Štev. 7
Maribor, dne 16. marca 1914.
Letnik VI,
Naročnina lisiu: ==
Celo leto	.	.	K	10’—
Pol leta	.	.	„	5'^—
Četrt leta	.	.	„	2,50
Mesečno	.	.	„	p—
Zunaj Avstr if	=====
Celo leto	.	.	K	15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
, se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Mcodvfseit političen lisi za stegensko lludsivo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Petstoletnica koroškega la celokupnega Slojen stira.
V sredo, dne 18. sušca 1914, poteče 500 let, odkar je bil koroški vojvoda Ernest Železni zadnjikrat slovesno v slovenskem jeziku vmeščen za vladarja slovenskega Korotana. Četrto nedeljo v postu 1. 1414 se je vršil pod krnskim gradom, zadnjikrat zgodovinski prizor, ni je mejnik v zgodovini Slovencev, osobito v zgodovini koroških Slovencev. V zunanjem o-ziru se je obred vršil sledeče: Na gosposvetski pne-stol, takozvani ,,knežji kamen“, se je vsedel priprost kmet. V spremstvu dvorjanov: in mnogoštevilni ;»: služabnikov se mu je približal vojvoda, bodoči vladar dežele. V roki je nosil pastirsko palico. Kmetu te prisegel, v slovenskem jeziku seveda, da bo vsikdar le pravico ljubil in v znak, da bo zdaj on gospodar dežele, podaril mu je iskrega konja in mladega buca. Ljudstvo je nato spremljajoč kneza v slovesnem sprevodu prepevalo slovenske narodne pesmi, hvaleč Boga, da, ima zopet varuha in vladarja. Večjega pomena pa, kakor obred sam, je pač njegov pravni pomen. Izmed vseh avstrijskih, najbrže izmed vseh evropskih narodov, se edini Slovenci moremo ponašati, da so naši pradedje na Koroškem nastavljali in zaprisegah svoje vladarje po narodno-kmečkem običaju in v našem slovenskem jeziku. Od kedaj izvira ta-le lep običaj, ni dognano-. Nekateri zgodovinarji ga pripisujejo koroškemu vojvodi Jngu. Zgodovinsko dejstvo je, da so izza najstarejše slovenske prošlosti do 15. stoletja pri krnskem gradu na Gosposvetskem polju naši slovenski predniki ustoličevali svoje kneze v slovenskem jeziku. Na ta način ustoličeni knez je postal pravi slovenski vladar, ki je celo pred cesarjem in kraljem govoril v uradnih stvareh le slovenski, kakor to poroča Eneja Silvijv ki je pozneje bil papež z naslovom Pij II. (f 1464). Zgodovinar unrest piše, da se je to zgodilo zato, kier je bila Koroška prava, slovenska dežela. Opat Ivan iz Vetrinja, Id popisuje obred, ki se je vršil leta 1286 ob umeščen j j. vojvode Majnarda, pravi: „Ako se je kdo ob navzočnosti cesarja pritožil čez vojvodo, je bil ta dolžan zagovarjati se le v slovenskem in nobenem drugem jeziku.“ Torej vidimo, samo slovensko uradovanje: Običaj se je sicer tudi po vojvodi Ernestu Železnemu (1411— 1424) še dolgo časa zdrževal, le izvrševal se ni več natanko. Slovenski koroški stanovi so od njegovega naslednika Friderika III. zahtevali, da se podvrže
slovesnemu ustoličenju. Tudi od našle'm. o v Friderika do leta 1728 so,fSeželni stanovi trdovratno -zahtevali, da so se morali dati us tol. č> tl. če tudi le na površni način, ker se niso>mogli napičiti slovenskih obredov in priseg. Polagoma se je torej začel slovenski jezik, slovenski narod v tužnem Korotanu umikati pred brezobzirno napredujočim Nemcem — pa ven dar danes, po preteku 500 let, po preteku pol tisočletja, se še upira slovenski rod v Korotanu silnemu nemškemu navalu. Žalostna je torej ta petstoletnica, ob enem pa tudi polna upa in življenjske nade. Močna, nezlomljiva, občudovanja vredna je odporna sila našega naroda, ki ga Še ni pokončal tuji meč, niso ga še zagrnili motni valovi germanizacije — najboljši -dokaz, kako velikansko življenjsko silo ima naš narod. Ni še izpolnil svoje zgodovinske in kulturne naloge, ni še dovršil svojega poslanja. Jasno je torej ko beli dan, da živi v koroških Slovencih še mnogo skrite žilavosti in življenjske sile, Še mnogo volje in hrepenenja, po življenju, po boljši bodočnosti, po slavi. Zato pa hitimo, tecimo jim polnih rok na pomoč! Vsi na delo za čast, rast in svobodo slovenskega naroda in lepega Korotana! „Naprej zastava
slave, na boj junaška kri!“
*
* *
Slovenska Straža slovenskemu
1 j u d s t ,v u.
Ob tej velezanimivi petstoletnici je Slovenska Straža izdala na slovenski narod navdušen in vzpodbujajoč oklic, iz katerega posnamemo :
Slovenska Straža je bila prvi klicar, ki je lani s svojega občnega zbora poslala v slovenski svet poziv, naj ves narod ob petstoletnici ustoličenja koroških vojvod dvigne glas za svoje pravo. Celo leto od 18. marca t. 1. do 18. marca prihodnjega leta naj bo posvečeno temu spominu, ob katerem naj se ves narod zainteresuje za trpljenje koroških Slovencev in se poživi delo zanj,e. Kakor je celoletna proslava SiomSšekovia prodrla, do zadnje slovenske koče, tako naj v tem letu se povsod dvigne slovenska zavest in najrodni ponos. Slovensko Stražo priznavajo koroški Slovenci kot svojo najboljšo zaščitnico — zato naj ob spomiinu na staro naše pravo in staro slovensko ljudsko moč dobi delo Slovenske Straže od vseh strani največ podpore. Tako bomo najlepše darove položili. v zibelko slovenskega rodu na Koroškem. V tej proslavi z mirnim izobraževalnim delom in požrtvovalnostjo pokažimo svojo resno voljo, ves narod zopet zbrati okoli pravic knežjega prestola. Štajerski Slo-
FODLISTEE V deželi Faraon©^
Dr. M. Slavič.
(Dalje.)
8.	Zgodovina e-giptska.
Zamaknjeni v to preteklost, smo se ozirali z občudovanjem in spoštovanjem po potomcih tako slavnega, zgodovinsko tako Starega, v zgodovini tolike prestalega naroda, ko smo stopali iz svoje razgledne strmine dol v mesto polno kupelj, minaretov, palač, koč in kočic v električni razsvetljavi, s cinglanjem električnih pocestnih železnic, ki nas spravijo z brzino in -točnostjo evropskih mest kj stanovanju. Kaj čuda, če se človek po večerji rad sede do polnoči v razmeroma hladno verando, pregleda še zopet vse zgodovinske in topografične podatke, da česar ne prezre prihodnje dni.
