57 Glasnik SED 62|1 2022 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik* * Aleš G ačnik , dr . e tnologi je, docent, U niv er za na Pr imor sk em, F ak ult e t a za tur is tične študi je – T ur is tica, K at edr a za k ultur ni tur izem, v odja Centra za g as tr onomi jo in k ultur o vina; ales.g acnik@f ts.upr .si. Uvod Sodobne družbe in novi muzeji šibijo stare utečene definici - je ter vzpostavljajo nujo po njihovih redefinicijah, kot odra - zu novih izzivov, poslanstev in vlog muzejev v 21. stoletju. Tega se zaveda tudi Mednarodni muzejski svet (ICOM), ki je leta 2018 pozval k razmisleku in sprejetju nove definicije muzeja. Ni bila potrjena, zato v veljavi ostaja definicija iz leta 2007, ki se glasi: »Muzej je nepridobitna, stalna ustano- va v službi družbe in njenega razvoja, odprta za javnost, ki pridobiva, hrani, raziskuje, posreduje in razstavlja snovno in nesnovno dediščino človeštva in okolja za namene izo- braževanja, preučevanja in uživanja« (Spletni vir 1). Pre- dlagana novejša definicija, ki je povzročila precej nemira med muzejskimi eksperti, je obsežnejša in predpisuje še bolj specifične družbene učinke in rezultate: Muzeji so demokratični, vključujoči in polifoni prostori za kritičen dialog o preteklosti in prihodnosti. Ob prizna- vanju in reševanju konfliktov in izzivov sedanjosti hra- nijo artefakte in primerke v zaupanju za družbo, varujejo raznolike spomine za prihodnje generacije in zagotavlja- jo enake pravice in enak dostop do dediščine za vse ljudi. Muzeji niso za dobiček. So participativni in pregledni ter delujejo v dejavnem partnerstvu z različnimi skupnostmi in zanje, da zbirajo, ohranjajo, raziskujejo, interpretirajo, razstavljajo in krepijo razumevanje sveta, s ciljem pri- spevati k človekovemu dostojanstvu in socialni pravič- nosti, globalni enakosti in blaginji planeta. (Spletni vir 2) Muzeji kot služabniki skupnega spomina predstavljajo platformo za kontemplacijo naše preteklosti s pogledom v prihodnost, zato se kritiki definicije (Fraser 2019) zavze- majo za bolj aktivistično vlogo muzejev, odpravljanje pre- teklih krivic, za bolj vključujočo in okoljsko odgovorno globalno kulturo. Sodobni muzej 21. stoletja je »usmerjen v prihodnost, je generator kulture, vednosti in znanja, v dobro sonaravnega trajnostnega razvoja« (Gačnik 2004b: 202). Je pobudnik družbenih sprememb, prizadeva si za blagostanje lokalne skupnosti in vse skupine znotraj nje predstavlja enakovredno (Black 2010: 132). Povsod po svetu se povečuje zanimanje in ozaveščenost za kulturno dediščino, saj je danes zagotavljanje in dostop do informacij lažji in hitrejši (Bassa 2019: 81), kar je pri- ložnost in odgovornost za tesnejše povezovanje z mladimi na vseh ravneh. Zaposleni v muzejih se zavedajo, da mo- rajo za publiko tekmovati ne zgolj z drugimi kulturnimi atrakcijami, kot so kmetije, vrtovi, historične posesti/stav- be (Richards 2016: 2), temveč tudi z drugimi ponudniki prostočasnih aktivnosti, kot so tematski parki, nakupoval- ni centri, kinematografi, gledališča, izobraževalni centri, ponudniki interneta in televizije ter športni in sprostitveni centri (Minghetti, Moretti in Micelli 2001: 133). Iz tega razloga si muzeji prizadevajo razvijati visokokakovostna izobraževalna, družabna, rekreacijska in participativna do- živetja, ki vključujejo tudi digitalne medije (Black 2016a: 268). Ključen del muzejske in kulturno turistične izkušnje soustvarjajo tudi muzejska restavracija oz. kavarna, mu- zejska trgovina, dvorana za predavanja in film ter drugi prostori, ki skupaj ustvarjajo okolje za socialno interak- cijo, pogovor, sprostitev, sodelovanje in soustvarjanje (Black 2016b: 9). Muzeji so ključni deležniki v kulturnem turizmu, saj predstavljajo pomembno vez med preteklo- stjo in sedanjostjo (odražajo spremembe in kontinuiteto v Izvleček: T ur is tična muzeog r af i ja, k ot podpodr očje aplik ativne muzeologi je, je v muzeološki in k ulturno turis tični t eori ji še ne raziskano podr očje. V kvalit ativno raziska v o je bilo vključenih enajs t muzeje v in enajs t org anizacij, zadolženih za razv oj tu- rizma. R aziska va prikazuje aktualne razmer e v (ne)k omunika- tivnos ti dediščinsk eg a in turis tičneg a sekt orja t er opozarja na razv ojne priložnos ti. Izpos t a v ljen je tudi pomen kulturneg a in kr eativneg a tur izma za r azv oj celos tnih muzejskih doživ e ti j. Ključne besede: tur is tična muzeog r af i ja, muzeji, muzeologi- ja, k ultur ni tur izem, kr eativni tur izem, Slo v eni ja Abstract: As a subf ield of applied museology , t our ism muse- og r ap h y is a y e t une xp lor ed ar ea in m useolog ical and cultur al t ourism theor y . Thus, ele v en museums and ele v en org anizations r esponsible f or t ourism de v elopment w er e included in a q ualit a- tiv e r esear c h. The r esear c h demons trat es t he curr ent (un)com- municativ e natur e of r elations be tw een t he sect or s of her it ag e and t ourism, and dra ws att ention t o de v elopmental oppor tunities. The im por t ance of cultural and cr eativ e t ourism f or t he de v elop- ment of holis tic museum e xperiences is also illuminat ed. Keywords: t our ism museog raph y , museums, museology , t our- ism, cultur al t our ism, cr eativ e t our ism, Slo v enia TURIS TIČN A MUZEOGRAFIJ A: (NE)K OMUNIKA TIVN OS T MUZEJSKEG A IN TURIS TIČNEG A SEK T ORJ A Izvir ni znans tv eni članek | 1 .0 1 Datum pr ejema: 4. 1 . 2022 Glasnik SED 62|1 2022 58 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik tradicionalnih kulturnih vrednotah) ter na ta način aktivno sodelujejo pri oblikovanju identitete turistične destinacije (Ambrose in Paine 2006: 5) in njene atraktivnosti. Porast števila turistov kot muzejskih obiskovalcev ne pri- naša zgolj več finančnih sredstev, temveč vpliva tudi na ugled muzejev, jim omogoča boljše pozicioniranje na trgu ter posredno tudi ponazarja njihovo pomembnost in rele- vantnost (UNWTO 2018: 81). Kot je zapisano v UNES- CO-vem priporočilu o varstvu in promociji muzejev in zbirk, njihove raznolikosti in vlogi v družbi so »muzeji lahko gospodarski akterji v družbi in prispevajo k de - javnostim, ki ustvarjajo dohodek.« S svojim delovanjem »sodelujejo v turističnem gospodarstvu in s produktivnimi projekti prispevajo h kakovosti življenja v skupnostih in regijah, v katerih se nahajajo« (UNESCO 2017: 3). Uspe- šno sodelovanje temelji tudi na sodelovanju muzejev s tu- rističnimi agencijami, z gostinsko-hotelirskim sektorjem in z drugimi deležniki v destinaciji (Mavragani 2018: 38). Za muzeje je zelo pomembno snovanje strateških partner- stev, ki omogočajo povezovanje različnih produktov in storitev v pakete (Hausmann 2007: 179) oz. v integralne turistične programe in storitve. Žal pa se muzeji in turistič- ni sektor srečujejo tudi z nekaterimi konflikti, ki otežujejo vzpostavitev partnerstva, temelječega na medsebojnem zaupanju, produktivnem dialogu in strmenju k skupnim ciljem (Black 2016a: 263). Prav nič drugače ni tudi v Slo- veniji, kar je razberljivo iz pričujoče raziskave, v kateri vpeljujemo izraz turistična muzeografija. Proučevanje muzejsko turistične (ne)komunikativnosti, odnosov in različnih oblik sodelovanj med muzeji in tu- rizmom v času, ko je »virus […] ustavil naša življenja, potrošništvo, promet in s tem onesnaževanje planeta, […] turizem, potovanja, druženja« (Poljak Istenič idr. 2020: 99) se morda na prvi pogled lahko zdi pretirano ambiciozno. A kljub temu, da so bili muzeji zaradi izrednih okoliščin prisiljeni zapreti vrata, moramo izpostaviti, da so uspešno »preselili svoje dejavnosti na splet in iskali nove načine in- terakcije z obiskovalci« (Poljak Istenič idr. 2020: 94). 1 Kljub temu, da je raziskava potekala v času, ki ga je na globalni ravni zaznamoval omenjeni virus, pa vpliv le – te- ga na muzejsko turistično (ne)komunikativnost ni predmet pričujoče raziskave, bi pa to lahko in moral biti v kakšnih prihodnjih raziskavah. S pričujočo raziskavo v ospredje izpostavljamo odnose in oblike povezovanj oz. (ne)komu- nikativnosti muzejskega in turističnega sektorja na lokal- ni, regionalni in državni ravni, ki temeljijo na kritičnem pregledu virov in literature z vidika analiziranja razmerij 1 Izpostavimo lahko odlično zamišljeno, izpeljano in odmevno akcijo Slovenskega etnografskega muzeja, ki je pozval k zbiranju vicev na temo virusov, epidemije, ukrepov in odnosov v družbi v času bolezni Covid-19. S tem je opozoril na pomen tovrstnih zbiratelskih politik, zbirk, na ohranjanje nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem, kar prispeva k še večjemu ugledu, komunikativnosti in vizibilnosti muzeja. in odnosov med muzeji in turizmom. Med glavna razisko- valna vprašanja lahko izpostavimo aktualna prepoznavanje (ne)komunikativnosti med obema sektorjema, na osnovi katerih lahko prepoznavamo tako priložnosti, kot tudi ne- varnosti takšnega povezovanja, kot osnov za oblikovanje bodočih kulturno-turističnih politik, vizij muzealstva in tu- rizma. Raziskovalni vprašanji sta povezani tudi s tem, ali lahko slovenski muzeje in galerije obravnavamo kot turi- stične atrakcije, če le-ti ne predstavljajo primarnega motiva turistov za obisk izbrane destinacije. Vprašujemo se tudi, ali lahko koncepta in principi kulturnega in kreativnega tu- rizma pripomorejo k večji medsebojni komunikativnosti. Raziskava je bila v metodološkem pogledu v večinski meri zasnovana še pred izbruhom pandemije. Potekala v dalj- šem časovnem obdobju in je temeljila na metodi samo- stojnega opazovanja z udeležbo na ogledu različnih tipov muzejev, muzejskih razstav in muzejskih projektov (zlasti na Štajerskem, v Posavju, Ljubljani, Krasu, Primorskem) v obdobju zadnjih petih let, na izvedbi polstrukturiranih intervjujev med aprilom in majem 2020, v katere je bilo vključenih enajst muzejev in enajst organizacij, ki so za- dolžene za razvoj turizma na različnih ravneh. 