Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. l/. C/. —■ sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
tarna	•	sr	..	== UrtdnUtu» tn mprmvm i Ljubi]***, FrmiUkmtMk* mil— tU. R»k»plt*v n« mrmiimm. Nefrtaiklranik pUemt ne iprejemrnato. Uhaja vmk letrlek. Neroininm letom
Si mesečna priloga »MTO&MStSM.€M«	t» Di„ s«	»0 DIm. ČUmI ^keij. U. U. pluimj, liti . llmnmrtn.. Ogltlp.	i» detlom, ¿«v.* po,.^ />oii. ¿.k. rmi 11.153. Telefon 3111
ČUViMMO JUGOSLUVIJO! —————
Niso se še posušile naše solze, naša srca so še polna tuge in žalosti za bla* gopokojnim kraljem Mučenikom, in že smo tik pred prvim decembrom.
Jurij Petrovič Karadorde
Praznik našega narodnega osvoboje-nja in uedinjenja nas je že 16 let združeval v spodbudi za resno in stvarno delo, za narod, združeval nas je v mislih na davno preteklost in vse borbe jugoslo* vanskega naroda za svobodo in uedinje* nje. Letos pa bodo vse naše misli, vse na* še duše združene ob spominu Nanj, ki je toliko žrtvoval za svoj narod, ob spo* minu na Njegova prizadevanja, njegove borbe in žrtve za edinstvo jugoslovanske* ga naroda.
Sredi junaške Šumadije se dviga nad Topolo Oplenac s svojo krasno cerkvijo, zadužbino kralja Petra Velikega Osvoboditelja in grobnico rodbine Karadorde-vič. Tam počiva Karadorde, veliki junak, ki je ravno v tej okolici postavil najtrdnejše temelje, na katere so poznejši rodovi gradili zgradbo svobode in uedinje* nja vsega jugoslovanskega naroda. Nje* mu nasproti je grob kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, ki je v času svojega vladovanja osvobodil ogromno večino ju* goslovanskega naroda.
In danes je med temi belimi zidovi cerkve sv. Dorda na Oplencu tudi že poslednji dom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Tja uhajajo naše misli na praznik uedinjenja in naše duše tre neizmerna bol, ko se klanjamo nad preranim gro* bom Njega, ki je bil simbol našega narod* nega uedinjenja. — Bil je izvršitelj sto* letnih sanj vseh delov jugoslovanskega naroda, a moral je pasti kot izvrševalec svojih idealov, pasti za veličino Jugosla* vije.
Že površen pregled naše narodne zgodovine nam kaže neprestano strem* Ijenje za uedinjenjem vseh Jugoslovanov v močno enotno državo. Od generacije do generacije prehaja ta ideja. Včasih se pojavlja kot neutešljiva želja celotnega naroda, včasih kot misel posameznikov, a včasih kot ideja zaprta v dušah idealnih delavcev, ki išče ob vsaki priliki izhoda in spontanega poudarka. Med na* šim narodom so nastajale države, ki so skušale združiti posamezne dele našega naroda in tudi dosegle v tem pogledu vidne uspehe, toda mogočni vladarji posa* mezniki niso imeli sebi enakih nasledni* kov in zaradi tega so propadle tudi nji* hove države.
Kako velika je bila želja Jugoslovan nov po združitvi v enotno državo nam ka* žejo poskusi kralja Sama, Ljudevita Pot savskega, kralja Tvrdka, Karadorda. Med idejne iniciatorje in propagatorje ideje uedinjenja v preteklem stoletju smemo prištevati Valentina Vodnika, Ljudevita Gaja, Stanka Vraza, Dositeja Obradovi* ča, Josipa Jurija Strossmayerja in ne* štete vrste idealnih borcev, ki so žrtvo* vali vse za uresničenje ideje uedinjenja vseh Jugoslovanov v skupno državo.
Na praznik
Preko albanske Golgote je moral srb* ski narod in z njim zmagovalec pri Ku-manovem in maščevalec Kosova. Toda po ogromnem in nepopisnem trpljenju je zasijala našemu narodu zarja svobode. — Na čelu jugoslovanskih čet se vrača* ta kralj Peter Osvoboditelj in njegov sin, takrat regent Aleksander, kot zmagoval* ca v domovino. — Vračata se kot izvrše* valca neštetih, stoletja trajajočih prizadevanj našega naroda.
Več stoletij trajajoče želje in upi vsega naroda so se uresničili, ko je bla* gopokojni Viteški kralj Zedinitelj proglasil l. 1918. uedinjenje vseh Jugoslova* nov. In ravno On je moral žrtvovati svo* je življenje za našo skupno domovino, za svoje ideale, za edinstvo naroda.
V teku svojega vladanja, kot regent in kot kralj Jugoslavije, je pokazal blago-pokojni kralj Mučenih, kakšno mora biti
Nj. Vel. kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj
delo za narod in državo. Ravno ker je v balkanski in svetovni vojni okusil vse gorje vojne vihre, je bilo posvečeno nje* govo delo zadnjih let ideji svetovnega mU ru. V službi te ideje se ni strašil naporov in dela, marveč je, da ustvari boljšo bo* dočnost svojemu narodu, potoval v Tur* čijo, Grčijo in Bolgarijo. Dobro se je zavedal, da se more le v miru pravilno razvi* jati naša država, da more le v miru stopati naš narod korak za korakom do končnega cilja popolnoma konsolidirane države, v kateri ves narod v zadovoljstvu služi samo eni ideji — ideji složnega dela za skupne koristi.
Na zadnjem koraku, tik pred uresni* čenjem svojih idealov je padel kot naj* dragocenejša žrtev krute usode.
Umrl je kralj, toda ostala nam je država, ostal je narod in tu je naše delo nujno potrebno.
Učiteljstvo je že v predvojni dobi mnogo delalo in žrtvovalo za jugoslovan* sko idejo, delalo je in pripravljalo teren za narodno osvobojenje in uedinjenje. V povojni dobi je s svojim resnim in stvar* nim delom med narodom mnogo pripo* moglo h konsolidaciji razmer. Za svoja nešteta prizadevanja, za delo in tudi uspehe je prejelo priznanje z nazivom: »Steber jugoslovanskega nacionalizma«. Tudi v bodoče hoče dokazati, da se niti za las ne umakne s svoje točno začrtane poti.
Raznovrstni kulturni problemi nam zastavljajo vedno nove naloge, ki pa so le nadaljevanje izvrševanja starih. Tem nalogam hočemo in tudi moramo posve* čati največjo pažnjo. Kulturna dedščina, ki jo je naš narod prevzel iz prejšnjih časov je zelo raznolika, ker smo pač v preteklosti živeli v različnih kulturnih
uedinjenja
razmerah. Naše narodno edinstvo in potrebe celokupnega naroda zahtevajo, da se odstranijo vse razlike. Učiteljstvo je v prvi vrsti poklicano, da posveti vso pažnjo delu za odstranitev vseh razlik in deluje na to, da se čim prej in čim bolj približamo vsaj enotni osnovni izobrazbi naroda, da čim prej usposobimo naš na* rod za kulturno enotnost.
Izoblikovanje kulturne enotnosti na* roda začenja ravno pri osnovni izobraz* bi v narodni šoli. Radi tega moramo tudi ob tej svečani priliki poudariti, da je šlo učiteljsko stremljenje od l. 1918. za tem, da se naj v tem pogledu ustvari solidna baza za nadaljnje delo. Zdrav in v osnovni izobrazbi dobro podkovan naraščaj nam more nuditi najboljšo garancijo za pravilen razvoj našega naroda v bodočnosti. Delo med narodom, grajeno na ta* ke trdne temelje, more postati najkrep* kejša opora za razvoj prave nacionalno* sti, za razvoj konstruktivnega nacionali* zma.
Mnogo so žrtvovali naši predniki za svoj narod in v pogledu požrtvovalnosti nam morajo biti za vzor v vsakem pogle* du. Ob tej trditvi in ob prvi proslavi na* šega uedinjenja po žalostni smrti kralja Mučenika si moramo postaviti kot geslo te njegove, za razvoj našega naroda vele* pomembne besede: »Jugoslavija bo dostojna slavnih zmag, ako vzgaja svoja pokolenja na večnih primerih naših na* cionalnih mučenikov in junakov«. In da* nes prištevamo tudi Njega že v vrste naj* slavnejših jugoslovanskih mučenikov in junakov. Ravno On nam je najsvetlejši vzor dela in požrtvovalnosti za skupne narodne interese. — Zapustil nam je plod svojega prizadevanja, zapustil nam je svoje ideale za katere je živel, za katere je žrtvoval vse svoje delo.
Nj. Vel. Viteški kralj Aleksander I.
Zedinitelj
Resnost časa zahteva od nas, da se ob prestopu v 17. leto naše svobodne in uedinjene domovine zavedamo svojih dolžnosti. Vsak posameznik, kakor tudi ves stan mora biti pripravljen žrtvovati vse svoje delo v korist skupnosti.
Ako hočemo doseči s svojim delom one uspehe, ki so potrebni za popoln na* predek naše domovine Jugoslavije, in ki bodo pripomogli vsakemu posameznemu članu našega naroda do one intelek* tualne stopnje, ki mu je nujno potrebna za popolno gospodarsko osamosvojitev, tedaj moramo imeti mir. Potreben nam je mir v notranjosti naše države, potre* ben tudi svetoven mir, za katerega je mo* ral žrtvovati svoje življenje kralj Zedi* nitelj. Vsaka tudi najmanjša nesloga med narodom je velika ovira stvarnemu in resnemu delu. In zato mora iti naše strem* Ijenje prvenstveno za tem, da bomo svo* je kulturno in gospodarsko delo med na*
rodom usmerili tjakaj, kjer smo si žago* tovili ali priborili s slogo med ljudmi naj* plodnejša tla za uspehe. — Sloga nam je tudi neobhodno potrebna, da ohranimo
Nj. Vel. kralj Peter II.
vse, za naš narod tako potrebne in s tež* kimi borbami pridobljene dobrine.