Zgodovina starega Egipta je bila do najnov.ej-šega Časa neznana. Maneto, svečenik: v Heliopolu, je napisal sicer leta 270 pred Kristusom neko zgodovino, ki se je pa ohranila le v odlomkih. Ko je pa francoski gčenjak razvozlal egiptsko pisavo, leta 1822, so začeli učenjaki brati napise v piramidah, v grobovih, na 'izkopanih ilnatih ploščah, na najdenih, rastlinskih papirjih itd. Nenavadna luč je zasijala iz nemih spomenikov v davno preteklost.
V predzgodovinski dobi pred kraljem Menom (pred letom 3300 pred Kristusom) se nahaja že egiptsko kraljestvo s sedežem v Heliopolu ter v Memfu. Za tem praegiptskim kraljestvom je sledilo drugo kraljestvo, razdeljeno v Gornji in Spodnji Egipt. Poleg orodja iz kamna se babaja v tem času, že nekaj bakrenih posod. Z letom 3300 se začne zgodovinska doba. O tej namreč poroča zgodovinar Manotfi. Me-nes, kakor se grški imenuje, je prvi zgodovinski Faraon. Beseda „faraon“ znači naslpv vladarja ter pomen j a toliko kakor „velika hiša.“ Egipčani so smatrali namreč kralja za velikega boga, zta namestnika
najvišjega boga. Zato ga niso imenovali iz spoštovanja z njegovim imenom, -ampak le s častnim naslovom „Faraon“, kateri naslov se je obdržal do Rimljanov., ’Mena je bil doma iz kraja. -Tis ali Tinis. Zato se njegova vladarska hiša ali dinastija, lcakoršnih šteje 'Maneto do Aleksandra Velikega 31, imenuje iTi-nitska. Njegov grob je našel leta 189i7, de Morgan pri Xa kadi na. meji puščave v nagrobnem spomeniku, ki se imenuje mastaba. Mena jé dal na prostoru, kjer je pozneje nastalo mesto Memf, napraviti nekako trdnjavo s templjem, posvečenim bogu Ptah. ITiniti tvorijo prvo in drugo dinastijo v letih 3300—2900 pred Kristusom.
Tretja in četrta dinastija so Memfiti, ki so vladali v glavnem mestu Memfu. Prvi kralj Ičl. dinai-stije je bil Zoster, ki je dal sezidati stopnjaito piramido v Sakkari okoli leta 2900. 'Mena še je imel nagrobni spomenik, mastabo, sezidano z opeko, ta je namesto opeke rabil kamen. S četrto dinastijo je dosegla egi piska zgodovina svoj prvi vrhunec. Faraoni te dinastije so namreč okoli leta 28010 pozidali tiste velikanske piramide, ki jih še zdaj občuduje in hodi občudovat ves omikan svet. Faraon Snofru je sezidal piramide pri kraju ’Medum in Dahšur; tri piramide, najložje pristopne iz Katre, namreč pri kraju, ki se imenuje Gize, so sezidali Cheops, Che-fren in Mikerin.
Peta dinastija, okoli 260D, je bila po tradieji iz rodu duhovnikov v Heliopolu ter je povzdignila češ-čenje solnčnega bòga Re in je njemu na čast zidala svetišča., sebi pa piramide za. grobišča pri kraju Abuzir, nekoliko višje od Gize. Tako Rejevo svetišče, ki ga je sezidal faraon Revoserre, se je izkopalo v letih 1898—1901 tako popotno, da se 'da podati rekonstrukcija celega zanimivo urejenega svetišča. Napisi in slike na grobiščih teh Faraonov nam pričajo, da so imeli Egipčani v . tem času vojne pohode na Sinajski polotok ter po suhem in po morju v Palestino do Libanona. Pod šesto dinastijo okoli 2500 so dobili plemenitaši kot okrožni knezi veliko oblast,
venci snujejo 50 novih podružnic Slovenske Straže, tako naj store vse slovenske pokrajine! V spornim starih slovenskih pravic naj se povsod oživi po novih podružnicah Slovenske Straže novo delo zanje! Dne 18. miarca 1914, ob petstoletnici, pa se z darovi Slovenski Straži prični slavnostno leto!
Za spominske slavnosti na deželi razpošljemo vzorno ljudsko predavanje, v delu so tudi skioptične slike, za ljudskošolsko mladino izide posebno predavanje za mladino s spominskimi podobicami, Slovenska Straža je v dogovoru s slovenskim umetnikom za veliko zgodovinsko sliko, ki se reproducira in bo klicar slovenski zavednosti po naših domovih, šolah in društvih. V tisku je posebna slavnostna igra, načrt za društvene prireditve se dopošlje vsem društvom. Slovensko ljudstvo hočemo voditi v romarsko cerkev k Gospej Sveti, ki je slovesno sprejemala slo1-venske kneze takoj po ustoličenju, voditi je hočemo k vojvodskemu prestolu pod Gospo Sveto na prelepem gosposvetskem polju. Tam naj narod Marijin prosi Njo, naj blagoslovi delo za zopetno probujo vsega naroda. Velike slavnostne shode in zborovanja pa priredimo v vseh večjih slovenskih krajih. Preteklo sredo je imela Slovenska 'Straža vi Celovcu sejo, v kateri se je domenila z zastopniki koroških Slovencev, Kaj naj se v slavnostnem letu Še vse stori za tužni naš Korotan, ako bo slovenska darežljivost primerna, velikim dnem.
Naj bi bil obračun enoletnega dela dne 18. su-šca 19-15 velik in časten za vse Slovence!
Za osrednji odbor S 1o v e h s k e Straže v Ljubljani:
Profesor Evgen Ja-rc, predsednik. — Dr. Ivan Svetina, kanonik, podpredsednik, — Ivasn Stefe, tajnik.
Z.a štajerski pododbor Si lo venske Straže:
Dr. Josip Hohnjec. — Dr, Karol Verstovšek,
M.do je kriv nemira?
Do krimske vojske sta bili Avstrija in Rusija v prijateljskem razmerju. Ko so se biili Ogri uprli leta 1848, prišli so nam Rusi na pomoč. In ruski vojskovodja, slavni Paskevic, jih je premagal v bitki pri Vilagošu meseca avgusta leta 1849, da so se morali udati na milost in nemilost. Pa vi politiki ni hvaležnosti! Par let pozneje, v krimski vojski, je bila Avstrija na strani ruskih, sovražnikov,. Sicer jim ni po-
ki je postala nevarna za Faraone. Od VIL—XI. dinastije so bili razni notranji nemiri, nekateri Faraoni tudi niso vladali več čez ves Egipt: Memf izgubi kot glavno mesto svoj sijaj in z XI. dinastijo postanejo Tebe v Gornjem Egiptu glavno mesto,
V zgodovini naslednjih dinastij, je zlasti to omeniti, da so vrsto domačih egiptskih dinastij prekinili za nekaj Časa priseljeni nomadi, Hiksos imenovani, semitskega rodu, pomešani morebiti tudi s Hamiti. Ti so se polastili Spodnjega Egipta, Delte, in so odtod vladali Egipčane menda v dveh 'dinastijah, sicer pa privzeli egiptski jezik in egiptsko omiko. V času teh semitskih Hiksov se je menda priselil v Egipt očak Jiakob s svojimi družinami, iz katerih, je nastal čez 400 let močen izraelski narod.