2 Sodelova- li so trije nacionalni muzeji, trije regionalni muzeji, dva mestna muzeja, trije specializirani muzeji, Slovenska turi- stična organizacija (STO), tri regionalne razvojne agencije (RRA) in sedem lokalnih turističnih organizacij (LTO). Dodatni polstrukturirani intervjuje in pogovori s predstav- niki štirih različnih tipov muzejev (nacionalni, dva regio- nalna, en specializiran) in treh predstavnikov s področja turističnega gospodarstva (na lokalni in regionalni ravni) so bili izpeljani v obdobju med junijem 2021 in januarjem 2022. Raziskava je temeljila tudi na analizah različnih ra- zvojnih strategij, zlasti tistih s področja kulturnega turiz- ma, kot tudi na spremljanju komuniciranja muzejev preko družbenih omrežjih in izbranih spletnih strani, kar pa ni direktno povezano s predmetom te raziskave. Med omejitvami raziskave lahko izpostavimo manko komparativnega pogleda na muzejsko-turistično (ne) komunikativnost in sodelovalnost z izbranimi državami (sprva v Evropi), pa tudi manko večje stopnje vključenosti analiz spletnih strani in uporabe družbenih medijev med izbranimi muzejskimi in turističnimi deležniki, kar pa je lahko predmet samostojnih raziskav. 2 V raziskavi smo upoštevali različne tipe muzejev in turističnih deležnikov na različnih ravneh (lokalna, regionalna, nacionalna). Upoštevano je bilo načelo regionalne oz. teritorialne pokritost, kot tudi različni tipi profesionalcev v izbranih institucijah (od vodstven- ega kadra, PR služb, do tistih, ki so odgovorni za razvoj in komuni- kacijo z obiskovalci). Ker več kot polovica vključenih deležnikov ni želela, da jih navajamo z imeni in priimki (niti z incialkami). Nedo- volilo za navajanje izjav vključenih informatorjev (pod tem izrazom navajamo tako osebe moškega, kot ženskega spola) lahko razumem le v kontekstu nekakšnega strahu pred kritičnim izpostavljanjem in potencialnimi sankcijami »nadrejenih«, kar je zaskrbljujoče. Zbrani podatki se hranijo pri avtorju članka. Glasnik SED 62|1 2022 59 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik Raziskovalni kontekst Kulturni turizem Heterogenost, multidisciplinarnost in medsektorsko delova- nje kulturnega turizma 3 se kaže v mnoštvu različnih defi- nicij, tako različnih avtorjev, kot globalnih institucij. Med njimi izpostavljamo eno s sektorja turizma in drugo z dedi- ščinskega področja. Najpogosteje navajana definicija Sve- tovne turistične organizacije iz leta 2017 (UNWTO) defini- ra kulturni turizem kot obliko turistične aktivnosti, pri kateri turistu osrednjo motivacijo predstavljajo učenje, odkrivanje novega, doživetje ter izkustvo snovnih in nesnovnih kultur- nih atrakcij/produktov v turistični destinaciji. Te atrakcije/ produkti se ponašajo s skupkom razločevalnih materialnih, intelektualnih, duhovnih in čustvenih posebnosti družbe, ki zajemajo umetnost in arhitekturo, zgodovino in kulturno de- diščino, kulinarično dediščino, literaturo, glasbo, kreativne industrije in sodobne lokalne skupnosti z njihovim načinom življenja, sistemi vrednot, prepričanji in tradicijami (Sple- tni vir 3). UNESCO-va definicija je najkrajša in govori o »razločujočem tipu turizma, ki upošteva kulturo drugih na- rodov« (Spletni vir 4). Kulturni turizem ne smemo razumeti kot modni pridev- niški turizem, ampak kot koncept in proces, kar se kaže v dveh izrazito različnih pristopih v razumevanju, razisko- vanju in interpretacijah kulturnega turizma. Prvi se opira na izbrane kulturne teorije v poljih različnih disciplin, kot so zgodovina, antropologija, sociologija kulture, kulturna geografija, filozofija, kulturni študiji, ki obravnavajo kul - turni turizem multidisciplinarno, holistično in podmeno. Drugi, večinski pristop v polju turističnih študijev je po- slovni, upravljalski in tržni, turizem prevladujoče razume kot industrijo, ekonomsko panogo in parcialni fenomen (Weber, Hrobat Virloget in Gačnik 2021: 17). Prvi izposta- vlja kulturo kot proces in drugi kot produkt. Muzeje, kot ikone dediščinskega turizma, kot ene izmed vej kulturne- ga turizma, je potrebno raziskovati v obeh kontekstih, pri čemer dajemo v raziskavi več poudarka na razumevanju muzejev kot turističnega produkta. Turistična muzeografija Turistično muzeografijo 4 lahko v sistemu in strukturi mu- zeologije obravnavamo v kontekstu muzeografije (Stransky 1995: 9) oz. aplikativne muzeologije. Peter van Mensch je že pred desetletji prepoznal težnjo k delitvi specialne muze- 3 Dileme o kulturnem ali nekulturnem turizmu je že pred desetletjem razjasnila in pojasnila Lebe (2008: 28–33). 4 Z raziskavo vpeljujemo izraz turistična muzeografija v kontekstu sistema in strukture muzeologije, ki pa ga je potrebno analizirati tudi z vidika koncepta kulturnega turizma v samostojnem članku, saj predmet le-tega ni bil povezan s predstavitvijo koncepta turistične muzeografije, kot novega termina na področju muzeoloških raziskav. ologije na serijo različnih muzeologij, kot npr. »etnografska muzeologija«, »zgodovinska muzelogija«, »umetnostna muzeologija«, »literarna muzelogija«, »zoomuzeologija«, »antropomuzeologija« in »etnomuzelogija« (Mensch 1992: 64–65, 277–281). Med tovrstne specializirane muzeologije bi lahko uvrstili tudi do sedaj še ne definirano in opredelje- no turistično muzeografijo, ki vzpostavlja interesni presek med turizmom in muzealstvom skozi kritično opisovanje in pojasnjevanje njunih medsebojnih razmerij, predvsem z vidika razumevanja kulture kot turističnega produkta. Z vi- dika metodologije turistične muzeografije le-ta temelji tako na metodoloških usmeritvah in opredelitvah muzeologije, kot kulturnega turizma. Kljub izpostavljenim usmeritvam v etnografsko deskriptivnost in analiziranja muzejsko-tu- ristične sedanjosti je turistična muzeografija usmerjena v načrtovanje razvoja, kar bi v kontekstu štirih temeljnih funkcij (etnološke) muzeologije sodilo znotraj razvojne funkcije (ob raziskovalni, varstveni in komunikacijski), kar se odraža v aplikativnosti in strateških razvojnih usmeritvah vključevanja dediščine in kulture v razvoj (Gačnik 2004a: 43), tudi turistični. Turistično muzeografijo bi lahko oprede - ljevali tudi znotraj koncepta neoetnografije (Gačnik 1995a) ali turistične etnografije (Kuret 1961a), 5 v širšem kontekstu pa tudi kot povezovanje dediščine (folklore) in turizma, saj so folklorne posebnosti in zanimivosti važen privlačen ele- ment za turizem, kot je menil Franjo Baš (1958). Turizem je opredelil kot gospodarsko in kulturno dejavnost. »Priroda, promet in gostinstvo so temelji gospodarskega, prosveta in omika pa del kulturnega turizma« (Baš 1958: 145), kar nas v kontekstu kulturnega turizma vodi k razumevanju kultu- re kot procesa, saj se po Bašu kulturni turizem razrašča v vedno širše gibanje za spoznavanje ljudi in zemlje z njeno preteklo in sedanjo omiko, kar kulturni turizem opredeljuje kot eno najstarejših zvrsti turizma. Prizadevanja na področju medsektorskega sodelovanja Dvojnost pogledov na povezovanja muzejskega in turi- stičnega sektorja se kaže v muzejsko-centričnih ali turiz- mo-centričnih pogledih na muzeje, kot tudi na turizem. Operativni načrt trženja kulturnega turizma 2018–2020 (ONKULT) (Petek idr. 2017: 101) in Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009–2013 (SRTKT) (Lebe idr. 2009: 48) izpostavljata nepovezanost slovenskega turistič- nega gospodarstva in kulture. ONKULT med ključne šib- kosti kulturnega turizma na Slovenskem izpostavlja še ne- povezanost ponudbe na področju kulturnega turizma, slabo prepoznavnost Slovenije kot destinacije kulturnega turizma ter problematiko kadra. SRTKT (Lebe idr. 2009: 85–87) se 5 Kuret uporablja izraz turistična etnografija za poimenovanje nedat- irane skripte Turistična etnografija iz leta 1961, ki pa je vsebinsko enaka Kuretovemu Slovenskemu narodpisnemu gradivu za turistično propagando iz leta 1961(b). Glasnik SED 62|1 2022 60 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik podrobneje posveča tudi muzejem in stanju odnosov med obema sektorjema. Izpostavlja netržno naravnanost muze- jev, tradicionalne pristope in način razmišljanja, problema- tiko netočnih podatkov o muzejskih obiskovalcih, skromno dodatno muzejsko ponudbo, problematiko v zvezi s prija- vljanjem muzejev na razpise, problematiko pomanjkanja sredstev in kadra v muzejih, omejeno komuniciranje muze- jev s publiko, povezovanje muzejev s turističnimi deležniki le v manjših krajih, problematiko nepoznavanja turističnih deležnikov oz. njihovih vlog v kraju in drugo. Vprašanju povezovanja muzejskega in turističnega sektor- ja so se posvečali muzealci, ne pa tudi deležniki s področja turizma. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila obdo- bje, v katerem so muzeji na Slovenskem postali komuni- kativnejši, dostopnejši in družbeno odgovornejši, kar je odraz povečanega muzeloškega znanja med muzealci ter drugačne miselnosti in pogledov na vlogo muzejev v so- dobnih družbah. Muzeji začnejo nagovarjati širšo javnost (Gačnik 1997: 86), kar se odraža v drznejših muzejskih razstavah in muzeoloških projektih. Velik razvojni korak v muzejski komunikativnosti, ki pa se v večji meri še ne odraža v povezovanjih s turističnim sektorjem. Vse večje zavedanje pomena muzejske odprtosti ter pove- zovanja muzejskega in turističnega sektorja je bilo izpo- stavljeno na zborovanju Slovenskega muzejskega društva v Bohinju leta 1999 (Hudales 2008: 254, 259–260) ter v Portorožu leta 2005 (Trobec Zadnik, Smrekar in Rebolj 2005, Hudales 2008: 235). Na globalni pomen strateškega razvojnega povezovanja muzejskega in turističnega sek- torja je opozorila tudi tema mednarodnega muzejskega dne v letu 2009 z naslovom Muzeji in turizem ter tiskovna konferenca z omizjem slovenskega odbora ICOM z naslo- vom Perspektive muzejskega turizma v Sloveniji. Na sle- dnjem so bile predstavljene možnosti za razvoj, intenziv- nejše povezovanje med muzeji in turističnim sektorjem ter dosedanja praksa in izkušnje na tem področju. Tema »Mu- zeji in turizem« je bila istega leta tudi nosilna tema Poletne šole muzeologije v Piranu, na kateri je Sebastjan Weber izpostavil aktualno vprašanje »muzeji v turizmu ali turi- zem v muzejih?