Naše uedinjenje ni nastalo spontano, marveč je plod večstoletne borbe. Tudi ni uedinjenje delo poedincev, marveč so ga stoletja ustvarjala mnoga narodova pokolenja. Vzrastlo je iz tal, napojenih z mučeniško in junaško krvjo, a uspevalo bo le z resnim delom vsakega posamez* nika in nas vseh.
Letos praznujemo prvič praznik uedi* njenja pod vlado našega mladega kralja Petra II. Roka usode je posegla tako odločilno v njegovo življenje in ga postavila še tako mladega, tako neizkušenega na čelo jugoslovanskemu narodu, postavila ga za krmilarja jugoslovanski državi. Rav* no dejstvo, da ne more, ker pač še nima življenjskih izkušenj, vladati sam, nam nalaga še večjo nalogo, da se danes strne* mo vsi v močno in nerazdružljivo falango okoli svojega mladega vladarja in prise* gajoč mu zvestobo zaobljubimo, da bo vse naše delo, ves naš trud in vse naše prizadevanje posvečeno le koristim na* roda, koristim države.
Učiteljstvo je s svojim dosedanjim delom pokazalo, da je pravilno doumelo veličino jugoslovanskega narodnega uedi* njenja in tudi v bodoče hoče služiti tej ideji, služiti onim velikim idealom, za ka* tere so živeli in umirali najplemenitejši možje v zgodovini jugoslovanskega na* roda.
»P
Cerkev sv. Dorda na Oplencu
Žrtve prednikov naj nam bodo vzor in naše delo ne bo težko. Vzor naj nam bo največja žrtev Viteškega kralja Alek* sandra 1. Zedinitelja, ki je s svojo smrtjo dal življenjski pečat našemu uedinjenju.
Združeni v delu za srečno bodočnost našega naroda kličemo:
Pred zborovanji
Po daljšem odmoru se bomo zopet začeli zbirati na naših sreskih zborih k delu in snovanju novih smernic v prospeh našega stanu in za napredek naših šol.
Ob teh prilikah si bomo ponovno predb-čili nepopravljivo izgubo, ki je zadela narod in državo po Marsejskem zločinu, ki nam je ugrabil najvišjega pokrovitelja našega šolstva in narodove prosvete.
Ponovno se bodo odprle rane, ki so bile zadane učiteljstvu, v katerega je stavil pokojni kralj toliko zaupanja, da ga je nazval steber nacionalizma in žarišče narodove prosvete.
Ponovno bomo videli pred seboj svojega vzornika in vodnika, ponovno si poklicali v spomin vsa njegova prizadevanja in neumorno delo, za srečo, mir in napredek svojega naroda.
Ponovno se bomo poglobili v njegovo globoko občuteno oporoko! Kolikokrat smo že slišali, čitali in ponavljali Njegove poslednje besede, Njegovo zadnje naročilo in zapoved. Na naših zborih si bomo ponovno predočili to veliko besedo in se vanjo poglobili. pa začrtali pota, po katerih nam je hoditi, da bomo v polni meri izvršili dano naročilo.
On sam nam je pokazal smer, ko nam je napisal pismo v katerem nam je že v svojem življenju . proroško razodel skrivnost svoje oporoke. Učitelji naj bodo steber nacionalizma in žarišče narodove prosvete.
Ljubezen in udanost do viteškega kralja, skrb za blagor in moč naše skupne domovine, so one sile, ki nam dajejo moči, da bomo vestno in dosledno vršili in izvršili svoje znanje in s tem najlepše izpolnjevali njegovo oporoko.
Za čim uspešnejšo izvršitev kraljeve oporoke pa nam je treba čim večje povezanosti in skupnosti, pravega tovarištva, ki se vidno in izrazito javlja v naši skupni organizaciji. Naše »Udruženje«, katerega je veliki pokojnik visoko cenil in od njega pričakoval, da bo storilo vse kar je potrebno in koristno za narod in državo, ni organizacija zaradi^ zunanjega bleska, je delovna edinica, ki druži brez razlike vse narodne učitelje v krepko in ne-klonljivo armado. Ta armada, hoče z vso odločnostjo sedaj in v bodoče korakati po začrtani poti, ki je povsem skladna s cilji in zahtevami blagopokojnega kralja.
Mi hočemo in moramo, da se vsi do zadnjega pripadnika našega stanu oklenejo te skupne organizacije, da bomo še jačji kot do sedaj v stanu vršiti svoje poslanstva.
Nikoli ni bila rožnata naša pot, ni nam gladka danes, ovire so nam bodo stavile tudi v bodočnosti. Tu nam je dal zopet vzgled naš kralj, ki je padel na potu dela. Odločno kot strnjena falanga naprej za svoj mi cilji ne glede na levo in desno, v zavesti, da smo na pravi poti. Ne iz koristi posameznika, za dobro celokupnosti, za koristi vsega naroda in celokupne domovine gre naša pot.
Po kraljevih besedah naj bo učiteljstvo steber pravega nacionalizma in žarišče narodove prosvete. To so besede mučenika, ki je delal in se žrtvoval za svoj narod. Ako hočemo biti verni izvršilci Njegove oporoke, je potrebno, da stopimo z narodom, se v njem ukoreninimo in z njim nosimo vso težo današnjih dni, ga bodrimo in dvigamo v trdni zavesti in prepričanju, da smo vsi državljani ene države, ki moramo živeti in služiti eni ideji; moči in skupnosti naše domovine.
Težki časi pa nam narekajo še prav posebno skrb za gospodarski dvig našega naroda. Naloga je prav v teh časih težka, pa nujna. Vse lepo in dobro se razvija uspešno le na dobri gospodarski osnovi in blagostanju. Revščina in beda sta začetnika nereda in nezadovoljstva. Zato naj bo v bodoče naloga našega prosvetnega dela med narodom skrb za
gospodarsko dviganje. Temu vprašanju moramo posvetiti prvo skrb vsi, ki čutimo zmožnosti in imamo potrebno znanje.
Ako hočemo močno državo, je treba, da ji pomagamo h gospodarski moči in neodvisnosti. Gospodarsko jak narod bo sprejemljiv za vse lepo in dobro.
Učitelji ne moremo slediti trenutnim vplivom, naša pot mora biti trdno začrtana. Njeno izhodišče mora biti šola. Šola je naša osnovna baza, ki ustvarja vse pogoje in zida temelje, na katere moremo staviti trdno in neporušijivo stavbo.
Šola je temeljno žarišče narodove prosvete, zato moramo v njej prvenstveno zastaviti vse sile in zmožnosti, ki bo njeno delo zaža-relo med narod, da bo začutil, da mu je narodna izobraževalrfica pravo ognjišče, ki razširja svojo ogrevajočo silo v zadnjo kočo.
Šele, ko smo v šoli postavili trdne temelje, se bomo lahko in z uspehom obrnili do naroda samega in ga porabili in pritegnili k
izobraževanju, upoštevajoč vedno njegove gospodarske in socialne prilike ter kulturne potrebe.
Predočimo si. če je bilo naše dosedanje delo povsem dobro, če nismo preveč cepili svojih sil, ne glede na potrebe naroda, svojih zmožnosti in sposobnosti. Mnenja smo, da moremo ustvarjati nekaj resnično dobrega in trajnega, le v enem področju, za katerega smo usposobljeni. Vsakdo naj zato zastavi svoje sile tam, kjer čuti največ zmožnosti in sposobnosti. Le dosledno in s preudarkom izvršeno delo rodi dobre in trajne uspehe. Vse-povprek načeto, pa nikjer poglobljeno in do temelja izvedeno, je zidano na pesek, ki se vsak čas lahko poruši.
Ker pa hočemo trdno zidati in tako graditi, da bomo vredni oporoke umirajočega kralja, je naša dolžnost, da na naših zborih premotrimo naše dosedanje delo v šoli in med narodom in si ponovno začrtamo smernice in pota po katerih bomo uspešno in brez motenj vsi in složno vršili veliko poslanstvo, da bomo resnični stebri pravega nacionalizma in žarišča zdrave narodove prosvete.
Socialno delo ..Jadranske straže

Vf
Kot ni dovolj imeti morje, temveč ga je treba izkoristiti, tako tudi ne zadošča biti član JS, ostati pa neupočen o njenem programu in njenih težnjah, o njenem delovanju in njenih uspehih ter stvari motriti le od strani. Treba je dejansko poprijeti ter s sodelovanjem soodločati pri načrtih in njihovi izvedbi, da bo naše skupno delo res rodilo sad, kakršnega vsi od njega upravičeno pričakujemo.
In jugoslovenski učitelj in učiteljica iz lastnega notranjega nagiba v polni meri vršita to vzvišeno nacionalno dolžnost, osobito še v Dravski banovini. Z njihovo pomočjo se je »Jadranska straža« v teku svojega dvanajstletnega obstoja že močno afirmirala med ju-goslovenskim narodom. Potrebna pa je še vedno intenzivna propaganda, dokler ne bo slednji naš sodržavljan prepričan o važnosti morja ter prežet v dno duše z ljubeznijo do jugoslovenskega Jadrana.
