Simm POROČEVALEC
PRILOGA DELAVSKE ENOTNOSTI	_11. 3. 1982 - ŠT. 3
/
IIIIIIIIIIIM
Sklep o volitvah delegatov za 10. kongres ZS Slovenije
■■■
Sklep o ključu, kriterijih in načinu volitev za 9. kongres ZS Jugoslavije
■......I.IB...I.....
Način volitev delegatov ZSS za 9. kongres ZS J
.........Ulil......III...I.I...II..III.III.II.Illillillllilllilli.II.llllllllUlilll.II.III1HIIIIIIII...Illllll...lili!.III.Illllllllllllllllllllll
/ -
Odbor za pripravo 10. kongresa ZSS
I.I..I.I.I.I.I.I.I..
Akcijski program RS ZSS za uresničevanje stališč in usmeritev 3. konference ZS Slovenije
llllllllllllllM^^
Statutarni sklep ZSS
1.II.I.I.I.....
Obrazložitev sprememb statutarnega sklepa
Na podlagi statuta Zveze sindikatov Slovenije je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na 28. seji 4. marca 1982
sprejel
SKLEP
o volitvah delegatov za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije
i.
Za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije (v nadaljevanju: kongres) izvolijo:
—	skupščine občinskih organizacij zveze sindikatov 667 delegatov,
—	konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov civilnih oseb na delu v JLA 2 delegata,
— Zveza društev upokojencev Slovenije 5 delegatov.	v
Delegati morajo biti izvoljeni do 3 1. maja 1982.
Status delegata na kongresu imajo člani republiškega sveta in nadzornega odbora Zveze sindikatov Slovenije in člani sveta in nadzornega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije iz Zveze sindikatov Slovenije.
2.
Skupščine občinskih organizacij zveze sindikatov izvolijo delegate za kongres po ključu en delegat na 1200 članov zveze sindikatov. Število delegatov iz posamezne občinske organizacije zveze sindikatov se določi po poprečju članov, ki so se vanjo vključevali v letu 1981.
Po tem ključu izvoli skupščina posamezne občinske organizacije zveze sindikatov tole število delegatov:
1.	Ljubljana -	Bežigrad	28
2.	Ljubljana -	Center	56
3.	Ljubljana -	Moste r Polje	23
4.	Ljubljana -	Šiška	29
5.	Ljubljana -	Vič - Rudnik	16
6.	Domžale	10
7.	Grosuplje	5
8.	Kamnik	8
9.	Kočevje	6
10.	Litija	4
11.	Logatec	2
12.	Ribnica	3
13.	Vrhnika	4
14.	Jesenice	12
15.	Kranj	27
16.	Radovljica	10
17.	Škofja Loka	13
18.	Tržič	5
19.	Cerknica	5
20.	Ilirska Bistrica	4
21.	Postojna	' 7
22.	Ajdovščina	6
23.	Idrija	5
24.	Nova Gorica	•	23
25.	Tolmin	5
26.	Izola	5
27.	Koper	17
28.	Piran	6
29.	Sežana	7.
30.	Črnomelj	5
31.	Metlika	3
32.	Novo mesto	23
33.	Trebnje	3
34.	Hrastnik	4
35. Trbovlje	9
36. Zagorje	4
37. Brežice	5
38. Krško	9
39. Sevnica	4
40. Celje	35
4L Laško	5
42. Mozirje	/3
43. Slovenske Konjice	6
44. Šentjur	3
45. Šmarje	■ 1 11 5
46. Velenje	20
47. Žalec	10
48. Dravograd	3
49. Radlje	4
50. Ravne	10
51. Slovenj Gradec	6
52. Maribor - Pesnica	3
53. Maribor - Pobrežje	13
54. Maribor - Rotovž	28
55. Maribor - Ruše	4
56. Maribor - Tabor	21
57. Maribor - Tezno	12
58. Lenart	2
59. Ormož	3
60. Ptuj	15
61. Slovenska Bistrica	6
62. Gor. Radgona	6
63. Lendava	5
64. Ljutomer	5
65. Murska Sobota	14
3.
Ob volitvah delegatov za kongres je treba upoštevati pri oceni izbranega člana tale, v delovanju Zveze sindikatov Slovenije uveljavljena merila:
—	uspešno politično delo v sindikalnih organizacijah in organih, s katerim se je med članstvom uveljavil kot organizator, pobudnik in izvajalec dejavnosti, stališč in nalog zveze sindikatov;
—	pdzadevnosl za razvoj in uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, za poglabljanje odločujočega vpliva delavskega razreda v družbi in za ohranjanje revolucionarnih tradicij delavskega in sindikalnega gibanja;
—	idejnopolitična opredeljenost in osebna zavzetost za uveljavljanje revolucionarne smeri in politike zveze komunistov in sindikatov;
—	prizadevnost za utrjevanje bralstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije, za ohranitev njene neodvisnosti in politike neuvrščenosti;
—	ugled in zaupanje, ki ga v svojem okolju uživa na podlagi lastnega dela in delovnih uspehov, osebne prizadevnosti in ustvarjalnosti ter deleža v uresničevanju samoupravnih odnosov in v proizvodnih oziroma drugih delovnih dosežkih;
—	samoupravno, sindikalno in drugo politično delo, ki utemeljuje pričakovanje, da bo v pripravah na kongres in na kongresu deloval skladno s stališči članov Zveze sindikatov Slovenije, dosledno uveljavljal interese delavskega razreda v sklepih in drugih odločitvah kongresa ter s tem ustvarjalno prispeval k opredelitvi poglavitnih nalog in k družbeni vlogi zveze sindikatov v naslednjih letih;
—	sposobnost in volja za uveljavljanje kongresnih stališč in sklepov z. lastnim samoupravnim in drugim političnim delom.
4.
Skupščine občinskih organizacij zveze sindikatov upoštevajo ob teh merilih še načelo, da mora sestava delegatov za kongres odražati socialno sestavo članov Zveze sindikatov Slovenije. Zato zagotovijo med delegati na pobudo in po poprejšnjem dogovoru med občinskimi sveti zveze sindikatov v po-.,, samezni regiji ter v Ljubljani in Mariboru:
—	vsaj dve tretjini iz temeljnih organizacij združenega deta materialne proizvodnje;
—	sestavo, ki približno ustreza sestavi članov ZSS po posameznih gospodarskih in družbenih dejavnostih;
—	ženske v razmerju, ki ustreza njihovemu deležu med članstvom zveze sindikatov V osnovnih organizacijah:
—	mlade člane zveze sindikatov v starosti do 2 7 let v razmerju, ki ustreza njihovemu deležu med članstvom zveze sindikatov v osnovnih organizacijah;
—	primerno število pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v občinah, kjer so v večjem številu organizirani v osnovnih organizacijah ZSS.
Med delegate za kongres izvolijo po možnosti tudi člane zveze sindikatov, ki so v občinskih organizacijah zveze sindikatov uvrščeni v ožji izbor evidentiranih možnih kandidatov za republiški svet in nadzorni odbor ZSS ter svet in nadzorni odbor ZSJ, če po tem sklepu in statutu ZSS nimajo statusa delegata na kongresu.
5.
Odbor republiškega sveta ZSS za kadrovska vprašanja predlaga skladno s 6. točko tega sklepa občinskim organizacijam zveze sindikatov dogovor d podrobnejši sestavi delegatov za kongres.
6.
Občinske organizacije zveze sindikatov, konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov civilnih oseb na delu v JLA in Zveza društev upokojencev Slovenije sporočijo podatke o izvoljenih delegatih za kongres teden dni po izvolitvi, najkasneje pa do 10. junija 1982 odboru republiškega sveta ZSS za kadrovska vprašanja.
Predsednik RS ZSS Vinko HAFNER
Na podlagi 40. člena statuta Zveze sindikatov Jugoslavije je svet Zveze sindikatov Jugoslavije na 22. seji, 2. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o ključu, kriterijih in načinu volitev delegatov za deveti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
1.	Za IX. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije se voli približno 1070 delegatov.
2.	Pri volitvah delegatov za IX. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je treba izhajati iz treh temeljnih načel:
—	da vsaka občinska organizacija zveze sindikatov voli enega delegata ne glede na število članov,
—	da so ob upoštevanju gornjega načela 80 odstotkov celotnega števila delegatov voli sorazmerno s številom članov zvez sindikatov republik in pokrajin in
—	da se približno 20 odstotkov celotnega števila delegatov voli v enakem številu iz vsake republike in v ustreznem številu iz obeh pokrajin.
Za volitve delegatov po drugem kriteriju se upošteva številčno stanje članstva po popisu, ki bo končan v začetku leta 1982, in to po ključu: en delegat na 10.000 članov. (Na tej podlagi bi bilo ob upoštevanju načela, da vsaka občina voli po enega delegata, izvoljenih okoli 765 delegatov). Te delegate izvolijo v občinskih organizacijah zveze sindikatov.
Za izvolitev delegatov po tretjem kriteriju je določeno, da vsaka republiška organizacija zveze sindikatov voli še po 32 delegatov, vsaka pokrajinska organizacija zveze sindikatov pa po 24 delegatov. Te delegate izvolijo na kongresih zvez sindikatov republik in konferencah zvez sindikatov pokrajin. (Na tej podlagi bi bilo izvoljenih še 240 delegatov.)
Poleg delegatov iz prejšnjega odstavka se izvolijo delegati za IX. kongres ZSJ iz Zveze upokojencev in Zveze invalidov dela kot kolektivnih članov zveze sindikatov, in to na kongresih in konferencah zvez sindikatov republik in pokrajin, tako da se v vsaki republiki oziroma pokrajini izvolijo po 4 delegati iz Zveze upokojencev in po dva delegata iz Zveze invalidov dela. Te delegate prav tako volijo skladno z načeli in kriteriji tega sklepa in na podlagi predlogov iz teh organizacij ob ustrezni predhodni demokratični-razpravi v njih. (Na tej podlagi bi bilo izvoljenih še 48 delegatov skupno pa bi bilo torej okoli 1070 delegatov, to je 135 delegatov manj, kot jih je bilo na VIII. kongresu ZSJ.)
3.	Organizacije zveze sindikatov državljanov v JLA volijo delegate po ključu, ki ga določa 2. točka tega sklepa, upoštevajoč načelo, da osnovne organizacije zveze sindikatov v okviru armadnih področij in v okviru njim enakih enot — ustanov volijo — najmanj po enega delegata. O načinu volitev teh
delegatov podrobneje odloča konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov državljanov v JLA.
4.	O načinu volitev v občinskih organizacijah zveze sindikatov ter o načinu zagotavljanja ustrezne sestave delegatov po sestavi zaposlenih v republiki in pokrajini podrobneje odločajo sveti zvez sindikatov republik in pokrajin, seveda skladno s tem sklepom.