« kot »dva nasprotujoča si tabora z vsak svojim razumevanjem in podajanjem vsebine ali morda še neodkrit diamant vzajemnega sodelovanja, ki samo čaka, da ga nekdo že končno opazi?« (2009: 79). Muzejsko opreznost v povezovanju s sektorjem turizma izpostavlja Železnik (2007: 21), češ da se »muzeji v svojih vsebinah ne smejo podrediti poenostavljanju in potrošni- ški kulturi, temveč morajo ostati varuhi zgodovinskega spomina ter posredovalci znanja,« kar lahko razumemo kot nekakšen »prastrah« muzealcev, ki je v večji meri pri- soten še danes, pa ne le med muzealci in konzervatorji, ampak tudi med raziskovalci. Kljub temu opozarja Hu- dales (2008: 242), da eno izmed znanj, ki jih potrebuje muzejski delavec predstavlja tudi »poznavanje sodobnih vlog muzejev […] na področju turizma in kulture prostega časa ter na področju marketinške-komercialne naravna- nosti muzejev,« kar lahko razumemo kot odraz adaptacije sodobnih muzeoloških spoznanj v vsakdanjo muzejsko prakso. Verena Vidrih Perko vidi priložnost v »implemen- taciji dediščinskih znanj v kreativno in turistično kulturno industrijo«, saj to razume kot »obogatitev vsebin na izvi- ren in regionalno značilen način, kar posredno spodbuja zanimanje družbe za dediščino« (2016: 121). Želja po uspešnem sodelovanju med muzeji in turističnim sektorjem je izpostavljena v Zborniku Slovenskega mu- zejskega društva iz leta 2019, kjer so predstavljeni primeri povezovanja muzejev in turizma na Slovenskem. Muzejski delavci se zavedajo pomena kulturnega turizma, a so vseeno previdni v odnosu do turističnih delavcev, saj lahko ti, po njihovih besedah »uberejo bližnjice na račun kulturne dedi- ščine« (Vidrih Perko, Terčon in Bonin 2019: 11). Zaskrblje- nost je odraz slabega poznavanja in razumevanja različnih zvrsti turizma, ki je že pred desetletji postal izrazito multidi- sciplinarna panoga, kjer v ospredju ni le ekonomski pristop, ampak tudi izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept, ki sta ga že pred desetletji razvila B. Joseph Pine II in James H. Gilmore (1998), vpliva na razvoj muzejskih konceptov (Jelinčić in Jelinčić 2021), na komuniciranje de- diščine, kot tudi na razvoj trajnostnega turizma. Stanje muzejsko-turistične (ne)komunikativnosti Turisti so vse pomembnejši in zaželen segment muzejske publike. So samostojna ciljna skupina, ki je vključena v komunikacijsko strategijo muzeja. Nekateri nacionalni muzeji turiste kot skupino dodatno segmentirajo glede na domače ali tuje turiste, državo, iz katere prihajajo in nji- hovo starost. Eden izmed njih podatke o turistih pridobiva s posebnimi anketami, ki poleg informacije o narodnosti turista priskrbijo tudi informacijo o tem, kje je turist izve- del za muzej. Regionalni in lokalni muzeji pozornost po- svečajo predvsem temu, iz katerih držav turisti prihajajo (organizirano ali kot individualni obiskovalci). Različnost v vodenju evidenc med posameznimi muzeji vodi v stihij- ski odnos do razumevanja muzejskih obiskovalcev, zato je z vidika razvoja muzejskih komunikacij pomembno poe- notenje standardov zbiranja podatkov, tudi zavoljo njihove medsebojne primerljivosti. Tako kot ne moremo razumeti konceptov kulturnega turiz- ma brez raziskovanja profila kulturnih turistov in njihovih motivacij, tako tudi ne moremo razumeti razmerja med muzejskim in turističnim sektorjem brez proučevanja mu- zejsko-turistične publike. Muzeji jo beležijo, analizirajo in interpretirajo na različne načine in pri tem delijo muzejsko publiko na muzejske obiskovalce in turiste. Velika večina muzejev zbira in obdelujejo podatke o obiskovalcih ter na podlagi tega snuje komunikacijske in razvojne strategije. Prepoznavajo ciljne skupine ter v skladu s tem oblikujejo svoje produkte oz. programe ter tudi preverjajo kakovost storitve oz. zadovoljstvo obiskovalcev z anketnimi vpra- Glasnik SED 62|1 2022 61 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik šalniki, knjigo vtisov 6 ter osebnim stikom. Kot pomemben način pridobivanja povratnih informaciji o zadovoljstvu obiskovalcev je izpostavljeno tudi ocenjevanje muzeja po spletnih platformah, kot so Facebook, Instagram, Tripad- visor in Google, ki bodo v prihodnje, tudi ob vseh drugih razpoložljivih turističnih platformah, zaznamovale priho- dnost muzejev in kulturnega turizma. Muzeji poskušajo nagovarjati turiste po čim bolj raznolikih kanalih, večino- ma brezplačnih, zaradi pomanjkanja sredstev, vse bolj pa informatorji iz muzejev izpostavljajo tudi pomen digital- nega komuniciranja. V muzejih so turistom na ogled stalne in občasne razstave s spremnimi napisi in vodenji v več tujih jezikih, v upo- rabi pa so tudi večjezični avdio vodiči, QR kode, razstav- ni katalogi, publikacije, tiskovine in plakati (večinoma v angleškem jeziku). V ponudbi redkih muzejev zasledimo programe in delavnice, posebej prilagojene turističnim agencijam oz. organiziranim turističnimi skupinam, kar odraža paketno turistično storitev, zlasti v regionalnih, lokalnih in specializiranih muzejih. Komunikativnost muzejev in večja turistična usmerjenost se kaže pri dveh nacionalnih muzejih, vse bolj pa tudi pri nekaterih regio- nalnih, ki turističnim vodnikom omogočata specializirana izobraževanja z možnostjo pridobitve posebne licence s strani muzeja za izvajanje samostojnih turističnih vodenj po muzeju, kar lahko razumemo kot povečano stopnjo in- teresa za medsektorsko povezovanje in delovanje. Nekateri muzeji v času glavne turistične sezone prilagajajo tudi svoj delovni čas. Turisti lahko v muzejski trgovini kupi- jo spominke in muzejske replike, nekateri muzeji pa imajo v svojo ponudbo vključeno tudi muzejsko kavarno. Določeni muzeji, ki muzejske kavarne zaradi raznih okoliščin nimajo, to rešujejo na različne načine: s kavomati ali povezovanjem z gostinskimi lokali v neposredni bližini. Skrb za muzejske obiskovalce in za kakovost muzejskega doživetja sodi med temeljne muzeološke postulate in sodob- na načela muzejev. Eden izmed predstavnikov v regional- nem muzeju še posebej izpostavi pomen celostnega muzej- skega doživetja, ki zajema izredno širok spekter elementov (od možnosti dostopa/parkiranja, pa vse do sprejema in do- datne muzejsko-turistične ponudbe). Skrb za kakovostno in edinstveno muzejsko doživetje, atmosfero, kakovostno ko- munikacijsko kulturo, varnost in ugled muzeja sooblikujejo vsi zaposleni, od vratarja, sprejema na blagajni, do pazni- kov, vodnikov, muzejskih pedagogov in kustosov, kot tudi vsi drugi kadri v storitvenem (gostinskem) sektorju. Muzeji se vedno bolj odpirajo vključevanju multimedij- skih vsebin ter virtualnim predstavitvam muzejskih raz- 6 Knjige vtisov so z vidika celostnih muzeoloških kritik in kritik muzejskih razstav nepogrešljiv in v slovenski muzejski praksi vse prepogosto spregledan vir preučevanja (Gačnik 1995b). Njen pomen v muzejsko-turističnih raziskavah je izpostavljen tudi na primeru treh izbranih hrvaških muzejev (Jelinčić in Senkić 2017). stav, kot tudi oblikovanju unikatnih in inovativnih mu- zejskih produktov in doživetij (Palaić 2021; Antoš 2021; Roženbergar 2021). 7 Kljub nenehnemu sklicevanju muze- jev na pomanjkanje sredstev lahko izpostavimo, da pri t. i. krizi muzejev, ki je nekakšna stalnica v zgodovinskem razvoju muzejev, v prvi vrsti ne gre za finančna vprašanja, ampak za krizo muzejskih in muzeoloških konceptov. Stopnja sodelovalnosti muzejev z organizacijami, ki so zadolžene za turistični razvoj je odvisna tako od stopnje turistične razvitosti kraja ali destinacije, kot od (ne)komu- nikativnosti slehernega muzeja. Informatorji, zaposleni v muzejih, so navedli, da sodelujejo z različnimi deležniki na področju turizma, predvsem v obliki promocije, raznih načinov vsebinskega in programskega sodelovanja, pri- reditev ter vključevanja v integralne turistične proizvode destinacije. Ocene uspešnosti sodelovanj na lokalni, regi- onalni ali nacionalni ravni ni mogoče natančno opredeliti. Kljub izkazanim interesom po proaktivnem in razvojno usmerjenem sodelovanju prihaja do nekaterih absurdnih situacij, kjer je sodelovanje med LTO in še zlasti med na- cionalnimi muzeji močno oteženo zaradi različnih ustano- viteljev (lokalna skupnost ali država) ter s tem povezanimi prednostnimi usmeritvami zavodov, ki zagovarjajo bodisi lokalni bodisi nacionalni interes. Spet drugi pa izposta- vljajo, da kljub številnimi pobudam po tesnejšem medse- bojnem povezovanju do tega ne prihaja v večjem obsegu. Informator iz nacionalnega muzeja meni, da »muzeji niso dovolj dobro prepoznani kot turistične atrakcije«, pa če- prav ponujajo »izjemne zgodbe in zaklade« ter se želijo intenzivneje vključevati v turistični sektor. Boljše so to- vrstne komunikacije med regionalnimi in specializiranimi muzeji ter LTO, saj oboji izpostavljajo sodelovanje kot »pozitivno in vzajemno« ter potrebno. STO z muzeji sodeluje na način promocije na uradnem spletnem portalu v slovenskem in v šestih tujih jezikih in na druž. STO posredno s pomočjo vodilnih destinacij so- deluje z njimi tudi na način, da spodbuja razvoj, povezova- nje, komunikacijo in promocijo njihove kulturne ponudbe. Organizira razne delavnice za pripravo produktov in spod- buja inovativnost v turistični ponudbi (Hackathon, poziv Sejalec & Snovalec, Slovenia Unique Experiences…). STO prav