LETO X7I., ŠTEV. 294 ÜUIUIV1, FWBWBjm. 19. RCENBU 1998 Seno 10 dId SLOVENSKI Izdaja m tiska Casopisno-zaiožniSko podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Janbuba — Glavni ta odgovorni uredniki Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-Ul do 23-121 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/U., telefon 23-522 do 23-521 — Oglasni Oddelek: Ljubljana, Kardeljeva olica 1, telefon *1-83«, za ljubljanske naročnike 20 463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tek. r. so KBs-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev Plodni razgovori v Adis Ababl Kljub različnima družbenima sistemoma je pl odno sodelovanje mogoče — Etiopsko ljudstvo goji do predsednika Tita či.itva globokega ob sudovanja in simpatij — Predsednik republike na poti v Asmara Adis Ababa, 18. dec. (Tanjug). Danes po vrnitvi Iz Avaša v Adis Ababo se je predsednik Tito seznani! z rezultati včerajšnjih razgovorov, ki sta jih vodila državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan z etiopskim ministrom za zunanje zadeve Ato Akliiujem Hoptevoldom in ministrom Perategosom Teferavorkom Kidonevoldom. Jugoslovansko - etiopski politični razgovori so se nadaljevali danes na najvišjem nivoju in kakor se je zvedelo, so tudi potekali v duhu konstruktivnega •odeiovanja. Predsednik Tito in cesar Haiie Selassie sia izmenjala mnenja o rezultatih razgovorov med njunimi sodelavci. Sodeč po splošnem razpoloženju političnih krogov v Adis Ababi in po pisanju etiopskega tiska, so prav tako upravičena pričakovanja, da bo državniški obisk predsednika Tita v Etiopiji ostal zabeležen v zgodovini odnosa jev med obema državama ne ie kot močna manifestacija obstoječega iskrenega prijateljstva, ampak bo tudi postavil trdne temelje še širšemu in konstruktivne] šemu sodelovanju. V pričakovanju takšnega rezultata sedanjih jugoslovan-sko-etiopskih razgovorov poudarjajo merodajni krogi v Adis Ababi, da je tesnejše medsebojno zbližanje logično nadaljevanje sodelovanja med obema državama na mednarodnem področju, resnična slika istovetnih gledišč in praktičnih potez obeh vlad v celi vrsti svetovnih problemov in obojestranske aktivnosti v borbi za ohranitev miru v svetu. Načela enakopravnosti in neodvisnosti za vse države, ki se jih drži Jugoslavija v borbi za neovirani notranji razvoj, in prizadevanja jugoslovanske vlade, da se načelom OZN in pomoči nerazvi- tim državam podeli čim večja mednarodna veljava, visoko cenijo v vodilnih krogih Etiopije. Ta država, ki so jo zgodovinske izkušnje naučile opreznosti, danes čuti, da ima v Jugoslaviji nesebičnega prijatelja, ki ni pripravljen z njo samo sodelovati, ampak tudi v okviru svojih možnosti pomagati prizadevanjem vodilnih ljudi Etiopije, da se njihova država dvigne iz zaostalosti in hitreje krene po poti napredka. Različna družbena sistema nista nikakršna ovira za utrjevanje jugoslovansko - etiopskih zvez. Kadar danes Etiopci govore o Titovi Jugoslaviji, delajo to s ponosom, ker so si pridobili prijatelja v državi, ki uživa velik ugled v svetu. Specifični pogoji, v katerih se razvija in živi, ter težnja, da izkoristi svoje materialne možnosti in zraste v moderno državo, silijo Etiopijo, da išče pomoč in podporo od zunaj. V veličastnem podvigu, ki ga je izvedla po vojni pod vodstvom Haile Se-lassia. je Etiop.Ja storila velik korak naprej. Kakor poudarjajo v Adis Ababi, je v interesu Etiopije, da z Jugoslavijo ne le utrdi, temveč tudi razširi razne oblike sodelovanja. Od tega sodelovanja bosta imeli korist obe državi kakor tudi splošna stvar miru v svetu. Navdušeni sprejem, ki so ga priredili predsedniku Titu v Etiopiji, je zares plamteč izraz čustev, ki so globoko tlela v srcih etiopskih ljudi do daljne, a vendar bližnje dežele — Jugoslavije. Diplomatska kronika Beograd, 18. dec. (Tanjug). V Beograd je pripotoval odpravnik poslov indonezijskega poslaništva v Jugoslaviji *. Raden Boentarfan. Odpravnika poslov Indonezijske republike je pričakal na zemunskem letališču namestnik načelnika protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Vladimir Ma-rinovič. Kefouver kandidat za predsednika Philadelphia, 18. dec. (Reuter). Demokratski senator lz Tennes-seja Estes Kefauver, ki Je včeraj sporočil, da bo kandidiral za predsednika na volitvah prihodnje leto, je danes Izjavil, da ne bo sprejel kandidature za podpredsednika, ampak se bo vrnil v senat, če ne bo uspel kot predsedniški kandidat. DEBÄTÄ V VÄHN0STBEK SVETU PO SPREJEMU 18 NOVIH CLSKIC lanasfinl s mi še raspravila o Japonski in Mongoliji — Debata ima predvsem propagandni namen — Zavrnjen predlog ameriškega d eiegaia New York, 18. dec. (Tanjug). Varnostni svet se bo sestal v sredo, da bi nadaljeval s proučevanjem resolucije, ki jo je predlagala britanska delegacija, da bi Japonski priznali kvalifikacije za sprejem v čianstvo OZN. Poleg IS držav, ki so bile pred kratkim sprejete v Združene narode, je plenum Generaine skupščine priporočil tudi sprejem Ja- Spor msd ZSSR in ZPfi zcrsdi verskih predsiavnikov Moskva, 18. dec. (Tanjug) Spor o predstavniku pravoslavne cerkve v ZDA in ameriškem duhovniku pri ameriškem zastopstvu v Moskvi, ki že dlje časa traja med ZSSR in ZDA, je danes prišel v javnost. »Iz-vestija« danes pišejo, da ameriška oblastva nočejo podaljšati vizum predstavniku pravoslavne cerkve v ZDA Borisu, a sovjetska oblastva zato niso d oc.’olii a nadaljnjega bivanja ameriškemu duhovniku v Moskvi. Časopis piše, da je ta spor nastal »zaradi vmešavanja ameriških oblastev v notranje zadeve pravoslavne cerkve«. Kakor se je zvedelo, se bodo politični jugoslovansko-etiopski razgovori, ki so doslej vodeni v duhu vzajemnega razumevanja in sodelovanja o mednarodnem položaju in o odnošajih med obema državama, nadaljevali tudi med tem petdnevnim poto-Večina političnih opazovalcev vanjem. Skupni komunike, ki bo ima te razgovore v Varnostnem strnil razgovore, bodo objavili v svetu za propagandne poteze, ki Asmari. Predsednik Tito in nje-so z ene strani preračunane na govi sodelavci bodo zapustili pri-to, da bi Sovjetsko zvezo obdol- jateljsko Etiopijo v pristanišču žili za zavrnitev Japonske, z Masaua, kjer se bodo od pogla-druge strani pa, da bi se zahodne varja jugoslovanske države slo-države predstavile svetu kot vesno poslovili. »Galeb« in druge delegat izločal Japonsko^ s pri- poborniki za sprejem Japonske, iadje iz predsednikove eskadre pombo, da nima nič proti spre- politični opazovalci tudi v bri- so že v Masaui. jemu Japonske v Združene^na- tanskem predlogu ne v-idijo nobenega drugega smisla, tembolj, Adis Ababa, 18. dec. (Tanjug). Danes, zadnji dan bivanja v etiopski prestolnici so na čast visokih jugoslovanskih gostov priredili na stadionu v Adis Ababi folklorne plese. Nocoj je veleposlanik FLRJ Dušan Kveder priredil slovesen sprejem, a jutri zjutraj bo predsednik Tito zapustil Adis Ababo ln se v spremstvu etiopskega cesarja in sodelavcev obeh državnih šefov odpeljal z avtomobilom v glavno mesto Eritreje Asmaro, kamor bo prispel v petek, 23. t. m. Na tej poti, ki je dolga 1300 km, bo predsednik Tito šel skozi več krajev in mest ter obiskal zgodovinske in kulturne spomenike Etiopije in nekatere javne ustanove. silu so bili navzoči najvišji funkcionarji etiopske vlade ln vsi člani uradnega prensedndkovega spremstva. Motiv iz Casablance Marec fevdalizma v Mareka Prva pomembna upravna reforma — Maročani zahtevajo popolno neodvisnost — Incidenti še vedno na dnevnem redu ponske Jn Mongolije. Ker je Čangkajškov delegat preprečil sprejem Mongolije, je sovjetski rode, da pa se bo našla rešitev Pariz, 18. dec. (Tanjug). Sklep o prvi pomembni upravni reformi v Marokn je bil sprejet danes, ko je maroška vlada objavila dekret o upravni razdelitvi države na 15 pokrajin in o postavitvi 13 prefektov v maroških pokrajinah. za sprejem Mongolije in Japon- j^er je sovjetski delegat izjavil. ske v OZN na 11. zasedanju Generalne skupščine. da ima Japonska »kvalifikacije« za sprejem v članstvo Združenih 'Toda ameriški delegat v Var- narodov in zato ni nobene po- nostnem svetu Cabot Lodge je takoj predlagal resolucijo, v kateri je rečeno, naj Varnostni svet priporoči na 11. zasedanju samo sprejem Japonske. Nekateri člani Varnostnega sveta so ugovarjali temu sklepu, ker nasprotuje veljavnemu postopku. Varnostni svet ne more med 10. zasedanjem sprejemati priporočil za 11. zasedanje. Pred- trebe po takšnem predlogu. Predsednik etiopske vlade vlade Bìtweded Maconnene Endalka-tchsn je priredil danes v svoji rezidenci v Adis Ababi slovesno kosilo na čast predsednika Tita in njegovih sodelavcev. Pri ko- Tako je vlada ukinila dosedanje neomejene pravice maroških paš in kaidov in postavila temelje prve državne oblasti po vsem Maroku. bi se začela konec januarja v Parizu, toda različna tolmačenja pomena teh pogajanj napovedujejo dolge in težavne razgovore. S francoske strani nam- Vodilni maroški časopisi po- reč vztrajajo, da'"mora praštati PREDSEDNIK REPUBLIKE TOV. TITO ČASTNI MEŠČAN ŠKOFJE LOKE Škofja Loka, 18. dec. V prača- ditelja, predsednika republike stitev občinskega praznika je tovariša Tita za častnega me-bila danes v Škofji Lend slav- ščana svojega mesta, Lar so na-nostna seja občinskega ljudskega vzoči navdušeno sprejeli. Izbrali log ameriškega delegata so za- odbora. Predsednik občine tov. „ j-i.