Morali bi se v tem učiti pri velikih pomorskih narodih in se vzgledovati nad državami, ki imajo manjšo in manj razvito obalo od naše. Sklonimo glave pred bratsko Poljsko, ki ima komaj dobrih 70 km obale in se zavidljivo razvija v pomorsko silo! Kaj so dosegli Nizozemci in Danci s pomorsko zavestjo in kaj dosezajo bratje Čehoslovaki, ki morja niti nimajo, imajo pa svoje pomorsko udruženje, izdajajo svoj pomorski list, romajo vsako leto na naš Jadran kot v obljubljeno deželo ter si postavljajo ob njem leto za letom nove domove!
Tudi Jugoslovani so se v svoji kontinentalni miselnosti že močno preorientirali. Tudi oni zahajajo vsako leto v večjem številu na morje, gradijo si ob njem domove in pošiljajo doli svojo deco.
»Mladino na morje, saj sta morje in mladina naša bodočnost!« To devizo si je postavila tudi »Jadranska straža« ter takoj tudi pričela z izvajanjem svojega velikopoteznega načrta. Omogočiti je treba mladini, da v nekajdnevnih izletih, ali ob daljšem letovanju na morju spozna in vzljubi ta življenjski faktor naše domovine. V živem stiku z njim se bo naša mladina ogrela za svoje jugoslovensko morje in ob njegovem neskončnem obzorju jo bo prešinila zavest o neobhodni življenjski važnosti Jadrana za moč in veličino jugoslo-venske države, tega tako važnega činitelja miru in kulture na Balkanu in v Evropi.
Naše pomorsko udruženje ima že več domov ob Jadranu. V njih uživajo predvsem člani Podmladka Jadranske straže vse ugodnosti. Tudi odraslim članom JS je v teh domovih olajšano bivanje ob morju. Vsi ti domovi so nastali s podporami in volili bogatih predelov naše države.
Slovenci — jadranski stražarji — trenutno še nimamo lastnega doma ob Jadranu, zbiramo pa pridno v socialni sklad, ki je bil v ta namen ustanovljen, in upamo, da bo tudi naša beseda kaj kmalu postala zid ob našem morju.
Meseca maja lanskega leta se je na osnovi sklepa eksekutive Oblastnih odborov JS v Ljubljani in Mariboru ustanovil za teritorij Dravske banovine pri Oblastnem odboru JS v Ljubljani socialni sklad JS.
Njegov namen je (§ 2. pravilnika) vršiti med članstvom JS in tudi sicer socialno službo, zlasti pa mu je namen ustanovitev ter vzdrževanje Jadranskega doma na primernem kraju ob Jadranskem morju. Tam bi v prvi vrsti mladina imela priliko utrjevati si svoje zdravje, v njem pa bi našli o priliki izletov na morje zavetišče tudi odrasli člani JS iz področja dravske banovine. Dalje je namen sklada pripravljati tudi na drugih primernih mestih vzorna prenočišča za člane JS, oziroma PJS, izletnike na morje, opremljati siromašne člane PJS z obleko (predvsem z uniformo PJS). udeleževati se drugih socialnih akcij v prilog mladine in odraslih ter nuditi pomoč svojim članom, ki se nahajajo v bedi.
Da se čim preje uresniči glavni namen, to je, dom ob Jadranu, zbira sklad sledeče prispevke (§ 3. pravilnika):
a)	mesto — v znesku 10.000 Din. Darovalec ima pravico določiti vsakoletno uporabo tega mesta. Njegovo ime bo Vklesano v dom.
b)	postelja — v znesku 2500 Din. Na postelji medeninasta tablica z 'imenom darovalca.
c)	temeljni kamen — 1000 Din. Darovalec prejme večjo diplomo.
d)	kamen — 250 Din. Darovalec prejme malo diplomo.
e)	ogranek — 100 Din. Za to se izroči navadno potrdilo.
Ostala sredstva si nabira sklad iz prostovoljnih prispevkov in volil, brezobrestnih posojil, javnih podpor, izkupička kolekov JS, udeležbe na izkupičku blaga, ki se prodaja v prilog JS, čistega dobička od prodaje propagandnega materiala, razglednic, slik, žalnijh znakov, napisnih tabel, zastav itd. ter slednjič iz dohodkov prireditev posameznih organizacij JS v Dravski banovini in sicer najmanj 50% istih dohodkov, od česar se mora uporabiti za zgradbo doma dve tretjini, ostanek pa za izlete.
Poudariti moram, da so se pozivu JS v Ljubljani odzvale mnoge naše občinske uprave, privatniki ter tudi zavedni naši Pomlad-ki, ki so vsi po svojih skromnih močeh pri-
Modno suknjo
iz kvalitetnega dubla, prvovrstno izdelano, v gladkih in diagonalnih vzorcih — kupite za
Din 590-.
FRAN LUKIČ
STRITARJEVA ULICA
_Velika izbira !
Pozabljena zanimiva obletnica mature
Učiteljski maturanti iz 1. 1875.—1885.
Obletnice matur obhajamo navadno o velikih počitnicah. Ta navada je že prešla v tradicijo. Tudi ta-le je bila o počitnicah, in sicer 4. in 5. avgusta v Mariboru ob priliki mariborskega tedna. O njej se je pisalo v dnevnem časopisju, seveda takrat. V našem stanovskem glasilu, kamor predvsem spada tako poročilo, pa ni bilo niti besedice. Zopet smo se zanašali drug na drugega, kar se tolikokrat dogaja, in tako je poročilo izostalo. Zato ga sedaj naknadno rešim pozabljivosti.
Prav posrečena je bila misel tov. Ogo-relca, zbrati kar 10 letnikov najstarejših tovarišev. Zakaj vrste onih, ki so maturirali že pred 40. ali 45. leti, se kaj naglo redčijo. Kaj šele vrste, ki slavijo zlati, ali pa celo dija-mantni jubilej svojega vstopa v javno življenje.
Izmed 50 še živih starih slovenskih štajerskih maturantov učiteljišč iz 1. 1875.—1885. se je udeležilo te zanimive slavnosti 26 tovarišev in 1 tovarišica. Ker so mnogi izmed njih stali še v polpretekli dobi v prvih vrstah stanovskega pokreta in so bili tudi v širši javnosti visoko čislani in priznani delavci na kulturnem, gospodarskem, humanitarnem in političnem polju, zato naj navedem tu njihova imena: Pestevšek Karol, Rataj Franc, Petriček Anton, Sabati Jože, Grosslinger Ignac, Majcen Gabrijel, Rajh Janez, Jurko Blaž, Mešiček Jože, Tomažič Janez, Farkaš Janez, Rozman Franc, Viher Simon, Neuhold Ivana (Cankarjeva učiteljica!), Smolnikar Ivan, Črnko Jernej, Vauhnik Mihael, Vogrinec Anton, Gnus Anton, Lesnika Anton, Maršič Karol, Stoklas Vinko, Gradišnik Anton, Jurko Rado, Kukovič Anton, Ogorelec Anton in
Wankmiiler Anton. Torej skoraj sami stebri stare učiteljske garde, ki so bili svoj čas nosilci stanovske borbe za napredek šole in naroda in v katerih je bila živa narodna ideja, ki je bila v tisti idealov in požrtvovalnega dela tako bogati dobi našega preporoda in razvoja, še osovražena in preganjana. Nekateri še danes niso popolnoma izpregli z javnim delom, ampak se še vedno s pridom udejstvujejo v kraju, kjer uživajo zaslužen pokoj.
Morda bo mlajše učiteljstvo zanimalo, kako so praznovali naši vrli starini to redko slavlje, ki je bilo določeno kar na dva dni.
Takoj po prihodu v Maribor so šli v cerkev, kjer je bila sv. maša za umrle tovariše. Potem jih je fotograf posnel, da bode vsak imel še doma spomin na ta izredni dogodek. Temu je sledil ndkak slavnostni zbor, katerega je vodil sklicatelj tov. Ogorelec. Tu je obujal spomine najstarejši član in zanimivi kronist tov. Pestevšek. (Menda ni med nami nikogar več izmed našega stanu, ki bi imel toliko podatkov zbranih zlasti o starejšem učiteljstvu, kakor ravno tov. Pestevšek. V tem oziru mu je bil podoben pokojni Porekar. A o po njem zbranem gradivu ni duha ne sluha. Kam pojde Pestevškovo?) On je šel po končani realki na učiteljšče v Gradec. Po 1. 1869., ko je bil uveljavljen avstrijski šolski zakon (torej je bila letos šestdesetpetletnica tega dogodka) so prihajali na učiteljišče juristi, teologi, tehniki in drugi absolventi srednjh šol, ki so pozneje zavzeli v stanu in med narodom prav odlična mesta. S Pcstevškom so takrat študirali v Gradcu še Žolgar, Brezovnik in Vrečko. Imeli so svoje društvo »Mladika« in izdajali poseben list, v katerem so se vadili v pisateljevanju. Oče slovenskega šolstva Slomšek jim je bil vzor.
Žalski starina Petriček se je spomnil priljubljenih umrlih profesorjev Ehrata, Lauterja in Schreinerja. Dolski Gnus pa je še posebno
pozdravil ožje tovariše zlatega jubileja, želeč vsem še lepo bodočnost.