Domače dinastije so se pa iz Gornjega Egipta, kjer Hiksi itak niso nikdar imeli prave zaslombe, zopet polastile prestola ter zapodile priseljence. Tut-mozis I. iiz XVIII. dinastije si je za nagrobni spomenik napravil prvi namesto piramide grobišče v peza časa XIX., so se Izraelci z Mojzesom izselili iz za ča)sa XI X., so se Izraelci z Mojzesom izselili iz Egipta ter Šli proti obljubljeni deželi. Faraoni te dinastije in naslednje XIX, so sf podjarmili veliko sosednjih dežel, so zidali mogočne stavbe, pred vsem svetišča z velikanskimi spomeniki, ki so se ohranili <in današnjega dne. Stari Faraoni so bili v tem času (1500—1200) na vrhuncu slave. Pričajo nam o tem času ilnate ploščice, ki so se naišle leta 1888 pri Tell el Amarna,. kjer so zdaj razvaline, nekdaj pa glavno mesto faraona Amenofa IV., ki je hotel upeljati namesto mnogoboštva vero v eno samo solnčno oblo.
Z XX. dinastijo okoli leta 1200 je začela zahe-iati slava Faraonov. V naslednjih dinastijah so se borili za Egipt Etijopci iz južne strani iter Asirci od severa. Faraoni so Še sicer igrali tuintam važno ulo-go v politiki, so se mešali v izraelske politične zadeve. se vojskovali proti različnim- narodom, vendar velesila niso več bili,
(Dalje prih.)
magala dejansko v boju, a zastražila je mejo s številnimi četami in je pretila z napajdom, če bi Rusija napredovala v zmagovalnem pohodu ; proti Turčiji. Avstrija se je takrat hudo zamerila Rusiji. In od tistega časa izvira nesporazumljenje med tema dvema državama.
V krimski vojski je bila Rusija, globoko ponižana. Nad Avstrijo in Francijo se je maščevala s item, da je pustila Prusiji prosto roko v, vojskah leta 1866 in leta 1870. Radi tega smo bili tepeni mi in pa Francozi.
Francozi so morali Nemcem odstopiti dve lepi deželi, Alzacijo in Loreno; poleg tega so jim morali plačati ogromno odškodnino v denarju. Narodni francoski ponos je bil razžaljen in ponižan; začeli so misliti na maščevanje in od takrat je na dnevnem redu njihova revianche-politika. Nemčija ipa hoče nad-krilovati Francijo; za to se je začela, oboroževati in se je neprestano oboroževala na suhem in na morju, zlasti od tistega časa, ko sta Rusija in Francija — sklenili medsebojno zvezo. Zgled Nemčije so posnemale vse evropejske države:	Franclja), Rusija, Av-
strija itd. Tako je prišlo splošno oboroževanje vseh evropskih držav v navado.
Ko so južni Slovani leta 1912 premagali Turke, so slovanske zmage tako prevzele Nemce, da so zopet sklenili povišati svojo armado. BethmannhHoll-weg, nemški državni kancelar, je rekel dne 7. aprila 1913 v nemškem državnem zboru: „Ce se kdaj v-name evropska vojska, v kateri si bodo stali Slovani in Germani nasproti, potem bomo občutili škodo,- da je mesto, katero je zavzemala doslej Turčija, deloma zasedeno od jugoslovanskih držav.“ In naenkrat so sklenili v državnem zboru pobrati od premožnejših oseb v teku jednega leta poseben davek v znesku tisoč milijonov mark za Izpopolnitev vojaštva. Zvišal: so število vojaštva za 136.000 mož, tako da imajo sedaj v mirnem času stalno armado 828.000 mož. In nihče se ni na tem Skandalizira! ; evropske države so vzele to mirno ad notam.
Rusija ni hotela zaostati za Nemčijo in je letos pomnožila armado kar za Štiri vojne kore, tri na zahodni meji carstva, enega na Kavkazu, tako da ima zdaj, kot so poročali listi, 40 vojnih korov, 30 v Evropi in 10 v Aziji. Nemci so se vstrašili tega povišanja, 'še bolj so se vstrašijli poskusnih mobilizacij, katere so v Rusiji na dnevhem redu. In zdaj pišejo nemški listi:	„Russland ist der Störenfried.“ Tudi
dunajska „Reichspost“ gre s temi listi in stalna rubrika je zdaj pri njej Rusija, Kot je bila prejšnji dve leti Srbija. Cernu to umetno hujskanje? Kdo je kriv nemira? Vsak pameten Človek ve, da je oboroževanja evropskih velevlasti kriva pred vsem Nemčija, Cina je začela in druge ji slede, ker nočejo zaostajati.
Dunajski „Reichspost“ pa. svetujemo, da naj se malo manj briga za Rusijo; rajše naj skrbi za to, da se mir sklene med avstrijskimi narodi. Na pritisk od zgoraj so se pobotali Poljaki in Rusini. Na ta način naj bi se pobotali Cehi in južni Slovani z Nemci. Seveda bi se to moralo zgoditi po načelu jednako-pravnosti. Gospode poslance prosimo, da vsikdar in povsod energično delujejo v tem smislu, da se nam Slovencem dajo pravice in sicer take pravice, kafror jih zasluži zvesto in Lojaljno naše ljudstvo1.
Uradniki v politični službi*
V	zadnjem času izhaja „Mariborski Glasniki“ kot posebna priloga celjskega ^Narodnega Lista.“ ;U-rejevan je Kajpada v liberalnem duhu, toda priznati moramo, s posebno pridnostjo. Vendar mora biti pa urednik še precej mladenič, ki je še v mnogih stvareh sam zelo potreben pouka. Si desint vires;, tarnen lauđanđa voluntas. „(Mariborski Glasnik“ se krega tudi nad uradniki politične službe, ki so, posebno na vodilnih mestih, nemškega pokoljenja; in mišljenja in kojih število glede narodnosti ni v nobenem razmerju z narodnostnimi razmerajmi po političnih okrajih samih. In kdo je tega kriv? Seveda, naši poslanci,, in sicer ne prejšnji, ampak sedanji, natanko azračunje-no sedanji poslanci S. K. Z.
Najprej nekoliko pouka za neizkušenega liberalnega urednika. Kakor odvetniški koncipient ne more Ko) v prvem letu po vstopu v odvetniško pisarniško službo postati odvetnik, kakor ne pravni praktikant takoj predsednik okrožnega sodišča, tako tudi ne konceptni praktikant v politični službi takoj okrajni glalvar. Gospod urednik nam naj blagohotno oprosti te opazke, saj je mogoče, da še tudi on pride kedaj v teku življenja do tega priprostega znanja. In ako je ta naša supozicija resnična, potem je gotovo, da za sedanje okrajne glavarje in one politične uradnike, ki so jim blizu, vsaj sedanji naši poslajnci niso nič krivi.