tako spodbuja muzeje, naj skozi Zeleno shemo slovenskega turizma pridobijo trajnostni znak oz. znak Slovenia Green Attraction ter se tako na trgu pozicionirajo kot okolju in družbi prijazen muzej. Informator iz STO na področju kulture izpostavlja, da so nosilci kulture »v prvi vrsti predvsem varuhi dediščine« in šele nato tržniki, prav tako pa med izziv za muzeje navede tudi zaostajanje v in- terpretaciji in digitalizaciji kulturne dediščine. Informatorji iz RRA so navedli, da se agencije z muzeji 7 Kot primer dobre prakse s tega področja lahko navedemo simulacijo letenja z nadzvočnim vojaškim letalom, ki je nastala v sodelovanju muzeja s slovenskim ‘startup’ podjetjem ter požela velik uspeh. Glasnik SED 62|1 2022 62 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik (zlasti regionalnimi) povezujejo v primerih skupnih pro- jektov, skupne organizacije dogodkov in raznih izobraže- valnih usposabljanj. Muzeje informirajo o razvojnih aktu- alnostih, z njimi pa sodelujejo bolj priložnostno. V LTO kot ključno gonilo turističnega razvoja na lokalni ravni izpostavljajo široko paleto različnih načinov sodelovanj z muzeji. Z njimi sodelujejo na področju oblikovanja poseb- nih turističnih produktov oz. doživetij, jih na različne na- čine vključujejo v ponudbo destinacije (turistična kartica, sistem skupnih vstopnic, turistični paketi), z njimi izvajajo tudi skupne projekte in druge aktivnosti (festivali, priredi- tve, dogodki …) ter organizirajo različna srečanja. Eden izmed informatorjev izpostavlja pomen posebne »partner- ske mreže«, katere namen sta »organizirano merjenje ra- zvoja in promocije kulturnega turizma ter spodbujanje te- snejšega sodelovanja med kulturo in gospodarstvom«. Kot poseben primer učinkovite optimizacije v medsektorskem sodelovanju lahko izpostavimo umestitev dejavnosti TIC kot dela muzejske trgovine, 8 kar je še zlasti pomembno za razvoj kulturnega turizma zunaj večjih urbanih središč in na podeželju. Povezovanje med različnimi deležniki s po- dročja kulture in turizma je še zlasti izrazito prav v manj- ših krajih, ki se zavedajo pomena celostnega turističnega doživetja kraja, destinacije. Informatorji iz RRA muzeje označujejo kot pomembne akterje, ki se trudijo za razvoj turizma v regiji in jih opre- deljujejo zelo pozitivno ter izpostavljajo pozitivnejši odnos muzejev do turizma. Tako za lokalni, kot še zlasti za regi- onalni oz. destinacijski razvoj turizma so muzejska znanja in informacije lahko ključen dejavnik trajnostnega razvoja. Tudi v LTO se zavedajo, da muzeji dvigujejo prepoznavnost destinacije in ji omogočajo boljše pozicioniranje na trgu. Do nesporazumov po mnenju informatorja iz LTO prihaja tudi zaradi pomanjkljivih marketinških kompetenc vodilnih v muzejih, ki se ne more znebiti občutka, da muzeji LTO do- jemajo kot »osebnega promotorja njihovih vsebin« in ne kot organizacije, zadolžene za promocijo celotne destinacije. V več primerih je bilo izpostavljeno opažanje, da je proaktiv- nost zaposlenih v muzejih odvisna tudi od tega ali gre za za- sebni ali javni muzej, saj slednji »razumejo svoje poslanstvo v raziskovanju zgodovine« in ne razmišljajo o trženju, pa tudi, da imajo muzeji zaradi morebitnega potenciranja svoje strokovnosti lahko občutek vsevednosti in večvrednosti v odnosu do drugih institucij. Informatorji v muzejih so izpostavili, da se muzeji v do- ločenem obsegu povezujejo tudi z nekaterimi drugimi turističnimi deležniki v destinaciji. Nekaj jih je navedlo, da sodelujejo s hoteli ter v manjši meri tudi z okoliškimi 8 V tem primeru imata korist obe udeleženi strani – turist v muzejsko trgovino (oz. TIC) pride s potrebo po informaciji, a hkrati vidi, da je vstopil v zanimiv muzej ter se ga posledično odloči ogledati in morda kupiti še kakšen spominek. gostilnami ali kavarnami. 9 Redkeje se muzeji povezuje- jo s transportnimi podjetji. 10 Druge oblike povezovanja s turističnimi deležniki, ki so jih informatorji, zaposleni v muzejih, navedli, so še povezovanje s turističnimi infor- macijskimi točkami, sodelovanja s turističnimi agencija- mi, sodelovanje z obrtniki, zdravilišči, mladinskimi centri in drugimi ponudniki namestitev. Kot primer sistematičnega in razvojno usmerjenega pove- zovanja enega izmed specializiranih muzejev s skoraj vse- mi ostalimi turističnimi ponudniki v občini lahko izposta- vimo muzej, ki je del muzejsko-turističnega centra. Lahko bi rekli, da ta primer predstavlja posebnost v slovenskem prostoru, saj gre za izrazito lokalen projekt, ki je nastal v želji po turističnem preboju občine (oz. njenih turističnih ponudnikov). 11 Prej zgolj tranzitni kraj se je tako uspešno razvil v pomembno turistično destinacijo z lastno veliko atrakcijo, ki skozi svoj obstoj dela vidne tudi druge ponu- dnike storitev v destinaciji. 12 Muzeji se povezujejo med seboj, kot tudi z nekaterimi dru- gimi dediščinskimi in kulturnimi institucijami (zavodi za varstvo kulturne dediščine, arhivi, knjižnicami, gledališči, organizatorji festivalov …), društvi in posamezniki. Med seboj večinoma sodelujejo razstavno in programsko, kot tudi v skupnih nacionalnih in mednarodnih aktivnostih, kot sta Poletna muzejska noč in Mednarodni muzejski dan, poleg tega pa se z drugimi muzeji povezujejo tudi v okvi- ru Skupnosti muzejev Slovenije, Slovenskega muzejskega društva, Mednarodnega muzejskega sveta ICOM Sloveni- ja, kot tudi z nekaterimi strokovnimi društvi, fakultetami, akademijami, inštituti. Prihodnost perspektiv muzejsko-turistične (ne)komunikativnosti Z vidika povezovanja in sodelovanja muzejskega in turi- stičnega sektorja izpostavljamo dva sklopa, ki lahko za- znamujeta prihodnost takšnega partnerstvo: 1 – razumeva- 9 V obeh primerih sta to sodelovanje izpostavila muzeja, ki nimata svoje lastne muzejske kavarne. 10 V enem primeru je bilo navedeno, da ima muzej sklenjeno pogod- bo z avtobusno postajo, v drugem primeru pa je šlo za oblikovanje skupnega turističnega produkta s strani muzeja, občine, gostinskega obrata in Slovenskih železnic. 11 Destinacija leži obdana z večjimi turističnimi atrakcijami in ima močan tok turistov, ki prehajajo skozi kraj od ene do druge atrakcije. Občina in lokalno prebivalstvo se zato odločijo, da bodo ta turistični potencial kraja poskušali uspešno izkoristiti na način vzpostavitve lastne atrakcije (specializiranega muzeja), ki bo del obiskovalcev za dlje časa zadržal na destinaciji. 12 Muzej s turističnimi ponudniki odlično sodeluje – dvakrat na leto or- ganizira srečanja ter skrbi za njihovo promocijo kot tudi za turistično promocijo Slovenije (na vhodni točki parka deluje TIC, kjer turisti dobijo promocijski material tudi za druge turistične destinacije v Sloveniji). V trgovini znotraj muzejsko-turističnega centra se proda- jajo domači pridelki in pijače iz lokalnega okolja, velika pozornost se posveča tudi promociji restavracij, gostiln in deležnikov, ki se ukvarjajo s turizmom na podeželju. Glasnik SED 62|1 2022 63 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik nje muzejev kot turističnih atrakcij, 2 – kreiranje muzejsko turističnih identitet: muzejske kavarne, restavracije in tr- govine (kot sekundarne muzejske in kot primarne muzej- sko-turistične infrastrukture). Razumevanja muzejev kot turističnih atrakcij Če želimo muzeje obravnavati v vlogi potencialnih turistič- nih atrakcij, moramo najprej definirati turistične atrakcije same po sebi, saj ne obstaja univerzalna, splošno sprejeta, mednarodno prepoznavna definicija, predvsem zaradi mno- goterih vrst in obsega področja, ki ga atrakcije zajemajo (V odeb 2018: 20). Med definicijami turističnih atrakcij, ki jih omenja V odeb (2018: 18, 20), izpostavljamo dve: 1) Kruczek (2012) atrakcije definira kot konstitutivni element turističnega proizvoda, imenovan edinstvena privlačnost, ki ima moč privabiti obiskovalce, da obiščejo neko območje ali destinacijo. V kombinaciji s turističnimi storitvami atrak- cije sestavljajo turistični proizvod.; 2) turistična privlačnost je vitalni organ neke destinacije, najpomembnejši element turističnega proizvoda in glavni motivator za turistična po- tovanja in obiske (Zorko 1999; Swarbrooke 2002). Ali lahko slovenske muzeje in galerije sploh obravnavamo kot turistične atrakcije, če le-ti ne predstavljajo primarni motiv turistov za obisk izbrane destinacije? Vprašanju lah- ko pritrdimo z vidika celostnega razvoja turizma na desti- nacijski ravni, v muzeološkem, muzejskem in galerijskem pogledu pa predvsem v kontekstu spektakularnih, aktualnih in mednarodno pomembnih občasnih razstav. Le-te so pra- viloma bolj drzne, provokativne, atraktivne, bolj inovativne in kreativne ter v splošnem bolj komunikativne, saj želijo delovati kot atrakcije na področju kulturnega turizma. Ob tem se moramo zavedati, da konkurenčnost atrakcije temelji na njeni sposobnosti, da obiskovalcem ponudi edin- stveno, drugačno, posebno, nepozabno doživetje (V odeb 2014: 121–122). Vsi v muzejih zaposleni informatorji so izrazili izrazito pozitiven odnos do dojemanja muzeja kot turistične atrakcije: nekateri so poudarili, da so muzeji kot atrakcija že pozicionirani oz. prepoznani, drugi pa, da si ta status še prizadevajo doseči. V obzir je vsekakor treba vze- ti, da imajo določeni muzeji na tem področju že v izhodišču prednosti ali ovire, na katere težko vplivajo (npr. prepoznav - nost turistične destinacije, intenzivnost turističnega pretoka v destinaciji, obkroženost s konkurenčnimi ponudniki, do- stopnost, velikost, monumentalnost/privlačnost arhitekture stavbe v kateri je muzej …). V tem kontekstu velja izpostaviti specializirane muzeje, ki lahko s svojimi drugačnimi in spe - cifičnimi vsebinami nagovarjajo nišne segmente muzejskih obiskovalcev, tudi turistov, ter na tem področju dosegajo večji turistični uspeh ter