5.	Člani sveta in nadzornega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije sedanjega mandata imajo status delegata na IX. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije razen ob obravnavi in sprejemanju poročila o delu organov, katerih člani so (po 40. členu statuta ZSJ).
6.	Pri volitvah delegatov za IX. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je treba upoštevati naslednja temeljna merila:
— prizadevanje za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu in za krepitev odločilnega vpliva delavskega razreda v družbi;
—	uveljavljenost, ugled in zaupanje, ki si jih je delavec pridobil v okolju, v katerem deluje, s svojimi osebnimi sposobnostmi in z rezultati lastnega dela v neposredni proizvodnji in drugih oblikah dela in ustvarjalnosti; j politično aktivnostjo, doslednim bojem za razvoj samoupravnih odnosov in bogatenje materialne osnove samoupravljanja; z bojem za povečanje produktivnsti, za pridobivanje dohodka in delitev po rezultatih dela; z načelnostjo; s pravilnim odnosom do družbene lastnine; z bojem proti zlorabljanju in kršenju zakonskih predpisov;
—	idejnopolitična opredelitev za revolucionarno usmeritev ZKJ in dosledna aktivnost v boju za uresničevanje politike ZKJ in ZSJ, sprejeto na XI. kongresu ZKJ in Vlil. kongresu ZSJ;
—	prizadevanje in uveljavljenost v boju za bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije;
—	prispevek h krepitvi in razvijanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, neuvrščene politike Jugoslavije in mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti.
7.	V kandidacijskem postopku in v neposrednih volitvah delegatov za IX. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je treba zagotoviti:
—	da bo najmanj 55 odstotkov delegatov neposrednih proizvajalcev iz materialne proizvodnje;
—	da bo sestava delegatov približno ustrezala sestavi delavcev po dejavnostih, panogah in grupacijah;
—	da bodo med delegati predstavniki vseh generacij —od mladih do udeležencev NOB;
—	da bo število delegatov žensk in mladine najmanj v sorazmerju z njihovim pro-centualnim deležem v članstvu ZSJ;
—	da bo med delegati ustrezno število znanstvenih, kulturnih in javnih delavcev;
—	da bo zagotovljena ustrezna nacionalna sestava delegatov.
8.	Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, bodo zagotovili svojo prisotnost in ustrezen vpliv na delo IX. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije prek svojih 40 predstavnikov, ki bodo na kongresu kot gostje. Ti delavci bodo volili svoje predstavnike prek svojih klubov in združenj v tujini, njihova številčna razporeditev pa bo določena v svetu ZSJ.
9.	' Delegate za IX. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije iz občinskih organizacij zveze sindikatov in iz organizacij zveze sindikatov državljanov v JLA je treba izvoliti najpozneje do 15. septembra 1982, delegate, ki jih volijo na kongresih in konferencah zvez sindikatov republik in pokrajin, pa najpozneje do 10. oktobra 1982.
10.	Sveti zvez sindikatov republik in pokrajin so dolžni zagotoviti udeležbo na IX. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije vsem novo izvoljenim članom sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki niso bili izvoljeni za delegate IX. kongresa. Ti člani se naj udeležijo kongresa kot gostje.
SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Na podlagi sklepa o ključu, merilih in načinu volitev delegatov za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga je svet Zveze sindikatov Jugoslavije sprejel na seji 2. februarja 1982, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na
28. seji 4. marca 1982
DOLOČA
način volitev delegatov Zveze sindikatov Slovenije za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
1.
Skladno s sklepom sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bo v Zvezi sindikatov Slovenije izvoljenih za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije:
—	94 delegatov v občinskih organizacijah zveze sindikatov,
—	32 delegatov na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije,
—	4 delegati iz Zveze društev upokojencev Slovenije in
—	2 delegata iz Zveze društev invalidov Slovenije.
Iz Zveze sindikatov Slovenije ima na 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije status delegata še 18 članov sveta ZSJ in članica nadzornega odbora ZSJ.
Razen tega volijo po sklepu sveta ZSJ lastne delegate še člani zveze sindikatov, ki so kot civilne osebe na delu v JLA, O tem se dogovorijo v konferenci svojih osnovnih organizacij na zvezni ravni.
2.
Občinske organizacije zveze sindikatov izvolijo delegate za 9. kongres Zveze sindL katov Jugoslavije na svojih skupščinah takole:
1.	Ljubljana-Bežigrad	3
2.	Ljubljana-Center	-	7
3.	Ljubljana-Moste-Polje	3
4.	Ljubljana-Šiška	3
5.	Ljubljana-Vič-Rudnik	2
6.	Domžale	1
7.	Grosuplje	1
8.	Kamnik	1
9.	Kočevje	1
10.	Litija	1
11.	Logatec	1
12.	Ribnica	1
13.	Vrhnika	1
14.	Jesenice	•	1
15.	Kranj	3
16.	Radovljica	1
17.	Škofja Loka	1
18.	Tržič	1
19.	Cerknica	1
20.	Ilirska Bistrica	1
21.	Postojna	1
22.	Ajdovščina	1
23.	Idrija	1
24.	Nova Gorica	3
25.	Tolmin	1
26.	Izola	1
27.	Koper	2
28.	Piran	1
29.	Sežana	1
30.	Črnomelj	1
31.	Metlika	1
32.	Novo mesto	3
33.	Trebnje	1
34.	Hrastnik	1
35.	Trbovlje	1
36.	Zagorje	1
37.	Brežice	1
38.	Krško	1
39.	Sevnica	1
40.	Celje	4
4L Laško	1
42.	Mozirje	1
43.	Slovenske Konjice	1
44.	Šentjur	1
45.	Šmarje	1
46.	Velenje	2
47.	Žalec	'	1
i 48. Dravograd	-1
49.	Radlje
50.	Ravne	1
51.	Slovenj Gradec	1
52.	Maribor-Pesnica	1
53.	Maribor-Pobrežje	1
54.	Maribor-Rotovž	3
55.	Maribor-Ruše	1
56.	Maribor-Tabor	2
57.	Mribor-Tezno	1
58.	Lenart	1
59.	Ormož	1
60.	Ptuj	2
61.	Slovenska Bistrica
62.	Gornja Radgona	1
63.	Lendava
64.	Ljutomer	1
65.	Murska Sobota	2
3.
Ob volitvah delegatov za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije se upoštevajo merila, ki jih je s svojim sklepom opredelil svet Zveze sindikatov Jugoslavije, smiselno pa tudi določbe o sestavi delegatov za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije iz 5. in 6. točke sklepa republiškega sveta ZSS o volitvah delegatov za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije.
Skupščine občinskih organizacij zveze sindikatov upoštevajo ob teh merilih še načelo, da mora sestava delegatov za kongres odražati socialno sestavo članov Zveze sindikatov Slovenije. Ustrezno sestavo delegatov zagotovijo na pobudo in po poprejšnjem dogovoru med občinskimi sveti zveze sindikatov v posamezni regiji ter v mestih Ljubljana in Maribor.
4.
Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za kadrovska vprašanja predlaga občinskim organizacijam zveze sindikatov dogovor o podrobnejši sestavi delegatov za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.
5.
Občinske organizacije zveze sindikatov, Zveza društev upokojencev Slovenije^ in Zveza društev invalidov Slovenije sporočijo podatke o delegatih za 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije teden dni po izvolitvi, najkasneje pa do 10. junija 1982 odboru republiškega sveta ZSS za kadrovska vprašanja.
Predsednik RS ZSS: Vinko HAFNER
Skladno z 10. in 43. členom poslovnika o organizaciji in delovanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegovih organov je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na 28. seji 4. marca 1982
IMENOVAL
odbor za pripravo 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
IlllilU..Illllllllllllllllll.1.llllllllllllllllllllllllillllll
1.
Odbor za pripravo 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (v nadaljevanju: odbor) šteje 38 članov, predseduje pa mu predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
2.
V odboru so: predsednik:
1.	Vinko HAFNER, republiški svet ZSS podpredsednik:
2.	Martin MLINAR, republiški svet ZSS sekretar:
3.	Vlajko KRIVOKAPIČ, republiški svet ZSS
člani:
4.	Geza ČAHUK, Osnovna šola Trnovo, Ljubljana
5.	Tone FLORJANČIČ, Zdravstveni center Ptuj — Ormož TOZD Zobozdravstvo, Ptuj
6.	Franc FORTUNA, Železniško gospodarstvo, Ljubljana
7.	Dušan GAČNIK, Delavska enotnost, Ljubljana
8.	Ivan GODEC, republiški svet ZSS
9.	Miro GOŠNIK, Skupščina SR Slovenije, Ljubljana
10.	Mirko GOZDNIKAR, Železarna Štore, Štore
11.	Marjan GRABNAR, Novoles, Nqvo mesto. Novo mesto
12.	Francka HERGA, Skupščina občine .Maribor, Maribor
13.	Franc HRIB AR, mestni svet ZSS, Ljubljana
14.	Željko HUMAR, Splošno gradbeno podjetje Gorica, Nova Gorica
15.	Franček KAVČIČ, republiški svet ZSS
16.	Vinko KOVAČIČ, republiški svet ZSS
17.	Ivan KRAMER, medobčinski svet ZSS celjske regije, Celje
18.	Franc KRIVEC, REK Velenje DO Rudnik lignita Velenje, Titovo Velenje
19.	Zdravko KRVINA, medobčinski svet ZKS gorenjske regije, Kranj
20.	Milojka LAHAJNAR, Iplas, Koper
21.	Boris LIPUŽIČ, republiški svet
ZSS
22.	Vukašin LUTOV AC, občinski svet ZSS Ljubljana Šiška, Ljubljana
23.	Mira MARKO, občinski svet ZSS Gornja Radgona
24.	Nbda MIKIČ-BULC, republiški svet ZSS
25.	Jože MOZETIČ, komite občinske konference ZKS, Metlika
26.	Marica MUSTER, Dekorativna TOZD Surova tkanina, Ljubljana
27.	Vili PAHOR, medobčinski svet ZSS severnoprimorske regije, Nova Gorica
28.	Jože PETERKOV, komite občinske konference ZKS, Krško
29.	Julij PLANINC, republiški svet ZSŠ'
30.	Franci POLAK, republiški svet ZSS
3 1. Marija PUKL, občinski svet ZSS, Domžale
32.	Boris STRLE, Tomos Koper, Koper
33.	Štefan ŠČERBIČ, Železarna Jesenice, Jesenice
34.	Miroslav ŠTRAJHAR, medobčinski svet ZSS zasavske regije, Trbovlje
35.	Ivanka ŠULGAJ, medobčinski svet ZSS gorenjske regije, Kranj
36.	Drago UREKAR, Tovarna avtomobilov TAM, Maribor
37.	Vinko VIDIC, medobčinski svet ZSS podravske regije, Maribor
38.	Albert VODOVNIK, občinski svet ZSS, Ravne na Koroškem
3.