---::- v: v- i- vrnili. Toda britanski delegat je Kobal je na njej poročal o do- 50 delegacy o, ki bo odšla k hkrati predlagal, da bi Japonski seženih uspehih v gospodarski, Pr®dse imela samo kritičnih pripomb, ampak za vsakogar tudi pohvalo. »Metka je prisrčna in marljiva deklica Janko je ljubezniv in postrežljiv Nuška je zelo vestna, Branko j« razumen« — 'ako so se vrstile njene pohvale in ie redit’« je bilo vmes slišati »Dela mi veselje«. Ko je govorila o razredu kot celoti, je povedala, da je bil začetek težak, da je bilo nekaj dečkov težko ukrotiti, da pa je sedaj glavno delo že mimo ta da J» i razredna sedaj (Stato lepo In kaj »o povedale matere? »Prosim, povejte ji, naj ne čita pri luči. Vas bo bolj ubogala kot mene.« »Zelo sem vam hvaležna, ker opažam, da se je moja hčerka zelo popravila.« »Za Vas se moj sin zelo rad uči in napravi vse, kar naročite.« »Vse. kar učite, si Učni uspehi »o dobri in skopo prt vseh. Zdi se mi, da J» mogoče naju odgovor na to vprašanje v dejstvu, da ni pri nobenem učencu Izostala pohvala in pa v besedah, ki go se tako pogosto ponavljale: »Dela mi veselje.« Tovarišic» Kitkova je v vsakem svojem učencu odkril» tleto dobro, ld j» v vsakem otroku, in na tem j» gradila. Čeprav nisem nikoU učenci pri pouku zapomni in se ravna po vaših naukih.« itd. itd. Zdi se kakor čudež. Kako je tovarišica Kitkova dosegla v pičlih štirih mesecih tak uspeh? Razposajeni fantje poslušajo njene nauke, sanjo »e radi uče, podali »e ljubeznivi Ib poatrettjlvi. videla, kako ravna z učenci, i vendar prepričana, da ne dela ničesar mehanično, s slabo voljo ali z nezaupanjem, pač pa vse a srcem, dobro voljo, ljubeznijo ta zaupanjem v mladino. In to ja tisto edino, kar prinaša njej ta otrokom toliko uspehov. M- 4L •~=*:ZÄ OČETOM: ■Étti MIKI MUSTEK tZ9. »Ali naj to pomeni,« je z drhtečim glasom vprašal Bojan, »da tudi midva ne smeva več proč?« — »Da,« Je pritrdil Huamalpa. »Na izbiro vama je le dvoje: da ostaneta do smrti tu ali da umreta na žrtveniku sončnega božanstva.« Dečka sta vztrepetala. Sprejemljivo jima ni bilo ne prvo ne drugo, a rajši kakor za smrt, ze bosta odločila za življenje. Dokler si živ, še vedno 230. »Kaj bosta Izbrala?« je po trenutku njunega molka vprašal starec. »Cc nama Je le to dvoje na Izbiro,« je dejal Bojan, »se bova pač odločila za življenje pri vas.« — »Pametno,« je rekel Huamalpa. »V selišču bosta popolnoma prosta, a vsak najmanjši poizkus bega bosta plačala z življenjem. Najprej vaju bomo vzgojili po naših načelih. Kaj bo z vama potem, bomo še videli.« 231. »Zdaj lahko spet gresta.« Je dejal starec. »Ali nama dovolite vsaj še eno prošnjo?« je spregovoril Bojan. — »Pripravljen sem,« je odvrnil svečenik. »Rada bi šla po najine stvari, ki so ostale na kraju, kjer sva taborila.« — »Odpelji ju s stražo na kraj taborišča!« je veliki duhovnik naročil desetniku. Ta se je globoko priklonil in odpeljal dečka lz poglavarjeve sobe. lahko upaš. Od naših za zdaj v f inaiti le velemojster Vasja Pirc MOŽNOST, VSAJ TEORETIČNO, IMATA SE TRAMPU2 IN KRIVEC Kaj alaòa h«ra m »asa obeta! Edino relemojster Pirc bo — kot kaže — ias?opai v februarju 1956 naše birre sa Xi. držainern šampionatu v Skopju. Trampuž je v petek v odločilnem •rečanju z Brarlvarevićem na vse ali tič izgubil nadvse važno partijo. Z ajim vred im samo še Krivec teoretične možnosti, da ?e prebije ta na četrto m es to, kar ni odvisno le od ni.ju, ampak tudi od rezultatov ostanti tekmecev. Puc, Z. Gabrovšek, Bajec in Kržišnik so že ostali pred vratini, medtem ko na kakršenkoli vidnejši uspeh novinca J. Tomšiča tako nismo računali. Sicer pa poglejmo, kakšen je položni pet kol pred zaključkom zveznih polfinalnih turnirjev. LJUBLJANA: ZA ČETRTO MESTO SE SEST KANDIDATOV Marič in Tot 9 (-f) in Pirc s 7,5 točke to se docela ločili od ostalih udeležencev, iiden izmed te trojice bo skoraj gotovo zmagal na tem turnirju. Kljub temu pa pristavimo na rob željo mnogih slovenskih šahistov, da bi velemojster Pirc le uresničil napovedi, katerim smo se pred začetkom turnirja pridružili tudi mi. V drugi skupini, ki se puli za prestalo me^to, je še šest kandidatov in to: Milenkovič in Trajkovič 6.5 (-M, Lukič 6, Krivec, Kozomara in Dimc 5.5. Preseneča oredvsem lep uspeh Milenkoviča, ki je trd oreh za vsakogar. Mojster Trajkovič je v preteklem tednu doživel dva poraza (Damjanovič in Martinovski), igra pa »e ? Segijem, Totom, Gabrovškom in Pircem, tako da «e mu utegne pripe-‘ ti, da ga bo kdo prehitel. 7a Ln- ičn in Krivca je odločilno njuno današnje medsebojno srečanje, za Korom aro pa partiji z Maričem in Milenkovičem. V ta bojni ples pa se lahko še vTr°ša Dimc, ki igra do konca turnirja, z izjemo Lukiča, l_e 5e z nasprotniki iz snodnjp polovici. Gabrovška ne gr? in ne gre. V desetem koln j» nenričakovano izgubil s Gojakom, tako da «o -vsi upi splavali po vodi. Toda možnosti so Še, da se prerine med zmagovalce. Enako vpija tudi za Baj^a. ki je doklej hterubil samo **no partijo (z Maričem), ▼se ostale partije, 10 po številu, pa je remiriral ZRENJANIN: NEUSPEH MEDNARODNEGA MOJSTRA PUCA Tudi v Zrenjaninu so trije ž-e^ »na varnem«: Matalovič 9.5, Udovčić 8,5 in Sokolov 8 točk. Matulovič si tu gotovo ne bo dovolil, da mu Udovčić ogro7.i prvo mesto, saj je oddal doslej samo tri remije. Lep uspeh je plasma mojstrskega kandidata Sokolova. ki mu ne uide več udeležba v finalu, čeprav še igra z obema partnerjema z vrha lestvice. Kdo bo četrti? Prav gotovo nekdo izmed naslednje šestorice: Brndvare-vič 7.5 (-r), Tomovič 6.5 (1), Bogdanovič 6.5, Rakič 6 (1, -f), Trampuž in Petek 6. Vse kaže, da bo na tem polfinalu za v*top na šampionat treba doseči najmanj štiri zmage nad SO0'# točk. Trampuž igra le še z mojstrom Petkom iz svoje skupine, ostali njegovi nasprotniki pa so Puc, Horvat, Vukčevič in Danov. Tz teh petih partij bi moral doseči torej najmanj štiri točke (tri zmage, dva remija), Deset let Letos se je dopolnilo 10 let delovanja TVD »Partizan« v Mežici. Društvo lena močno tradicijo še lz predaprilske Jugoslavije, saj so v našem kraju delovala kar tri — svetovnonazorsko seveda različno usmerjena društva. Takoj po osvoboditvi je bilo v Mežici ustanovljeno za vso gornjo Mežiško dolino sindikalno fiz-kulturno društvo »Peca«. Razen telovadbe in športnih disciplin je društvo zajelo tudi kulturnopro-svetno dejavnost in šah. Društvo je vsa leta po okupa-paci ji svoje poslanstvo dobro razumelo in posvečalo naj večjo važnost vzgoji mladine v telovadnici, rednemu prikazovanju uspehov dela na akademijah ln nastopiti ter razvijanju smučanja, plavanja in odbojke. Prav tako je društvo tovariško pomagalo pri PLAVALCI ILmiff OBRAČUN ALJ Z DELOM LETOŠNJEGA LETA Biožgso ws©& Ob Kat zadovoljivi udeležbi mojega članstva je danes Piaval-Bd klub ILrij a polagal račune tvojega dela v sezoni 1955. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi delegat Zveze športov Slovenije in Plavalne zveze Slovenije tovariš dr. Dobrota in delegat LPK Ljubljana tovariš Turk, od katerih Je zlasti prv v svojem pozdravnem govoru podrobno poiegei v problematiko kluba, oba pa sta želela občnemu zboru čim-več uspeha, klubu v njegovem bodočem delu pa vse na1 boljše n« pot. Iz poročil povzemamo, da šteje 150 Članov, ra novo evjden-dent ranih. V let. sezoni je osvojil državno prvenstvo v skokih ter republiško prvenstvo v vaterpolu Ä skokih pionirjev, četrta mesta ▼ plavanju in plavanju mladincev ter vaterpolu mladincev, rasen tega pa še drugo mesto v državnem prvenstvu skokov za mladince in drugo mesto na re-Ptóbli&cecn prvenstvu v skokih. Posebej omenjeni so bili v poro-frö h uspehi Pirca na progah prostega sloga in Dobrina ter Porente v skokih, ki tudi v zveznem merilu predstavljajo visoko vrednost, razen teh pa še poln embrii osebni uspehi nekater h mlajših tekmovalcev, predvsem TJ moka, Hočevarjeve, Kanca, ki fa vsi smatrajo kot najboljšega vratarja v waterpoìu v republiki. Bouvanove in še nekaterih. V primerjav z nedavno preteklostjo Je to precejšen neuspeh našega nate* a rej šega plavalnega kluba. Doživljati uspehe in slaviti km age Je vsekakor prijetneje, kr.ati preboleti poraze po boljšem nasprotniku, nič manj častno za slehernega športnika, smo s! šali v poročilu. C as je. ko se nasprotniki Ilirijo dohiteli in prerasli, k.ar Je pač moralo priti. Razvoju plavalnega športa v naš republiki Je to samo v korist, sedaj uspešnejšim pa v laskavo o ri zn a. Rje. Kot svoj največji uspeh pa smatra Hiri J a svojo letošnjo plavalno šolo. ki je bila ne samo •tevtlčno najmočnejša, ampak tudi najbolj« organiz rana v naši republiki. To Je prvi korak k pomladitvi tekmovalne ekipe in kot izpolnitev prvenstvene naloge vsakega Športnega kolektiva: z ©Tganrfra.no in pravilno usmerjeno te3e če nam spomin zdrsne za nekoliko let nazaj, ko »o Pirc, ing. Vidmar in Puc tvorili jedro državne reprezentance in je Germek obetal, da mj jim priključi. SABACi ZA ZDAJ SAMO D JUR A-ŠEVIC IN ČIRIČ V nasprotju s polfinaloma v Ljubljani in Zrenjaninu se tu še ni povsem jasno izdvojila vodilna skupina, /a katero bi lahko brez skrbi trdili, da jo bomo našli med 20 najboljšimi jugoslovanskimi šahisti v Skopju. Do- EZ TVD PARTIZANA delovanja ustanovitvi telovadnih društev v Črni, 2erjavu in v Podpeci. Sodelovalo je ne prireditvah sosednjih društev in gostovalo s samostojnimi akademijami v Prevaljah, Dravogradu, Radljah in v Črni. Na večje telovadne prireditve v republiki je društvo redno pošiljalo močno zastopstvo. S posebno skrbjo pripre vij* društvo sv9je tradicionalne akademije in telovadne nastope. V društvu je močno razvito smučarstvo. V vsaki, količkaj ugodni zimi prireja tekmovanja. Naši smučarji so se uspešno uvrstili tudi že na tekmovanjih za republiško in državno prvenstvo. Društvo prireja smučarske tečaje in tekmovanja za pionirje. V letu 1954 je priredilo veleslalom s Pece v proslavo obletnice pohoda L Koroškega bataljona. Ta prireditev bo verjetno postala tradicionalna. Od leta 1947. imamo lastno letno kopališče, ki smo ga postopno obnovili in postavili tudi 3 metrski skakalni stolp. Plavalni šport se Je lepo razvil. Poleti prireja društvo redna tekmovanja ločeno prednost imata Djuraševič in Čirič, ki sta ves čaa turnirja Da prvih dveh mestih, mimo tega pa bi morala imeti res smolo, da bi po odločilni igri v prvih dveh tretjinah zapravila vstop v finale. Slika lestvice na vrhu je naslednja: Djuraševič 7,5, Čirič 7, Djaja 7 (+), Bertok, Ugrinović in Jovanič 6,5, Ja-noševič 6,5 (+). V najsiabšem položaju je mojster Janošević, ki je od igral eno partijo več kot Bertok. Ugriiiovič In Jovanič. Ker je turnir izre-dno izenačen, saj je razlika med prvim in zadnjim samo 3 in pol tpč ke, je težko reči, kdo si bo priboril mesto med prvo četvorico. To je do Mej občutil Janoševič, ki je izgubil kar tri partije (Kržišnik, Djaja in Stambuk). Naš edini predstavnik v Sabcu. mojstrski kandidat Kržišnik, solidno krmari v «redine lestvice, kaj več na niti nismo po prvih partijah mogli pričakovati. D. B. v Mežici Odbojka Je v Mežici dosegla že visoko raven. Naša ekipa Je bila v letih 1959 ln 1951 državni prvak med telesnovzgojnimi društvi. Vsa leta po osvoboditvi gojimo telovadbo v šolski telovadnici, zato sl društvo močno želi lastnega doma. Upamo, da bomo v razvoju gomjeraežiške komune dosegli tudi to. Načrt za »graditev športnega stadiona se že pripravljajo. Tako bomo mogli gojiti tudi športne igre In lahko atletiko. Včeraj je društvo v čast Dneva JLA priredilo slavnostno akademijo z razvitjem društvenega prapora. Večino sredstev za nabavo prapora je prispevalo članstvo samo. Vse to kaže, da se naše društvo krepko razvija. Posebno zaslugo za tak razvoj imajo nekateri zavedni člani, med katerimi delajo tov. Vončina Stanko, Dvornik Franc in Lednik Stefan aktivno v odboru vsa leta po okupaciji. Tov. Vončina je slavil v letu 1943. štiridesetletnico svojega telovadnega udejstvovanja, pa še danes posveča vse sile našemu društvu! -p- LEPI USPEHI PARTIZANA NÄ GORENJSKEM Zadnjo nedeljo so se na pova bilo Gorenjske okrajne zveze društev za telesno vzgojo »Partizan« zbrali v prostorih I, gimnazije v Kranju predsedniki, tajniki, načelniki in načelnice društev »Partizana« z Gorenjske. Ob tej priložnosti Je načelnik TVD Partizana tov. Savmik Tomaž razdeli 44 najmarljivejšim telesnovzgojnim delavcem in delavkam iz organizacije društev »Partizan« priznanja — spominske plakete, ki jim jih Je Zveza »Partizana Slovenije« podelila ob 10-letnici osvoboditve. Gorenjska zveza »Partizana« zajema v 28 društvih nad 8900 članov in pripadnikov; v letošnjem letu sta bili ustanovljeni dve nov; društvi v Predosljah in Dupljah pri Kranju. Udeleženci posveta so Izčrpno razpravljali o sklepih, sprejetih na zboru »Partizana — Slovenije« v Kranjski gori. Tako je bila na posvetu posebna živahna razprava o organ zaeijskih vprašanjih v društvih na Gorenjskem. Predvsem pa razprava o gojitvi raznih športnih panog v Partizanu (smučanje, odbojka, atletika, košarka, nogomet itd.) Posvet je prišel do zaključka, da je pravilno pojmovanje enotnost! vodstev ln vaditeljskih zborov v društvih edina možna razvojna pot »Partizana«, toda glede množičnosti, kakor tudi za razširitev vseh ostalih športnih panog, za katere Ima članstvo v posameznih društvih možnosti n veselje. Na posvetu je prišlo ponovno do ,zraza pomanjkanje vaditeljev ln vodnikov, kakor za redno tako tudi za posebno vadbo, kljub temu. da Je bilo v zadnjih letih izvedena vrsta raznih tečajev, v ka+ere pa društva, predvsem po Minljivo podeželsko Ob. skoraj polnoštevilni udeležbi članstva ln še nekaterih za-stopn kov drugih društev je bil pred kratkim občni zbor TVD Partizana v Podpeči, ki je pokazal, da so tej dejavnosti tam posvečala veliko pozornost. Zaslugo za to imajo dobri in sposobni vaditelj , za ketere društvo niti ni v zadregi. Imenoma so pohvalili tov. Pristavca in Peter-nelovo ter predsednika Vlžina. članstva le okrog 190, kar Je za kraj s 400 preb vaici več ko zadovoljivo. pri čemer pa število Še vedno narašča V društvu gojijo vse glavne veje telesne vzgoje, med njimi predvsem atletiko, v kateri so imeli največ uspehov, pa tudi smučanj«, odbojko, plavanj«, bo. svoji krivdi niso pošiljala zadosti tečajnikov. Društva so a« v zadnjih letih in pravzaprav v vseh desetih povojnih letih preko vrste zaprek, Iskanja pravih prijemov za delovanje utrjevala v rasti in se tud. sedaj vse bolj trudijo za čimbolj-šo pot, toda še vedno se premalo odločno borijo za odstranitev dosedanjih slabosti in napak. Posvet je lahko z zadovoljstvom ugotovil lepe uspehe in izvedbo programa organizacije »Partizan« na Gorenjskem v jubilejnem — 10. letu svobode. V vseh raznovrstnih društvenih, meddruštvenih, okrajnih in republiških prireditvah, tekmah nastopih, akademijah, proslavah, na Pokrajinskem zletu v Kopru itd. Je nastopilo ali sodelovalo več ko 15.000 članov in pripadnikov gorenjskih društev »Partizan«. Zato na letošnjih občnih zborih, s katerimi so že v društvih začeli (prvi so imeli občni zbor Jeseničani), ne bo težko podati obračuna o dobrih sadovih dela. Predsedniki in tajniki so se na tem posvetu pogovorili še o ostalih organizacijsko in gospodar-sko_finančnih vprašanjih, načelnice in načelniki pa so razpravljali o programu dela za 1. 