mednarodno prepoznavnost. S tega vidika lahko predstavljajo eno glavnih kulturno-turističnih identi- tet in atrakcij destinacije. Muzeji se kot pomemben deležnik vključujejo v turistično ponudbo destinacije in predstavljajo eno izmed turističnih atrakcij na področju kulture in kulturne - ga turizma. Na ta način muzeji dediščino popularizirajo in jo delajo dostopnejšo širokemu krogu družbenih skupin. Zave- dajo se, da kulturna dediščina, ki jo hranijo, tvori pomembno osnovo za oblikovanje lokalne oz. regionalne in nacionalne zavesti ter tako predstavlja pomemben element z vidika drža - votvornosti in regionalne ali lokalne pripadnosti. Organizacije, ki so zadolžene za razvoj turizma v desti- nacijah, dojemajo muzeje kot turistične atrakcije oz. se v določenih primerih zavedajo njihovega potenciala, da to postanejo. Vidijo jih kot pomembne deležnike, ki jih je treba vključevati v turistično ponudbo. STO v ONKULT poda tipologijo kulturnih turistov – 12 person slovenskega turizma, v koncept katerih so bili vključeni tudi muzeji, kar se je še zlasti odražalo v letih 2018 in 2019, ko je bila za nosilno temo slovenskega turizma izbrana kultura, v kate- gorijo katere se kot eni najpomembnejših akterjev uvrščajo prav muzeji. Na ravni LTO so bili pogledi na muzeje precej različni: od tistih, ki jih razumevajo predvsem kot glavne varuhe kulturne dediščine, do tistih, ki jih vidijo kot glav- ne akterje na področju turizma. Drugi turistični deležniki na lokalni ravni so muzeje definirali kot vrhunce kulturne ponudbe v mestu, ustvarjalce doživetij, snovalce turističnih zgodb, promotorje bogate zgodovine in dediščine destinaci- je, kot temeljne gradnike razvoja kulturnega turizma in kot kulturne ustanove, ki privabljajo veliko število turistov. 13 V primeru pogleda informatorja iz LTO so bili muzeji opisani kot »zanimivi, ne predstavljajo pa atrakcije oz. ‘teaserja’, zaradi katerega bi obiskovalci prvotno obiskali destinaci- jo«. Informatorji, zaposleni v RRA, so muzeje označili kot akterje, ki pomembno prispevajo k dvigu prepoznavnosti destinacije, kar predstavljajo eno izmed ključnih osnov za razvoj kulturnega turizma. Nekateri muzeji, zlasti na regionalni in lokalni ravni, se povezujejo tudi z drugimi atrakcijami v destinaciji oz. šir- še, kar jih dela veliko bolj prepoznavne, po drugi strani pa obiskovalcem omogočajo celovitejšo doživetje destinacije. Tovrstni muzejsko-turistični produkti nagovarjajo veliko širši segment publike, različne tipe turistov, kar vpliva na povečan obseg obiska na celotni destinaciji, kot tudi na iz- branih lokalitetah. Ustvarjanje muzejsko-turistične identitete: muzejske kavarne, restavracije in trgovine Vse pomembnejši del sodobne muzejsko-turistične in- frastrukture predstavlja gostinska ponudba v muzejih in galerijah, razpeta od avtomatov za prigrizke in pijače, do muzejskih kavarn in slaščičarn do muzejskih restavracij, v katerih kuhajo svetovno znani chefi (Mihalache 2016). V 13 Muzeji kot kulturne turistične atrakcije igrajo pomembno vlogo še zlasti v mestnem turizmu, saj vse več turistov prihaja na destinacijo s kulturno motivacijo. Zato morajo muzeji slediti trendom na strani povpraševanja kot novim potrebam turistov. Ustvariti morajo svoje oskrbovalne elemente, ki bi lahko bili primarna motivacija izkušenih želenih potrošnikov ob obisku atrakcije (Jászberényi, Ásványi, Bod- nár 2018). Glasnik SED 62|1 2022 64 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik delu Muzeji in hrana Levent in Mihalache (2017) zapišeta opažanja, da ljudje ob obisku muzejev pogosto več časa po- rabijo za posedanje v muzejski restavraciji, kot pa za ogle- dovanje razstave. Z vključevanjem hrane v muzejsko po- nudbo se hkrati kažejo muzeološki potenciali hrane (Levent in Mihalache 2017), še zlasti pa se da s hrano opozarjati na muzeološki koncept muzeja in njegovih zbirk. Gastronom- sko ponudbo muzejskih restavracij lahko razumemo kot pomemben del komunikacije muzejske prakse (Park, Kim in Xu 2020), kot prostor kritične interpretacije (Mihalache 2016), pa tudi kot sestavino različnih pedagoških progra- mov. Na Slovenskem močno zaostajamo tako s tovrstnimi razmišljanji in ponudbo, kot tudi z pripravo stalnih ali ob- časnih razstav na temo gastronomije. Deloma k temu pripo- more tudi zakonodaja, predvsem pa zavedanje o smotrno- sti razvoja tovrstnih gastronomskih konceptov. Posledično Mihalache (2018) opozarja na pomanjkanje zanimanja s strani akademikov in raziskovalcev, k čemur botruje tudi pomanjkljivo znanje o muzeologiji in gastronomskem turiz- mu. Koncepti muzejskih restavracij morajo odražati esenco muzeja, kjer gastronomska (lokalna, regionalna, nacional- na) dediščina predstavlja temelje razvoja gastronomskega turizma, ponudbe v muzeju in na destinaciji. Kljub temu, da so bili muzeji in galerije pogosto deležni raziskovalnih interesov akademske stroke McIntyre (2008) opozarja na pomanjkanje zanimanja za razvoj muzejskih kavarn pred- vsem v smislu njihove vsebine, vrednosti, namena ali oblike znotraj muzejske ponudbe. Muzejske in galerijske kavarne bi lahko predstavljale sredstvo pridobivanja novih obisko- valcev in spodbujale ponovni obisk (McIntyre, 2008). Sis- tematični razvoj muzejskih restavracij se v Sloveniji še ni pričel, četudi lahko najdemo v kakšnem muzeju zanimive poskuse povezovanja razstavnih vsebin s kulinariko, kjer pa je v ospredju enostavna vsakdanja hrana, ne pa tudi po- nudba visoke kulinarike, kot je to sicer značilno za veliko muzejskih restavracij po Evropi. Nekoliko bolje je z muzej- skimi kavarnami (in slaščičarnami), zlasti v nekaterih na- cionalnih in regionalnih muzejih, kjer pa ponudba po moji oceni ne presega povprečnosti. Z vidika celostnega doživetja in spominjanja muzeja kot kulturno–turistične atrakcije ter posledično tudi destinacije, kot z vidika muzejskih prihodkov, je potrebno več podje- tnosti in ustvarjalnosti tudi na področju razvoja konceptov muzejskih trgovin in ponudbe muzejskih spominkov. 14 Med muzeji na Slovenskem imajo najbolj kakovostno ponudbo nacionalni in nekateri regijski muzeji, kot tudi specializi- rani. Muzejski spominki so nosilci zgodb o destinaciji ter spominov na enkratno muzejsko doživetje. Hafiz in Alvanov (2014) menita, da kakovostni muzejski spominki obiskovalcem zagotavljajo močan čustven spo- 14 Tematiki muzejskih spominkov in muzejskih trgovin je bil posve- čen zbornik s posveta ob razstavi Zgodbe muzejskih predmetov v Posavskem muzeju Brežice v letu 2002 (Kastelic 2003). min, zato je potrebno predhodno analizirati in oblikovati profil muzejskih obiskovalcev in turistov, pri čemer izpo- stavljata, da je bila vloga spominkov in muzejskih trgovin v glavnem prezrta, kljub temu, da odigravajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju povezav med muzeji in njihovimi obiskovalci. Tudi drugi raziskovalci opozarjajo na pomen muzejskih spominkov in muzejskih trgovin (Wakefield in Baker 1998; Chen 2017), vse bolj pa so v razmahu tudi sple - tne trgovine, česar se poslužujejo še zlasti veliki ikonični muzeji po celem svetu. Kakovostni muzejski spominki raz- ličnih vrednosti in za različne ciljne skupine niso le medij komuniciranja identitete muzeja, ampak tudi didaktični pri- pomoček za razlaganje vsebin muzejskih zbirk. Trendi so usmerjeni k principom kreativnega turizma – v participativ- nost, v sodelovalnost med muzealci in muzejskimi obisko- valci/turisti, v (so)ustvarjanje muzejskih izkušenj ter v (so) ustvarjanje lastnega muzejskega spominka in posledično spomina na muzej. Dobra muzejska trgovina ni muzeološki dekor muzeja, ampak njen nepogrešljiv sestavni del. Različnost pogledov na prihodnost muzejsko- turističnega povezovanja in sodelovanja Informatorji, zaposleni v muzejih, so v svojih predvideva- njih in željah za prihodnost kot enega izmed ključnih pro- jektov izpostavili digitalizacijo zbirk in čim intenzivnejšo spletno prisotnost. Ta potreba se je sicer močno kazala že prej, v času pandemije COVID-19 pa se je zaradi speci- fičnih okoliščin le še okrepila in v številnih primerih tudi udejanila. Prodiranje kulturne dediščine v virtualni svet predstavlja številne nove priložnosti, predvsem v smislu muzejev kot proaktivnih komunikatorjev, ki po različnih virtualnih platformah omogočajo dostop do kulturne dedi- ščine vsem ter tako izpolnjujejo svoje poslanstvo popula- rizacije in demokratizacije kulturne dediščine. Poleg oblikovanja novih interaktivnih stalnih in občasnih razstav, nadgradnje že obstoječih muzejskih programov, intenzivnejšega vključevanja sodobnih tehnologij v ko- municiranju muzejskih vsebin, muzealci strmijo k poveče- vanju števila obiskovalcev. Zavedajo se, da morajo graditi na močni krajevni in destinacijski identiteti ter specifičnih karakteristikah muzeja, ki bodo obiskovalcem 15 privlačne, po drugi strani pa jih bodo ločevale od drugih muzejev ter drugih ponudnikov prostočasnih dejavnosti in jih na ta način delale konkurenčne na trgu. Prav tako načrtujejo, da bodo še naprej udejanjali idejo sodobnega muzeja kot prostora interakcije, doživetij, razvedrila, izobraževanja, povezovanja in hkrati tudi stalno stremeli k nadgrajeva- nju tega koncepta ter razvijanju novih kreativnih in ino- vativnih pristopov v odnosu do varovanja, raziskovanja in komuniciranja dediščine. Eden izmed informatorjev iz na- cionalnega muzeja je izpostavil svoj pogled na prihodnost 15 Izpostavlja se pomen takšnih konceptov muzejev, ki bodo razumljivi in zanimivi (še zlasti) za mlajše generacije (Bassa 2019). Glasnik SED 62|1 2022 65 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik z besedami: »ko se krepi zavest o uporabnosti in pomemb- nosti kulturne dediščine, ta dobiva večjo družbeno moč in s tem se stvari začnejo odvijati na višjem nivoju – dedi- ščina postane zanimiva za vse, tudi za vlagatelje«. Eden izmed informatorjev zaposlenih v regionalnem muzeju pa izpostavlja pomen trajnosti na vseh področjih muzejskega delovanja ter poudarja, da je bistvenega pomena »prepo- znavanje in ustrezno komuniciranje s kulturnim turistom«, kar kaže na potrebno odprtost muzejev do turizma. V prihodnosti si zaposleni v muzejih nameravajo še in- tenzivneje prizadevati za povezovanje muzejev z drugimi turističnimi deležniki v destinaciji, kot tudi za širše oblike sodelovanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, saj so prepričani, da »sinergija vedno rodi boljše rezultate«. Eden izmed informatorjev iz regionalnega muzeja je izpostavil nujnost vključevanja muzejev v »aktivnosti na področju dediščine, turizma in izobraževanja« ter hkrati upoštevanja dosedanjih, že obstoječih strateških dokumentov s področja turizma, kulture in razvojnih usmeritev države. 