V	kolikor smo mi poučeni, so se sedanji naši poslanci veliko brigali za slovenski naraščaj v politični službi in ako bi se prej razni Serneci, Hrašov-ci, Rosine in drugi ravno toliko brigali, bi sedaj tudi naši politični uradi drugače izgledali. Kdorkoli se .1« obrnil do naših poslancev, naj ga spravijo v politično službo, je v njih najšel svoje zagovornike, M so semenda ga ni nasprotnega slučaja — z uspehom potegnili za svoje sorojake. In tudi v službi se mladi slovenski uradniki prav gotovo nad sedanjimi poslanci ne morejo pritoževati, da bi jim ne bili stali na strani, ako je bilo treba. Delo naše stranke je tudi V tem oziru vzorno.
Ce se kamenje meče, naj se torej meri na krivce. Kot olajševalno belježimo le nevednost in strankarsko zaslepljenost.
Politični pregled.
Državni zbor.
Seja dne 13, marca.
Takoj od začetka so Cehi nadaljevali obstrukcijo. Javljali so se k protokolu ter sfiavili izpremin-jevalne in popravljalne predloge. Predsednik jim je po vrsti jemal besedo. Dogajali so se burni prizori. Poslanec Staneh zakliče z mogočnim glasom: „Brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora! Grof Stiirgkh je kršitelj narodnostnega miru v Avstriji!“
Opoldne prekine prejdsednikj nepričakovano sejo. Takoj na to se je razvedelo, da je prevzel predsednik Poljskega kluba dr, Léo novo posredovalno akcijo. Nemški poslanci iz Češkega so dopoldne že sklenili v principu razpravljati o novih volitvah v češki deželni zbor, če Cehi ustavijo obstrukcijo. Cehi so sicer izjavili, da je to popolnoma nemogoče, a viendar pa se je dr. Leu posrečilo, začeti z novimi pogajanji. Vse češke obstrukcionistične stranke so se po prekinjenju seje državnega zbora sestale h konferenci, v kateri so se vršila zadnja odločilna posvetovanja. Sestanka so se udeležili pozneje še tudi dr, Sylvester, dr. Leo grof Stiirgkh, Ministrski predsednik je izjavil: Vlada je pripravljena počakati, da se kriza razplete, če obljubijo češki agrarci, da bodo pustili kreditno predlogo brez prvega branja v odsek in če se določi natančni termin, tekom katerega bi morala biti brambna reforma sprejeta. Predlagalo se je nadalje, da naj se v današnji seji oglasi dež. brambni minister z začetnim govorom o brambni reformi. Nato naj se seja državnega zbora zaključi in prihodnja seja vrši tekom prihddnjega tedna. Med tem pa naj se nadaljujejo pogajanja.
Češki agrarci so po dolgem posvetovanju vse predloge odklonili.
Med tem so se sešli k pogovoru nemško češki poslanci in po dolgi debati sklenili, pogajati se s češkimi strankami. Izmed sebe so izvolili zato 4 može, med njimi dr. Urbana. Ti naj bi poizvedeli, kakšne da so češke zahteve. Češka opozicija pa je sklenila neha|ti z obstrukcijo in bo odposlala tudi svoje odposlance. Pogajanj se bo udeležil tudi predsednik zbornice dr. Sylvester in poslanec Staneh. Vse te okolš-čine so imele ta uspeh, da se je seja zbornice zopet otvorila in sicer ob štirih popoldne. Besedo je dobil prvi posh Stanek. Vsa zbornica ga je poslušala. Izvajal je sledeče: Da bi omogočili zadnji poskus, napraviti red v kraljevini Češki in vi našem cesarstvu, izjavimo, da smo pripravljeni, še nekaj časa počakati; če se pa med to dobo, ki smo jo določili, ne bode napravil red, ne bomo pripustili nikakih razprav več v tej zbornici.
Nato je prišlo na vrsto branje rekrutnega zakona. Govoril je deželnobrambni minister baron pl. Georgi. Opozarjal je v svojih izvajanjih na važnost sedanjega časa; oborožena moč se mora pomnožiti, če nočemo v resnem slučaju doživeti iznenađenja. Ta trenutek je važen tudi radi tega, ker bo prebivalstvo moralo čutiti nova bremena, Ki se pa ne dajo odložiti. Da smo miroljubni, smo v obeh preteklih krizah očividno dokazali. Ta miroljubnost pa ni na noben način kak dokaz naše slabosti, ampak uti smo in tudi moramo biti v resnem slučaju popolnoma pripravljeni, energično prijeti za orožje; zato potrebujemo pomnožitev armade. ‘Najnujnejša) je potreba zvišanja infanterljskih čet na meji. Pokazal je potem še velik pomen artilerije in dejal, da je sedaj 12. ura glede pomnožitve artilerije. Tista država, ki varčuje na nedopustnem mestu, trpi gotoivo Škodo v vojnem času. Da se izognejo vodnega strahu pred vojno in da zamorejo uživati blagodejen mir, zato ob-orožujejo narodi. Vsako zavlačevanje rekrutne predloge moramo smatra,ti kot gotovo oškodovanje samega sebe. Končal je s pozivom, da naj vsak, ki mu je le količkaj mar blaginja državljanov, pusti na strani vsak pomislek in glasuje za nas. Ko je Končal deželnobrambni minister svoja izvajanja, se je ta razprava prekinila.
Na vrsto je zopet prišla znana Svibova umazanija. Predsednik dr. Sylvester da prebrati dopis, ki ga je poslal na ministra notranjih zadev in vi kälterem ga prosi podrobnega pojasnila te zadeve, ki je razburila politične duhove. Nato da tudi prebrati odgovor, ki ga je poslal minister Heinold, V tem odgoh vorui se povdarja, da mora priti v poštev še en poseben moment, namreč da vlada kakor v drugih državah tako tudi pri nas načelo, da niti policija, niti njeni predstoj'niki ne izdajajo virov, iz katerih jemljejo posamezni policijski organi tajne vesti. Radi tega ne morem, tako konca pismo ministra, žalibog podati zaželjenih pojasnil.
Nato je predsednik ob %5. uri sejo zaključil. — Prihodnja seja bo v torek ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje današnjega; dnevnega reda, to je prvo branje brambne predloge.
*
* * .
V soboto so imeli češki in nemški odposlanci sejo za sporazum. Nemci so privolili, da se pod gotovimi pogoji razpišejo nove volitve za češki dež. zbor. Cehi so imeli v nedeljo tv Pragi o nemških ponudbah posvetovanja ter so jih odklonili Kot nezadostne. Cehi ne rabijo toliko volitev, kakor dež. zbora.
Vsled tega je usoda državnega zbora odločena.
V torek je konec. Sicer še nekateri upajo na Kak Čadež, toda čudeži so redki.
Poslanska zbornica bo sedaj samo odgođena. To pa z ozirom na delegacije, kajti nekateri smatrajo delegacije za odseke, a odseki ugasnejo, če je državni zbor zaključen. Delegacije bodo aprila ali mat-ja. Do jeseni se državni zbor ne bo več sešel. Takrat bo ali delal, ali bo razpuščen, ali pa bo grof Stiirgkh odstopil.
Nemško-ljudska zveza.