1956 in sprejemu prostih vaj za okrajni zlet gorenjskih društev »Partizana«, ki bo v začetku meseca junija 1956 v Kranju ob 60-letnid osvoboditve TVD Partizana v Kranju. «in- društvo v Podpeči gomet Itd. Na vseh tekmovanjih Je nastopilo več ko 800 mladincev. Na čast občinskega praznika so priredili svojo akademijo in sodelovali na vseh pomembnejših nastopih zunaj doma. Tudi po materialni stran' Je društvo kolikor toliko usidrano Med drugim ima letno telovadišče, urejeno atletsko stezo in druge prostore za igre, smučarji pa so popravili tudi skakalnico. Ureditev plavališča še čaka. Na nekatera popravila in dograditve računalo v teku letošnje sezone. Za delo v prihodnjem letu so sprejeli obširen in tudi koristen načrt. Predvsem bodo skrbel; za razvoj smučanja, atletike in plavanja. šli bodo na taborjenj« In se po možnosti udeleževali čim rw6 rasnih tekmovanj. KOLEDAR Ponedeljek, 19. decembra: Darij * Novemu inž. kem. Marjanu Kocjanu čestitamo, posebno še, ker je bilo diplomsko delo iz oblasti proizvodnje peroksidov. Kolektiv »Belinka«, tovarna elektrokemičnih «izdelkov, Soteska ob Savi. Slovensko kemijsko društvo obvešča, da bo v društvu predaval prof. dr. Marius Rebek s temo: Reakcija celuloze z bazo kristelvijolčnega. Predavanje bo v torek, 20. t. m. ob 18. uri v predavalnici Kemičnega inštituta Borisa Kidriča SAZU — Hajdrihova ulica 19. — p. Obveščamo vse svoje stranke, da smo zaradi odpovedi in prodaje naših dosedanjih poslovnih prostorov v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 4. primo,i coi ukiniti sprejem v naši poslovalnici za barvanje im čiščenje. Naprošamo vse stranke, da najkasneje do 30. t. «n. dvignejo vse predmete, ki so jih oddali v barvanje, ozir. čiščenje. Predmeti, ki do tega datuma ne bodo dvignjeni, se do 1. marca lahko dvignejo v prostorih tovarne »Zvezda«, tkalnica in tekstil n a oplom en j evainic a Kranj, Cirče 4. »Zvezda«, tkalnica tn tekstilna oplemenj e vadnica, Kranj »KR O S AN« že poznaš kot najboljše sredstvo zia ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno si ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. Če veliko stojiš, ali mnogo hodiš, daj tvojim nogam osvežujoče kopeli z »JELA« soljo. Poizkusi in povej drugim, da je »JELA« sol edinstvena. Lepi in bujni lasje so v okras !n zaklad, zato jih moramo čuvati in negovati. »Hinko« koprivna voda in »Deva« šampon s koprivnim izvlečkom sta odlična za uspešno negovanje las. Poizkusite ln zadovoljni boste. V drogerijskih poslovalnicah dobite GO*KO **»!»»» za đezođorizacijo toaletnih in drugih zatohlih prostorov GLEDALIŠČU DRAMA LJUBLJANA Ponedeljek, 19. dec.: Zaprto Torek, 20. dec.: Zaprto Sreda, 21. dec, ob 20: Machiavelli: Mandragola. Abonma T. Četrtek, 22. dec. ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Abonma red U. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec. ob 16: Golta: Jurček. Zaključena predstava za osnovno šolo Prule. — Nastop Dedka MTaza. Nedelja, 25. dec. ob 10.30; Golia: Jurček. Izven ;n za no dežel; e. — Nastop Dedka Mraza, ob 20: Shakespeare: Henrik IV. Premiera. Izven. Občinstvo opozarjamo, đa bo oi 24. dfeefnbn do 1. Lar». 195S pri vseh predstavah Goljevega »Jurčka« nastopal Dedek Mraz. V nedeljo, 25. decembra, zvečer bo v Drami slovenska krstna predstava Shakespearove historije »Henrik IV« v prepesnitvi Mateja Bora, režiji dr. Bratka Krefta, inscenaciji Vladimirja Rijavca in v kostumski opremi Milice Babič-Jovanovič ter Nade Souvanove. Scensko glasbo je «komponiral Marko ; Žigon. »Henrik IV«. bo že Šesta letošnja dramska premiera. OPERA Ponedeljek. 19. dec. ob 19.30: Verdi Rigoletto. Gostovanje baritonista Paola Silverija člana Metropolitan Opere v New Yorku Izven Torek, 20 dec. ob 19.30: Hristič: Ohridska legenda Gostovanje baletnega ansambla Saraipvske. ga Narodnega pozorišta. Tzven. (Vstopnice po cenah od 200 din navzdol so že v prodaji.) Sreda. 21 dec.: zaprto. Ce‘ri^k. 2n oh 19.30 Ralet: Kogan-Semenov: Amazonke Mozart: Les petits riens Borodin: Polovsk! plesi Abonma red D. Petek, 23. dec. Zaprto Sobota, 24. dec. ob 19.30: Massenet: Man on. Abonma red A- MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda. 21. dec. ob 20: Matej Bor: Vesolje v akvariju. Premiera Izven. Krstna predstava. Četrtek, 22. dec. ob 20: Anouilh-Colomba. Abonma Vajenci — Učene« v gospodarstvu Petek. 23. dec., ob 20 Matej Bor: Vesolje v akvariju. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota. 24. dec., ob 20: Matej Bor: Vesolje v akvariju. Izven R K ž PISI RAZPIS Komisija za razpis mesta poslovodje pri občinskem ljudskem odboru Maribor - center razpisuje na osnovi čl. 10 Zakona o pristojnosti občinskih m okrajnih ljud- SODELUJTE PRI MSI M8RÄDKI ISKRU Pred kratkim im« rmzpU&li velik* ujndnt ankato m naše naročnike v počastitev desetletnice tiska v svobodL Namen ankete je, da nam naši naročniki odgovorijo na vprašanja, ki bodo priložena listu prihodnje dni. Vprašanja ne bodo težka. Nanje bodo lahko odgovorili vsi naročniki ln ostaii bralci Slovenskega poročevalca. Vsebovala bodo socialno strukturo oziroma poklic naših naročnikov, število družinskih članov, ki berejo naš list, kaj bralci pogrešajo v njem in o čem preveč pišemo. Izpolnjene anketne liste oddajte raznašalcu našega časopisa oziroma pismonoši. To je za naše naročnike vsekakor ugodno, nam pa bo olajšalo delo in nam omogočilo, da bomo v najkrajšem času dobili odgovore od vseh naročnikov. Te bomo pregledali in objavili izid v eni izmed številk kmalu po novem letu. Pri razpisanih nagradah bo lahko udeležen vaak naročnik, če izpolni anketni list in ga odda raznašalcu oziroma pismonoši in če je plačal naročnino za tekoči mesec. Obenem z anketnim listom bomo objavili tudi kupon, ki naj ga po možnosti izpolnijo vsi naročniki. Ce boste utegnili pridobiti med svojimi sorodniki, prijatelji ali znanci novega naročnika za naš list, ga, prosimo, vpišite na ta kupon. S tem koristnim, pa ne preveč zamudnim delom boste nedvomno v marsičem prispevali k razširjenju največjega slovenskega dnevnika — Slovenskega poročevalca. Se nekaj! Kdor koli bo pridobil vsaj enega novega naročnika, bo imel pri našem žrebanju to ugodnost, da bo lahko dobil namesto ene ceio dve nagradi, kajti naročnik, ki -bo izpolnil te pogoje, bo imel dva žrebna listka. Pri žrebanju bodo upoštevani tudi novi naročniki, če bodo plačali naročnino za mesec januar. Anketni list jim bomo poslali takoj, ko postanejo naši stalni naročniki. skril odborov (Ur. Ust FLRJ štev. 34-55) in čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij In obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-53) mesto poslovodje trgovine »Narodne nmetnlne in fotopapimica« Maribor. Pogoj: izučen v trgovski stroki s prakso 15 let v papirnici ali sorodni trgovski stroki. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim lin osebnim življenjepisom ter dokazili o strokovni. Izobrazbi je vložiti pri Tajništvu Obč. LO Maribor — Center do 5. januarja 1956. RÄDI0 SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.C3, 13.00, 15.90, 17.00, 19.00 ln 22.00. 5.0" 6.20 Dobro jutro, dragi posluha xd ! (pester glasbeni spored): 5.