejte si naše prvovrstne reklamne fotografije! Elitni Kino Matica uajudobn^i kino v Ljubljani. Tel. 2124. MJBOUfr 8RNSK Bi a 60 V Zajamčeno čistovolnene moške --in damske blagove-- — — zadnjih novosti — — za lomladno in letno sezifo razpoSilja najbolj renomirana zaloga tvornice sukna ilEGL - t m HO F, BRilO Palackeho tf. 12 Največja izbira. — Najnižje tvomiške cene. — Najsolidnejia izvršitev vseh naročil. Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Priporočamo oglaševanje v ^Slovenskem Narodu' ki ie najsiaejši slovenski list in ga či'a mn >go io no obnn^vo v Ljubljani, po vsei Sloven ji in v mo^ems vu. Razširjen ie naš 1 si zlast v vseh gospodarskih in meščanskih krogih Mdi ogasi v »Slovenskem Narodu- so po obsegu na već*ji »n najbolj čitljivi, zatu imajo prav povoljne uspehe Oglase za velikonočno številko spre ema up a a še do jutn devetih oopoldnt. Urejuje: Josip