Predno bo državni zbor legel k počitku, so se najvécji nemški prijatelji zbrali ter so zasnovali iz zadnje seje državnega zbora nemjškloTjudsko zvezo kot podzvezo Nationalverbanda. lT',a zveza naj bi zbirala v svoji sredini pred vsem poslance iz alpskih in donavskih dežel. Nemški listji so polni veselja nad tem dogodkom in pravijo, da deluje to v teh žalostnih dneh tako, Kakor bi zasvetil solnčni žarejk z o-blačnega neba, ki vzbuja upanje na jasne, vesele dni.
K novi politični 'skupini spada 19 poslancev, med drugimi Dobernig, Erler, Marekhl, Einspinner — manjka še Wastiana. Vodila bo to nemško ljudsko zvezo parlamentarna komisija, ki obstoja iz 15 poslancev. Kot načelnik te zveze fungira ta čas poslanec dr. Erler. Administrativne opravke bosta vodila poslanca Einspinner in Kraft. Namen,, ki navdaja te može, je nemška nadvlada nad Slovani in germanizacija. Poslanci, Ki so se zbrali v tej zvezi, so vredni svojega „Kulturnega“ cilja.
Kranjsko.
Vkljub strastni agitaciji liberalcev, Ki so osobito s povišanjem doklad havzirali po Notranjskem: od volilca do volilca, je naš kandidat, državni posl. Gostinčar dobil 3505 glasov. Izvoljen je torej bil z večino 1050 glasov. Trdna organizacija S, L. S. se je zopet prav dobro izkazala. Vol ilei so ostali trdni vkljub vsemu liberalnemu hujskanju. Liberalci sedaj poročajo, kakor navadno po vsakem porazu: bilo je pričakovati, da zmaga klerikalec. Naši liberalci se torej kmalu, in lahko potolažijo, in to je še najlepša njihova lastnost.
Krvavi spopadi me.d slovanskimi in laškimi dijaki na „Revoltelli“ v Trstu.
Iz Tjrsta poročajo, da je prišlo dne 13, t. m. v I. tečaju na trgovski šoli med 4. in 5. uro popoldne do spopada. Culi so se streli iz revolverja. Policija je vdrla tajkoj v šolo. Dva laška dijaka so pripeljali ranjena na rešilno postajo. Policija, pa je druge dijake, ki so bili še navzoči, spravila v šoli, jih ločila v obe stranki ter začela s preiskavo.
Že prejšnji teden so samopašni laški študentje hrvaške dijake iz šole izpodrinili, ker so v svoji materinščini med seboj občevali. Proti temu so Labi protestirali, predavanja so se začasno ustavila, -Toda pravica, ki vedno zmaguje, je učinila, da so slovanski dijaki smeli zopet mirno K predavanjem. Ali laški fantalini so še vedno kuhali jezo. Ko so omenjenega dne slovenski dijaki šli iz šole, so jih laški kar hoteli na hodniku grdo napasti. Hrvati so se u-maknili v sobo, ali niso jim dali miru, pretepali so jih s palicami in stoli do krvi. 4 so bili vsled tega, kakor vidimo, čisto po nedolžnem, le radi laške surove nestrpnosti več ali manj hudo ranjeni. Med tem je nek hrvaški dijak nagloma odprl okno ter z revolverjem streljal, da bi opozoril policijo. Eden strel je zadel italijanajškega dijaka Sagulina. Laška drznost je res že neznosna. Kako bi še le Lahom zrastel greben, če bi dobili v Trstu svoje vseučilišče.
Demonstracije, na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju. Demonstracije so se v petek nadaljevale. Ogromna masa slušateljev se je bližala šolskemu poslopju, ali policija je ni pustila naprej. Začeli so metati kamenje. Policija je rabila orožje; 7 stražnikov je bilo s palicami in 9 demonstrantov s sabljami lahko ranjenih. Aretovanih je bilo 11 dijakov, rektor je baje demisioniral, semester se je zaključil.
Albanija.
V soboto, dne 7. marca, je stopil vid'ski knez kot Viljem I. na albanska tla,* Po Essadovem pozdravu mu je kontrolna komisija) izročila vlado. Naslednje dni so prihajale razne deputacije, nazadnje tudi katoliških 'Malisorov, Prvi petek svojega vladanja, dne 12. marca), je imel Viljem tudi selamlik v mošeji v Draču. Sultan v Carigradu ima vsak petek opoldne ta selamlik v svoji dvorni mošeji. To je za Carigrad velika, slovesnost. Vse polno vojaištva dela Špalir sultanu, godba igra pozdravne komade, vojaki Kličejo pozdrav sultanu. Vsi ministri z velikim vezirjem na čelu čakajo na sultana ter ga po pozdravu spremljajo v mošejo, v kateri se opravlja enourna molitev, pri kateri je sultan najvzoč kot Kalif ali naslednik Mohamedov, Po molitvi ima sultan avdience z ministri.
Albanski Viljem je tedaj posnel sultana v tem oziru. Sel je v petek- ob eni uri popoldne s svojim dvornim spremstvom, tudi Essa,d paša je bil zraven, v mošejo k selamliku (beseda pomeni pozdravljanje). Molitve je opravljal mufti (mohamedanski duhovnik) iz mesta Dibre in sicer deloma v albanskem, deloma v arabskem jeziku. Tedaj se je opravljala prvikrat molitev v albanskem jeziku in ne samo vi Mohamedovem arabskem.
Avjstrijskj albanski poslanik; baron T/nvontihal je prišel v Drač in bil pozdravljen z 21 streli iz kanonov.
Dunajska tvrdka, ki je popravila grad ali ko-nak v Draču, je dobila povelje popraviti stari konak v Tirani za poletno rezidenco.
Albanski knez svojemu ljudstvu.
Te dni je novi albanski knez na svoje podanike izdal tole proklamacijo:
„Albanci! Danes stopa prosta in neodvisna Albanija v novo dobo svoje zgodovine. Usoda domovine je od sedaj naprej izročena roki njenega kneza, modrosti vlade in vrlinam patriotov. Pot, M leži zdaj pred nami, je dolga in polna ovir*. Nobena ovira pa ni nepremagljiva za. ljudstvo s slavno preteklostjo in častitljivo zgodovino, za ljudstvo, ki imai, kakor vi, mogočno voljo delati in napredovati. Naša dolžnost in dolžnost naših naslednikov bo, da bomo skrbeli vedno in z vsemi močmi za blagor naroda. Navdani tega čustva smo sprejeli iz vaših, rok albansko krono. Albanci! V trenutku, ko zasedemo brestol, pričakujemo, 'da se boste zbrali vsi okrog svojega kneza in delali z nami v dosego narodnih ciljev, — Viljem I.“
Protestantovski knez Viljem se torej nič ne — sklicuje na Boga, na katerega vendar verujejo vsa albanska veroizpovedanja, temveč zgolj na ljudstvo, katero bo torej vladal brez božje pomoči. Bomo videli, če in kako bo šlo.
Na Balkanu.
Na Balkanu vladajo Še vedno precej razorane razmere, V Epiru, v južni Albaniji, je upor in alb. vlada, oziroma kralj Viljem L, ki je med tem srečno prišel v Albanijo, bo imel precejšnjega truda, pred-no zaduši upor.