Pisec teh zapoznelih vrstic sem prišel med nje po končanem kosilu, ko so posedeli pri kupici vina in kramljali o časih, ki so že zdavnaj minuli. Pričakoval sem, da najdem družbo starin, ki so jih leta in življenja peza strla. A kako me je presenetilo dolgo omizje živahnih mož, ki so po resnem razgovoru in napitnicah razdrli marsikako kratkočasno in šaljivo. Glavna tarča pri zabavnem delu je bil seveda naš starina Blaž Jurko. Pa se ni prav nič ustrašil raznih atak, ampak jih je prav spretno pariral kakor nekdaj s sabljo, tako zdaj z jezikom. — Ej, še so vam dečki naši starini kljub temu, da so v marsikaterem oziru preživeli še mnogo težje čase, kakor jih preživljamo mi sedaj!
Po kosilu so odbrzeli z avtobusom h kopališču Mariborski otok. Drugi dan so se zbrali dopoldne ob Slomškovem grobu. Popoldne pa so si ogledali razstave in vrvenje Mariborskega tedna.
Pravo in iskreno stanovsko tovarištvo je bilo tem ljudem sveto. Bodrilo in krepilo jih je na trdi poti življenja. In to tovarištvo jih druži in jim lepša še celo zadnje dni življenja. Uverjen sem, da ta njihov sestanek ni bil zadnji. Naj bi se zopet in zopet sešli tako vedri in čili.
—ski.
Novi človek
(Ivan Gol-Voj, »Človek, ki prihaja...« 1934. Samozaložba.)
Ni čudno, da je tisti, ki išče v tej svojstveni evangeljski knjigi Novega človeka — učitelj. Pravijo, da je šola tvornica mladih
spevali za dom slovenske dece ob Jadranu. Povabilu Sekcije PJS v prvi njeni okrožnici, naj bi letos vsak Pomladkar JS prispeval za dom po en dinar, so se že odzvali mnogi bratski Pomladki v celoti. (Priobčevali bomo njihova imena od prihodnjič dalje v našem listu.)
Tovarišice in tovariši, opozorite na to tudi Vaše Pomladke! Vsi za enega, eden za vse si hočemo zgraditi svoj dom ob morju. Z razpečavanjem gori naštetih predmetov se tej akciji lahko zelo odpomore.
Tako Oblastni odbor JS kot Sekcija PJS se v polni meri zavedata važnosti lastnega doma ob Jadranu in čim bolj uspelih izletov naše mladine na morje, zato sta tema dvema življenjskima faktorjema mlade naše organizacije posvečala vso skrb in vse napore. Uspehi niso bili popolni, vendar za prvo leto zadovoljivi. Od napredka organizacije zavise tudi njene ugodnosti, ki jim bo tudi v bodoče posvečena največja pozornost.
V teku svojega šolanja mora vsak Pomladkar in vsaka Pomladkarica vsa j enkrat na morje! Že v preteklem šolskem letu se je pričelo z izvajanjem tega programa. V svojem prizadevanju, da postavita že v letošnjem poletju lastno kolonijo Jadranske straže, Oblastna odbora JS v Ljubljani in Mariboru radi pomanjkanja sredstev še nista uspela, pač pa so se izvršile že vse predpriprave za bodočo kolonijo, ki naj bo dovolj obsežna, moderna in vsem higijenskim zahtevam odgovarjajoča.
Da pa organizirana mladina ne bi morala pogrešati dobrin morja zaradi pomanjkanja lastne kolonije, se je OOJS v Ljubljani za svoje člane poslužil v letošnjem poletju priznane kolonije Kola jugoslovenskih sester v krasnem domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Tam je omogočil Oblastni odbor skupno s svojimi požrtvovalnimi Krajevnimi odbori v avgustu enomesečno letovanje 55 otrokom, članom PJS, v starosti do 16. leta. Izdanih je bilo v ta namen preko 30.000 Din podpore. Letovala je mladina iz Ljubljane, Sevnice, Trbovelj, Dola pri Hrastniku, Novega mesta, Litije, Jesenic, Radovljice, Metlike, Ježice in Borovnice. Po enem mesecu so se letovalci povrnili krepki in zdravi, pridobili so na teži in vsi so polni hvale ter prežeti ljubezni do morja.
Socialni sklad je s svojo podporo blizu 15 000 Din omogočil tudi 31 Podmladkom JS v banovini veždnevni izlet na naš Jadran
To so bili skromni začetki, ki obetajo v tekočem letu še mnogo večji razmah, saj sta našla socialno delo JS in njegove, namere Najvišje priznanje z dovoljenjem, da se socialni fond za zgradbo doma ob Jadranu ter za podpore PJS za letovanje in izlete na morje preimenuje v »Mladinski sklad viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«, kot je to soglasno sklenila 11. oktobra t. 1. žalna seja OOJS v Ljubljani v počastitev spomina blagopokojnega vladarja. Oblastni odbor JS je istočasno votiral v ta sklad znesek 50.000 Din.
Pridobivajmo po svojih močeh dobrotnikov za naš dom!
Dom Jadranske straže ob obali jugoslovenskega Jadrana, zgrajen z žrtvami celokupnega slovenskega prebivalstva v spomin kralju Zedinitelju, bo pač najlepši, najiskrenejši in najglasnejši pomnik sedanjim in poznim rodovom, kako je narod ljubil svojega velikega Kralja ter izvrševal njegovo oporoko: Čuvajte Jugoslavijo!«	Viktor Pirnat.
duš in učitelj njih graditelj; toda vsi ti primeri so prevsakdanji, da bi določili ono poskrito, poduhovljeno in privestno delo, ki ga oblikovalci nevidnih duš vrše nepoklicno. Zakaj poklic je obrat oblike, je utesnitev v oklep, ki se vnavadi in preide v strajnost, v največje zlo našega časa. Učilnica ni predavalnica. Je varovalnica in žrtvovalnica! In v tem naddelu je učitelj nadčlovek, nujno gredoč z na tenko presejanim časom, ki ga sam preoblikuje v svoji notranjosti ter iz svoje osebnosti oživljenega podaja v samolastnem ustvarjanju brez puhlih dnevnih krilatic in brez opičjih posnemkov. In vse to naj je neprestano nihanje vse notranjosti in nepretrgana misel: iskati! In zato to ni poklicna služba in za to naddelo ni ocene!
Ta učitelj je mislec iskatelj! Tako ga vi' dim ob Gol-Vojevi knjigi. Ker, ako ni iskatelj, ni učitelj, in ako si učitelj, moraš iskati. Učiti moreš le v neprestanem iskanju in razmišljanju. Ta naš novi človek, ki nam podaja Novega človeka, je poleg vsega še modrijan foplega evangelija, ki mu je izvor slovanska filozofija, in cilj: »sinteza materializma in idealizma, torej obeh svetovnih nazorov v zdravo celotno zemeljsko in življenjsko realnost«.
Gol-Voj je prišel k nam s to knjigo ob času, ko išče vsak nečesa, Novega človeka. Od najbolj učenega munika do poslednjega ročnega delavca gre ena sama deloma zavestna deloma podzavestna miselna črta: dajte nam novega človeka, ki bo rodil »dejavno ljubezen in ki bo užival zgolj v dobrem«. To iskanje velikega Socijalista je teoretično tako verno in prepričevalno podano v knjigi, da čutiš sam ob sebi nov pogon in toploto v mrtvih črkah, kakor da je ta novi čas in kakor da je ta Novi človek že blizu nas in celo v nas samih. Medtem pa se zavemo v zadnjem poglavju ob novem problemu, o katerem filozofija šele razmišlja in dvomi, da je to
Splošne vesti
POKLONITEV UČITELJSTVA IZ DRAVSKE BANOVINE NA GROBU BLAGOPOKOJNEGA KRALJA ALEKSANDRA I.
ZEDINITELJA.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino — Ekskurzijski odsek, priredi v dneh 7., 8. in 9. decembra potovanje na Oplenac, da se pokloni biagopokoj-nemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju. Cena za vožnjo po železnici (iz Ljubljane do Mladenovca in avtobusom od Mla-denovca do Topole in nazaj) znaša 180 Din. Prijave sprejema JUU v Ljubljani, kamor je istočasno poslati navedeni znesek. Ta znesek plača vsakdo ne glede na to, kje vstopi (na progi Ljubljana-Mladenovac). Udeleženci imajo polovično vožnjo do priključnih postaj za skupni vlak, tako do Ljubljane, do Zidanega mosta, do Brežic in Zagreba. Voznino od od-hodne do priključne postaje plača vsak sam. Udeleženci, ki niso državni uradniki, si morajo nabaviti na odhodni postaji posebno legitimacijo, ki jim omogoča polovično vožnjo do priključne postaje in nazaj. Ponovno apeliramo na učiteljstvo, njih sorodnike in prijatelje, da se tega potovanja udeležijo in pripomorejo do impozantnosti poklonitve. Prijavni rok je podaljšan do inkluzive 3. decembra. Upoštevale se bodo le prijave, katerih lastniki bodo dostavili do tega datuma 180 Din na naslov JUU, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Obenem s prijavo je javiti tudi naročilo za prenočišče in priključno postajo (in ne odhodno). Doslej je dospelo 245 prijav, potrebno pa jih je za posebni vlak še 155. Upravičeno pričakujemo še nadaljnjih prijav. Posebni vlak bo odpeljal iz Ljubljane ob 20.20 zvečer takoj za rednim brzo-vlakom, ki odhaja i i Ljubljane ob 20. uri. Prihod v Zidani most ob ca. 21.30, prihod v Brežice ca. 22.30 in v Zagreb gl. ob ca. 23.15 uri. V slučaju, da ne bo zadosti prijav, bomo potovali z rednim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 20. uri, iz Zidanega mosta ob 21.10, iz Brežic ob 22 in iz Zagreba ob 23.20. Točen program potovanja bomo objavili v dnevnikih dne 4. decembra in v radiu opoldne in zvečer istega dne, ko bo končno razvidno število prijav. Priporočamo, da ponese vsakdo s seboj potovalno odejo, ki mu bo dobro služila pri potovanju v vlaku. Legitimacije za potovanje in podrobna navodila ter razpored bivanja v Beogradu in poklonitve na Oplencu bo prejel vsak udeleženec po pošti, na naslov, ki ga je javil obenem s prijavnino. Prenočišča bodo razdeljena v vlaku. Vsak udeleženec se mora na priključni postaji takoj pri vstopu javiti pri voditeljih izleta, ki bodo v posebnem železniškem vozu-kupeju. Železniški vozovi v posebnem vlaku bodo označeni z napisi Ljubljana, Zidani most, Brežice, Zagreb. V teh vozovih bo rezervirano toliko sedežev, kolikor prijavljencev bo vstopilo na navedeni postaji. Vljudno prosimo, da se udeleženci točno ravnajo po teh navodilih; s tem hočemo doseči, da bo imel vsak udeleženec dovolj prostora za udobno potovanje. Eventualne izpremem-be glede bivanja v Beogradu in poklonitve na Oplencu bodo pravočasno objavljene. Ravnati se bomo morali po tem, kdaj — to je v soboto ali nedeljo — bo mogoče dobiti čim več in čim ugodnejših prevoznih sredstev za prevoz iz Mladenovca do Topole. Vlak se bo vrnil v Ljubljano v ponedeljek 10. dec. v dopoldanskih urah. Intervenirali smo, da bo učiteljstvo prejelo decemberske mesečne prejemke redno
Šolska upraviteljstva vljudno prosimo, da takoj vrnejo pole, ki so jih dobila za podpisovanje učencev. Pole morajo biti v Ljubljani najkasneje do petka 30. t. m.