16 Informa- tor iz specializiranega muzeja je izpostavil, da je muzej v poplavi najrazličnejših informacij »svetilnik pravilnih, po- globljenih informacij in prijeten odmik od vsakdanjega ži- vljenja družbe.« Prav tako je poudaril, da se je v Sloveniji v preteklih letih povečalo število turistov, ki si ogledajo le tri ali štiri najbolj ikonične znamenitosti oz. destinacije ter pot nato nadaljujejo v kakšno tujo metropolo. 17 Tudi eden izmed informatorjev, zaposlen v nacionalnem muzeju, je izposta- vil, da kaže občasne spregledanosti muzejev v turistični ponudbi iskati v samem tipu turistov, ki obiščejo Slovenijo oz. v naravi njegovih motivacij. V STO v prihodnosti vidijo številne priložnosti predvsem na področju večjega sodelo- vanja v okviru vodilnih turističnih destinacij, oblikovanja doživetij višje dodane vrednosti, na področju digitalizacije, intenzivnejše promocije kulturnih vsebin, obnove gradov ter deljenja vsebin preko Feel Slovenia družbenih kanalov. Tudi informatorji, zaposleni v LTO menijo, da je za priho- dnost muzejev izrednega pomena digitalizacija kulturne de- diščine, s čemer se povečuje njena dostopnost in vizibilnost. Prav tako se strinjajo v prepričanju, da morajo muzeji, tako kot ostali ponudniki v turizmu, spremljati aktualne trende ter svojo ponudbo prilagajati povpraševanju, kar je lažje za turistični, kot dediščinski sektor, predvsem zaradi narave samih institucij. V povezavi s tem se jim zdi potrebno, da se muzeji še bolj tržno usmerijo, še bolj odprejo in posta- nejo še bolj fleksibilni. 18 Prav tako je bilo poudarjeno, da bi 16 Poleg tega je podal tudi predlog za samostojno Ministrstvo za turi- zem, kjer bi bila glavna naloga ustrezno medsektorsko povezovanje s poudarkom na kulturnem turizmu. 17 Po mnenju informatorja iz specializiranega muzeja s tega vidika pridobi zgolj izbrana peščica atrakcij oz. destinacij, medtem ko je večina drugih manjših, butičnih ponudnikov spregledana. 18 Informator, zaposlen v LTO je izpostavil, da »muzeji morda ne čutijo take potrebe po intenzivnejši tržni usmeritvi, ker imajo dovolj sred- stev zagotovljenih s strani ministrstev in občin«. bilo za muzeje v prihodnosti dobro sodelovanje s kreativ- nimi industrijami, saj so muzeji sami po sebi včasih preveč strokovni in jim kreativnost predstavlja nekaj izven njiho- vih utečenih okvirov delovanja. Muzeji bi prav tako mo- rali stremeti k ustvarjanju več doživljajskih in izkustvenih vsebin ter si obiskovalca prizadevali animirati in tudi zaba- vati. Kljub nekaterim kritikam pa se v LTO zavedajo, da so muzeji v zadnjih letih nadgradili svojo turistično ponudbo in na tem področju naredili že marsikaj. V prihodnosti si organizacije, ki so zadolžene za razvoj turizma v destina- ciji želijo še intenzivnejšega povezovanja in sodelovanja z muzeji. Medsektorsko sodelovanje in povezovanje na vseh geografskih ravneh mora postati princip in ne izjema. Velik izziv na področju sodelovanja in povezovanja mu- zejskega in turističnega sektorja predstavlja institucional- na (ne)povezanost področja kulture in turizma na Sloven- skem, kot tudi novi in nadgrajeni izobraževalni programi s področja muzeologije, dediščinskega/kulturnega/kreativ- nega turizma, kreativnih in kulturnih industrij, digitalizaci- je, sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalnega marketinga. Trajnostni in sistematični razvoj bo odvisen prav od od kreativnih in inovativnih razvojnih strategij ter medsektorske kulturno–turistične politike na ravni države, ki bo gradila na vzajemnem in spoštljivem odnosu do skupnih razvojnih priložnosti, posledično tudi na stimulativnejših sistemih financiranja in davčnih ugo- dnostih za oba sektorja. Če so nekoč predstavljale zgodbe stičišče med muzeji in turističnim sektorjem, je njihova nadgradnja v prihodnosti usmerjena k inovativnim inte- gralnim turističnim produktom, k (so)ustvarjanju enkra- tnih doživetij in spominov. Veliko priložnost predstavlja tudi intenzivnejše sodelovanje muzejev s kulturnimi in kreativnimi industrijami za potre- be oblikovanja produktov za muzejsko trgovino, razstave, pedagoške programe, prireditve ter za prepoznano znam- čenje in trženje muzejev. Čas je tudi za ustanavljanje no- vih, drugačnih, inovativnih, družben odgovornih muzejev, ki komunicirajo prihodnost, ideje 21. stoletja (npr. muzeji o hrani, čustvih, umetni inteligenci, varovanju okolja itn.). Kljub temu, da muzejski predmet ostaja v osrčju muzejskih in muzeoloških usmeritev, pa muzeji prihodnosti prehajajo od muzejev predmetov k muzejem idej ter posledično do dodatnih izzivov za muzeologijo in kulturni turizem. Zaključni poudarki: o raziskavi in razvojnih priložnostih muzejsko-turistične (ne)komunikativnosti Turistična muzeografija nas v raziskavi vodi do izposta- vljanja aktualnih razmerij med muzejskim in turističnim sektorjem, do primerov slabih in neučinkovitih, kot tudi dobrih inovativnih praks oz. pristopov ter pogledov na po- dročju muzejskega delovanja v kontekstu kulturnega turiz- Glasnik SED 62|1 2022 66 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik ma. 19 V raziskavi se je jasno pokazalo, da so komunikacij- sko učinkovitejši, tudi v obdobju pandemije, bili in so tisti muzeji, ki so tesneje povezani s turističnim sektorjem, ne glede na njegov status, velikost, razvitost destinacije ipd. Muzeji morajo poznati profil svojih obiskovalcev, kot tu- di profil turistov na destinaciji, njihove potrebe in priča- kovanja. Zato potrebujemo na ravni države in nacionalne kulturne politike poenotene standarde vodenja evidenc, s pomočjo katerih lahko preidemo od stihijskega do stra- teškega razvoja muzejev (in drugih dediščinskih institu- cij) ter povezovanj s sektorjem turizma. V kolikor želimo okrepiti muzejsko-turistično povezovanja in razvoj sku- pnih programov in storitev je potrebno na ravni države standardizirati tudi pridobivanje licenc za turistično vo- denje po zbirkah muzejev. Tudi interpretacija muzejskih vsebin skozi muzejske kavarne in restavracije, kot tudi muzejske trgovine in spominke, predstavlja eno od stra- teških stičišč medsektorskega povezovanja, tako z vidika celovitejše izkušnje muzejskega obiskovalca (in turista), kot z vidika vzpostavljanja potrebne muzejsko-turistične infrastrukture v vsakem muzeju. V ospredje prihajajo (kulturni) turisti, željni izkušenj, osredotočeni na sprostitev, odkrivanje in znanje (UNW- TO 2015). Skrb za načrtovanje muzejsko-turističnih iz- kušenj in doživetij bi moralo temeljiti tudi na ekonomiji izkušenj. 20 V ocenah kakovosti le-te se izpostavljajo štiri razsežnosti: 1 - izkušnje, 2 - interakcije s strankami, 3 - pripovedovanje zgodb in 4 - dramaturgija (Mansfeld in Jelinčić 2019: 341). Na osnovi analize različnih avtorjev v povezavi s tem Jelinčić (2019: 7-8) izpostavlja obliko- vanje sedmih principov v kreiranju izkušenj: 1 – tematska definiranost izkušnje, 2 - usklajevanje vtisov s pozitivnimi namigi, 3 - odpravljanje negativnih, 4 - zagotavljanje spo- minkov za dodatno izboljšanje izkušenj, 5 - vključevanje vseh petih čutov, 6 - spodbujanje sodelovanja in soustvar- janja, 7 - vzbujanje čustev pri obiskovalcih. 21 Razvoj mu- zealstva ne razumeva muzeje samo z vidika varovanja in ohranjanja dediščine, ampak tudi z vidika inovativnih in kreativnih načinov razstavljanja, usmerjenega k potrošni- ku in ustvarjanju izkušenj (Jelinčić in Senkić 2017: 116). Današnji kulturni turisti k temu dodajajo še potrebo po sti- kih z lokalnim prebivalstvom, po osebnih zgodbah in po 19 V prihodnje si želimo več sistematičnih multidisciplinarnih raziskav na temo muzejsko-turistične (ne)komunikativnosti, več mednarod- nih primerjav, kot tudi več specializiranih raziskav. Pa tudi »drugač- no« raziskovalno okolje, kjer bomo lahko informatorje navajali z imeni in priimki. 20 Več o povezavah med izkustveno ekonomijo (ekonomijo izkušenj), kulturo in turizmom Jelinčić (2019: 4), o ustvarjalnosti in izkušnjah kot značilnostih kulturnega sektorja pa Jelinčić in Senkić (2017). 21 O preskoku od enostavnega in pasivnega »ogledovanja« muzejskih zbirk in poslušanja vodnikov, nakupa obeskov za ključe in razgled- nice, do želje postati del muzeja, dogodka, turistične atrakcije, ki zagotavlja trajnostni dostop do spominov na obisk, izpostavlja Bassa (2019: 81). aktivnem sodelovanju v oblikovanju lastne izkušnje, 22 tudi muzejske, kar je še zlasti pomembno za lokalne, regional- ne in specializirane muzeje. Te potrebe so začele premikati meje na področjih delovanja muzejev, saj so se pričakova- nja obiskovalcev osredotočila iz opazovanja predmetov in pripovedovanja zgodb na soustvarjanje izkušnj obiskoval- cev, na soustvarjanje zgodb. Številni premiki in inovacije na teh področjih so uspešno zadovoljili potrebe obiskoval- cev, saj so jim ponudili nekaj novega in najpomembnejše, ponudili so jim moč popolne vključenosti v oblikovanje izkušnje obiska. Številni so to dosegli z inovativnimi in naprednimi tehnološkimi rešitvami, ki so spodbudile obi- skovalce k sodelovanju in razmišljanju. Pri tem se izpo- stavlja uporaba najnovejšo tehnologijo za povečanje so- delovanja in interakcije z obiskovalci, kot tudi podajanje aktivne vloge v »igri« ter oblikovanje vzajemnega pristo- pa, kjer je obiskovalec »posrkan« v zgodbo (Frasca idr. 2014). 