*
*	*
V Bolgariji so volitve za vlado še precej dobro izpadle ! Vlada si je priborila večino, Čeravno s pomočjo turškega prebivalstva*. Veliko mandatov so izgubili socijalisti, demokrati so si pa več mafndatov pridobili. Razmerje je do sedaj sledeče: vlada ima 128 poslancev; opozicija ima pa: kmečka stranka 150, demokrati 28. socijalisti 21, narodnjaki 5, raidikalci 5 in cankovisti 3.
*
*	*
Preteklo soboto se je podpisala turško-srbska mirovna pogodba. Pri tem dogodku se je porti stavila ponudba, da; postane tajnik v srbskem ministrstvu za zunanje zadeve Stefanovič,, ki je z Rešid begom podpisal mirovno pogodbo, srbski poslapik v Carigradu.
Angleško.
Vojni minister Seely je izjavil, da ima Anglija v kolonijah 117.000 mož .močno armajdo in v domovini 121.000, dalje 146.000 rezervistov., ki takoj lahko nastopijo. V slučaju mobilizacije bi imela Anglija v jako kratkem času na razpolago 162.000 mož.
Maš® prireditve.
Mihovci. Včeraj se je vršil občni zbor naše strojne zadruge, katerega se je udeležilo več kakor polovica članov. Občnega zbora se je udeležil tudi nadrevizor Vladimir Pušenjak, ki nam je razložil računski zaključek, in podal nasvete z.a naše bodoč,e delo in razvoj strojnih zadrug na Dravskem polju. Naša strojna zadruga je do sedaj dobro poslovala, v bodoče bo pa še boljše, ker ji je po prizadevanju gospodov poslancev Mihaelu Brenčiču in Josipu Ozmecu dovoljena državna in deželna podpora.
Trbovlje. V nedeljo, dne 15. marca, se je vršilo pri nas v, Društvenem domu, popoldne ob 3, uri, zborovanje J. S, Z. Shod je otvori! in vodil predsednik skupine J>. S. Z. gospod Ivan Zupan, Okrožni tajnik Vekoslav Zajc iz Maribora je v enournem govoru jasno slikal krivice, ki se godijo v naših pre-mogokopih; da se zboljšajo delavcu rudarju pravice, nam je treba skupne organizacije v J. S, Z. V jasni luči je s kazal razne prazne obljube rudečkarjev, ki samo obetajo, a ne izpolnijo svojih obljub. Shod je krasno uspel in novi ogenj je prišel med naše delavce za J. 'S, Z. Zborovalcev je bilo nad 120. Gospod7 Zupan mlajši je poda! poročilo od glavnega občnega zbora v Ljubljani. Sklenilo se je, letošnje leto prirediti iz Trbovelj velik romarski izlet na Brezje. Nato je predsednik gospod Ivan Zupan .zaključil krasna u-spelo zborovanje.
Raznoterosti.
f Jakob Caf. Pretečeni petek je pri ST. Tomažu pri Veliki Nedelji mirno v Gospodu zaspal blagi dekan Jakob Caf vt 65. letu svoje starosti. — Rojen je bil dne 3. majnika leta 1849 pri Svi. Rupertu v Slovenskih goricah in v mašnika posvečen dne 27. junija leta, 1873. Pastiroval je kot kaplan od leta 1874 do leta 1876 v Vuzenici, kot drugi kaplan pri Sv. Magdaleni pri Mariboru od dne 20. junija 1876 do dne 31. inajinika 1878, istotam kor prvi kaplan od dne 1. junija 1878 do dne 31, sušca 1891, Bajterega leta je bil imenovan za župnika pri Svi. Tomažu pri Veliki Nedelji; štiri leta pozneje, dne 28, novembra 1895 je pa postal dekan istotam. Leta 1897 je bil imenovan za knezoškofijskega duhoVnega svetovalca. Blagi pokojnik je bil zgleden duhovnik, poln vneme za čast božjo in zveličanje duš; bil je tudi požrtvovalen in vstrajen delavec na polju krščanske ljudske organizacije. Bog mu bodi plačnik!-
Imenovanja. Poljedelski minister je dosedanje asistente za agrarne operacijo : Jousek v Gradcu, Si-
mon Schaffer v Mariboru, Božidar Lisner in Osvald Karol v Stajihachu imenoval za agrarne eleve.
„Dan.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Dan“ v, Pragi si je izvolilo za deveti letni tečaj sledeči odbor: predsednik Joško Čopič, filozof; podf predsednik in blagajnik Fran Bratina, jur. ; tajnik Heri Hirsoliman, jur. ; gospodar in knjižničar Fran Zmazek, jur.; revizorja Ja-nko Ko-ser in J. Dular.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Zarja“ v ,Gradcu si je izvolilo na I. občnem zboru za letni tečaj 1913-14 sledeči odbor : predsednik med, Ivan' Drobnič, podpredsednik med. Ivo Pirc, tajnik iur. Ignacij Sirca, blagajnik med. Ivan Oblaki Knjižničar med. Tine Meršolj, gospodar iur4 Rajko Lederhas, odbornikov namestnik med. St. Velkavrh.
Spomenik Luegerju. Dunajski mestni magistrat je sklenil, da bo dal prostor za Luegjerjev spomenik brezplačno na razpolago. Spomenik bo stal pred mestno hišo. Zgradbo podstavka temu spomeniku prevzame dunajska občina sama in je v taj namen že dovolila znesek 16.000 K.
„Album sv. Zemlje“ je te dni izšel v hrvaškem jeziku v Ziagrebu. Ima 62 prekrasnih slik na finem papirju in kratek opis svetih krajev. Lepa vezava pa ima na čelu sliko Betlehema v treh barvah. Knjiga stane 2 K In se naroča na naslov: Komisarijat šv, Zemlje, Zagreb, franjevački samostan. Knjigo toplo priporočajmo.
Prošnja! Uredništvo „StajrosMvana“ v Krome-rižu naproša za sliko (fotografijo) znamenja, ki predstavlja angela, kateri pristreza, s kelihom kri razpetega Zveličarja. Taka znamenja sie menda nahajajo okrog Boca, kjer še živi legenda o ParciValu, kakor piše podlistknr v „Reielispošti.1“ Kdor ima kaj tozadevnega gradiva, blagovoli doposlati gospodu Žun-koviču, ki izdaja „Staroslovana“, oziroma uredništvu „Straže“, kjer se bo sproti objavilo.
Povodenj na Ogrskem. Iz več občin prihajajo vesti o povodnji. Voda je odnesla več mostov in tudi več jezov. Pri Barai je odplavljen železniški nasip v dolgosti 100 metirov. Pri Husztu jo po noči izstopila Tisa in se na štiri kilometre daleč razlila proti Husztu ter preplavila kraj Nemet Talu. Prebivalstvo se je rešilo le z največjo težavo.