Odbor vodi in usklajuje priprave na 10.
kongres Zveze sindikatov Slovenije. Za
izvedbo posameznih nalog imenuje svcxje
komisije.
Predsednik RS ZSS: Vinko HAFNER
AKCIJSKI
PROGRAM
republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za uresničevanje stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev
3.	konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki je potekala 5. in 6. februarja 1982, je zadolžila vse organe in organizacije Zveze sindikatov Slovenije, da sprejmejo svoje akcijske programe za uresničevanje njenih stališč in usmeritev o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev.
V skladu s takšno zadolžitvijo je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na 28. seji,
4.	marca 1982, sprejel svoj akcijski program, ki neposredno obvezuje republiški svet in njegove organe. Hkrati služi kot podlaga za akcijske programe republiških odborov sindikatov dejavnosti. Republiški svet bo deloval tako, da bodo čimprej sprejeli svoje akcijske programe tudi vse osnovne organizacije, konference osnovnih organizacij in občinski sveti zveze sindikatov. Spodbujal pa bo tudi vse druge samoupravne in družbene dejavnike s področja socialne politike v republiki, da bodo v svojem delovanju in v okviru svojih pristojnosti in možnosti uresničevali stališča in usmeritve 3. konference Zveze sindikatov Slovenije.
Pri sprejemanju svojega akcijskega programa je republiški svet upošteval, da je uresničevanje stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti neločljivo povezano z uresničevanjem stališč in sklepov 1. konference Zveze sindikatov Slovenije, ki je obravnavala vlogo in naloge sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja, in 2. kopference Zveze sindikatov Slovenije, ki je obravnavala uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Zato bo republiški svet aktivno deloval za uresničevanje stališč in sklepov 1. in 2. konference ŽSS; v tem akcijskem programu pa opredeljuje le tiste pomembnejše naloge, ki so najbolj neposredno povezane s področjem socialne politike in socialne varnosti.
Ta akcijski program opredeljuje pretežno tiste naloge, ki jih je treba opraviti v letu 1982, le izjemoma pa navaja tudi nekatere pomembne stalne naloge sindikatov na področju socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev.
Aktivnosti ■ za uresničevanje temeljnih izhodišč
1.	Obravnavanje sprememb družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana
•SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 v skladu s cilji gospodarske stabilizacije in realnimi razvojnimi možnostmi 'v tem srednjeročnem obdobju. Predlog sprememb pripravi republiški zavod za družbeno planiranje.
Nosilec: republiški svet ZSS in njegov svet za družbeno planiranje.
Rok: 2. trimesečje 1982.
2.	Obravnavanje sprememb samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
Nosilec: republiški odbori sindikatov dejavnosti.
Rok: 2. trimesečje 1982.	<
3.	Priprava poročila o uresničevanju dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka ter ocene o uresničevanju družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Republiški svet bo posebej zagotovil širšo razpravo o strokovnih podlagah, ki so predvidene z družbenim dogovorom o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in zagotovil njihov sprejem do konca 2, trimesečja. Hkrati bo pripravil tudi oceno uresničevanja družbene usmeritve o ustreznem vrednotenju proizvodnega dela, dela pod težjimi pogoji in rezultatov ustvarjalnega dela.
Nosilec: odbora podpisnikov obeh dogovorov, svet za delitev dohodka RS ZSS, center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS.
Rok: 2. trimesečje.
4.	Ocena uresničevanja zakona o zajamčenem osebnem dohodku predvsem z vidika, ali je z ustreznimi samoupravnimi sporazumi zagotovljeno združevanje sredstev za pokrivanje osebnih dohodkov v primeru motenj
| ali izgub v temeljni organizaciji združenega
dela ter združevanje sredstev skupne porabe in ali so opredeljeni prioritetni nameni zadovoljevanja potreb iz teh sredstev.
Nosilec: svet za delitev dohodka RS ZSS, republiški odbori sindikatov dejavnosti skupaj s centrom za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS.
Rok: 3. trimesečje.
5.	Vsebinska in organizacijska krepitev aktivnosti pri obravnavanju periodičnih in zaključnih računov. Pri tem bo posebna pozornost namenjena oceni rezultatov gospodarjenja z vidika medsebojne primerjave sorodnih organizacij združenega dela ter sprejemanju ukrepov, ki zagotavljajo večjo produktivnost dela in gospodarnost v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Posebej bo izpostavljena ocena »tem, v koliki meri delavci pri-obravnavanju periodičnih in zaključnih računov dobivajo poročila samoupravnih interesnih skupnosti s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti o tem, kako se uresničuje sprejeti program dela v teh skupnostih.
Nosilec: republiški odbori sindikatov dejavnosti in ustrezni sveti pri RS ZSS.
Rok: 2. trimesečje 1982.
6.	Sodelovanje s samoupravno interesno skupnostjo socialnega varstva Slovenije ter drugimi družbenimi in strokovnimi organi pri oblikovanju »socialne karte« oziroma pregleda o ekonomsko-socialnem položaju delavcev in njihovih družin kot podlagi za uveljavljanje socialnih dajatev.
Nosilec: predsedstvo republiškega sveta ZSS, svet za zdravstvo in socialno politiko in svet za življenjske in delovne razmere RS ZSS, republiški odbori sindikatov dejavnosti.
Rok: 2. trimesečje 1982.
7.	Oblikovanje ocene uveljavljanja svobodne menjave dela med delavci v materialni proizvodnji in delavci v družbenih dejavnostih posebej z vidika uveljavljanja zakona o svobodni menjavi dela in delegatskega sistema ter vpliv uporabnikov na upravljanje in gospodarjenje s sredstvi v samoupravnih interesnih skupnostih.
Nosilec: republiški odbori sindikatov dejavnosti in svet za razvoj samoupravljanja pri RS ZSS.
Rok: 4. trimesečje 1982.
I.	ZAPOSLOVANJE
1.	Ocena uresničevanja stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o usmeritvah in nalogah sindikatov pri uveljavljanju načrtnega zaposlovanja, s posebnim poudarkom na planiranju zaposlovanja v organizacijah združenega dela in sprejemanju ter usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občinah.
Nosilec: svet RS ZSS za planiranje.
Rok: 2. trimesečje 1982.
2.	Organizacija javne razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Nosilec: republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Rok: 1. trimesečje 1982.
3.	Organizacija javne razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, zagotovitev izdelave ocene do zaposlovanja upokojencev, 'podaljšanega delovnega razmerja, pogodbenega dela in nadurnega dela ter sprejem stališč o teh vpra-
^pnjih.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko in svet za samoupravljanje.
Rok: 1. trimesečje 1982.
4.	Priprava stališč predlogov za spremembo družbenega dogovora o minimalnih
II.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
1.	Ocena uresničevanja stališč o kadrovski dejavnosti v združenem delu, ki so bila sprejeta na republiškem posvetu v letu 1980. Na podlagi ugotovitev opredelitev načina uresničevanja tistih sklepov, ki še niso izpolnjeni v zadostni meri.
Nosilec: MS ZSS, svet za izobraževanje in kulturo. Obravnava predsedstvo.
Rok: 2. trimesečje 1982.
2.	Razprava o spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985.
Nosilec: RO sindikatov dejavnosti.
Rok: v skladu s programom dela Izobraževalne skupnosti Slovenije.
3.	Nadaljevanje akcije za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov organizacij
standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev.
Nosilec: odbor udeležencev družbenega dogovora in svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere.
Rok: 2. trimesečje 1982.
5.	Sprejem stališč o družbenoekonomskem položaju delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Nosilec: RO sindikatov delavcev obrti.
Rok: 4. trimesečje 1982.
6.	Sprejem stališč o nalogah sindikatov v organizacijah združenega dela, v katerih se zaradi motenj v zaposlovanju ali zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav pojavljajo presežki delavcev. (Posebej poudarek na zagotavljanju socialne varnosti delavcev, prekvalifikaciji in dokvalifikaciji delavcev, prezaposlitvi delavcev).
Nosilec: svet RS ZSS za planiranje.
Rok: 2. trimesečje 1982.
7.	Ocena uresničevanja stališč sindikatov o vračanju naših delavcev z začasnega dela v tujini ter sprejem stališč o družbenoekonomskem položaju naših delavcev, zaposlenih v enotah in obratih v tujini.
Nosilec: odbor za mednarodno dejavnost.
Rok: 2. trimesečje 1982.
združenega dela z zakonom o usmerjenem izobraževanju.
Nosilec: republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Rok: 2. trimesečje 1982.
4.	Pobuda, da vse organizacije združenega dela uresničijo določilo zakona o usmerjenem izobraževanju, da sprejmejo programe usposabljanja in izpopolnjevanja ter da enkrat l^tno objavijo razpis za izobraževanje ob delu in iz dela na podlagi kadrovskih potreb.
Nosilec: republiški svet ZSS oziroma svet za izobraževanje in kulturo.
Rok: 2. trimesečje 1982.
5.	Akcija za povečan vpis zaposlenih v osnovno šolo, če le-te niso uspešno končali.
Nosilec: republiški svet ZSS, svet za izobraževanje in kulturo.
Rok: stalna naloga.
6.	Akcija za povezovanje osnovnih šol in organizacij združenega dela na svojem območju za skupno načrtovanje in izvajanje programa dela. Pri tem bomo posebno pozornost namenili temu, da bodo v večji meri tudi organizacije združenega dela pobudniki takšnih povezovanj.
Nosilec: republiški svet ZSS, RO sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti.
Rok: 3. trimesečje 1982.
7.	Akcija za povečanje števila razpisanih kadrovskih štipendij organizacij združenega dela na podlagi kadrovskih potreb in opredeljenega vpisa v posebnih izobraževalnih skupnostih. Delovanje v skupščinah podpisnikov samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah, da bi se pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev dosledno upoštevale kadrovske potrebe družbenopolitičnih skupnosti.
Nosilec: republiški svet Zveze sindikatov
Slovenije, v sodelovanju z odborom podpisnikov družbenega dogovora.
Rok: stalna naloga.
8.	Preučitev možnih ukrepov za spodbujanje mladine za vpis v izobraževanje za deficitarne poklice oziroma v vzgojno-izobra-ževalne programe prednostnih panog. Na osnovi tega vodenje ustreznih akcij.
Nosilec: sVet za izobraževanje in kulturo, RO sindikata dejavnosti v sodelovanju s strokovniipi organizacijami in ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Rok: stalna naloga.
9.	Dopolnitev družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki ter o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol, tako da bo zajemal tudi usmerjeno izobraževanje. Spodbuda za ustvarjanje zalog učbenikov na šolah.