svojstveno gledanje na svet in življenje le maloverni žarek v današnje splošno iskanje ne samo novega Človeka, temveč novega Vse-človeka, ki naj je popolnejši od Nietschejeve-ga Nadčloveka. Vsakdanjost sicer ne vidi tega iskanja, ker jo preglasijo oskosrčna stremljenja trenutnosti in časovno — modne konjunkture; vendar se včasih naš duh le otrese »tega sveta« ter gre vase in si ustvarja v sebi in v vseh lepoto, dobroto in ljubezen. Gol-Vaj nam v zadnjem poglavju »Ukazano — še ne-izvršeno (Noč — dan ...)« po 120 straneh razvije svoje gledanje na sintezo že prej omenjenih svetovnih nazorov. Predvsem vidi on v brezrazrednosti, v pobijanju antagonizma, v dviganju proletarijata zgolj materialistični poudarek, kateremu manjka »življenja, peruti, idealizma«. To rešitev najde v visokem nauku krščanstva; zakaj »s krstom v reki Jordanu nam je pokazano, da je neobhodni temelj živega ljubezenskega krščanstva na zemlji z resnico in pravico okrašena materija — mati zemlja, oziroma s tem krstom je objavljena danes tudi znanstveno dokazana resnica, da je glavni predpogoj za zetiziranje, včlovečenje nas Zemljanov socialno pravična, bratska ureditev neobhodne materialne plati življenja«. — Tudi zunanjost knjige je vsebini primerna: v sivih platnicah se zlati Človek, ki pri-haj a. Mislim ob tem, da hrepeni danes vse le za zlatom, in mislim tudi, da je vsebina knjige podobna zlatemu hrepenenju in razodetju v sivino, ki naj objame in blagoslovi tebe, ki jo boš čital, in iz tebe vsakogar, komur boš podajal njene misli. Legionar Kralja Matjaža — našega pravljičnega Novega človeka — Ivan Cankar — je izrekel besede: »Ali ura pride nekoč, ko bo odprl srca topel spomladanski veter, ko si bodo obrazi enaki v sreči, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenčani in z glorijo ljubezni.«
POKLONITEV NA OPLENCU — DOPUSTI IN ODSOTNOST.
Da se omogoči učiteljstvu poklonitev na Oplencu, je izdala kraljevska banska uprava 27. XI. 1934 odlok pod IV. No. 15.624/3, ki se glasi: »Na prošnjo JUU sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, ki je organizirala za 7., 8. in 9. december 1934 skupno poklonitev učiteljstva dravske banovine na grobu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, odreja kr. banska uprava v smislu odloka predsedništva ministrskega sveta Ad. Br. 1798 z dne 9. XI. 1934 s svojim odlokom 15.629/3 od 27. XI. 1934 dodatno k odloku IV. No. 15.151/1 z dne 15. XI. 1934, da se dovoljuje potreben dopust vsemu učiteljstvu narodnih šol, meščanskih in srednjih šol, ki se bo udeležilo te poklonitve. S tem odpadejo omejitve in posebne določbe, navedene v okrožnici IV. No. 15.151/1 z dne 15. XI. 1934 in se morejo udeležiti poklonitve vse učne osebe z iste šole. To obvestilo velja kot nadomestilo okrožnice kr. ban. uprave.
—	Žalne zastave. Na razna vprašanja šol. upraviteljev, do kdaj morajo biti žalne zastave izobešene na šolskih poslopjih, sporočamo, da je za to oblastveno določeni termin potekel dne 21. nov. 1934.
Ob državnih praznikih se žalne zastave ne bodo izobešale, pač pa državne na pol droga ali opremljene z žalnim trakom.
—	Stalež šolstva in učiteljstva 1934. razpošilja založnica le šolam in zavodom, na podlagi naročilnic. Šole in zavodi, ki niso še naročili Staleža, naj store to čimprej, ker je naklada razmeroma majhna. Stalež šolstva in učiteljstva je popolnjen z mnogimi podatki, ki ne bodo dobro služili samo šolskim upra-viteljstvom in krajevnim šolskim odborom, marveč tudi večinskim in drugim uradom.
—	Nekateri člani sreskega učiteljskega društva v Kočevju so menda pozabili, da jih veže stanovski ponos, da izvršujejo napram svojemu društvu svojo drugo dolžnost, ki je skoraj ravno ifcako kardinalna kakor prva (redno udeleževanje društvenih zborovanj), namreč redno plačevanje članarine. Zganite se vsaj oni dolgoletni dolžniki, kajti društvo za vas leto za letom plačuje sekciji odpadajočo članarino! Prosimo torej malo več obzirnosti!
Odbor.
—	Priznanje. Kr. banska uprava je izrekla priznanje našemu tovarišu g. Josipu Lapajne-ju iz Cerkelj pri Kranju za njegove uspehe pri izvajanju dečjih dni in pri splošnem pogozdovanju s slikovito diplomo. Je to izredno odlikovanje, lažje razumljivo, če upoštevamo, da ga je tudi ministrstvo poljoprivrede lani odlikovalo s krasno diplomo za izvršena dela na področju planšarstva, o katerem je spisal zanimiv sestavek v kmetijski brošuri ob priliki sreske kmetijske razstave v Kranju, ki so jo izdali po njegovi inicijativi. Za delo na vasi je prejel že dve nagradi iz »Kraljevega fonda«. Da se je tovariš Lapajne s tako vnemo lotil planšarstva in gozdarstva, je pripiso vati predvsem lepoti gorenjskega ozemlja, ki ga je vzljubil z vso dušo kot lovec in planinec. Njegova mati, haloška viničarka. oče sin gorjanskega kmeta iz Otaleža ob Idriji — sta ga že v zgodnji mladosti priklepala k skrivnostim prirode, ki se je vanjo vživel kot gojenec Marijanišča, kar nam je tako živo opisal v 6vojem radijskem predavanju »O otroku iz predpotresne Ljubljane«. Usoda mu je bila naklonjena, da se je kot učitelj poročil z lastnico kmetije. Zemlji je posvetil vso svojo mladost. Videli so ga sedaj v hlevu pri živini, ki jo je najraje sam opravljal, sedaj na njivi s sejalnico v roki, ni se sramoval kose, ,ne da so mu lastni otroci pasli krave. Vso vojno je kmetov al sam — brez poslov.
Pod njegovim vodstvom se je ustanovila Pašna zadruga, ki jo neguje kot svoje lastno dete. Omogočil ji je nabavo obsežne planine (Krvavec), kjer so on in zadružani zgradili mične stanove, vse okrog doma, ki ga je zgradilo SPD na njegovo pobudo.
Ne čudimo se tedaj, da priznavajo njegove uspehe državne oblasti in tudi kmetje, poljanci in gorjanci s senatorsko kandidaturo.	—r.
—	Kmetijsko berilo I. del je naslov -knjigi ki jo je izdalo »Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino«. Knjigo je uredil nadzornik Josip Štrekelj. V lični zbirki so po dana pregledno in zelo poljudno berila naših kmetijskih strokovnjakov iz kmetijstva, trav-ništva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva in kletarstva, vrtnarstva in zadružništva. Berilo pojasnjujejo mnoge prav dobre slike. Bogata zbirka potrebnih naukov je namenjena kot priročnik našim gospodarjem in kot učbenik kmetski mladini. Res dobro delo prav toplo priporočamo učiteljstivu kot pomožno knjigo pri pouku iz kmetijstva. Posebno pa bo »Kmetijsko berilo« dobro došlo učiteljem in učencem naših kmetsko-nadaljevalnih šol. Knjiga bo v kratkem razprodana, zato priporočamo, da si jo interesenti čim prej naroče pri tajništvu »Društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino« (Martelanc Karol), sresko načelstvo v Kranju. Cena knjigi brez poštnine je 10 Din.