Novi otroški vrtec Slovenske Straže v Gorici. Slovenska Straža je kupila v Gorici v Rabatišču hišo gospoda Kreblja, kjer napravi otroški vrtec. Za prihodnje se tam odpre vsaj prvi razred ljudske šole. — Ta postojanka je zelo važna iz tega ozira, ker se italijanske potujčevalnice na obeh straneh. Slovenski otročiči gredo v italijanske vrteče in potem v italijanske šole. Zatio je hvalevredno delo Slovi. Straže, ki bo s tem rešila mnogo naše dece, Slovenci, podpirajte Slovensko Stražo!
Morilec v Trstu oproščen. Tržaški porotniki so oprostili regnikola Vincencija Nicolasija, ki je lani meseca oktobra ustrelil neko žensko A g alb Ciami-doro. Značilno !
Proti nenemškim univerzam dela zveza nemških vseučiliščnih učiteljev spomenice z zahtevo, da se morajo sedanje nemške univerze izpopolniti.
Najstarejši mož v Italiji. Nek laški časopis predočuje sliko najstarejšega moža v Italiji. Piše se Nikolaj Palmendola in je po poklicu mornar. Rojen je bil leta 1803 v Kastellamare in živi tam še vedno duševno in telesno čil. Živi jako skromno in priprosto. Vsak dan porabi 4 soldi (1 soldo je 5 vinarjev), namreč enega za kruh, enega za mleko, enega za tobak in enega za svečico, ki jo prižge vsak večer na čast Materi božji. Mož je imel 3 žene in 24 otrok. Živita samo še dva sinova, eden je star 84, drugi 75 let. Ta stoletni starček se še jako dobro spominja nekdanjega neapolskega kraljestva in ni še pozabil tragične smrti Muratove, Pri vsem tem pa še nič ds misli na smrt!, ampak se čuti tako dobrega;, da upa živeti še mnogo let.
Zopet smrtni padec vojajškega avfetika. — Iz Kraljevega Gradca na Pruskem poročajo, da je tam ponesrečil poročnik Lesser in sicer že pri izkrcanju in bil na mestu mrtev.
Zrakoplovstvo. Vojaška komisija je dognala, da je povzročil smrtni padec Elsnerja in njegovega pasažirja Srne slab materijal letalnega stroja. Elsner se je boril do zadnje sekunde z vso odločnostjo in popolnoma miren, da bi preprečil katastrofo. Nevesta Elsnerjevega pasažirja Srne je bila pri poletu navzoča. Vsled katastrofe je obolela in je njeno stanje skoro brezupno. — Aviatik stotnik Downer, učenec centralne aviatične šole v Avonu na Angleškem, je padel iz visočine 700 metrov in je obležal na mestu mrtev.
Kako si je zdravila neka kmetica raka. V dunajsko bolnišnico je te dni prišla nekai kmečka ženica, bolna na raku. iSfa bolni del života so ji deli radijev preparat, vreden 15.000 K. Radij je namreč dobro zdravilno sredstvo, a je strašno' drag. Kako so se pa začudili zdravniki, ko tega radija niso več našli, ker ga je bila kmetica — požrla, Nato so morali revico operirati, da so ji odvzeli ta dragocen zdravilni aparat.
Ženska — ustrelila medveda. Gospa Giga Ru-deš, rojena Kosler, je bila dne 6. t, m. ods lovske sreče posebno protežirana. Posrečilo se ji je na Vel. gori (pri Ribnici) ob 7. uri zvečer ustreliti 95| kg teškega medveda. To je že tretji medved, Bi ga je ta gospa ustrelila.
Kako živi ruski car. Ruski car je jako delaven človek. 12 ur na dan Sdela in njegovih 10 tajnikov, ki mu pomagajo dnevno pri delu, ima mnogo o-pravila. Car spi 7 ur. Ob 9. uri zjutraj zajutrkuje, potem čita liste in došle brzojavke in notira informacije, katere mu prinašajo posebni kurirji od guvernerjev posameznih okrožij. Ob 11, uri začno avdijen*-ce ministrov in visokih funkcijonalrjev, ki trajajo do pozno popoldne. Včasih car kar med pogovori kosi, včasih, pri izrednih poročilih, v katera se utopi, pozabi na jed. Med 5. in 6. uro se odpočije ali se pridruži kaki športni igri carske obitelji. Potem zopet dela do osmih zvečer. Nato se vrne k družini. Ob 11. uri gre navadno spat. — Otroci njegovi ga ljubijo izvanredno, pa tudi on nje in kadar mu pripušča čas, pohiti med nje in se igra ž njimi. Car drži strogo postne dneve in vsako nedeljo in v praznike gre v cerkev. Car je zelo mnogo in sicer najrajši — rusko hrano.
Cel zaklad — v grbi. Neki grbast človek Vilj. Kahler je beračil v San Franciscu leta in leta. Letošnjo zimo pa ga je po noči, reveža, da bi ga ne zeblo, vzel s seboj nek redar na policijsko stražnico. Tam so ga preiskali in videli, da se grba na hrbtu premika. Ta „berač“ se je delal grbastega in revnega, pod grbo pa so našli denarja okoli 58.000 frankov in raznih hranilnih knjižic za lepo svoto — 150 tisoč frankov !
v
Stajersk®,
Mariborske Bovile.
Maribor. (Mestni policaj tat.) Vodja mestnih stražnikov Kussmann je izvršil pred par dnevi v neki prodajalni tobaka na Koroški cesti tatvino. Izvemo pa, da se to ni zgodilo v soboto prvič, ampak o-petovano na sledeči način: Kussmann je hodil v prodajalno, se naslanjal na omaro, kjer se nahaja tobak, v. desnici držal časopis in na glas Čital, z levico pa je hitro izmaknil najboljši tobak in ga brzo v-taknil v žep. Ker je pa prodajalka po odhodu vedno zapazila pomanjkanje, sklenila je to pot paiziti na policaja. In res, dobila ga je, ko je začel ppnavljati svojo sladko navadico. Mož pravice je takoj priznal svojo slabo lastnost. Odpuščen je bil iz službe. Ta Kussmann je bil baje v službi jako trd nasproti svojim podložnikom in ni poznal nikakih ozirov. Ravno tako se mn je že vrnilo; kajiti kakor se posojuje, tako se vraeuje, Ce se še pomisli, da je dotična prodajalka vdova, ki samo s prodajanjem tobaka preživlja sebe in Štiri nepreskrbljene otroke, vidimo veliko brezčutnost in brezobzirnost moža, ki je poklican ne samo delati red, ampak celo paziti, kako se isti izvršuje.
Drugi kraji.
Sv. Križ tik Slatine. (Otroci zanetili požar,) V sredo popoldne je izbruhnil požar v skednju posestnika Vinka Za. j ko, Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Ogenj so zanetili otroci, ki so si zažigali cigarete v Skednju. Živino so sicer rešili, a vse 'drugo je zgorelo, Skoda je le deloma krita z zavarovalnino.