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik: ^-25 Reklame; 6.35 Lahek spored zvajajo Pohorski fantje in Mariborski .pihalni ansambel; 7.10 do L30 Zabavni zvoki; 11.00 Redij-ki koledar; 11.05 Radijska šol« "a nižjo stopnjo: Pri naših granì-' irjlh; 11.35 Od baroka do moderne (spored simfoničnih sklad), J 4. Bach: Fuga v a-molu — W. A Vlozart; Koračnica v D-d um — Max Bruch: Kol Nidrei, P. I Čajkovski: Uvertura 1812, Joaquin Purina: Simfonična rapsodija za riavlr in orkester. Aram Hača-turjan: 3 plesi iz baleta »Gajane«-'2.30 Kmetijski nasveti: Veliko čiščenje stanovanja; 12.40 Koncertni valčki; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13 30 Slovenske narodne n umetne t>esmi pojo zbori in solisti ; 14.05 Radijska šol« za višjo stopnjo — a) En dan v šoli za zvezo, b) Elektronski center Jugoslovanske vojne mornarice: 14.35 Želeli ste — poslušajtel 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Se pomnite tovariši — Janko Dolinar: Bolnišnica v grapi: 15.45 Partizanske :n delovne pesmi; 16.00 Zdravstveni nasveti; 16.10 Z našimi solisti In skladatelji; 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame; 19.00 Radijska univerza — Prof dr. Vilko Novak: Smrt m pogreb v običajih narodov; 18.15 Tenorista Anton Dermota in Dušan GrgoševiČ pojeta arije iz znanih oper; 18.35 Tečaj angleškega jezika — 149. lekcija; 18.50 Igra trio Dorko Skoberne; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije dirigent Živojin Zdravkovič, solist Pavel SIvic, Uroš Krek: Sim-fonietta — Francis Poulenc: Concert champetre za klavir in orkester, Bedridh Smetana: Uvertura k operi »Prodana nevesta«; 22.15—23.00 Domači ansambli v plesnem ritmu; 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — ns valu 327.1 m (prenos 1z Zagreba) MARIBOR Ponedeljek, 19. decembra. * Umetnostna galerija: Razstava primorskih motivov celjskih slikarjev Darinke in Milana Loren-čaka — v spodnjih prostorih galerije. Razstava originalnih ilustracij Gaspari-Birolla »Slovenske balade in romance, ki jo prireja UG v sodelovanju s Kmečko knjigo iz Ljubljane. Obe razstavi sta odprti vsak dan od 9. do 16. * RADIO 5.00—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.30—7.40 Domača poročila in objave; 7.40—3.00 Slovenske narodne pesmi; 11.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMRL 1_______________ Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljubljena mama. staTa mama in prababica MARIJA ČEPIRLO roj. Gaspari Pogreb drage pokojnice bo v torek, 20. t. m., ob 15. uri iz Jakobove mrliške vežice. Žalujoči: sin Robert; hčerke Štefanija, Angela, Ivana; snaha Vera; zeti dr. Grebenc, ing. Ka-raganjan; vnuki Sonja por. Mr-šoi Dušan, Tjaša; pravnuk Igor. ZAHVALE Iz srca se zahvaljujem vsem, M so se na kakršenkoli način spomnili našega očka dr. VLADISLAVA PEGANA odvetnika v p. in bivšega dežel, odbornika in sočustvovali z nami ob njegovi smrti. Ljubljana, 17. decembra 1955. Terez dir. Peganova z družino. »UNION«: francoski barvasti Cin» »Rdeče in črno«. D. dei. Tednik FN 56. Predstave ob IS, 17, 19 in 21. v gl. vlo>i: Gerard Phi-like in Danielle Deroux. • KOMUNA«: ital. film »V vrtinca greha«. Tednik FN 50. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. »SLOGA«: švedski film »Tatovi ljubezni«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17. 19 ir, 21. Ob 10 matineja istega filma. V gL vlogi: Signe Hasso in William Langford. »VIČ«: amer. barvasti film »Skaiv dal v Scouriju«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Greer Garson in Walter Pitìgeon. Prodaja vstopalo r vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. »SOČA«: ameriški barvasti film »Skandal v Scouriju«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. »SISKA«: finski film »Ko prid« pomlad«. V gl. vlogi: Tuija Ha-lonen, Tapio Rautavaara in Siiri Angerkoski. Režija: Armano Lchikoski. Predstave oto 16, 18 in 2». Prodaja vstopnic o4 14 dalje. »TRIGLAV«: finski film »Maja — simfonija mlademu dekletu«. — Tednik. V gl. vlogi: Leena Ha-kinen m Marttl Katajesto. Predstave ob 16, 18 in 20. (Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvasti film »Sneg na Kilimandžaru«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: amer. barvasti fikn »Meč in roža«. BLED: nemški film »Fanfare ljubezni«. ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: franc, barvasti film »Grof Monte Christo«. L deh KRANJ »SVOBODA«: angl. barvasti film »Romeo in Julija«, ob 15.30, 18 in 20.30. Brez tednika. — JESENICE »RADIO«: amer. barvasti film »Bledoličnlkov sin«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAV2«: zaprto! MALI OGLASI ZDRAVNIK, samski, išče sobo a« nekaj mesecev. Ponutìbe potì »Začasno« v ogl. odd, 23608-0 UPRAVNI ODBOR Zdravstvenega doma v Medvodah razpisuj« mesto knjigovodje v upravi Zdravstvenega doma v Medvodah. Pogoji: dokončajta srednja ekonomska šola ali večletna praksa v vodenju kontnega knjigovodstva. Prošnje pošljite na naslov; Zdravstveni dem Medvode. 23602-1 EKONOMSKI INSTITUT LRS razpisuje ponovno mesto referenta za proučevanje industrije, ker za navedeno mesto ni bilo ustrezne ponudbe. Pogoji so razvidni v prvem razpi su z dne 15. marca 1955, objavljenem v Slovenskem poročevalcu štev. 62. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 29. decembra t. 1. na Ekonomiki inštitut LRS, Ljubljana, Gregorčičeva ulica štev. 23. 23593-1 < > < ► Projektivno podjetje •• « . « ► v Kranju | ! razpisuje ( ; štipendijo ij zg cbsciventa •• * > i ► arhitekture. 11 ' ! Prijave po predpisih na : ; ' ! naslov. ; ; a SPREJMEMO ELEKTRO MOJSTRA j Informacije: Gradbeno podjetje i »TEHNIKA« S Ljubljana, Kajuhova ni. S Mehanična delavnica B m Umrla nam je naša dobra mama MARIJÄ KOBLER Pokopali jo bomo v ponedeljek, IS. decembra 1955, ob 15. uri na pokopališče v Radovljici. Žalujoči: hči Vida, sin France in ostalo sorodstvo. ZAKLJUČEK JESENE KES A DELA TEKMOVANJA ? ZVEZNI LIGI Crvena zvezda ]e vendarle prva LESTVICA Crv. zvezda 13 7 6 C 24:9 20 partizan 13 9 2 2 34:16 20 Radnički 13 8 3 2 35:19 19 Veiež 13 5 4 4 24:21 14 Sarajevo 13 6 2 5 22:24 14 Dinamo 12 5 3 4 21:22 13 Budućnost 13 5 3 5 23:26 13 Vc-jvodina 13 3 « 4 26:22 12 Hajduk 13 5 2 e 25:23 12 BSK 13 3 4 6 21:25 10 Spartak 12 3 3 6 18:27 9 Zagreb 13 4 C 9 24:25 8 Željezničar 11 2 3 8 16:23 7 Proleter 13 3 1 9 19:50 7 Neposredni obračun zg prvo mesto se je konča! včeraj z zmago favorita in večkratnega državnega prvaka Crvene zvezde — Tudi Partizan si je dobro posiial do spomladi — Štirje nasprotniki tega koia so podelili dobiček, hudo postrani pa je to pot še enkrat stopil Dinamo, ki je v Mostarju doživel naihujši poraz v letošnji konkurenci — Častni mesti v tabeli zavzemata Partizan in Radnički Blesteči Velel z Mujičem Mostar, 18. dec. Veiež je danes skoraj blesteče zaključil jesenski del tekmovanja z visoko zmago nad Dinamom 5:1 (3:1) in si tako BagotovU četrto mesto na prvenstven» tabeli. Novi ligaš Veiež je zaključil to tekmovanje, kakor ga le začel in je tako zasluženo najboljši zastopnik Bosne in Hercegovine v zvezni ligi. Razpoloženi Mujič je danes petkrat potresel mrežo Dinama m z izredno igro navdušil gledalce, gesti gol. ki pa je bil oravzaprav prvi. pa je dal Musa že v 5. minuti. Edini gol za Dinamo je ustrelil Lipošinovič tri minute pred polčasom. Veiež je danes pokazal svojo najboljšo igro na domačem igri-Scu, Dinamo oa menda najslabšo na tujem terenu. Že takoj v začetku tekme je Veiež prevzel besedo m je tak ostal do konca tekme. Odlično razpoloženi napad domačih, v katerem je bil Mujič daleč najboljši' je nezadržno ogrožal vrata Majeroviča, zanesljiva obramba domačih pr. je imela melo doka in je z usmehom • opravila svojo nalogo. Veiež je ie-al borbeno, leno in učinkovito. Ni egov! igralci so v vsej tekmi tež-k za tem. da nasprotnikovim igralcem ne dalo proste noti do žoge. Nasprotno pa je Dinamo igral zelo mlačno, rčegrrvi igralci. posebno §e napadalci, T>n so s« s težavo premikali r-o igrišču. Ni-’hovih mlačni’h narodov n? bilo težko zsucta.vl.1 at*. t?vo da vratar domačih Tno^dč sploh ni mogel rvoksznti. kaj zna. Sodil te Ma”kov:č iz Beograda pred 9.000 gledalci. Dober Partizan in nešportno Sarajevo Sarajevo, 18. dec. Partizan je danes popolnoma preigral oslabljeno moštvo Sarajeva in zmagal 2 razmeroma visok m rezultatom. Vse vrste Partizana so danes igrale dobro in hitro, tako da je imela domača obramba polne roke dela. Partizan je prišel v vodstvo v 36. minuti preko Hercega, v drugem polčasu pa je dal Herceg fie cìva gola, in sicer v 51. :n 84. Že spet ni prav! l£akor scic na kratko zabeležili te včeraj, je disciplinsko sodišče pri NZJ krepko udarilo po upravah dveh nogometnih društev — Zagreba in Proleterja —, ki sta bili lani jeseni zapleteni v neko podkupovanje, iz katerega sta se po umazani poti obe enajstorici obdržali v prvi zveizni nogometni ligi. Kazen je bila zelo stroga in glede denarnega zneska tudi nenavadno izdatna, toda prav gotovo iremcilena in »nraviena« Zagrebški »Vjsenik« pa je proti tej praksi, ki bi ji drugače rekli »preganjanje profesionalizma z vsemi posli, ki so združeni s to vrsto športnega udejstvovanja,* kar precej dvignil svoj glas in napisal z naslovom »Ali je odločba pravilna?