Nosilec: republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Rok: 2. trimesečje oziroma stalna naloga.
10. Pobuda, da se izdela analiza o usklajenosti načrtovane mreže domov za učence in študente z mrežo usmerjenega izobraževanja. Sodelovanje pri sprejemu družbenega dogovora o gradnji domov za učence in študente za obdobje 1981—85.
Nosilec: republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Rok: 2. trimesečje 1982.
III.	ZDRAVSTVENO VARSTVO
1.	Ocena stališč predsedstva RS ZSS o uresničevanju zakona o zdravstvenem varstvu in usmeritev RS ZSS o humanizaciji dela z vidika invalidnosti in zdravstvenega varstva s posebnim poudarkom na neposrednem interesu in odgovornosti delavcev za ohranitev lastnega zdravja.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS. Obravnava predsedstvo RS ZSS.
Rok: 4. trimesečje 1982..
2.	Obravnava koncepta medicine dela v SR Sloveniji, programov zdravstvenega varstva delavcev, ki morajo skupaj z delavci v organizacijah združenega dela zdravstva programirati službo medicine dela, prometa in športa na vseh ravneh. Pri programiranju morajo upoštevati potrebe po razvoju dispanzerske službe v občinah in v enotah medicine dela v združenem delu — obratnih ambulant.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS, republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije v sodelovanju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo ter Inštitutom za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani.
Rok: 3. trimesečje 1982.
3.	Obravnava skupnega razvojnega programa Inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani, Zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani ter Inštituta za medicino dela v Mariboru.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS, republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije v sodelovanju z republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo SRS. Skupen program bo obravnavalo predsedstvo RS ZSS.
Rok: 4. trimesečje 1982.
4.	O tekočem preverjanju seznama poklicnih obolenj in spremljanju raznih sprememb morajo odgovorne inštitucije sprotno obveščati posamezne organizacije združenega dela, kakor tudi republiške odbore dejavnosti.
Nosilec: republiški odbori dejavnosti v sodelovanju z odgovornimi inštitucijami.
Rok: enkrat letno obravnava analizo svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS oziroma stalna naloga.
5.	Obravnava dogovora o enotnih kriterijih in merilih za ugotavljanje in odobravanje bolniškega staleža v SR Sloveniji in SFRJ.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo SRS in Zdravstveno skupnostjo Slovenije.
Rok: 3. trimesečje 1982.
6.	Obravnava analize in učinkov participacije uporabnikov pri zdravstvenih storitvah ter s tem v zvezi predvidenih sprememb določil zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnih sporazumov in obveznosti do zdravstvenega varstva.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS v sodelovanju z Zdravstveno skupnostjo Slovenije. Analizo
in spremembe bo obravnavalo predsedstvo RS ZSS.
Rok: L trimesečje 1982.
7.	Priprava in obravnava družbenega dogovora o pogojih in merilih za organiziranje zdravstvenih organizacij v smislu 61. člena zakona o zdravstvenem varstvu in skladno z vsebino zakona o združenem delu.
Nosilec: republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije in svet RS ZSS za razvoj samoupravljanja. Družbeni dogovor obravnava predsedstvo RS ZSS.
Rok: 2. trimesečje 1982.
8.	Obravnava medrepubliškega samoupravnega sporazuma o delitvi dela pri opravljanju najzahtevnejših zdravstvenih storitev, ki naj bi zagotovil večjo specializacijo posameznih kliničnih centrov v SFRJ.
Nosilec: republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije v sodelovanju z Zdravstveno skupnostjo Slovenije.
Rok: 4. trimesečje 1982.
9.	Obravnava in sodelovanje pri pripravi vzgojno-izobraževalnih programov s področja zdravstva, predvsem vzgojno-izobra-ževalnega programa na medicinski fakulteti.
Nosilec: RO sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije in RO sindi-
kata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije v sodelovanju s posebno izobraževalno skupnostjo za zdravstveno varstvo in medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Rok: 2. trimesečje 1982.
10. Obravnava poročila o preskrbljenosti lekarn in drugih organizacij združenega dela zdravstva z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in drugimi zdravstvenimi pripomočki.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS in svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere v sodelovanju s pristojnimi republiškimi komiteji in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Rok: 2. trimesečje.
IV. VARSTVO INVALIDOV
1. Obravnavanje problemske informacije o stanju na področju delovne invalidnosti v zadnjih letih.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in Socialno politiko RS ZSS v sodelovanju s SPIZ Slovenije.
Rok: 4. trimesečje 1982.
2. Obravnavanje problemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS v sodelovanju z Zvezo skupnosti za zaposlovanje. Skupnostjo socialnega'varstva in Izobraževalno skupnostjo.
Rok: 4. trimesečje 1982.
3. Priprava posvetovanja o aktualnih vprašanjih Varstva invalidov.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS v sodelovanju s SPIZ Slovenije in humanitarnimi organizacijami. Rok: 4. trimesečje 1982.
V.	VARSTVO PRI DELU
I. Spodbujanje ustanavljanja in usposabljanja odborov za varstvo pri delu in organiziranje tematskega posvetovanja o izkušnjah in problemih delovanja teh odborov.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS, republiški odbori ■sindikatov dejavnosti.
Rok: 3. trimesečje 1982.
2. Obravnavanje posodabljanja predpisov s področja varstva pri delu za posamezna dejavnosti in spodbujanje samoupravnega urejanja teh vprašanj. Ob tem obravnavanje predpisov o vlogi in delu inšpekcije dela.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS v sodelovanju z republiškim komitejem za delo.
Rok: 3. trimesečje 1982.
3.	Zahteva po ukrepanju v zvezi s pomanjkljivostmi, ki so v sistemu izobraževanja za varno delo.
Nosilec: svet za zdravstveno varstvo in socialno politiko RS ZSS v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi.
Rok: 3. trimesečje 1982.
4.	Predlaganje dolgoročnejših programov raziskav s področja varstva pri delu ustreznim raziskovalnim skupnostim.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko v sodelovanju s SPIZ Slovenije in Zdravstveno skupnostjo. Rok: 3. trimesečje.
VI.	DRUŽBENA PREHRANA
1. Ocena uresničevanja sprejetih stališč in usmeritev o zagotavljanju prehrane med delom s poudarkom na ukinjanju vrednostnih bonov oziroma gotovine namesto organiziranega obroka. Organiziranje prehrane ali dostave iz gostinskih obratov oziroma organiziranje hladnih malic, če ni zadostnih zmogljivosti za pripravo toplih obrokov.
Izdelava analize na podlagi statističnih podatkov in poročil republiških odborov sindikatov dejavnosti in občinskih svetov ZSS in sprejem nadaljnjih usmeritev.
Nosilec: Svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev. Razprava na predsedstvu RS ZSS.
Rok: razprava na predsedstvu RS ZSS — 4. trimesečje 1982.
2.	Sprejem enotnih kriterijev in usmeritev za regresiranje prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov oziroma gotovine. Organiziranje učinkovite kontrole na podlagi izdelanih določil v internih samoupravnih aktih TOZD in delovnih skupnosti.
Nosilec: svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev, razprava na predsedstvu RS ZSS.
Rok: 1. trimesečje 1982.
3.	Sprejem strokovnih podlag za sestavo obroka med delom, objava v posebni brošuri skupaj z drugimi družbenimi dokumenti in usmeritvami s področja prehrane med delom ter njihova uveljavitev in prilagajanje potrebam delavcev.
Nosilec: republiški svet ZSS v sodelovanju z odborom podpisnikov družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe.
Rok: sprejem na predsedstvu RS ZSS —
2.	trimesečje 1982.
4.	Ocena uresničevanja medrepubliškega družbenega dogovora o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški, in oblikovanje predlogov za nadaljnjo politiko virov in višine regresa za prehrano med delom.
Nosilec: republiški svet ZSS, svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev v sbdelovanju z odborom podpisnikov družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Rok: razprava na RS ZSS —4. trimesečje 1982.
5.	Pobuda, da se odpravijo omejitve naložb v obrate družbene prehrane za organizacije združenega dela zunaj gospodarstva. Spodbujanje združevanja sredstev za gradnjo takih obratov v organizacijah združenega dela, ki bodo s prostimi zmogljivostmi zadovoljevali potrebe delovnih ljudi in občanov po celodnevni prehrani. Priznavanje statusa skupnega pomena in nudenje olajšav obratom družbene prehrane, ki so zajeti v konceptu razvoja družbene prehrane v občini ali regiji.
Nosilec: republiški svet ZSS, svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev in svet RS ZSS za samoupravljanje.
Rok: 1. trimesečje 1982. Združevanje sredstev je stalna naloga, razprava na predsedstvu RS ZSS — 4. trimesečje.
' 6. Spodbuda za uresničevanje naprednih programov industrijske priprave polpripravljene hrane, ki bo omogočila postopen prehod na pripravo tipiziranih industrijsko pripravljenih obrokov za prehrano med delom in celodnevno prehrano zaposlenih občanov.
Nosilec: republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije in svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev.
Rok: stalna naloga.
7.	Zagotavljanje prehrane med poukom za šolarje, zlasti učence v usmerjenem izobraževanju, kot uresničevanje širših funkcij šole, skladno z zakonodajo. Organiziranje hladnih malic, kadar ni mogoče organizirati toplih.
Nosilec: republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti in svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev.
Rok: stalna naloga. '
VII. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE DELAVCEV
1.	Sodelovanje v procesu priprave in sprejema zveznega in republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri čemer bomo sindikati posvetili posebno pozornost materialnim obveznostim in načinu stimuliranja organizacij združenega dela za prevencijo invalidnosti in zaposlovanje invalidov. Posebej bomo spodbujali tudi pripravo ustreznega družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov v zvezi z obveznostmi posameznih panog dejavnosti.
Nosilec: republiški svet ZSS in svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politikov sodelovanju z RO sindikatov dejavnosti in Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Rok: leto 1982.
2.	Vključitev v postopek revizije vseh del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ki se bo izvajal od leta 1982 do 1985. Po programu revizije bomo v ta namen republiški odbori sindikatov dejavnosti v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja organizirali v organizacijah združenega dela posebne posvete.
Nosilec: koordinacijski odbor za vpraša^ n ja beneficirane delovne dobe pri RS ZSS in RO sindikatov‘dejavnosti v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ■
Rok: leto 1982.
3.	Celovito bomo preučili možne načine urejanja položaja delavcev na določenih delih in nalogah v tekstilni industriji; v tem okviru je tudi možnost uvedbe beneficirane delovne dobe,'pri čemer se bomo sindikati zavzeli za tisto rešitev, ki bo zagotavljala socialno varnost delavcev, upokojenih na ta način. Pri obravnavi tega problema se bomo zavzeli, da bo v letošnjem letu o tem sprejeto dokončno stališče.