23 V prihodnjih raziskavah bo potrebno valorizirati tudi muzejsko-turistično (ne)komunikativnost skozi anali- ze uporab družbenih medijev, ki vse bolj vplivajo na vizi- bilnost in komunikativnost muzejskega sektorja. Prva tovrstna raziskava na Slovenskem potrjuje mnenje vključenih deležnikov v raziskavi, da so muzeji v zadnjem desetletju dosegli opazen napredek v komunikativnosti, česar se zavedajo tudi organizacije, ki so zadolžene za ra- zvoj turizma na vseh ravneh. Muzeji se prepoznavajo v vlogi (potencialnih) turističnih atrakcij, 24 za turiste pripra- vljajo ponudbo in jih poskušajo čim intenzivneje nagovar- jati in vključevati v soustvarjanje muzejskega doživetja. Zaznaven napredek se vidi tudi na področju medsektor- skega sodelovanja, ki se je odražal v razvojnih strategi- jah (SRTKT in ONTKTS), kot tudi v izboru kulture kot nosilne dvoletne teme slovenskega turizma (2018–2019). Muzeji veliko aktivneje kot v preteklosti sodelujejo z or- ganizacijami, ki usmerjajo razvoj turizma, zlasti na lokalni in regionalni ravni. V manjšem obsegu se muzeji povezu- jejo z drugimi turističnimi deležniki v destinaciji, kot tudi z drugimi turističnimi atrakcijami, čeprav gre pri slednjih za redkejše izjeme. Kulturni in vse bolj tudi kreativni turizem lahko bistveno pripomoreta k učinkovitejšemu medsektorskemu povezo- vanju ter k večji medsebojni komunikativnosti, še zlasti, če bosta v svoje delovanje vključevala tudi kulturne in 22 Le-te predstavljajo temeljne gradnike principov kreativnega turizma kot podzvrsti kulturnega turizma. 23 Z razvojem tehnologije je porasel tudi pomen virtualnega muzeja, ki je sprva služil digitalnemu shranjevanju žive razstave. Kas - neje je to preraslo na internetne razstave, arhive preteklih razstav, doživljanje delovanja muzeja pred obiskom, interaktivne oglede in najpomembnejše, obogatitev doživetij obiskovalcev tudi na daljavo (Frasca idr. 2014). 24 S samostojno raziskavo muzejev kot turističnih atrakcij bi pripomogli k zavedanju in razumevanju razvojnih potencialov muzejev v kontek- stu kulturnega turizma in trajnostnega razvoja turističnih destinacij. Glasnik SED 62|1 2022 67 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik kreativne industrije. Kreativnost in inovativnost ne smeta biti prepoznani samo v raziskovanju, ampak tudi v komu- niciranju zgodb o muzejskih predmetih, zbirkah, muzejih, pa tudi o lokalnih skupnostih in njihovemu načinu življenja in kulturi. Muzej tako postaja tudi svojevrstna osebna izka- znica destinacije, lahko tudi države. V obdobju družbenih medijev so zgodbe in pripovedovanje zgodb »mainstream«, osnova vsebinskega razvoja (muzejev) in osnova oblikova- nja izkušenj obiskovalcev (Arsenault 2019: 173). Skrb za muzejskega obiskovalca in turista ter za kakovo- stno muzejsko doživetje postaja vse bolj kompleksna in večplastna, zato muzejski profesionalci potrebujejo doda- tne kompetence in nova znanja, kot pred desetletji. Z vidika vse večjega zavedanja in usmerjenosti muzejev na področje kulturnega turizma moramo muzeološkim in muzejskim di- sciplinarnim znanjem pridati tudi tista s področja kulturnega turizma in med profile muzejskih strokovnjakov (in muzej- skih poklicev) uvrščati tudi eksperte s področja dediščinske- ga/kulturnega/kreativnega turizma. In to zato, ker poznajo zakonitosti turizma ter posledično tudi različne profile mu- zejskih oz. kulturnih turistov ter njihova pričakovanja in po- trebe. Prav nič manj pomembno pa ni, da se turistični sektor doizobrazi z znanji in izkušnjami s področja dediščine in umetnosti. Deležniki iz obeh sektorjev morajo slediti prepri- čanju, da je »za dober muzejsko-turistični produkt potrebna sinergija znanja turističnih delavcev na področju tržnega marketinga in znanja muzejskih delavcev na področju kul- turne dediščine« (Černilogar in Mlinar 2019: 147). S tem bodo slovenski muzeji ne le komunikativnejši, ampak tudi še bolj mednarodno prepoznavni in konkurenčni. Zahvala Članek delno temelji na raziskavi za magistrsko nalogo, vendar njen avtor želi ostati anonimen. Zahvaljujem se mu za dovoljenje za uporabo podatkov v članku. Vsa dokazila hrani uredništvo. Viri in literatura AMBROSE, Timothy in Crispin Paine: Museum Basics. Abing- don: Routledge, 2006. ANTOŠ, Zvjezdana: Reinterpretacija muzejskih zbirk z digital- no tehnologijo. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 61/2 2021, 64–71. ARSENAULT, Nancy: The Power of Stories in Tourism. V: Cre- ating and Managing Experiences in Cultural Tourism. Mana- ging Cultural Tourism: A Sustainability Approach 1. Singapore: World Scientific Publishing, 2019, 173–189. BASSA, Lia: New Tools for Museums and Sites to Gain the In- terest of the Younger Generation in Tourism. V: Creating and Managing Experiences in Cultural Tourism. Managing Cultural Tourism: A Sustainability Approach 1. Singapore: World Scien- tific Publishing, 2019, 71–83. BAŠ, Franjo: Kulturni turizem na Gorenjskem. Gorenjska: Revi- ja za kulturo 1/4–6, 1957/58, 145–151. BLACK, Graham: Embedding Civil Engagement in Museums. Museum Management and Curatorship 25/2, 2010, 129–146. BLACK, Graham: Museums and Tourism: Time to Make Frien- ds. V: Glenn Hooper (ur.), Heritage and Tourism in Britain and Ireland. London: Palgrave Macmillan, 2016a, 263–278. BLACK, Graham: Remember the 70%: Sustaining ‘Core’ Mu- seum Audiences. Museum Management and Curatorship 31/4, 2016b, 386–401. CHEN, Ka Tat Nixon: Influence of store environment of muse- um gift shops on buying emotion of visitors: A study of muse- ums and visitors in Thailand. Apheit International Journal 6/2, 2017, 20–39. ČERNILOGAR, Damjana Fortunat in Miha Mlinar: Kulturni tu- rizem v Posočju: Izzivi za prihodnost. V: Verena Vidrih Perko, Nadja Terčon in Flavio Bonin (ur.), Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi: Program simpozija s povzetki, 19. zborovanje Slovenskega muzejskega društva 2019. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo, 2019, 135–148. FRASER, John: A Discomforting Definition of Museum. Cura- tor: The Museum Journal 62/2, 2019, 501–504. FRASCA, Roberto, Davide Pantile, Mateo Ventrella in Giovan- ni Verreschi: Innovative Museum Exhibits: Telling a Story by Means of an Engaging Experience. V: Halina Gottlieb in Marcin Szeląg (ur.), Engaging Spaces: Interpretation, Design and Digi- tal Strategies: Nodem 2014 Conference. 2014, 202–208; http:// nodem.org/wp-content/uploads/2015/08/NODEM-2014-Procee- dings.pdf, 30. 3. 2021. GAČNIK, Aleš: Dediščina kurenta v kulturi Evrope: Etnološko muzeološki vidik. Ptuj: Znanstvenoraziskovalno središče Bistra, 2004a. GAČNIK, Aleš: Komuniciranje neopredmetenih tradicij v mu- zejih: Kritika muzejev in muzejskih razstav. Traditiones 33/1, 2004b, 201–224. GAČNIK, Aleš: Med močjo in nemočjo predmeta: Predmet kot vez med neoetnografijo in muzeologijo. V: Rajko Muršič in Mojca Ramšak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj: Zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, Cankarjev dom, 24.–27. oktober 1995. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo: Znanstveni inštitut Fi- lozofske fakultete, 1995a, 221–229. GAČNIK, Aleš: Med virtualno mrtvimi in kibernetičnimi muze- ji: Med nacionalnim in evropskim poročilom o kulturni politiki Slovenije ter globalnimi megatrendi na prelomu tisočletja. V: Matija Počivalšek in Mojca Jenko (ur.), Zborovanje Slovenske- ga muzejskega društva: Murska Sobota, 8.–10. oktobra 1997. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo, 1997, 86–116. GAČNIK, Aleš: Muzejski oskarji: Prispevek k vzpostavitvi mu- zejske kritike in kritike muzejskih razstav na Slovenskem. V: Taja Čepič, Marija Počivalšek in Andreja Rihter (ur.), Zborovan- je Slovenskega muzejskega društva, Idrija, 11. do 13. oktobra 1995. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo; Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 1995b, 16–25. HAFIZ, Ahmad A. in Mansoor Z. Alvanov: Looking into the Ro- le of Souvenirs in Building Interest towards Museums. Prispe- vek na mednoardni konferenci Museum of Our Own: In Search of Local Museology in Asia 2014, 2014; https://www.academia. Glasnik SED 62|1 2022 68 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik edu/9660845/Looking_into_the_Role_of_Souvenirs_in_Buil- ding_Interest_towards_Museums, 30. 3. 2021. HAUSMANN, Andrea: Cultural Tourism: Marketing Challenges and Opportunities for German Cultural Heritage. International Journal of Heritage Studies 13/2, 2007, 170–184. HUDALES, Jože: Slovenski muzeji in etnologija: Od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2008. JÁSZBERÉNYI, Melinda, Katalin Ásványi in Dorottya Bodnár: New museology and tourist experience in cultural tourism. Re- view of Economic Studies & Research Virgil Madgearu 11/1, 2018, 41–53. JELINČIĆ, Daniela Angelina in Matea Senkić: Creating a He- ritage Tourism Experience: The Power of the Senses. Etnološka tribuna 47/40, 2017, 109–126. JELINČIĆ, Daniela Angelina in Karla Jelinčić: Surprise me Softly: The Element of Surprise in Designing Museum Experi- ences. Muzeológia a kultúrne dedičstvo (Museology and Cultu- ral Heritage) 9, 2021, 5–19. JELINČIĆ, Daniela Angelina: Creating Experiences in Cultural Tourism: From Sightseeing to Engaged Emotional Action. V: Creating and Managing Experiences in Cultural Tourism. Ma- naging Cultural Tourism: A Sustainability Approach 1. Singapo- re: World Scientific Publishing, 2019, 3–16. KASTELIC, Ivan (ur.): Spominki, muzej, turizem: Zbornik s po- sveta »Spominki (tudi replike) v muzejski trgovini, muzej v turiz- mu, organiziranega ob razstavi »Zgodbe muzejskih predmetov«. Brežice: Posavski muzej Brežice, 2003. KRUCZEK, Zygmunt: Current Trends in the Development of Tourist Attractions, 2012; Prispevek na konferenci Aktualny trendy Lazenstva, Hotelnictvia a Turismu; http://www.prokse- nia.pl/download/Current_Trends_in_The_Development_of_To- urist_%20Attractions.pdf, 9. 