*, dokaj dolgo tirado proti tej kazni. Med drugim pravi: »Oba prizadeta kluba bosta Imela zaradi te kazni precej hude in morebiti celo ttsođne posledice. Odločba je dobila veljavo 14. t. m., tako da kluba v nedeljo že ne moreta več nastopiti na prvenstvenih tekmah. Tako bo Zagreb izgubil tekmo proti Budućnosti 6:3 in tudi Proleter bo moral oddati splitskemu Hajduku obe točki z enako razliko v golih. Razen tega bo osiješka enajstori-ca prizadeta tudi še v začetku »pomladanskega cela tekmovanja, ki se začne 4. marca, ker bo morala dve važni tekmi, in sicer proti Spartaku doma in preti Že-ljezničarju v Sarajevu prepustiti brez boja nasprotnikoma. Verjetno bi na igrišču stvar ne potekla tako gladko. List utemeljuje tudi s finančne plati, da je odločba dißcifplinskega sodišča krivična. Brez komentarja. Včeraj smo zagrnili oder tudi za najvišjim nogometnim tekmovanjem v državi, nad konkurenco zni ligi in prvo polovico te konkurence za prihodnji naslov državnega prvaka v tej najbolj popu* ▼ zvezni lami igri z žogo. ukrep je —----------— -----------, ^ 1 ( so ga v Osijek in Zagreb dostavili sila ekspeditivno. Ta pošta je oba kaznjenca že včeraj stala obe točki, ki sta jih — ne da bi trenila — pripisala Hajduk in Budućnost. In prav je tako, čeprav sp bojimo, da bomo o tej zeleni mizi še pisali, preden bomo začeli to žogo poganjati znova. Včerajšnje zadnje in XIII. kolo je bilo potemtakem za dve tekmi okrnjeno, vendar se zato še malo ni izneverilo stari tradiciji, da žoga nc pozna šale še s takimi imetniki. Evo, senzacije in pol! Veliki Dinamo se je šel sprehodit v mali Mostar, nazaj grede pa se je vozil težko obložen. Ne samo brez točk, temveč celo z izidom, ki je v taki družbi skoraj sramoten. Pa tudi vsi ostali so nehali jesensko kolo precej »po jesensko«. Če izvzamemo moštvo Partizana, ki mu je šlo dobro v Sarajevu, si je dal Radnički pokvariti štirinajstdnevno veselje, odkar je sedel na vrhu tabele, ki je včeraj po vseh pravilih kapituliral pred »starimi« mojstri iz Crvene zvezde, \ojvodinski derby med Novim Sadom in Subotico in dvoboj mlahavega pokalnega prvaka iz Beograda ter Željezničar j a iz Sarajeva je vrgel vsakemu nasprotniku po eno točko. Tako je bilo konec m bo zdaj ostale pri tem do i. marca 1956. svojimi enajstericami na vrhu in precej daleč pred zasledovalci. Posebno častno se je v tem delu tekmovanja tolkel Radnički, ki je samo za točko slabši od obeh slovitih prednikov. Ostalih 11 kandidatov pa ne vodijo niti Split niti Novi Sad niti Subotica, marveč nihče drug kakor nova nogometna centra Mostar in bližnje * Sarajevo. Zagrebški Dinamo mora z novincem Budučnostjo iz Titograda deliti šele šesto in sedmo mesto. , . , . . „ „ V spodnji polovici razpoložljivih m^st so ostala imema, ki so še nedavno zvenela vse drugače — Vojvodina. Hajduk, BSK, Spartak itd., torej kolektivi, na katere smo lahko računali v najtežjih in vse drugačnih odločitvah. Zdaj že dolgo niso več takšni in kdo ve. če bodo po dveh mesecih m pol prišli iz kabin bolj sveži in bolj uspešni, kaker so bili včeraj? Sicer pa — zdaj eden, zdaj drugi, tudi * „„U___ctr»n mi Homu «lf»T k O DPPT SRIUO ffledalcì ođ daleč. «e bodo zraka in sonca naužili športniki r.a snegu. minuti, Bobek pa je bil uspešen v 60. minuti. Glavni realizator današnje tekme Herceg ni bil najboljši igralec v zmagovalni ekipi, predvsem pa pokazal, da se zna zelo dobro znajti pred nasprotnikovim golom. V 63. minuti je desni branilec Sarajeva Džemid-žič podrl Milutinoviča, s katerim sta se nato tri minute prepirala. Sodnik pa je na presenečenje vseh izključil iz igre oba. Razen slabe igre pa se je domača ekipa »odlikovala« z zelo nešportnim vedenjem. Ko so domačini videli, da si je ’Partizan že zagotovil zmago, so raje brcali po igralcih Partizana kakor po žogi. Sodnik Terzin iz Subotice je bil slab, prav tako pa tudi zelo neodločen. Gledalcev je bilo 10 tisoč. Toko j s merda bili - sa Zvezdo Beograd, 18. dec. Pred 30.0000 gledalci je danes Crvena zvezda zasluženo premagala Radaičkega 2:0 (0:0). S to zmago je Crvena zvezda osvojila prvo mesto v jesenskem. delu tekmovanja pred Parti zanom, k; ima enako število točk. toda boljšo razliko v golid. Po raž »ni Radnički pa je na tretjem mestu z eno točko manj od obeh gornjih. Mlado moštvo Radniökega, M Je sedem prejšnjih tekem odločilo v svojo korist, je popustilo prav v zadnjem srečanju, toda kljub temu je Radnički s svojo :gro pokazal. da je eno najboljših moštev v Jugoslaviji. S svojo igro je Crvena zvezda, posebno še v prvem polčasu, zadovoljila gledalce. V prvih 30 minutah so igralci Radniökega komaj nekajkrat prišli preko polovice igrišča. Rajko Mitič, ki Je danes odigral eno svojih najboljših iger v zadnjih letih, je bil tudi med najboljšimi igralci vobče. Slabo sta igrala le Sekularan in Tasič. Prvi gol je dal Zivanovlč v 65. minuti, drugi gol pa Je dosegel Tasič v 73. minuti iz enajstmetrovke. L j ube.ro vč je nenamerno podrl Toplaka in videz je, da je bila ta kazen prestroga. Sodil Je Ivanovski iz Skoplje. BSK KOMU REŠIL TOČKO Eeograd, 18. dec. Na stadionu JLA je pred 30.000 gledalci BSK v tekmi z Željezničar jem iz Sarajeva komaj rešil točko, saj se je srečanje nazadnje le končalo neodločeno 3:3 (2:2). To je b la zelo nezanimiva in slaba tekma. V začetku je vodil BSK z 2:0, gole p-a sta dosegla Zupac v 9. in Markovič v 23. minuti. Osem miirurt za tern^ pa so Sarajevčani preko Kul ov te a znižali v 31. minuti najprej na 2:1, v 39. minuti pa je Kurtovič izenačil rezultat na 2:2. Po odmoru je Željezničar prevzel pobudo in se je BSK v glavnem s s mo branil. V 82. minuti je Juričko v kazenskem prostoru zaigral z roko, tako da je sodnik pri.sodil enajstmetrovko, ki jo je Hamdžič izvedel uspešno in povišal na 3:2. Toda Juričko je v zadnji minuti igre -dosegel še en gol za BSK in postavil končni izid 3:3. KLAVRNA POT SVETOVNEGA PRVAKA Italija : llemšija 2:1 (1:0) SLOVENSKI KOLESARJI SO PREGLEDALI DELO V LETOŠNJEM LETU Mladina pofeie tildi ned kolesapfe, če.. NA DVODNEVNEM OBČNEM ZBORU JE KOLESARSKA ZVEZA SLOVENIJE PRETRESLA PEREČO PROBLEMATIKO V TEJ MEHANIČNI ŠPORTNI ZVRSTI, KI TERJA — RAZEN VOLJE IN VZTRAJNOSTI — ŠE POSEBNO DRAGO IN TEŽKO DOBAVLJIVO MATERIALNO OPREMO — VZLIC TEMU JE FROGRAM DELA ZA LETO 1S56 ZELO OBŠIREN IN PISAN Med prvimi slovenskimi športnimi zvezami je v soboio in nedeljo v' Ljubljani oprnviia obračan za leto dni Kolesarska zveza Slovenije. Zborovalci so bili tokrat bolj nasmejani kakor vsa prejšnja leta: slovenski kolesarski šport je namreč prav v zadnji sezoni izredno napredoval, zlasti glede kakovosti. Manj uspešni so bili naši kolesarji, ki so svoje vrste številčno sicer pomnožili, v cstanavljanjn novih osnovnih enot. ki jih imamo za zdaj pri nas samo osem, medtem ko jih je bilo še pred leti trikrat več. Mladina prihaja tudi mod kolesarje, le-ti pa jim nimajo kaj dajati v roke. Finančno in materialno vprašanje tare kolesarje na vsakem koraku. Prav zato bi se bili morali potruditi za športne in turistične klube, zlasti v industrijskih središčih, na podeželju in povsod tara. kjer so se kolesarji že organizirano udejstvovali. Kljub oviram in težavam je KZS skoraj v celoti izpolnila vse naloge. Več bi bila lahko storila, če tradicionalna dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« ne bi bila zahtevala toliko truda in popolno mobilizacijo vseh funkcionarjev. Med neizpolnjene važnejše sklepe skupščine iz leta 1954 je treba Šteti tudi ukrepe za novo dirkališče v Ljubljani. Tudi v sodniški organizaciji ni šlo kakor bi radi. Birku je najboljši trening Splošna ocena o igri je teka, da je igral Željezničar zelo požrtvovalno, igralci BSK pa so se komajj premikali po igrišču. Najboljši v moštvu Željezni carja so bili: vratar Vrebao II., srednji krilec V.rebac I., levi branilec Handžič in srednji napadalec