Nosilec: republiški svet ZSS in RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-prede-lovalne industrije v sodelovanju z Republiškim komitejem za delo in Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Rok: leto 1982;
4.	Pri pripravi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bomo sindikati dali pobudo, da se določi najnižja starostna meja 50 let za upokojitev delavcev, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, pod pogojem, da ni zdravstvenih za-, drž kov.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko, republiški odbori sindikatov, obravnava RS ZSS.
Rok: leto 1982.
5.	Obravnava analize o socialno-eko-nomskem položaju upokojencev v zvezi z gibanjem življenjskih stroškov in učinki valorizacije pokojnin.
Nosilec: svet RS ZSS zg zdravstveno varstvo in socialno politiko v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zvezo društev upokojencev Slovenije, obravnava RS ZSS.
Rok: 4. trimesečje.
Vlil. DRUŽBENI POLOŽAJ IN SOCIALNA VARNOST BORCEV NOV
1.	V sodelovanju z republiškim odborom Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne SR Slovenije bomo napravili oceno družbenoekonomskega položaja borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, zlasti njihove zdravstvene zaščite in stanovanjskih razmer. Na podlagi take ocene bomo pripravili predloge za razpravo in sklepanje na posameznih organih pristojnih organizacij in institucij.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko v sodelovanju z republiškim odborom Zveze združenj borcev NOV Slovenije in Republiškim komitejem za borce in vojaške invalide.
Rok: 2. trimesečje 1982.
IX. SOCIALNA
VARNOST
KMETOV
1.	Sodelovanje pri pripravi preoblikovanja sistema starostnega zavarovanja kmetov v okviru enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov in delavcev. V sodelovanju z drugimi organi in organizacijami bomo preučili možnost uvedbe pokojninskega zavarovanja kmetov za primer invalidnosti.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko, RO sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, samoupravno interesno skupnostjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, RK SZDL Slovenije.
Rok: do konca leta 1982.
2.	Skupaj s samoupravno interesno skupnostjo socialnega varstva ter z drugimi ustreznimi organi se bomo zavzemali za oblikovanje kriterijev in meril socialnega varstva za tiste kmete, ki zaradi objektivnih razlogov ne morejo sami ustvariti toliko dohodka, kot znaša družbeno dogovorjena višina minimalnih življenjskih stroškov.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko, RO sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slo-
venije v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, samoupravno interesno skupnostjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in z republiško konferenco SZDL Slovenije.
Rok: 3. trimesečje 1982.
3.	Sodelovali bomo pri oblikovanju predlogov za zakonsko in samoupravno ureditev socialne varnosti kmetov na podlagi stališč in usmeritev 3. konference Zveze sindikatov Slovenije.
Nosilec: svet RS ZSS za življenjske in de-' lovne razmere, rekreacijo in uporabo prostega časa delavcev, RO sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije, svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije, samoupravno interesno skupnostjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, samoupravno interesno skupnostjo za otroško varstvo, samoupravno interesno skupnostjo za socialno skrbstvo, republiškim komitejem za družbene prihodke. Zavarovalno skupnostjo Triglav ter drugimi ustreznimi organi in organizacijami.
Rok: do konca leta 1982.
X. SOCIALNA VARNOST STAREJŠIH OBČANOV
L Sodelovali bomo pri pripravi in obravnavi strokovnih usmeritev za vsebino dela v domovih za starejše občane, posvetovalnicah in dispanzerjih zdravstvenih domov.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko in RO sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije v sodelovanju z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo SRS ter Inštitutom za geriatrijo in gerontologijo v Kliničnem centru v Ljubljani.
Rok: 4. trimesečje 1982.
2.	Sprejem in izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah medsebojnega sodelovanja in razmejitvi nalog med zdravstvenimi skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva.
Nosilec: republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije v sodelovanju z Zdravstveno skupnostjo Slovenije in Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije.
Rok: 2. trimesečje 1982.
3.	Sodelovanje pri pripravi in sprejemu dogovora o načinu zagotavljanja sredstev za subvencioniranje stanarin v domovih za starejše občane.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko in svet za stanovanjska in komunalna vprašanja v sodelovanju s Skupnostjo socialnega varstva SRS.
Rok: 2. trimesečje 1982.
4.	Sodelovanje v pripravi in uresničevanju programa aktivnosti ob mednarodnem letu starejših ljudi.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko. Program sprejme predsedstvo RS ZSS.
Rok: L trimesečje 1982.
XI. STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
L Sindikati bomo zahtevali, da udeleženci družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji takoj sprejmejo kratkoročne in srednjeročne programe racionalizacijskih ukrepov v stanovanjski gradnji, zlasti pa, da se v občinah ti programi operativno izvajajo v vseh fazah stanovanjske gradnje.
Nosilec: predsedstvo RS ZSS, svet RS ZSS za stanovanjska in komunalna vprašanja, RO sindikata delavcev gradbeništva in industrije gradbenega materiala, RO sindikata delaVčev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v sodelovanju z odborom udeležencev družbenega dogovora in medobčinskimi sveti ZSS.
Rok: L trimesečje 1982.
2.	Ocena uskladitve samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela o pridobivanju stanovanj in stanovanjskih posojil, kriterijev za pridobivanje kadrovskih stanovanj ter meril in kriterijev za pridobivanje solidarnostnih stanovanj in posojil iz sredstev vzajemnosti v okviru stanovanjskih skupnosti, z določbami zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter družbenim dogovorom oziroma ocena uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnoso' na področju stanovanjskega gospodarstva.
Nosilec: svet RS ZSS za stanovanjska in komunalna vprašanja na podlagi poročila odbora podpisnikov družbenega dogovora.
Rok: 2. trimesečje.
3.	Sodelovanje v oblikovanju sprememb
in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in spremljajočih metodologij oblikovanja cen za vzpostavitev dohodkovnih odnosov in dohodkovne povezave vseh udeležencev stanovanjske gradnje.	x
Nosilec: republiški svet ZSS, svet RS ZSS 1 za stanovanjska in komunalna vprašanja bo sprotno obravnaval spremembe in dopolnitve, ki jih bo pripravljal odbor podpisnikov družbenega dogovora v sodelovanju z drugimi dejavniki.
Rok: 2. trimesečje 1982.
4.	V vseh temeljnih bankah na področju SR Slovenije je treba v okviru delegatskega sestava in samoupravne organiziranosti uveljavljati in uresničevati skupne interese delovnih ljudi in delavcev v OZD za namensko stanovanjsko varčevanje, dolgoročno in racionalno zbiranje ter porabo sredstev za namene stanovanjske graditve.
Nosilec: svet RS ZSS za stanovanjska in komunalna vprašanja, republiški odbor sindikata delavcev finančnih organizacij v sodelovanju z vsemi temeljnimi bankami v SR Sloveniji in Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana.
Rok: stalna naloga.
5. V okviru elektrogospodarstva Slovenije je treba poiskati možnosti prerazporejanja skupnega prihodka za namene učinkovitejšega reševanja stanovanjskih vprašanj zlasti novozaposlenih rudarjev zaradi potreb po povečanem izkopu.premoga za energetske potrebe.
Nosilec: RO sindikata delavcev energetike, v sodelovanju s samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva Slovenije.
Rok: 3. trimesečje 1982.
6. Sodelovanje v reševanju stanovanjskih vprašanj mladih družin, katerim je potekel oziroma poteka rok izpraznitve solidarnostnih stanovanj, tako da se jiroblemi rešijo v tem srednjeročnem obdobju, obveznosti, ki so jih sprejeli udeleženci (mlade družine, organizacije združenega dela in stanovanjske skupnosti), pa se ne smejo izničiti.
Nosilec: občinski sindikalni sveti sodelujejo v reševanju teh vprašanj, reševanje pa poteka med osnovnimi organizacijami sindikata v OZD, kjer so bile izdane garancije, mladimi družinami, stanovanjskimi skupnostmi in organizacijami ZSMS.
Rok: 4. trimesečje 1982.
XII. OTROŠKO VARSTVO
1.	Ocena uresničevanja zakona o družbenem varstvu otrok s posebnim poudarkom na uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov, samoupravnem organiziranju udeležencev v svobodni menjavi dela, uveljavljanju različnih oblik družbenega varstva otrok ter na prilagajanju dela vzgojno-varstvenih organizacij in njihovih enot delovnemu času OZD.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko. Oceno obravnava predsedstvo RS ZSS.
Rok: 2. trimesečje 1982.
2.	Ocena uveljavljanja kriterijev, pogojev in učinkov solidarnosti na' področju družbenega varstva otrok in na tej podlagi opredelitev stališč do tega vprašanja.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko, na podlagi analize, ki jo izdela Skupnost otroškega varstva Slovenije.
Rok: 3. trimesečje 1982.
3.	Ocena izvajanja samoupravnega sporazuma o enotnih postopkih za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko na podlagi analize, ki jo bo pripravila Skupnost otroškega varstva Slovenije.
Rok: 3. trimesečje.
4.	Pobuda Skupnosti otroškega varstva Slovenije, Zdravstvene skupnosti Slovenije in Zavoda za zdravstveno varstvo SRS, da izdelajo izračun sredstev, ki jih namenjamo za nadomestila za odsotnost z dela zaradi nege dojenčkov. Na tej podlagi se bomo vključili v obravnavo stanja in načina reševanja tega vprašanja.
Nosilec: na podlagi ocene, ki jo izdelajo omenjeni dejavniki, svet RS ZSS za zdrav* stveno varstvo in socialno politiko pripravi informacijo za obravnavo na predsedstvu RS ZSS.
Rok: 1. in 2. trimesečje 1982.
5.	Obravnava analize pogojev in možnosti razvoja družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1986—2000. Namen naloge je sodelovanje pri opredelitvi takih dolgoročnih nalog, s katerimi bomo vsem otrokom postopno zagotovili enake pogoje za vzgojo in varstvo.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko na podlagi analize, ki jo pripravi Skupnost otroškega varstva Slovenije.
Rok: 1. trimesečje 1982.
6.	Pobuda republiški konferenci SZDL, da ponovimo lanskoletne posvete o vseh pomembnejših vprašanjih otroškega varstva, na podlagi katerih bi skupaj z vsemi odgovornimi dejavniki v posameznih občinah ocenili, kako se uresničujejo skupno sprejete usmeritve, kje so še odprti problemi in kako naj bi jih hitreje reševali.
Nosilec: svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko. Oceno posvetov obravnava predsedstvo RS ZSS.
Rok: 4. trimesečje 1982.