—	Prva otroška razstava narodnih noš in ročnih del. V svrho propagande narodne noše in vstvarjajoče sposobnosti naših otrok priredi Savez humanih društev kraljevine Jugoslavije v Beogradu letos o Božiču prvo otroško razstavo narodnih noš in ročnih del. Najboljša dela bo odlikovala strokovna komisija z diplomami in medaljami. a poleg tega bo podeljenih tudi sto otroških oblek. — Razstava bo prirejena istočasno z loterijo, ki bo
imela 200 glavnih dobitkov in to 100 deških in 10 dekliških narodnih noš. — V času razstave bo tudi državni zbor usmiljenja, konferenca za razširjenje narodnih noš in propagando ročnih del. — Končno je namen te razstave, da se iz njenih dohodkov za božič obleče vsaj 1000 otrok z narodnimi nošami. Vsa podrobnejša navodila se dobi pri »Savezti humanih društava — Beograd«.
— Misel in delo. kulturno in socialno revijo je začela izdajati zadruga »Tisk jugoslovanskih naprednih akademskih društev Na-sta«. List bo prinašal članke v aktualnih vprašanjih iz vseh panog javnega življenja. V prvem dvojnem zvezku so poleg spominskega članka o blagopokojnem kralju Aleksandru I. in uvodne besede uredniškega odbora nastopni aktualni članki: Dr. S. Bajič, Zakon o minimalnih mezdah. Dr. J. Likar: Vprašanje srednje šole. A. Lajovic: Kočevje in mi. D. S. Š. Lapajne: Usoda vlagateljev. Dr. A. Zalo-kar: Regeneracija. Dr. B. Vrčan: Kriza manjšinske zaščite.
Obzornik prinaša med drugim kratka poročila o kongresih profesorjev, zdravnikov in učiteljev in pravnikov. Novo revijo »Misel in delo« toplo priporočamo našemu učiteljstvu. Cena letno 60'—, polletno 30'—, četrtletno 15'— Din. Posamezna številka stane 6 Din.
Damske plašče
v odličnih kvalitetah in prvovrstnih krojih kupite od
Din	FRAN LUKIČ
350'- dalje pri STRITARJEVA ULICA
ŠESES	Velika izbira !
—	Sekcija Pomladka Jadranske straže
opozarja vse bratske Pomladke, da je sedaj še čas, da se naroče na službeno glasilo »Po-mladek Jadranske straže«. Izhaja mesečno v Splitu, stane celoletno 10 Din. Mogoče je še dobiti informativni koledar »Naš mornar«. Tudi društvene žige Pomladki zelo naročajo. Mnogi se oglašajo radi zastave. V prihodnji številki »Našega roda« bo slika in opis zastave PJS. Pomladki, mislite nanje, kongres JS bo že čez pol leta! Radi obilega dela v pisarni je dopisovanje malo zastalo, kar naj bratski Pomladki blagovolijo upoštevati. Vsa naročila pa se izvrše takoj. Oglašajte se pridno in poročajte o svojem delu! Čuvajmo!
—	»Geografija Sodobne Evrope« — bo prvovrsten priročnik, ki ga za Slovensko Šolsko Matico pripravlja naš priznani strokovnjak dr. V. Bohinec. To bo pomožna knjiga, ki jo naročniki SŠM prejmejo za zelo majhen de-
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje. Imenovana sem za učiteljico v J. Imam v Ljubljani živečo mamo, ki bi jo rada vzela k sebi. Sem namreč sirota in so me študirali bratje ozir. mati z namenom, da kasneje jaz živim mater, ki 6e niti sama ne more preživljati s svojo skromno pokojnino (po očetu 37 Din mesečno in za sebe ca. 200 Din mesečno skupno torej okrog 240 Din mesečno). Zdaj je napočil čas, da svojo nalogo izpolnim. Ne vem pa, kako se bo tolmačilo pri oblasteh to naše predvideno skupno gospodinjstvo. Vsekakor razumem jaz isto tako, da živi ona pri meni, ne pa jaz pri njej. Ker sem pa v dvomu in se bojim nasprotnega tolmačenja in temu sledečega okrnjen ja prejemkov, prosim za tozadevno pojasnilo.
Odgovor. Ako uživa mati po očetu odnos-no zase pokojnino iz državne ali samoupravne blagajne, bi se Vam zmanjšali prejemki v primeru skupnega življenja z materjo v smislu določil uredbe z dne 11. IV. 1934. za 20%.
—§ Tovariši(-ce) novinci(-ke)! Nabavite si takoj ob nastopu službe »Ročni katalog« in ravnajte se po navodilih, ki jih vsebuje ta priročna in koristna knjižica.
—§ Rodbinska doklada za otroka. Ta pripada drž. uslužbencu za otroka do 16. leta starosti po določilih čl. 8. uredbe o drag. do-kladah: 1. ako nima otrok več kot 200 Din kakršnihkoli dohodkov v denarju in naravi in 2. ako ga kot vajenca v obrti, trgovini ali podjetju vzdržuje oče drž. uslužbenec. Čl. 8. uredbe (stran 87 Roč. Kat.) govori le o rodbinski dokladi za otroka do 16. leta starosti. Čl. 9. uredbe določa kdaj pripada doklada za otroka izjemoma tudi po 16. letu starosti in našteva primere pod a), b) in c). Pod c) je navedeno le redno šolanje v dobi po 16. do 23. leta starosti. Za otroke nad1 16 let ¿tare, ki se uče v obrti, trgovini ali podjetju torej ne. pripada rodb. doklada četudi te otroke vzdržujejo Starši drž. uslužbenci.
Naša gospodarska organizacija
UČITELJSKI DOM V MARIBORU
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
VABILO
na II. redni občni zbor dne 23. decembra 1934. ob 10. uri v prostorih doma v Mariboru.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo načelstva o poslovanju zadruge.
4.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku za poslovno leto 1933./34.
nar in ki je noben učitelj ne bo mogel pogrešati pri svojem delu v šoli in pa izven šole. Izšla bo v treh letnih snopičih po 120 strani. Ker pa naklada knjig, ki jih izdaja Slov. Šol. Matica, ne sega nad število letnih članov, zato zamudnikom pozneje ne bo več mogoče po-streči s I. delom, ki v kratkem izide! Zadnji termin za vplačilo naročnine na letošnje knjige je 15. december. Odbor Slov. Šol. Matice.
— Zlati nauki o gnojenju. Občestvo učiteljev kmetsko - nadaljevalnih šol je izdalo brošuro Zlati nauki o gnojenju. Spisal jo je inž. Rado Lah. Knjižice te vrste so potrebne gojencem kmetsko-nadaljevalnih šol, ki dose-daj niso imeli prav nič primernega, s čimer bi se okoristili pri pouku. Delce se bo dalo s pridom uporabiti tudi v višji narodni šoli, kjer je kmetijski pouk predpisan, nimamo pa še čitank ali časopisa, ki bi vseboval tudi kmetijsko snov. Koristila bi tudi fantom v društvih fantov in deklet in naprednejšim ter ukaželjnim kmetovalcem. Prvi naj sežejo po nji seveda učitelji kmetsko-nadaljevalnih šol, ker bodo v knjižici našli mnogo koristne snovi in jo bodo lahko čitali s fanti pri pouku. So po 2 Din in se naročajo pri šolskem upra-viteljstvu v Vodicah nad Ljubljano.
+ JOSIP OREL, NADUČITELJ V POKOJU. Dne 17. novembra t. 1. je preminul v Prvačini nadučitelj v pok. Josip Orel. Blago-pokojnik je bil vzoren soprog-zlatoporočnik s plemenito gospo Avgusto, s katero sta vzgojila tri vrle sinove: Riharda, nadučitelj a, dr. ¡Vladimir j a, odvetnika, Stanka, bančnega uradnika, ki so ponos njima, Prvačini in narodu. Blagopokojni Josip Orel je bil rojen v Zbiljah I. 1854. Šolal se je v Gorici, kjer je napravil zrelostni izpit 1. 1876., dne 1. nov. istega leta je bil nameščen kot učitelj v Prvačini, kjer je služboval do vpokojitve leta 1921.
Nad štirideset let je torej blažil srca in bistril razum prvaški mladini. Bil je vesten učitelj in iskren tovariš. Vsi smo ga spoštovali in ljubili. Njegovo delovanje ni bilo omejeno le na šolo, ampak bil je neumoren delavec tudi izven šole. Izvrsten glasbenik je do par mesecev pred smrtjo vodil cerkveno in posvetno petje. Njegov zbor je slovel po lepi vipavski dolini in sploh po vsej deželi. Vodil in vežbal je tudi Prvaško godbo in bil duša družabnemu življenju.
Kmetijski strokovnjak je bil vzgled tuk. ljudstvu, kateremu je pomagal z nasveti v dobrih in Slabih časih.
Bil je miren in plemenit značaj ter vesel družabnik.
Veličasten pogreb je pričal, kako je bil priljubljen in spoštovan.
Ne le kar veleva mu stan — kar more, to mož je storiti dolžan — to je v polni meri vršil blagopokojni tovariš. Počivaj v miru!
5.	Poročilo kuratorija.
6.	Slučajnosti in predlogi.
V	smislu § 16. zadružnih pravil je računski zaključek za 1. 1933./34. zadružnikom na vpogled pri upravniku doma.