Ku-lovič. v moštvu BSK pa sta zadovoljila 1« Juričko in Antič. Sodil je Boži,na iz Slavonskega Breda. Vojvodinski derby Novi Sad, 18. dec. Vojvodinski derby, ki mu je prisostvovalo okrog 8030 gledalcev, se je končal z neodločenim rezultatom 2:2 (1:2). Tri minute pred koncem tekme je Spartaik vodil še z 2:1, toda Veselinovič je rezultat v 87. minuti izenačil. V vodstvu Vojvodine je bilo danes nekaj slabih mest, tako da Novosadčani kljub prednosti domačega igrišča niso mogli doseči zmage. Razen Milovanova, k- mu ni uspelo realizirati enajstmetrovke, so tudi ostali napadalci igrali zelo slabo in zapravili več ugodnih priložnosti za gol. Prvi gol je zadel Ognjanov za goste v 9 .minuti, štiri minute pozneje pa je Rajkov izenačil. Tomaševič je v 38. minuti povedel goste v vodstvo, Veselinovič pa je, kakor že rečeno, izenačil tri minute pred koncem. V moštvu Špartaka sta bila dobra Glončak in Ognjanov, v moštvu Vojvodine pa Rajkov in Milovanov. IZID! XIII. KOLA Rudnički : C. zvezda 0:2 (0:0) Veiež : Dinamo 8:1 (3:1) ESK : Željezničar 3:3 (2:2) Vojvodina : Spartak 2:2 (1:2) Proleter : Hajduk 0:3 p. f. Sarajevo : Partizan 0:4 (0:1) Zagreb : Budućnost 0:3 p. L RIM, 13. dec. Na tukajšnjem stadionu se je danes zbralo približno 100.000 gledalcev, da bi za zaključek letošnje sezone tudi oni videli svetovne prvake. Nogometna enajsterica Zahodne Nemčije je morala položiti orožje pred ne preveč dobrimi Italijani, ki so igrali v začetku precej zmedeno. To velja posebno za napadalce, ki so venomer menjavali svoja mesta, pa so bile zaradi tega akcije nenevarne. Nemci so bili homogenejša ekipa, toda v napadalni petorici ni bilo sposobnejšega človeka, ki bi znal uspešneje zaključiti posamezne obetajoče prodore. Kajpak tudi italijanski vratar Viola je bil v kočljivih trenutkih nepremagljiv. Ital j ani so prešli v vodstvo v 39. minuti po zaslugi nemškega krilca Maia, ki je slabo streljano žogo Pivatellija podaljšal v lastno mrežo. Po odmoru so Italijani v času nemške premoči povišali rezutlat v 33. minuti. Virgili je iz kota poslal žogo pred vrata, lej sr jo je nemški vratar odbil do Bori ipertij a, ta pa v gol — 2:0. V 42. minuti so Nemci po lepi akciji dosegli časten gol. Dal ga je Rörich. Tekma ni bila vredna naziva mednarodnega značaja. v Trener italijanske nogometne reprezentance Foni, bivši desni branilec italijanskega državnega moštva, ki je dvakrat osvojilo svetovno prvenstvo. je pred tekmo Italija : Nemčija podal ostavko z utemeljitvijo, da je tehnična komisija nogometne zveze Italije nanj zvalila krivdo za italijanski poraz v Budimpešti. * Nogometno srečanje med reprezentancama Turčije in Portugalske, ki je bilo v Istanbulu, se je končalo z zmago Turčije 3:1 (1:0). ODRED : BELA KRAJINA 5:3 (1:1) Črnomelj, 18. dec. Danes je gostoval tukaj nogometni klub Odred iz Ljubljane, ki se je pomeril z domačo enajstorico Belo krajino. Gostje so nastopili z nekaj novimi močmi, vendar so bili glavni nosilci prodorov le preizkušeni igralci iz ligaških tekem. Prvi polčas je potekal v rahli premoč; domačinov, ki so prišli v vodstvo z l:o. Tudi po odmoru je bila igra enakovredna vse dotlej, dokler ni Odred povišal rezultata po avtogolu. To je Črnomeljčane precej spravilo iz ravnotežja in Odred je njihovo slabost izkoristil ter dosegel še tri gole. Sele nato so se domačini popravili in zmanjšali rezultat. Današnja tekma je pokazala, da je moštvo Bele krajine zelo napredovalo in je sposobno boriti se z najboljšimi slovenskimi enajstericami. Zadnja tekmovalna sezona pri nas je bila zelo pisana. Kolesarji so poskrbeli v glavnem za nastope doma. Med temi naj omenimo zlasti tri tekme za republiško prvenstvo v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Najvišji naslov je osvojil Valant ml., najboljši klub v sezoni pa je bil »Bog« iz Ljubljane, in to glede kakovosti in množičnosti. Slovenski tekmovalci so skupno sodelovali v 20 tekmah na cestah in 4 'turističnih prireditvah, razen tega pa še na 6 kriterijih. Nastopi so pokazali, da imamo v Sloveniji vrsto mladih, nadarjenih tekmovalcev — morda 10 — za prvih 20 mest na jugoslovanski jakostni lestvici, toda ne prav za sam vrh. Vsi si obetajo še večjih uspehov od dirkališča. »V 30 letih smo imeli samo tri državne prvake s ceste.« pravijo, in se obenem z veseljem spominjajo vseh tistih tovarišev, ki so zasloveli z nastopi tamkaj. KZS je letos prvič, po delavnosti in uspehih na tekmah, izdala jakostno lestvico. Vrstni red na tej je za letošnjo sezono Daslednji: Valant (Rog) 140 točk. Zanoškar (R) 125, Bergant (Odred) 108, Della Santa (Pro- Sahovski polfinale BUsZ BISTVENIH SPREMEMB V trinajstem kolu polfinalnega turnirja za državno prvenstvo v Ljubljani so bli doseženi naslednji izidi: Tragikovi C — Šegi remi, Gabrovšek — Martinovski 1:0, Pirc — Bajec remi, Kr vec — Lukič remi, Dimc — Gojak 1:0. Stanovnik — Damjanovič 0:1, Nikolovski — Milenkovič remi, Kozomara — Marič remi. V tem kolu je bil prost mojster Tot. Lestvica: Marič 8.5 (+), Pirc in Tot 8, Milenkovič in Trajkovič 7 (+), Dimc in Luk'č 8,5. Gabrovšek 6.5 (+), Damjanovič, Krivec in Kozomara 6 itd. Ljubljena : Juvenlina 7:1 (2:!) LJUBLJANA, 18. dec. Železničarski nogometni klub Ljubljana, ki je član I. conske lige, se je danes srečal z italijanskim klubom Juventina iz Gorice, ki igra v III. italijanski ligi. Zmagala je Ljubljana s 7:1 (2:1). Gostje so bili slabi in neborbeni, posebno pa so popustili pred koncem tekme, ko je Ljubljana v 10 minutah dosegla štiri gole. Uspešni so bill za Ljubljano: Dolenc štirikrat, Per-harič dvakrat in Razbornik enkrat. Sodil Je dobro Erlich. * V počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade so včeraj nogometaši »Maribora« premagali domačo garnizijo 4:2 (2:1), medtem ko je druga vojaška ekipa odpravila mladince »Maribora« s 3:1. Dve mednarodni tekmi v hokeju na Jesenicah. Predvčerajšnjim in včeraj so Jeseničani povabili v goste hokejsko ekipo S WS iz Avstrije. Prvo moštvo Jesenic jih je odpravilo z 8:3, B vrsta domačinov pa je bila izdatnejša, saj je zmagala 12:1. 2. Sovjetska reprezentanca \ hokeju na leda je v Moskvi premagala Svico 11:1 (2:0, 9:1, 0:0). Plavalni in waterpolski sodniki na zborovanju. V Zagrebu je bila skupščina plavalnih in ^vaterpolo sodnikov Jugoslavije. Med drugim je bilo odločeno, da bo sedaj za posamezne tekme določala sodnike Sodniška zveza. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dolcžal. Najboljši celjski smučarji so danes odpotovali v Badgastein. kjer bodo ostali na treningu 8 dni. se zborovalci zato odločili za nov od-so se večkrat pritoževali, čeprav so imeli »možje v belem« pogosto zaradi klubaških tendenc in nesloge prav težko stališče. Na skupščini so teter) 90, Piciga (P) Sl, Žirovnik (R) 79, Podmilščak (Branik) 74, Žižek (B) 73, Flajs (0) 73 in Bajc (Nova Coricai 00. \ kriterijih so se najbolj izkazali Zanoškar p>*ed Valantom in Božnikom. ZBOR SODNIKOV Sodniki na letošnjih tekmah niso povsem izpolnili svojih nalog. Klubi bor sodnikov, v katerega ?o bili Izvoljeni Svajcer, Unger, Vospernik, Brajuik in Lazar. KOLEDAR 1956 Osrednja prireditev v prihodnji sezoni bo prav gotovo zopet vsakoletna dirka »Po Hrvaški in Sloveniji«, ki bo v leu 1956 prvič z naslovom »Po Jugoslaviji«. Vse skrbi zanjo pri nas bo imel poseben odbor, ki mu bedo v pomoč ostali športni delavci. Prireditev bo od 20. do 28. julija. Zborovalci so se dogovorili tudi za termine ostalih nastopov pri nas in v tujini Poudariti moramo, da je ▼ koledarju mnogo več mladinskih in turističnih tekom kakor prejšnja leta. Iz cele vrste dirk navajamo samo nekatere najvažnejše: 15. aprila, 10. junija in 5. avgusta bo prvenstvo Slovenije za člane. Spominska dirka v počastitev Vida Ročica na progi od Karlovca do Reke bo 22. aprila. 13. maja bo spominska dirka v Podutiku. 