XIII.	PRESKRBA OBČANOV
1.	Ocena samoupravne organiziranosti na področju preskrbe, zlasti glede na ustanavljanje in delovanje SIS za preskrbo ter organiziranost in delovanje svetov potrošnikov. Sodelovanje z ustreznimi organi in organizacijami SZDL pri sprejemanju usmeritev za zboljšanje stanja zaradi boljše in učinkovitejše preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, zlasti z živili, s posebnim poudarkom na oblikovanju cen osnovnih življenjskih potrebščin ter njihovem vplivu na življenjski standard delovnih ljudi in občanov.
Nosilec: svet RS ZSS za samoupravljanje in svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere v sodelovanju z ustreznimi organi RK SZDL.
Rok: Razprava na predsedstvu RS ZSS skupaj z RK SZDL — 3. trimesečje 1982.
2.	Ocena in spodbujanje dohodkovnega povezovanja TOZD, ki sestavljajo reprodukcijsko verigo proizvodnje in prodaje živil, ugotavljanje vzrokov za zaostajanje teh procesov ter njihovega vpliva na redno preskrbo in gibanje cen živil. Izdelava programa družbene aktivnosti za pospeševanje teh ' procesov.
Nosilec: svet RS ZSS za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in republiška odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije in delavcev trgovine.
Rok: 4. trimesečje 1982.
XIV.	PRODUKTIVNA
IN SMOTRNA IZRABA DELOVNEGA ČASA
L Ocena uresničevanja stališča republiškega sveta zveze sindikatov o smotrni izrabi
delovnega časa s posebnim poudarkom na sprotnem ugotavljanju izrabe delovnega in obratovalnega časa ter sprejem stališč o nočnem delu.
Nosilec: svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere in republiški odbori ZSS.
Rok: 2. trimesečje 1982.
2. Sodelovanje pri pripravi družbenega dogovora o urejanju delovnega časa.
Nosilec: svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere in svet RS ZSS za samoupravljanje.
Rok: 2. trimesečje 1982.
XV.	ODDIH IN REKREACIJA
1.	Izobraževanje in usposabljanje kadrov za področje rekreacije s posebnim poudarkom na izboru kandidatov*ter na njihovem vključevanju pri uresničevanju programov rekreacije v organizacijah združenega dela.
Nosilec: republiški svet ZSS, center za družbenopolitično usposabljanje.
Rok: 3. trimesečje 1982.
2.	Uveljavljanje komisij za oddih in rekreacijo pri občinskih svetih zveze sindikatov oziroma njihovo povezovanje z osnovnimi organizacijami zveze sindikatov in zvezami telesnokulturnih organizacij v občinah.
Nosilec: republiški svet ZSS v sodelovanju z občinskimi sveti ZSS.
Rok: 2. trimesečje 1982.
3.	Priprava programa za izvajanje aktivnih odmorov med delom na podlagi izkušenj Visoke šole za telesno kulturo in OZD, kjer takšne oblike rekreacije izvajajo.
Nosilec: svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere.
Rok: 2. trimesečje 1982.
4.	Organiziranje posveta.s predstavniki počitniških skupnosti, nosilci mladinskega turizma in turističnim gospodarstvom o izmenjavi kapacitet in čimbolj racionalni izkoriščenosti počitniških zmogljivosti.
Nosilec: republiški svet ZSS, RO sindikata delavcev gostinstva in turizma, Počitniška zveza Slovenije.
Rok: 2. trimesečje 1982.
5.	Ureditev statusa in registracije počitniških skupnosti.
Nosilec: republiški svet ZSS v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem SRS.
Rok: 1. trimesečje 1982.
6.	Preučitev možnosti uporabe počitni-
ških prikolic, ki so v fondu solidarnosti pri republiškem sekretariatu za SLO in DS, za organizacije združenega dela, ter možnosti uporabe počitniških zmogljivosti, ki so v upravljanju JLA.	„
Nosilec: RS ZSS v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo. Rok: 1. trimesečje 1982.
Ivan Godec:
Uvodno poročilo o spremembah statutarnega sklepa ZSS
Uresničevanje vloge in nalog zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja nalaga organom Zveze sindikatov SlovefTije, da sproti ocenjujejo in razrešujejo vsa tista vprašanja, ki naj omogočajo njeno čim učinkovitejšo družbenopolitično aktivnost. Organizacijske spremembe zato sprejemamo predvsem takrat, koso potrebne za boljše in uspešnejše delovanje članov zveze sindikatov. Statut zveze sindikatov smo na 9. kongresu ZSS oblikovali tako, da so dosledno urejeni odnosi med organizacijami in organi v sindikalni organizaciji; vendar pa statut omogoča tudi dovolj prožno kadrovsko politiko v organizacijah in organih zveze sindikatov. Na prvi konferenci ZSS v novembru 1979. leta smo v zvezi z uresničevanjem pobude tov. Tita sprejeli statutarni sklep, ki dopolnjuje besedilo statuta ZSS v nekaterih njegovih delih. Na novo smo uredili trajanje mandatov predsednikov in podpredsednikov v organih ZSS. Ti naj bi trajali eno leto. Vsak izvoljeni predsednik bi bil lahko le še enkrat izvoljen na isto dolžnost. Sekretarji pa bi lahko po dveletnem mandatu prav tako bili le še enkrat ponovno izvoljeni na isto dolžnost.
Na I. konferenci ZSS smo ob sprejemanju statutarnega sklepa poudarili zahtevo, da za demokratizacijo političnega dela dolžine mandatov niso edini oziroma najpomembnejši kriterij. Ugotovili smo, da je najpomembnejše doseči:
—	učinkovitost sindikatov pri uresničevanju temeljnih družbenih interesov delavcev, predvsem pa pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot temeljev za uresničevanje demokratičnosti tudi v delovanju zveze sindikatov;
—	uspešno delovanje sindikatov v socialistični zvezi delovnih ljudi kot fronti organiziranih socialističnih sil za neposredno povezovanje interesov delavcev —članov zveze sindikatov v združenem delu, z njihovimi interesi kot občanov v krajevni skupnosti in občini;
—	učinkovitost sindikatov pri uveljavljanju delegatskega sistema;
—	uspešno delovanje osnovne organizacije zveze sindikatov in sindikalne skupine kot temeljne in najpomembnejše oblike sindikalnega delovanja in uveljavljanja zveze sindikatov.
Naše dosedanje delo kaže, da so ti elementi posebej pomembni predvsem zato, ker učinkovitost družbenopolitične organizacije nikoli ni bila odvisna le od posameznika in prav tako niso predvsem le odnosi v vodstvu tisti, ki omogočajo uresničevanje ciljev delavskega razreda. Najpomembnejše je dejstvo, da član zveze sindikatov kot posameznik sam ne more uresničevati teh ciljev, ampak se mora v ta namen povezati z drugimi delavci in v skupnih prizadevanjih postopoma uresničevali syoje in skupne interese. Zato je zveza sindikatov uspešna le tam, kjer osnovna organizacija kot celota deluje tako, da mobilizira dejavnost čim večjega števila svojih članov.
Tu in tam se še vedno ohranja zastarela miselnost o delitvi delavčevega interesa na delavca — proizvajalca in na občana, oziroma uporabnika. Od tu izvira tudi pogosta delitev dela med sindikati, ki naj bi bili odgovorni za delo delavca v združenem delu, in socialistično zvezo, ki naj bi urejevala probleme delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Življenje pa zahteva krepitev skupne odgovornosti in usklajevanje različnih interesov v zvezi sindikatov organiziranih delavcev ter usklajevanja teh interesov tudi v fronti socialističnih sil. Uspehi pri usklajevanju interesov niso taki, da bi mogli biti v celoti zadovoljni. Še posebej velja opozoriti na dejstvo, da zveza sindikatov vse preredko obravnava tista vprašanja, ki se nanašajo na življenje delavcev tam, kjer žiyijo.
Uspešno uresničevanje družbene vloge zveze sindikatov ni mogoče brez njene povezave z delovanjem delegatskega sistema. Z večjim vključevanjem delavcev, delovnih ljudi in občanov in z njihovo povečano aktivnostjo v delegatskem sistemu, prek delegatov v delavskih svetih, skupščinah krajevnih skupnosti ter prek delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, zveza sindikatov vse bolj aktivno sodeluje pri oblikovanju stališč za delegacije. Seznanja delegate in delegacije s'svo-jimi stališči in se zavzema za usklajevanje dela delegatov v različnih samoupravnih in skupščinskih telesih. Naša prizadevanja so usmerjena predvsem h krepitvi stikov med delegati in njihovo delegatsko bazo v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti.
Sindikalne organizaciji? sodelujejo pri urejanju pogojev za delovanje za delegacije, da jim bo omogočeno uspešno delo v samoupravnih in skupščinskih telesih. Zavedamo se, da se delo ne konča z izvolitvijo delegatov in delegacij, temveč je to šele začetek. Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo še bolj spodbujati in razvijati stike delegatov z delavci pri oblikovanju stališč. V mnogočem je zveza sindikatov, dosegla uspehe pri delovanju delegacij, vendar ti uspehi še niso dovolj izraz potreb sedanjega časa. Zavedamo se, da je za uveljavitev volje delavcev uspešnost dela delegacij in delegatov odločilnega pomena. Nikakršno ozko odločanje ne more nadomestiti odločanja organiziranih delavcev ob upoštevanju demokratičnih postopkov, za katere je delegatski sistem v današnjih razmerah odločilni pogoj. Še vedno se dogaja, da delegacija deluje in živi ločeno od dogajanj v družbenopolitičnih organizacijah. V takih primerih zveza sindikatov zamuja svojo odločilno priložnost vplivati in zagotoviti uresničevanje pristnih hotenj delavskega razreda.
V zadnjih dveh letih smo si pridobili izkušnje ob krajših mandatih predsednikov in sekretarjev v zvezi sindikatov. V obrazložitvi sprememb statutarnega sklepa so navedeni tudi številčni prikazi menjav na teh funkcijah še posebej na občinski ravni. Prav v tem času je potekala tudi razprava o spremembi ustave SRS. Mislim, da ni potrebno ponavljati argumentov načelne narave, zakaj smo v Sloveniji odločili, da je štiriletni mandat delegatov in delegacij hkrati tudi pomembno merilo za dolžino mandata izvršnih svetov. Predsedniki skupščin pa naj bi bili izvoljeni za dve leti. Po tem času so lahko pogojno gonovno izvoljeni.
To, da bodo po dveh letih v vseh okoljih razpravljali o uspešnosti dela na odgovornih skupščinskih funkcijah,je pomemben element
možni ponovni izvolitvi.