V	Mariboru, dne 22. novembra 1934. Štefan Blažič, tajnik. Anton Hren, načelnik.
—g Članom Učit. Samopomoči. Ker smo
imeli v novembru t. 1. samo en smrtni primer (Marij a Negovetič, Poljčane), Vam je uprava pripisala tudi prispevek za upravnino in rezervni fond za 1. 1935. Samci nakažejo Din 16—, zakonski pari pa Din 31'—. V teh dneh je uprava razposlala opomine vsem članom, ki imajo večje ali manjše zaostanke. Poravnajte vse obveznosti v mesecu decembru, da začnemo novo leto s čistim računom. V bodoče nakazujte redno in sproti vsak mesec predpisane zneske. — Člani naj se zavedajo, da načelstvo ne more podeliti novih podpor, če prejšnji prejemniki ne nakazujejo redno in točno svojih mesečnih odplačil. Podporni sklad ima okrog Din 150.000'— imetja, članom se je pa izdalo okrog Dm 200.000'— podpor kot brezobrestna posojila. — Uprava prosi vse člane da privabijo v našo zadrugo novih članov. Učit. Samopomoč mora postati močnejša v številu članov, potem bodo tudi posmrtnine in podpore iz podpornega sklada večje in izdatnejše. Uvažujte to, saj bo to koristilo posredno Vam!
—g Članom obmorskega doma v Omišlju.
V novembru t. 1. nam je poslalo precej tova-rišev(-ic) prvi mesečni obrok a Din 100'— za učiteljski obmorski dom v Omišlju. Ostalo je pa še nekaj položnic neizrabljenih. Vljudno prosimo vse tiste člane in priglašence, ki v tem mesecu niso nakazali tega zneska, da nakažejo prvi obrok s položnico, ki so jo prejeli v oktobru. Vsem ostalim pošljemo položnice v teh dneh. V bodoče bodo dobivali vsi člani položnice v zadnjih dneh meseca. Prosimo, da nakazujete mesečne prispevke takoj po prejemu mesečne plače. Priporočamo se vsem dobromislečim tovarišem (-icam), da vstopijo čimpreje v naše društvo in nam pomagajo zgraditi obmorski dom za učiteljstvo dravske banovine. Posebno se pa priporočamo tistim članom in zaupnikom, katerim smo poslali slike bodočega obmorskega učiteljskega doma, da se na prvem učiteljskem zborovanju spomnijo s prijaznimi besedami našega društva in nam s svojo vplivno in prepričevalno besedo pridobe kaj novih članov. Dom bo za nas vse, z a) to ga gradimo mi vsi!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Za
»Maistrov kamen« so nadalje prispevale šole: Ptuj, dekliška okoliška os. 70'— Din; Celje, deška okoliška os. 50'— Din; Prevalje 65'— Din; Krčevina pri Mariboru 80'— Din; Sp. Polskava 20'— Din; Jarenina 30'—Din; Breg pri Ptuju 30'—Din; Vel. Nedelja 60— Din. — Najlepša zahvala! — Skupaj doslej: 3507'25 Din. — Tovariši-zamudniki, ne pozabite 1. decembra na »Maistrov kamen«! — M. Kožuh, blagajnik.

—g Samopomoč učiteljskih otrok r. z z
o. z. v Ljubljani naznanja vsem zadružnikom, da je v mesecu novembru izplačala dve odpravnini v skupnem znesku 4750 Din. Zato dobe vsi člani položnice, da poravnajo svoje obveznositi, in sicer za 13. primer. Tisti pa, ki še niso plačali 12. primera, pa dobe za oba. Koliko ima kdo plačati, je razvidno iz položnice. Vse zamudnike prosi uprava, da poravnajo svoje zaostanke. V letu 1935. bode treba plačati za 14. primerov.
Sedaj znaša odpravnina 2540 Din.
Načelstvo je prejelo sledečo zahvalo:
Podpisani potrjujem, da sem danes prejela od zadruge Samopomoč učiteljskih otrok 2380 Din. Za izredno kulantnost in izplačilo se zadrugi najlepše zahvaljujem z željo, da bi se te ugodnosti poslužili vsi učitelji-starši.
Gor. Radgona 8. dec. 1934 .
Kovačec Marija.
— Zahvala. Učiteljstvo na Dovjem je
darovalo novemu Učiteljskemu domu v Ljubljani 100 Din v počastitev spomina za blagopokojnim šol. nadzornikom Egidijem Sehif-frerjem namesto venca na njegov prerani grob.	Blagajnik Učit. doma.
—g O priliki smrti očeta tukajšnje tova-rišice ge. Bratkovičeve je zbralo tukajšnje učiteljstvo 100 Din za Učiteljski dom v Ljubljani. Denar sem poslal istočasno s tem pismom.	Podgornik France, šol. upr.
—g Leskovec pri Krškem. Namesto venca na krsto g. Lillega, očeta tovarišice ge. Bratkovičeve, je darovalo tukajšnje učiteljstvo 100 Din Učiteljskemu domu v Ljubljani.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Mladinska
matica
—mm Tretja številka »Našega roda« izide nekoliko prej, tako da jo dobijo naročniki še lahko pred prazniki. Naslovno stran izdela Tone Kralj. Vsebina bo božična in bo bele-trija nekoliko bolje zastopana kot pri prvih dveh številkah.
Iščete primernih knjig za Miklavža? Ne
bodite v skrbeh, Mladinska matica jih ima še •mnogo v zalogi. Prav primerna knjiga za otroke od 8. do 12. leta je Ribičeva knjiga »Miklavževa noč«, bogato okrašena^ s štiri-barvnimi ilustracijami Milka Bambiča. Ceno knjigi smo znižali za kartonirane izvode od 16 Din na 12 in za vezane izv. od 22 Din na Din 16.50.
Za učence 1. in 2. razreda imamo v zalogi »Mihca in Jakca«, ki je izšel pred kratkim v drugi izdaji. Lepa in koristna knjiga je to. 1000 drobnih ilustracij Maksima Gasparija dopolnjuje tekst. Tudi ceno tej knjigi smo znižali od 12 Din na 8.
Za naše najmlajše imamo slikanico »Za vesele in žalostne čase«, ki sta jo sestavila Deržaj in Cernejeva. Slikanica je v 4 barvnem tisku in na boljšem papirju stane pa kljub temu s popustom samo Din 3.50, vezana pa 6 Din.
V zalogi ima M. M. še naslednje knjige, ki jih daje po znižanih cenah: Kresnice IV. Kart. Din 2.50, vez. 5 Din. Kresnice V. Kart. Din 3.50, vez. 6 Din. Kresnice VI. Kart. Din 3.50 vez. 6 Din. Kresnice VII. Kart. 5 Din, vez. 8 Din. Ribičič: Miškolin. Kart. Din 2.50, vez. 5 Din. Bevk: Lukec. Kart. Din 2.50, vez. 5 Din. Magajna: Celjustnik. Kart. Din 3.50, vez. 6 Din. Kmetova: Lovci na mikrobe. Kart. Din 3.50, vez. 6 Din. Skulj: Vrtnaričica. Kart. Din 2.50, vez. 5 Din. Bevk: Tovariša. Kart. 5 Din, vez. 8 Din. Kardelj: Potovanje skozi čas. Kart. 5 Din, vez. 8 Din.
Naš rod I., II. in V. letnik vezan v polpl. 21, vezan v platno 30 Din.
Lovrenčič: Tiho življenje. Kart. 6 Din, polpl. 9, platno 12 Din. Dr. Cermelj: Nikola Tesla. Kart. 20 Din, vez. 24 Din.
Ekskur3ifski
odsek
—eo Ekskurzijski odsek pri sekciji JUU v Ljubljani javlja vsem tovarišem in tovari-šicam smučarjem in smučarkam, izvežbanim in začetnikom, da namerava prirediti v božičnih počitnicah 8 - dnevni smučarski izlet na Gorjuše. Ves podroben program bo javljen v prihodnji številki, na kar že danes opozarjamo interesente.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev. Članstvu sporočamo, da se bo vršil prihodnji tečaj od 2. do 6. januarja 1935. Kdor hoče na turnejo, se mora brezpogojno udeležiti tega ter ostalih tečajev pred odhodom v Bolgarijo. Ta datum smo izbrali zato, da bo celokupnemu članstvu omogočeno biti na tečaju. Svoje izvenšolsko delo uredite tako, da ne bo delo na tečaju trpelo. Na sestanku bo .poročilo o podrobnosti turneje.
Šolski radio
—r. X. teden. V torek, 4. decembra bosta recitirala otroške pesmi gdč. Berta Lovrač in g. Silvo Mohora. Na programu imata: Levstika, Ketteja, Zupančiča. Kosovela, Černejevo, Jerajevo in Široka. Poskusila bosta za kratek čas pripeljati otroke v čisto drug, lepši svet, pa jih nato zopet približati težki realnosti, saj bosta med drugim recitirala tudi Zupančičev »Razgovor«. Zavedata se. kako težko se je po radiju zvezati z otroki in jim dati tisto lepoto, ki se kar sama odpre, če jo posredujemo direktno, vendar upata da jima bo sledila mladina z lahkoto v pesnikov svet.
V	petek, 7. decembra bo predaval g. Josip Žabkar »Kako iščemo rude«.
Razpored:
1.	Znaki, ki kažejo na rudna bogastva.
2.	Pravice rudosledstva in izkoriščanja.
3.	Iskanje rud z vrtanjem.
a)	Pričetek dela (gradba vrtalnih naprav).
b)	Načini vrtanja.
c)	Težkoče in ovire.
d)	Nesreče.
e)	Delo vrtalnega mojstra.