2. 2022. KURET, Niko: Turistična etnografija. Skripta. Nedatirano (po- dobno Slovenskemu narodopisnemu gradivu za turistično pro- pagando), 1961a. KURET, Niko: Slovensko narodopisno gradivo za turistično propagando. Ljubljana: [s.n.], 1961b. LEBE, Sonja Sibila, Borut Milfelner, Aleš Gačnik, Dejan Pe- stotnik, Tatjana Zalokar in Polonca Blažič: Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009–2013. Maribor: Multidiscipli- narni raziskovalni institut Maribor, 2009. LEBE, Sonja Sibila. Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj turistične ponudbe podeželja. Maribor: Ekonomsko-po- slovna fakulteta, 2008. LEVENT, Nina Sobol in Irina D. Mihalache: Food and muse- ums. London: Bloomsbury Publishing, 2017. MANSFELD, Yoel in Daniela Angelina Jelinčić: Concluding Thoughts. V: Yoel Mansfeld in Daniela Angelina Jelinčić (ur.), Creating and Managing Experiences in Cultural Tourism. Ma- naging Cultural Tourism: A Sustainability Approach Vol. 1. Sin- gapur: World Scientific Publishing, 2019, 339–346. MA VRAGANI, Eleni: Museum Services in the Era of Tourism. V: Gerald Bast, Elias G. Carayannis in David F.J. Campbell (ur.), Arts, Research, Innovation and Society: The Future of Museums. Cham: Springer Nature Switzerland AG, 2018, 37–48. MCINTYRE, Charles: Museum foodservice offers–experience design dimensions. Journal of Foodservice 19/3, 2008, 177–188. MENSCH, Peter van: Towards a methodology of museology. Doktorska disertacija. Zagreb: University of Zagreb, 1992. MIHALACHE, Irina. D.: Critical Eating: Tasting Museum Stories on Restaurant Menus. Food, Culture & Society: An International Journal of Multidisciplinary Research 19/2, 2016, 317–336. MIHALACHE, Irina. D.: A Cultural History of Restaurants in Art Museums: Collaborative Creativities. V: Kathleen Lebesco in Pe- ter Naccarato (ur.), The Bloomsbury Handbook of Food and Po- pular Culture. London: Bloomsbury Academic, 2018, 211–225. MINGHETTI, Valeria, Andrea Moretti in Stefano Micelli: Re- engineering the Museum’s Role in the Tourism Value Chain: Towards and IT Business Model. Information Technology & To- urism 4, 2001, 131–143. PALAIĆ, Tina: Interpretacija zunajevropskih etnografskih zbirk: Utišanje zgodovinskih in sodobnih naracij. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 61/2 2021, 53–62. PARK, Eerang, Sangkyun Kim in Min Xu: Hunger for learning or tasting? An exploratory study of food tourist motivations vi- siting food museum restaurants. Tourism Recreation Research, 2020, 1–15. PETEK, Neja, Petra Goneli, Jana Apih, Tina H. Zakonjšek, Dar- jan Mihajlovič Cerar, Jaša Koceli in Noah Chrney: Operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenije 2018–2020. Ljublja- na: Nea Culpa d.o.o., 2017. PINE, Joseph B. in James H. Gilmore: The experience economy: Work is theatre & every business a stage. Harvard: Harvard Bu- siness Press, 1999. POLJAK ISTENIČ, Saša idr.: Zaprti za obiskovalce, a še kako aktivni: Muzeji med pandemijo covida-19. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 60/2, 2020, 94–105. RICHARDS, Greg: Cultural Tourism. V: Paulette M. McManus (ur.), Archeological Displays and the Public: Museology and In- terpretation. Abingdon: Routledge, 2016, 1–12. ROŽENBERGAR, Tanja: Muzej in izkušnje pandemije novega korona virusa, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 61/2 2021, 72–75. Spletni vir 1: ICOM. Museum Definition, 14. 8. 2007; https:// icom.museum/en/resources/standards-guidelines/museum-defi- nition/, 18. 2. 2021. Spletni vir 2: ICOM. Creating the new museum definition, 30. 9. 2019; https://icom.museum/en/news/the-museum-definition-the- -backbone-of-icom/, 15. 3. 2022. Spletni vir 3: UNWTO. Cultural tourism definition; https://www. unwto.org/tourism-and-culture, 19. 11. 2020. Spletni vir 4: UNESCO. Cultural tourism definiton; https://cu- lent.com/2013/03/25/unesco-cultural-tourism/, 15. 3. 2022 STRANSKY , Zbynek Z.: Introduction to the Study of the Theory of Presentation. Brno, International Summer School of museo- logy (course C), 1995. Glasnik SED 62|1 2022 69 Vpr ašanja o tur izmu in v tur izmu Aleš Gačnik SWARBROOKE, John: Development and management of visitor attractions, 2nd edition. Washington: Taylor and Francis, 2002. TROBEC ZADNIK, Dragica, Andrej Smrekar in Janja Rebolj: VII. Zborovanje Slovenskega muzejskega društva – zborova- nje slovenskih muzealcev v Portorožu, od 20. do 22. oktobra 2005. Poročilo; http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumen- tov/2%20Zborovanje/Zborovanje%20Portoroz%202005%20- -%20porocilo.pdf, 18. 2. 2021. UNESCO – The United Nations Educational, Scientific and Cul- tural Organization: Priporočilo o varstvu in promociji muzejev in zbirk, njihove raznolikosti in vloge v družbi. Ljubljana: ICOM, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor, 2017. UNWTO – United Nations World Tourism Organization: Global Report on Cultural Routes and Itineraries. Madrid: UNWTO, 2015. UNWTO – United Nations World Tourism Organization: Tou- rism and Culture Synergies: Tourism and Culture Partnership. Madrid: UNWTO, 2018. VIDRIH PERKO, Verena, Nadja Terčon in Flavio Bonin: Muzeji v času dediščinske kolere in okoljske kuge ali ne rinite z glavo skozi zid, kjer to zmore teorija...V: Verena Vidrih Perko, Nadja Terčon in Flavio Bonin (ur.), Muzeji in njihova vloga v sodobni družbi: Program simpozija s povzetki, 19. zborovanje Sloven- skega muzejskega društva 2019. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo, 2019, 7–15. VIDRIH PERKO, Verena: Muzealec, gladiator sodobnega bizni- sa?. V: Nadja Terčon in Verena Vidrih Perko (ur.), Muzeji, de- diščina in kulturna krajina: 1. mednarodni kongres slovenskih muzealcev SMD-SMS-ICOM. Radovljica: Slovensko muzejsko društvo, 2016, 115–129. VODEB, Ksenija. Turistična destinacija: Sodobna obravnava koncepta. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014. VODEB, Ksenija: Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2018. WAKEFIELD, Kirk L. in Julie Baker: Excitement at the mall: Determinants and effects on shopping response. Journal of Reta- iling 74/4, 1998, 515–539. WEBER, Irena, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gačnik: Kultur- ni turizem. V: Miha Lesjak, Marijana Sikošek in Simon Kerma (ur.), Tematski turizem: Teoretični in aplikativni primeri oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Pri- morskem, 2021. WEBER, Sebastjan: Muzeji in turizem: Poletna šola muzeologi- je Piran. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 49/3–4, 2009, 79–80. ZORKO, Daniela: Uvod v turizem. Ljubljana. Zavod RS za šol- stvo, 1999. ŽELEZNIK, Adela: Od pedagogike do učenja. V: Darko Knez (ur.), Zborovanje Slovenskega muzejskega društva: Slovenj Gra- dec, 4.–6. 10. 2007. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo, 2007, 22–26. T our ism Museog r aph y : (non)Communicativity be tw een t he Museum and T our ism Sect or s Tourism museography is a subfield of applied museology, representing a cross-section between tourism and museology through a critical description and explanation of their mutual relations, especially from the viewpoint of understanding cul - ture as a tourist product. The present research findings confirm that collaboration between museums and the tourism sector in Slovenia has improved over the last decade. Considerable potential in this area is represented by the additional offer, which includes museum cafes, restaurants, and shops. Compared to the past, museums cooperate more actively with des - tination organisations responsible for tourism development, though some challenges persist. The Slovenian Tourist Board promotes museums and cooperates with them through tenders, projects, trainings, enables them to obtain the sustainability label Slovenia Green Attraction, organizes workshops on developing tourism products, and promotes innovation (Hack - athon, the Sejalec and Snovalec calls for applications, Slovenia Unique Experiences). Regional development agencies cooperate with museums occasionally through projects, trainings and organization of events or joint event attendance. Local tourist organizations promote museums, cooperate with them through projects, organized meetings, tourism product development and inclusion in integral tourist destination products (e.g.: tourist card, one ticket for several tourist attrac - tions, tourist packages). To a certain extent, museums cooperate with other tourist stakeholders, such as hotels, restaurants, cafes, bus stations, Slovenian Railways, promotional agencies, craftsmen (souvenir production), health resorts and youth centres. They also cooperate with travel agencies, although they have not specified to what extent and how successfully. Museums and organizations responsible for tourism development at destinations wish to strengthen their proactive coop - eration in the future. To note, the development of the (non)communicativity between the museum and tourism sectors will also depend on knowledge in the field of cultural tourism, and on the integration of the principles of creative tourism into museum practice; as well as on the levels of knowledge about heritage and culture among tourism experts.