Ob javni razpravi o predlogih za mandatno dobo funkcionarjev skupščin je bila v razpravah v organih družbenopolitičnih organizacij sprejeta skupna usmeritev, da je dveletna mandatna doba z možnostjo enkratne ponovitve primerna tudi za mandat na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah. Takšna usmeritev je že uveljavljena v dopolnitvah in spremembah statuta SZDL Slovenije, sprejetih na republiški konferenci SZDL 17. 7. 1981, ki uveljavljajo spremenjeno mandatno dobo funkcionarjev občinskih in republiške konference SZDL Slovenije. Tudi CK ZKS je na seji dne 4. II. 1981 sklenil, da smejo biti ponovno izvoljeni predsedniki občinskih konferenc ZKS, ki so bili že drugič izvoljeni, če tako sklene občinska konferenca ZKS. Sedaj tudi v Zvezi sindikatov Slovenije predlagamo podobno rešitev. Poleg splošnih nas k temu silijo tudi nekateri praktični razlogi. Med njimi zlasti:
—	v kadrovski politiki do sedaj nismo uspeli uresničiti zamisli o takšnem sestavu vodstev organov, pri katerem bi bila možnost hitrih zamenjav na funkcijah predsednikov brez škode za kvaliteto in kontinuiteto dela;
—	še posebej v občinskih svetih pa tudi v medobčinskih svetih in republiških odborih sindikatov dejavnosti dela praviloma le eden ali največ dva profesionalna delavca. Menjava predsednika torej pomeni tudi menjavo zaposlitve. To pa je povezano z odsotnostjo delavca iz OZD za leto ali dve. Dobrega delavca ni mogoče brez škode pogrešati za takšen čas;
—	delavci pogosto ne želijo profesionalno politično delati. Takšna odločitev je povezana tudi z osebno odgovornostjo za dobro opravljanje dela. -Prevzem te odgovornosti za leto ali dve po našem mnenju ne spodbuja k potrebi za še večjo osebno odgovornost pri krepitvi kolektivne odgovornosti.
V	organizacijah zveze sindikatov republik ih pokrajin in tudi na zvezni ravni imamo zelo podobna stališča do vprašanj nadaljnjega razvoja demokratizacije in kolektivnega dela. Različne so le ocene o pomembnosti enoletnega mandata. Menimo, da ta razlika ni tako huda, da bi lahko negativno vplivala na medsebojno razumevanje in pripravljenost za še večje sodelovanje. Prav tako smo prepričani, da ni potrebno povsem enotno urejati tega praktičnega vprašanja v statutu ZSJ.
Javna razprava je potrdila, da večina občinskih svetov in vsi republiški odbori sindikatov dejavnosti podpirajo predlog spremembe statiäarnega sklepa. Ob tem smo prejeli še posamične pobude za dopolnitve statutarnega sklepa in statuta z drugih vidikov. Te predloge bo obravnavala statutarna komisija v pripravah na predlog sprememb statuta za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije.
S to predlagano spremembo torej le podaljšujemo mandate predsednikov in podpredsednikov z enega na dve leti.
V	imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlagam delegatom 3. konference, da po razpravi sprejmete predlog sprememb statutarnega sklepa, sprejetega na L konferenci Zveze sindikatov Slovenije.
preverjanja njihovega dela in zato tudi pri spevek k demokraličnejšemu odločanju <
Na podlagi 92. in 129. člena Statuta Zveze sindikatov Slo-t	venije in po razpravi v organizacijah in organih zveze sindi-
katov je 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije na seji dne 5. 12. 1981 sprejela spremembe Statutarnega sklepa, sprejetega na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije z dne 22. 11. 1979, katerega integralno besedilo glasi:
STATUTARNI SKLEP
1.	člen
S tem statutarnim sklepom dopolnjujemo statut Zveze sindikatov Slovenije skladno s stališči o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije.
2.	člen
Osnovne organizacije vsako leto na letnem članskem sestanku analizirajo in ocenijo svoje delovanje ter delo izvršnega odbora in njegovih članov, sprejmejo letno programsko usmeritev ter po potrebi zamenjajo posamezne člane in dopolnijo sestav izvršnega odbora.
Tudi sindikalne konference v TOZD, konference osnovnih organizacij v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori sindikata v SOZD enkrat letno analizirajo in ocenijo svoje delovanje, sprejmejo letno programsko usmeritev ter po potrebi dopolnijo svojo sestavo.
Občinski sveti in republiški sveti zveze sindikatov enkrat na leto obravnavajo in ocenijo svoje delo in delo svojih predsedstev ter drugih organov v minulem obdobju in sprejmejo letno programsko usmeritev. Na teh letnih sejah po potrebi zaradi zagotavljanja boljšega dela zamenjajo posamezne člane in dopolnijo svojo sestavo.
Vsako drugo leto na teh sejah izvolijo predsednika, podpredsednika in sekretarja.
Republiški in občinski odbori sindikatov ter medobčinski sveti zveze sindikatov enkrat letno obravnavajo in ocenijo svoje delo v preteklem obdobju in sprejmejo letno programsko usmeritev. Vsako drugo leto na teh sejah izvolijo predsednika in podpredsednika.	—
3.	člen
Izvršno-politični in izvršni organi zveze sindikatov so kolektivna demokratična in politična telesa. Pri njihovem delu imajo Vsi člani enake pravice in enako odgovornost.
Vsi člani izvršno-političnega in izvršnega organa so skupno odgovorni za njegovo delo, obenem pa je vsak član tudi osebno odgovoren za delo organa in svoje delovno področje.
4. člen
Mandat predsednikov in članov izvršnega odbora v osnovnih organizacijah traja dve leti, enako mandat predsednikov sindikalnih konferenc v TOZD, konferenč osnovnih or-
ganizacij v delovnih organizacijah in koordinacijskih odborov sindikata v sestavljenih organizacijah združenega dela.
5. člen
Mandat voljenih funkcionarjev v stalnih organih zveze sindikatov traja dve leti:
—	za predsednika, podpredsednika in sekretarja občinskega in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter sveta zveze sindikatov v posebni družbenopolitični skupnosti;
—	za predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov;
—	za predsednika in podpredsednika občinskega in republiškega odbora sindikata dejavnosti.
Funkcionar iz tega člena je lahko na isto funkcijo izvoljen največ dvakrat zapored.
6. člen
Določila statutarnega sklepa dopolnjujejo 6., 7. in 24. člen Statuta Zveze sindikatov Slovenije, sprejetega na kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
7.	člen
Organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov uporabljajo določila statutarnega sklepa pri pripravi in izvedbi skupščin organizacij zveze sindikatov in sindikatov v letu 1982.
Organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov bodo uskladili svoje statutarne sklepe in poslovnike po sprejemu sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije na 10. kongresu ZSS.
8.	člen
Statutarni sklep je bil sprejet na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije in spremenjen na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije.	/
Statutarni sklep razlaga statutarna komisija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
POJASNILO:
Na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije je bil spremenjen 4. odstavek 2. člena, 5. člen in 7. člen statutarnega sklepa, sprejetega na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. V integralnem besedilu so spremembe tiskane z drugačnimi črkami.
* -
OBRAZLOŽITEV SPREMEMB STATUTARNEGA SKLEPA ZSS,
SPREJETEGA NA 3. KONFERENCI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Za uresničitev pobude predsednika Tita o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti je 1. konferenca Zveze sindikatov Slovenije v novembru 1979 spr.ejela statutarni sklep, ki je v tem smislu dopolnil statut Zveze sindikatov Slovenije. /
Dopolnitve statuta Zveze sindikatov Slovenije opredeljujejo: obveznosti obravnavanja dela sindikalnih organov, njihovih izvršnih organov ter funkcionarjev enkrat na leto; terjajo kolektivno delo izvršno-političnih organov; opredeljujejo kolektivno delo in osebno odgovornost njihovih članov in nosilcev funkcij in uvajajo enoletni mandat predsednikov in podpredsednikov občinskih svetov ter republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Dopolnitve statuta Zveze sindikatov Slovenije so bile sprejete na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije na podlagi izhodišč, ki jih je sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, in po razpravi v celotni sindikalni organizaciji ter uskladitvi v organih republiške konference SZDL in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Že pred tem je Svet Zveze sindikatov Jugoslavije sprejel odlok o organiziranosti Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, s katerim je določil način uresničevanja pobude tovariša
Tita v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije in njegovih organih. Dopolnitve statuta Zveze sindikatov Slovenije so bile sprejete pred začetkom formalnih postopkov za spremembo ustave SFRJ in SRS. Tudi druge družbenopolitične organizacije so sprejele statutarne določbe, s katerimi so med drugim opredelile tudi krajšo mandatno dobo nosilcev najodgovornejših funkcij v občinskih in republiških organih že pred začetkom razprave o ustavnih dopolnilih.
Statutarni sklep Zveze sindikatov Slovenije je v prehodnih določbah tudi določal, da morajo biti prve volitve nosilcev najodgovornejših funkcij, to je predsednikov, podpredsednikov in sekretarjev, opravljene najkasneje junija 1980.
Tako smo v obdobju april—junij 1980 v občinskih svetih in republiškem svetu ZSS opravili prve volitve predsednikov in podpredsednikov z enoletnim mandatom, ter volitve sekretarjev z dveletnim mandatom. Na teh volitvah, obračunskih sejah, je bilo na novo izvoljenih 35 % predsednikov in 40 % podpredsednikov ter 58 % sekretarjev občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije.
Drugič smo na podlagi statutarnega sklepa volili predsednike in podpredsednike v občinskih svetih in republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije'v obdobju april—junij
1981. Na teh volilnih sejah je bilo na novo izvoljenih 31 % predsednikov in 28 % podpredsednikov občinskih svetov. Tako je bilo v letih 1980—81 na novo izvoljenih skoraj 2/3 nosilcev najodgovornejših funkcionarjev v občinskih svetih Zveze sindikatov Slovenije.
Že v pripravah za sprejem statutarnega sklepa, zlasti pa v aktivnostih za uresničevanje sprejetih določb, smo ocenili, da so bila predsedstva sestavljena na stari način, kar pomeni, da so bili načrtno kadrovanj zlasti nosilci najodgovornejših profesionalnih funkcij, ne pa tudi drugi člani predsedstva. Zato ob pripravah na te volilne seje niso iskali kandidatov za predsednike, podpredsednike in sekretarje v sestavi organov, temveč zunaj njih, med nosilci drugih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij in med tistimi, ki so se že uveljavili v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju. Tudi predsedniki, podpredsedniki in sekretarji, ki jim je prenehal mandat, praviloma niso ostali na profesionalnem delu v predsedstvu ali vsaj člani predsedstev, temveč so prevzeli druga dela ter opravila v OZD in tudi odgovorne funkcije v drugih organih.