V	decembru bodo še sledeče oddaje:
Torek, 11. decembra: O početkih ^glasbe
in njenem razvoju do danes; g. Adamič Emil.
Petek 14. decembra: Donava in nje pomen za našo kraljevino; g. dr. Bohinec Valter.
Pondeljek 17. decembra ob 9. uri: Kraljev
dan.
Torek 18. decembra: O norveških fjordih; g. univ. prof. dr. Reya Oskar.
Petek 21. decembra: Božična oddaja.
V	kmetijskem radiu bo v nedeljo 2 dec. pb 16. uri predaval g. ing. Sadar Vinko: Kmetijska posvetovalnica.
Stanovska organizacija JUU rOd Izvršnega odbora
IZKAZ
blagajne Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženja v Beogradu. (Nadaljevanje.)
Za socialni fond Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja so darovala sreska učiteljska društva:
Rasinsko-Kruševec.....Din 1000
Ključ..........Din 1000 —
Za mesto Novi Sad . • • • Din 1000 —
Skupaj Din 3000 —
Opomba. Blagajna objavlja samo ona poklonila, katerih denar je že vplačan blagajni.
Učiteljska društva se prosijo, da vse potrebno store, da se fond čim bolj ojači. Denar je nakazati na ček. račun št. 53.081.
Iz sekcije
Železniške legitimacije za uradnike. Konec letošnjega leta poteče rok uradniškim legitimacijam. Opozarjamo učiteljstvo, da si pravočasno nabavi nove fotografije. Ob tej priliki naj si vsakdo rezervira še eno fotografijo za člansko legitimacijo JUU, ki jo bo v kratkem sprejel od sreskega učitelj, društva.
Pravice rednih članov JUU. Z ozirom na vprašanje nekega sreskega društva, kdo ima pravico udeležiti se jesenskih zborovanj sre-skih društev, je izdal izvršni odbor JUU sledeče pojasnilo. Po pravilih JUU čl. 14. odstavek g imajo redni člani pravico udeleževati se zborovanj, voliti in biti izvoljeni. V istem členu je navedeno: »Ako redni član ne plača letne članarine najkasneje do 1. aprila, preneha biti član Jugosiov. učit. udruženja, izgubi vse pridobljene pravice do 1. aprila prihodnjega leta in do tega dne ne more ponovno postati član udruženja.« Iz zgornjega je razvidno, da imajo oni člani udruženja, ki so poravnali članske prispevke za leto 1933/34 do 1. aprila 1934, vse članske pravice do 1. aprila 1935. Vse te pravice pa izgube 1. aprila 1935, ako niso plačali članarine za poslovno leto 1934/35. Na podlagi tega imajo pravico udeleževati se jesenskih zborovanj vsi člani udruženja, ki so plačali svoje prispevke za poslovno leto 1933/34 do 1. aprila 1934. Vsi člani, ki so se vpisali v letošnjem poslovnem letu, naj se smatrajo kot novi člani in imajo vse pravice, izvzemši, če niso zgubili članstvo po čl. 14.
—s Sekcija JUU za dravsko banovino
opozarja vsa ona društva, ki še niso prispevala v sklad za zaščito članstva enkratni prispevek a 5 Din za vsakega člana, da store to nemudoma in brez nadaljnjega odlašanja. V tem pogledu so zaostala sledeča društva: Črnomelj, Dol. Lendava, Kozje, Maribor desni breg, Radovljica in Škofja Loka.
Vsa navedena društva ponovno prosimo, da uvažujejo sklepe banovinske skupščine, ki so merodajni za vse, in store upoštevajoč stanovsko disciplino, svojo dolžnost. Potreba zaščite članstva je vedno večja in bi sekciji ne bilo prijetno, da bi bila primorana z ozirom na pomanjkanje denarnih sredstev delati pri zaščiti kakršnokoli izjemo. Zato apeliramo na vsa zgoraj omenjena društva, da čim prej nakažejo dolžne zneske v neobhodno potrebni zaščitni sklad.
—s Upravitelji(-ice)! Opozorite krajevne šolske odbore, da poravnajo zaostalo naročnino »Popotnika«, ki sega pri sekciji v velike tisočake in onemogoča redno poslovanje. Prvi številki letošnjega letnika so bile priložene po-; ložnice, ki se jih pa večina krajevnih šolskih odborov ni poslužila. Ker je bil zaradi tega efekt vplačil prav malenkosten, je uprava začela dostavljati opomine s priloženimi položnicami štev. 11.153. Ponovno Vas prosimo, da ukrenete potrebno v svrho čim hitrejše poravnave zaostale naročnine, upoštevajoč tudi tekoče šolsko leto.
Iz druStev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo imelo občni zbor dne 15. decembra v Ljubljani. Te dni kroži med člani odbora pred" sedstvena okrožnica. Vsakdo naj odgovori takoj na stavljena vprašanja, okrožnico pa nemudoma odpošlje naslednjemu odborniku. O vsebini okrožnice informirajte tudi bližnje članstvo. Predsednik.
= JUU UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ GORNJI GRAD bo zborovalo 7. decembra po prihodu avtobusov v Ksaveriju. V nasprotnem slučaju, če ne bodo nakazane plače, se bo zborovanje sklicalo pismeno.
Dnevni red: 1. Komemoracija za pokojnim vladarjem. 2. Objava dopisov. 3. Predavanje tov. p. Huberta. 4. Stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. Četrt ure pred zborovanjem — kratka odborova seja.
_ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH
bo zborovalo v sredo, dne 5. decembra t. 1. ob 9. uri pri Sv. Lenartu. Dnevni red: Komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem
Aleksandrom I. Zediniteljem; poročilo funkcionarjev; poročilo o poteku banovinske in glavne skupščine; volitev novega odbora; slučajnosti. Ob 8. uri seja upravnega in nadzornega odbora. Udeležba obvezna! Odbor.
= JUU SRESKI DRUŠTVI LJUBLJANA MESTO in KAMNIK imata skupno zborovanje v petek 7. decembra ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici. Dnevni red: 1. Si-tuacijsko poročilo. 2. Naša gospodarska podjetja. 3. Zlato in denar v gospodarstvu. (Naš dinar v sedanji krizi.) Predava g. prof. dr. Mihelak. 4. Slučajnosti. — Vabimo članstvo obeh društev, da se polnoštevilno udeleži skupnega zborovanja.	Odbora.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUB-LJANA-OKOLICA — VZHODNI DEL bo
imelo v .ponedeljek 10. decembra 1934. ob 9. uri žalno zborovanje za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v telovadnici narodne šole na Grabnu v Ljubljani.
Po žalni komemoraciji se vrši redno zborovanje:
1.	Stanovske zadeve.
2.	Uvod v družboslovje II. del — predava g. dr. Tuma Henrik.
3.	Raznoterosti.
Pravočasna udeležba je obvezna.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo imelo redni občni zbor dne 7. dec. 1934. 1. ob % 11. uri v narodni šoli v Kočevju.
Dnevni red:
1.	Žalna komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
Po 10 minutnem odmoru sledi:
2.	Došli dopisi.
3.	Poročila društvenih funkcionarjev.
4.	Poročila delegatov o obeh skupščinah.
5.	Volitve uprave in nadzorstva.
6.	Proračun za 1. 1934./35.
7.	Predlogi in slučajnosti.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v sredo, dne 12. decembra v Gor. Radgoni z začetkom ob 10. uri. Del sestanka bo posvečen spominu Kralja -Mučenika. Po polurnem premoru se bo zborovanje nadaljevalo in med drugim bo govoril sres. šol. nadzornik, tov. Karbaš, o temi: »Aktualne zadeve na naših šolah.«
Udeležba je obvezna in prosimo točnosti!
Odbor.
Novosti na knjižnem trgu
—k Cankarjeva družba je «tudi letos razposlala svojim članom štiri knjige. Iz koledarja naj omenimo članek tov. A. Vodetove: Fašizem in žena. Dalje članke: Fašizem in katoliška cerkev, Revolucijarno leto 1848. in Na obisku pri mogočnih robotih.
Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev od Maksa Beera je izšla v dveh zvezkih. I. del obravnava stari, II. del pa srednji vek.
Pod severnim nebom je skrajšan prevod druge izdaje romana mladega ruskega pisatelja Pavla Nizivoja. __
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služIjo t posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'-
HB^tfM FR. P. ZAJEC
UhM Ptga»	lipniia optik
Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina in srebrnine. Ceniki brezplačno.
SPREJME SE
priden in pošteni vajenec za krojaško obrt, starost 14 do 15 let pri Maksu Zabukovšku, modno krojaštvo, Celje.
			t * . < *' ■> .. t'-'-" ' ' . f	
	+ Javljamo tužno vest, da je naš dragi soprog, oče in ded, gospod JOSIP OREL nadučitelj v pokoju preminul 17. novembra t. 1. Pogreb se je vršil v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoldne. Avgusta, soproga; Rihard, nadučitelj, dr. Vladimir, odvetnik in Stanko, bančni uradnik — sinovi in ostali			
|		m	. ■V. X ■ 5\'r: ■ ' Vv. " ' ■ " ■	
ZO srednje, strokovne, meščanske, osnovne				
				šole dobite vse mogoče knjige in potrebščine v naših knjigarnah: Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6 — Maribor, Tyrševa ulica Izvršujemo vsa tiskarniška in knjigoveška dela. Na zalogi razne slike, fizikalni aparati, zbirke in druga učila UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica št. 6