Ormož. Take pravice imajo pri nas Nemci. — Dne 10. t. m*, dopoldne pride tukajšnji zidarski mojster gospod Karl Rojs v občinsko pišajmo v stavbe-noHobrtni zadevi po neko pojasnilo. Pri tej priliki: sta se z občinskim tajnikom sporekla, ker je gospod K. Rojs trdil, da mu tajnik v stavbenih stvaren kot Slovencu ni naklonjen. To pa je tajnika tako razjezilo, da je poklical policaja in mu dal zapov Qd, naj iztira stavbenika iz pisarne. Do tega koraka, strada ni prišlo, ker je g. Rojs prostovoljno iz pisarne odšel. Postopanju tajnika se ne čudimo, čudimo se disciplini policaja, ki vidi v osebi tajnika svojega šefa in napovedovalca.
Ormož. Enaka mera za vse. Naš občinski tajnik gospod Gedlitzska in njegova žena se pečata že leta in leta z vinsko kupčijo, a še vedno nimata s primernim napisom označene te svoje tvrdke. Opozarjamo merodajno oblast na ta nedostafek, ker smo mnenja, da velja obrtni red za Slovenca kot iza Nem-C9<	». •
Lastnik turške srečke, ki je kakor splošno že znano, prva tovrstna srečka, zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo 4 K 75 vin., kateri znesek zmore pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejlšem slučaju pa mora zadeti na vsak način vsaj najmanjši dobitek, s katerim dobi večji del kupine zopet nazajj. Naj nikdo ne prezre današnjega zadevnega oglasa Slovenske Straže, — kajti s tem zgreši možnost, pri prihodnjem žrebanju, dne 1. aprila t. 1. zaideti 400.000 zlatih frankov!
j Bflti ena
Idama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v ta svrho boljšega mila, kot je staro, priznano
Bergmanovo Karbolfeeržueplen® milo
znamka Steckenpferd
od Bergmana & Comp., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vinarjev. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
v Mariboru
Tiskarna sv
lastnim električnim obratom, naj rao vej Simi èrgami In čednimi obrobiti, sprejema vsa v tiskar-lajoća dela kakor« éasnlke, knjige, foroinre, stenske in druge koledarje.
istke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
s napise. Za slavne občinske, Seiske in plesne rode, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnice, tzglaše. plačilne predpise, prejemna potr- parte in žalost,inke v najlepši opravi. ■— Diplome za častne^ ade društev in častne občane v okrožnice, račune, opomine,'menjice, ce-	različnih okraskih in z modernimi 'okvirji po jako nizkih cenah.
^“s^eSS^^eS^roärSilnsS ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
im in sejam, dnevne sporede in drugo.	*•***• eMM***^#*4*
Opremljena z msjbeljiiiMi stroji,
zajamčeno pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
društvo v Vipavi.
Bfcgfr. la i as flag ga razpošilja na vs© strani milialvU trgovina s pohištvom
URL PREIS, MARIBOR, Stolni try 6.
Največja in najsenejia razpošilplnica za pohištvo in
posteljno blago.
Navadno pohištvo cd K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, Pekovega lesa iz meeesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib cenah. Bazni posamezni deli posebno poceni. Pt sebni oddelek za pohištvo iz železs, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup,	Slòbodso na ogled,
Iiastrovani ceniki brezplačno!
30.000 parov čevlfiv
razprodam vsled preobile zaloge Se za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. Nudi se torej najboljša prilika vsakemu JBIlf ÜB« naročniku, da si nabavi pc ceni dobre £ ^-\ čevlje. Razpošiljam visoke čevl. e na 4 .	^	zadrgo za moško in ženske eleg.
fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60-—, sa par K 6 50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65—, par za H ©•—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najbeljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95'—, par za K 9'—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8 50." Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, /.amena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 3© let obstoječa tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Ždar, Morava N.
Mala biblioteka
ga bogoslovce se prods, dogmatični n morsi fui auk-torji, med dragim indi „Vo ditelj“ od 1902- 1909 let., sa več kot polov čae cene 10% čiste kupnina je določi nih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v upravništfe tega lesta	226
an^.cmccft neP°src(lno vsako 1% IS griffi množino rumenega voska in voščin po najboljši ceni Avg. Günther, belilnica voska na paro v Slovenjgradčan 13
Golšča in debeli vrat
B6 odstranita na prav zanes-ljiy načn brez joda, brez medicine že v nekaterih dneh.. Pišite na: sParseesns‘ kem. labor. Šternberg Moravsko. Pismu priložite dve znamki po 10 vin.	,228
Agitirajte za „Stražo”.
Fra"io Bureš Maribor
Y@$et§i©fova cesia if. 39
L©t®rlis§c@ Številke.
Trst:	11. marca	66	15	29	27	9
Dunaj : 14. marca	34	15	61	39	43
Kdor
je s svojim
^elodee
nezadovoljen
jemlje naj redno risKaj časa DrmeòTrauba želodčni prašek
QASIRICjN
_ Učinek preseneteljiv ■ Dob; se v vseh apotekah.
fin Velika sjiatlja stane 3 Kr.
H GLAVNA ZALOGA:
«I Sternapoteka. Dunaj, IV,
«k Favoritenstr3Sse25.
Pro
t Prospekti gratis in franco^
. Zdravniki dobe za I poskušnjo öastricin brezplačnih
T Mari boi u se dobi v lekarnah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak a, V. Savost-a in V. König-a.
XXXXXXXXXX
I 1 Prva južnoštajerska Ivinarska zadruga v Celju,
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortkaent-n& fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjo! Obiščite naše kleti!
gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinoiržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“
Darujte za Slov. Stražo !
Važen oglasj§§o¥.Straže. Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zamere obogateti le s srečko!
ur&lta srečka lil
Pozor! » URE
repasirarte $ pi$mtnim Jamškom:
Pristna srebrna nra K 7'— Pristna srebr. ura ženska K7—-
je v io svrho prva in [najpripcrcčljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vFako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 4C0.000, 200.000, 200.0C0, 200.0C0, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečke mo* a zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja,
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vpločilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihcdno žrebanje se vrši dne 1. spilla 1914.
Ena turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron.
Pojasnili daje in naccčila sprejema n Sìoy. Stražo i Val Uibaiièic. Ljiljana 4,
Sprejmejo se marljivi sotrudnikt pod ugodnim! pogsjk
Pristna srebrna verižicaK 2'—
Pristna srebrna verižica
damska K 3'40
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane;
liras9» esalar m zlatar
Spodnještajerelii
Osilnica o Mariboru s±s
Hrnnilnü IllnšIS 96 8Pr0jemaj° °d vsakega in se obrestujejo: aar*4st>	pioti trimesečni odpovedi po 4s/t%- Obresti se
IBI uslllllo tfluyB pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaoes» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. póioi. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PiKfliilfl SP riaÌPÌfl le Slanom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5»/*, n» vknjižbo sploh po 5V«%, na vknjižbo in I UDUJiiU ub UUj&Jtl poroga po 5*/4#/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje WMBWBB8B8WB88BBaMM za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
IlltitlinP HUP 90 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul 0U1IC Ul b „adnih „ah se gprejem» in isplačnje demur,
Pojasnila st dalijo S'ÄXTÄTSfÄ "»• « « «nH* Umu« »©imm«.
Stolna ulica štev. 6 (med CiSavrcim trgom in stolno cerkvllo).

Založnik Id izdajatelj: Konzorcij „Straža.'
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.