Ob volilnih sejah v letu 1980 in 1981 smo ugotavljali tudi precejšnje kadrovske spre-
membe in izpopolnitve v sestavi predsedstev občinskih svetov, ki so bile usmerjene na ustvarjanje pogojev za uresničevanje kolektivnega dela in kolektivne ter osebne odgovornosti. Te kadrovske izpopolnitve in okrepitve pa niso mogle naenkrat ustvariti pogojev za uresničevanje bistvene sestavine pobude tovariša Tita o kolektivnem delu izvrš-no-političnih organov in o kolektivni ter osebni odgovornosti njihovih članov.
V	političnih ocenah smo ugotavljali objektivno pogojene razlike v delovnih prispevkih najodgovornejših nosilcev funkcij in članov predsedstev, zlasti razlike med profesionalci in volonterji. Ugotavljali smo tudi, da so občinski sveti in osnovne organizacije še premalo uveljavili svoj vpliv na opredfeljevanje in uresničevanje stališč, ki so jih predlagala predsedstva kot kolektivno izvršno-politični organi.
Ob oceni uresničevanja kolektivnega dela so v mnogih občinskih svetih ugotavljali premajhno pripravljenost in usposobljenost posameznih članov predsedstva za celotno delovanje občinskih svetov, pa tudi za posamezna delovna področja, za katera so bili še posebej zadolženi. V teh ocenah so torej izpostavljali pripravljenost in zavest članov kolektivnih organov, ne pa,- zadrževanje oblasti v rokah predsednikov in drugih profesionalnih funkcionarjev.
Sestava predsedstev kot kolektivno-izvr-šilnih organov je neustrezna tudi zaradi tega, ker v predhodnih postopkih niso bili evidentirani in izvoljeni člani predsedstev, ki bi bili .širše znani in uveljavljeni ter zato primerni kandidati za prevzem najodgovornejših funkcij v predsedstvih.
V	razpravah d uresničevanju kolektivnega dela in odgovornosti je bilo v zvezi sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacijah sprejeto enotno stališče, naj bi nosilci družbenih funkcij ne prehajali (krožili) iz ene organizacije oziroma organa v drugo. To stališče smo uveljavili v konkretnih-kadrov-skih postopkih v organizacijah in organih zveze sindikatov. V dvoletnih izkušnjah uresničevanja' kolektivnega dela se je pokazalo, da so marsikje sprejemali kandidate, ki so bili primerni, niso pa uspeli prepričati usposobljenih in uveljavljenih kadrov, da bi sprejeli funkcije v zvezi sindikatov za eno leto.
Ob vodenju demokratičnih in javnih kandidacijskih postopkov smo ugotavljali, da se marsikje še vedno podcenjuje sprejemanje funkcij in delovanje v zvezi sindikatov. Ponekod so posamezniki prelahko sprejemali enoletne funkcije v sindikatu. To se je pokazalo pereče zlasti tam, kjer so se funkcionarji usposabljali šele ob opravljanju odgovorne funkcije v zvezi sindikatov. Prevladuje ocena, da nosilci odgovornih funkcij potrebujejo nekaj časa, da spoznajo delovno problematiko in naloge, metode delovanja, kadre v sindikatu in drugih organizacijah in organih in se tako vpeljejo v delo.
Pri enoletnem mandatu se je pokazalo, da nosilci funkcij že čakajo na povratek v okolje, iz katerega so prišli, ko so se šele pokazali rezultati njihovega delovanja v organu, ki ga vodijo, in v celotni organizaciji.
Sindikalni predsednik v občinski organizaciji tudi ni več klasičen sindikalni aktivist, temveč mora dobro poznati vsebino sindikalnega delovanja, organiziranost ter učinkovite metode delovanja. Opisanega stanja v
kadrovski politiki ni možno spremeniti v kratkem času. To kažejo opisane izkušnje uveljavljanja enoletnega mandata v zvezi sindikatov in predlogi iz široke javne razprave o dopolnitvah in spremembah ustave SR Slovenije na podlagi pobude tovariša Tita.
V	zvezi sindikatov je ves čas prevladovalo prepričanje, da je enoletni mandat prekratek, da bi nosilci najodgovornejših funkcij lahko zagotovili kvalitetno in učinkovito delovanje sindikalnih kolektivnih vodstev in da je zato primeren daljši mandat ob spoštovanju drugih dogovorjenih načel kadrovske politike.
V	letu 1980 se je na pobudo predsedstva SFRJ začel postopek za spremembo ustave na podlagi pobude tovariša Tita. Priprave in javna razprava v SR Sloveniji so pokazale, da bistvo pobude ni v formalnem spreminjanju oziroma skrajševanju mandatov, temveč v splošni zahtevi po demokratizaciji odnosov in procesov sprejemanja in uresničevanja družbenih odločitev zlasti v delegatskem sistemu in v boju proti liderstvu, karierizmu in uzurpaciji oblasti, česar ni moč odpraviti le z normativnimi spremembami. Že ob sprejetju osnutka ustavnih dopolnil v oktobru 1980 je bilo poudarjeno,, da gre tudi za dosledno uresničevanje nekaterih ustavnih določb, tako o samoupravnem odločanju delavcev, o delegatskem sistemu, o osebni in kolektivni odgovornosti, o nadzoru nad delom nosilcev funkcij, o rotaciji, reelekciji in drugih načelih demokratične kadrovske politike.
Tudi v pripravah na 1. konferenco Zveze sindikatov Slovenije smo se zavzeli za dosledno uresničevanje statutarnih določb o vlogi, nalogah in pristojnostih organov v ZSS in funkcionarjev ter na tej osnovi predvideli tudi skrajšanje mandatne dobe nosilcev najodgovornejših funkcij v Zvezi sindikatov Slovenije.
V javni razpravi o dopolnitvah ustave SR Slovenije, ki je tekla tudi v sindikalni organizaciji in v organizacijah združenega dela, zlasti pa v organih ZK in SZDL, so dobili idej-no-politično podporo takšni predlogi o dolžini mandatne dobe nosilcev funkcij, ki so zahtevali povezavo — usklajenost mandatne dobe pri delegacijah in pri nosilcih funkcij v delegatskih skupščinah. Takšna razmišljanja in predloge je podprlo tudi stališče predsedstva CK ZKJ, po katerem razlike v ustavnih amandmajih republik in pokrajin kot tudi različni roki za njihovo uresničitev niso v nasprotju s temelji enotnosti političnega sistema.
Dopolnila ustave SR Slovenije, sprejeta 15.-7. 1981, so uveljavila dveletni mandat predsednika in drugih odgovornih funkcionarjev skupščin z možnostjo enkratne ponovitve in štiriletni mandat predsednikov izvršnih svetov skupščin. Ob javni razpravi o predlogih za mandatno dobo funkcionarjev skupščin je bila v razpravah v organih družbenopolitičnih organizacij sprejeta skupna usmeritev, da je dveletna mandatna doba z možnostjo enkratne ponovitve primerna tudi za mandat na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah. Takšna usmeritev je že uveljavljena v dopolnitvah in spremembah statuta SZDL Slovenije, sprejetih na republiški konferenci SZDL 17. 7. 1981, ki uveljavljajo spremenjeno mandatno dobo funkcionarjev občin-
skih in republiške konference SZDL Slovenije. Tudi CK ZKS je na seji, dne 4. 11. 1981 sklenil, da smejo biti ponovno izvoljeni predsedniki občinskih konferenc ZKS, ki so bili že drugič izvoljeni, če tako sklene občinska konferenca ZKS.
S predlogi za spremembo statutarnega sklepa, sprejetega v letu 1979, Zveza sindikatov Slovenije usklajuje mandate nosilcev funkcij v zvezi sindikatov z opredelitvami v dopolnilih ustave in z določbami v dokumen-tih drugih družbenopolitičnih organizacij v SR Sloveniji. Na 3. konferenci ZSS in pred 10. kongresom Zveze sindikatov Slovenije pa naj bi jih sprejeli zaradi reševanja kadrovskih vprašanj v občinskih svetih ŽSS. Ugotavljamo, da v letu 1982 ne bi moglo ponovno kandidirati 29 % predsednikov občinskih svetov ZSS, ki so bili prvič izvoljeni na-'' to funkcijo v letu 1980. Občinske organizacije ZSS in drugi dejavniki pa so za nekatere izmed njih, ki so se uveljavili v teh dveh letih, zainteresirani za njihovo ponovno kandidiranje na te funkcije. .Občinski sveti in drugi organi zveze sindikatov in sindikatov so že večkrat predlagali uskladitev mandatov med družbenopolitičnimi organizacijami. Te pobude so bile sprejete tudi v poročilu o opravljenih volilnih sejah občinskih svetov, ki ga je sprejel republiški svet ZSS na svoji volilni seji, dne 26. 6. 1981.
Predlogi občinskih svetov ZSS, naj bi že na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije spremenili statutarni sklep, temeljijo na pozitivni oceni delovanja politično-izvršilnih organov in nosilcev najodgovornejših funkcij. Predlogi so tudi skladni z družbeno dogovorjenimi načeli kadrovske politike, zlasti glede preprečevanja horizontalnega kroženja nosilcev javnih funkcij. Pri tem kaže upoštevati tudi to, da smo v Zvezi sindikatov Slovenije ves čas trdili, da je enoletni mandat primeren zlasti zg nosilce najodgovornejših funkcij v zveznih organih in smo tudi podpirali predloge za njegovo uveljavljanje.
Spremembe statutarnega sklepa, sprejete na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, veljajo takoj in se uporabljajo že v pripravah na skupščine občinskih organizacij zveze sindikatov in skupščine sindikatov dejavnosti ter v pripravah na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije.
Spremembe določb o mandatu predsednikov in podpredsednikov omogočajo, da se mandat predsednikov in podpredsednikov, ki so bili dvakrat izvoljeni za enoletni mandat, štejejo kot en dveletni mandat,
V zvezi sindikatov.se šteje za en mandat celoten čas opravljanja iste funkcije pred sprejetjem sprememb statutarnega sklepa oziroma več kot polovico mandatne dobe, opredeljene s temi spremembami. Mandati na podlagi statutarnega sklepa se štejejo od leta 1980, ko so bile prve volitve na tej podlagi. To pomeni, da za predsednike občinskih svetov ne morejo biti ponovno izvoljeni tisti, ki so prvič prevzeli to funkcijo v letu 1978.
Spremembe statutarnega sklepa se uporabljajo neposredno in zaradi njih ni treba spreminjati statutarnih sklepov oziroma poslovnikov sindikalnih organizacij in njihovih organov. Ti dokumenti naj bi bili dopolnjeni šele po sprejetju sprememb in dopolnitev k statutu Zveze sindikatov Slovenije in statutu Zveze sindikatov Jugoslavije, torej po 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
I
\

Sindikalni poročevalec — priloga Delavske enotnosti. Uredniški odbor: Dušan Gačnik, Ivan Godec, Franček Kavčič, Šenka Namar, Peter Stefančič in Pavle Vrhovec
V_______________________________________V