7 dni pozneje pa kolesarski dvoboj Celovec : Ljubljana. V začetku junija bo mednarodna dirka »Roga« ▼ Ljubljani, 17. istega meseca pa Od* redova čez Col. Mladinsko prvenstvu Jugoslavije bo izvedel Proleter i* Kopra 24. junija. Avgusta bo tradicionalna dirka »Okoli Blejskega jezera« in pa troboj Hrvatska : Srbija : Slovenija. Slovenski tekmovalci se bodo udeležili vseh državnih prvenstev. Tretji del tega bo zn člane zopet dirka »Od Triglava do Jadrana« v septembru. SKLEPI IN POBUDE Ob koncu skupščine so zborovalci sprejeli vrsto koristnih sklepov, ki bodo prav gotovo mnogo pomagali razvoju kolesarstva pri nas. za rstah , ^odo zofadi očitkov do 15. februarja izprašali kandidate f. e *n priznali kvalifikacijo. Nove kandidate bodo poiskali v vrs bivsiii tekmovalcev in osnovnih enot. Zveza bo poskrbela za trenersko organizacijo, ki se bo trudila za splošen razvoj in pravo športno vzgojo mladih tekmovalcev. Skrb zanjfc boao prevzeli ^izkušeni starejši tekmovalci, zaželena pa je tudi pomoč absolvent Inštituta za telesno vzgojo. „ Zborovalci so se zavzeli za redne zimske treninge in dopolniln» sporte, ki jih naj gojijo tekmovalci. Posameznim klubom je zveza priporočila, naj prirejajo Čimveč nastopov za elane s turističnimi kolesi in mladinske dirke, enako pa pritegnitev med kolesarje tudi zdravniški kader. Skrb za organizacijo dirke »Po Jugoslaviji« naj prevzame športna javnost Slovenije in -ploh v vsej državi. KZS se bo v prihodnje odločno potegovala za dirkališče, ki bo popravilo materialno in finančno stanje slovenskih kolesarjev. Zborovalci so se zavzeli za več klubov v industrijskih krajih In na podeželju ter za ustanovitev podzveze v Ljubljani in Mariboru. Skupščina je apelirala tudi na tovarno »Rog«, naj v prihodniem letu pospeši proizvodnjo športnih, turističnih in specialnih tekmovalnih koles. Kazalo bi^ tudi. da bi osrednja zveza posredovala pri oblasti za znižanje faktorja pri n vozu materiala iz tujine. Sekretariat Kolesarske zveze Slove- samo zdravo športno politiko KZS nije bo v prihodnje delal prek ko- oziroma KZJ. (h) misij, sekretariat sam pa bo izvajaj DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDO SPORTU Sledem dales najboljši Zagreb, 18. dec. V soboto im nedeljo je bilo v Zagrebu prvo tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v judo športu, na katerem je nastopilo 3i tekmovalcev, im sicer iz Slovenije in Srbije po 12 in iz Hrvatske 10. Naslov prvaka države je z velikim naskokom osvojila Slovenija z 21 točkami pred Srbijo (S) i,n Hrvatsko (6). Slovenski zastopniki so zasedli prvih 5 mest v posamezni klasifikaciji izmed šestih dosegljivih. To tudi m moglo biti drugače, ker so se pokazali v daleč najboljši formi. Podrobno so zasedli prvi . dve mesti v posameznih skupinah tile nastopaj oa. : • peresnolahka skupina: l. Manente (H). 2. Štor (Sl); lahka: l. Miklič, 2. Udovič (oba Sl.); weltrska: 1. Cesar (Sl). 2. Pampa (H); srednja: l. Maček (Sl), 2. Koka- novte (Srb) ; pnitežka: l. Jaikhel (Sl). 2. Brus (sro); ^inafas tezKa: l. Bada. 2. Radovič (oba Sl). p. ŽELEZNIČARSKI NOGOMETNI KLUB Ljubljana bo imel redni letni občni zbor v sredo, 21. t. m. ob 17. uri v sindikalni dvorani direkcije, Kolodvorska 39/1, kamer vabi vse člane in prijatelje kluba. ? Alpinisti »Univerze«! Obveščamo vse alpiniste AO »Univerza«, da bo redni sestanek AOU v torek, 20. t. m. ob 19.30 v društveni pisarni, Miklošičeva 5a. 2a člane in pr'pravnike udeležba obvezna, ostali interesenti in novinci vabljeni l • Na mednarodnem teniškem prvenstvu Indije je zmagal David-sson (Švedska), ki je v finalu premagal Nielsena (Danska) s 6:4, 6:1, 15:17, 6:3. NAŠA VELIKA NAGRADNA ANKETA ST?-'V*1: ‘"T7 „k , S - • , . , * x -v ^ * ~ „. * jf *,*-*_! Dobro znani hotel »SLAVKO ŠLANDER« v Radovljici na Gorenjskem bo nudil 10 dni prijetnega penziona enemu naročnika »Slovenskega poročevalca«, ki bo izžreban za to nagrodo. Nameravala se mu je nekako opravičiti, da bi lahko sama šla domov, toda njena radovednost je zmagala in počakala je, da bi izvedela namen tega nepričakovanega srečanja. »Kako ste izvedeli, kje delam?« je vprašala, ker se je tega nenadoma domislila. Zdravnik se je smejal. »Zelo enostavno. Bil sem namenjen k nekemu bolniku, ko sem vas videl vstopiti iz te hiše; verjetno ste šli k obedu,« je odvrnil. »In ker sem imel pred eno uro opravka tod v bližini, sem se domislil, da bi vas počakal in vas spremil domov. — Vi pa počenjate res veliko neumnost,« je pristavil. »Kako mislite to? Ali zato, ker stojim tu in se z vami razgovarjam, namesto da bi šla domov in spila čaj?« »Ne, ker delate za moža, kakršen je Beale. Saj vendar poznate njegov sloves! Drago dekle, resnično sem se zgrozil, ko sem izvedel, kdo je vaš delodajalec.« »Zaradi mene vam res ni treba skrbeti, doktor,« je rekla mimo. »Mr. Beale je namreč zelo prijeten — v svojih treznih trenutkih,« se je smejala. To ni bila nelojalnost do njenega delodajalca. Če se zabava s tem, da vzbuja sum s svojim načinom življenja, potem mora tudi nositi vse posledice. »Toda pijanec — fej!« se je zgrozil rahločutni zdravnik. »Poskušal sem biti vaš prijatelj, Miss Cresswell, in upam, da mi boste to dovolili tudi v bodoče. Kot vaš prijatelj vam svetujem — odpovejte Mr. Bealeu!« »Kako ste neumni!« se je smejala. »Za kaj takega ni niti najmanjšega vzroka. Mr. Beale je z menoj skrajno obziren in vljuden.« »Kaj je pravzaprav?« je vprašal zdravnik. »Je neke vrsten zastopnik,« je dejala, »toda prepričana sem, da ne želite razpravljati o njegovi zaposlitvi — sedaj pa mi morate oprostiti, doktor, ker moram iti.« »Samo trenutek še,« je prosil. »Tu imam avto. Ali ne bi hoteli oditi z menoj, da bi kje popila skodelico čaja?« »Kje je ta ,kje‘?« je vprašala. »Grand Alliance,« je predlagal. Počasi je prikimala. VIII ZLOČIN V HOTELU GRAND ALLIANCE Hotel in kavama Grand Alliancea sta bila londonsko najnovejše shajališče. Velik in s palmami okrašen lokal je bil ob tem času nabito poln. Če ji grozi, kakor ji je bil namignil skrivnostni Mr. Beale, od doktorja van Heerdena kakšna nevarnost, potem se ji na tem najbolj obljudenem prostoru ne more nič pripetiti. Ni se bala, toda vedela je, da mora biti zelo previdna, kajti previdnost je zaklad vsakega dekleta, ki skrbi samo zase in se zaveda nevarnosti, ki ji grozi na vsakem koraku. Bilo je že mnogo bolj pozno, kakor si je bila mislila. Le nekaj miz je bilo zasedenih. Najbrž je imel van Heerden stalno eno mizo rezervirano, kajti ko je vstopil, ga je peljal smehljajoči se natakar k lepemu prostoru ob steni in ji podržal stol. Ozirala se je in snela rokavice. Lokal je poznala. Tu je bila v tistih redkih primerih, ko so jd to dopuščala denarna sredstva; takrat je našla veselje v tem, da je tu posedala in ob igranju violin srebala čaj, opazovala zadovoljne ljudi in se navzemala nekaj njihovega razpoloženja. Palmova dvorana je bila zelo prostorna, obložena z marmorjem, in strop so podpirali stebri. Skozi kupolo z barvnim steklom se je v mehkih barvah širila svetloba na bleščeča tla. »Doktor,« je rekla in se nenadoma spomnila, »danes sem zelo mnogo brala o vas.« Vprašujoče jo je pogledal. »O meni?« Prikimala je in se navihano smehljala. »Saj še vedela nisem, kako znamenit mož ste. Brala som o Millinbomovem umoru.« «Brali ste o Millinbomovem umoru?« je mimo vprašal in ji zrl naravnost v oči. »Neprijetna zadeva, ki bi jo rad pozabil.« »Zelo napeto,« je rekla, »bralo se je kakor detektivska povest, le brez zadovoljivega konca.« Smejal se je. »Zelo skrivnostna snov za razgovor pri čaju,« je dejal lahkotno in pomignil plačilnemu. »Zakaj naju pustite čakati, Jaques?« »Doktor, le še nekaj minut,« je odgovoril natakar in se spoštljivo priklonil, nato pa še tiho pristavil, vendar pa ne tako tiho, da dekle ne bi moglo slišati njegovih besed: »Popoldne smo imeli težave z vašim prijateljem.« »Z mojim prijateljem?« Zdravnik se je naglo obrnil k njemu. »Koga mislite s tem?« je vprašal. »Mr. Jacksona.« »Jacksona!« je dejal zdravnik presenečeno. »Mislil sem, da se je že odpeljal.« »Moral bi se bil odpeljati z vlakom danes ob desetih, se je pa onesvestil. S konjakom smo ga spravili zopet k zavesti, toda danes popoldne je zopet omedlel.« »Kje je sedaj?« je vprašal van Heerden po krajšem premoru. »V svoji sobi, monsieur. Ponoči se namerava odpeljati na Irsko — tako mi je rekel — da še ujame poštni parnik za Queenstovn.« »Ne povejte mu, da sem tu,« je dejal zdravnik. Zopet se je obrnil k dekletu.