39. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. februvarja. XXIII. leto. 18';I0 Izhaja vsak dan mvecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za Četrt leta A gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več. kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iz vol« frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih alicah &t. 12. Dpravnifitvn naj ko blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Sodišča in minoritetske šole na Češkem. u. MinoriteUke šole se snujejo ali se bodo snovale ne samo na mejah mej obema narodnostima češkega kraljestva, ampak tudi v globini ali sredi ozemlja, kjer spada drugače prebivalstvo k jedni in isti narodnosti. Na obe strani pa nastane čudno razmerje, ako poštevamo kvalifikacijo sodišč in njih poslovanja po jeziku. Češke in nemške naselbine si bodo prizadevale, kar možno naglo na svojem mestu našteti toliko otrok, da se jim osnuje narodna mino-ritetska šola. Skrbele bodo torej te naselbine, da se jim otroci izšolajo vsaj v jeziku po domače. Jezik še ne zavaruje narodnosti pred poginom, in ravno naselbine sredi drugega kompaktnega prebivalstva se nehote napajajo iz virov tuje kulture, torej tuje nacijonalnosti. Ali, kakor je še šega dandanes, zmatra se kak narodni odlomek še vedno nepotujčenim, dokler ni izgubil do čista jezikove lupine. Naselbine na mejah in sredi tujega kompaktnega prebivalstva bodo se imele še vedno za narodne, ako jim bo možno osnovati minoritetske šole, v katerih bodo skušali otrokom obraniti materin jezik. Kako pa bo s takimi otroki, ko odrasejo, ko jim bo opravljati svoje zadeve sodnijskim potom? Ali bode tudi tukaj skrbljeno zato, da bodo sod-uijski uradi reševali uloge v jeziku naselbin? Nikakor. O tem ne govori ne protokol, ne dotična nova pravosodnega ministerstva naredba. Po možnosti se hoče sicer ministerstvo ozirati na meje ali nekoliko pomešano prebivalstvo okrajev, katerih ni bilo možno strogo omejiti po narodnostih. Ali zakona zato ne bode, in ako je ministerstvo jedne dobe prijazno poštevanju takih razmer, ni pa gotovo, da bodo gledali nato nasledniki istega pravosodnega ministerstva. Pa tudi ko bi na mejah, kjer se ločita obe narodnosti, vedno gledali na jezikovno vsposobljenje sodnijskega osobja, ne zgodi se to nikdar, ali po največem slučajno glede na naselbine sredi ozemlja kompaktne mase iste narodnosti. V takih sredinah se naselbinski odlomki ne bodo mogli nikdar obračati v svojem jeziku na sodišča dotičnih krajev. LISTEIL Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz tUBkega preložil —o.) (Daljo.) Z druh.iljo, pomnoženo z novimi puntarji, šel je Pugačov naravnost k Ileckemu gorodku in poslal za načelnika v njem nastavljenemu atamanu Portnovu povelje priti mu nasproti in zjediniti se ž njim. Obetal je kazakom, da jih bo obdaril s križcem in brado (ilecki in jaicki kazaki bili so vsi starovorci) z rekami in logami, denarjem in zalogo, s svincem, smodnikom in večno svobodo, gro-zivši jim v slučaji nepokornosti z maščevanjem. Zvest svojej dolžnosti, mislil je ataman, protiviti se, kazaki pa so ga zvezali in vsprejeli Pugačova z zvonenjem in s »hlebom in soljo". Pugačov obesil je atamana, tri dni praznoval zmago in vzel saboj vse ilecke kazake in mestne tope ter šel nad trdnjavo Razsipno. Trdnjave, v tem kraji sezidane, niso bile nič druzega, kakor vasi, obdane s pleteno ograjo ali Po takem minoritetske šole ne dovedejo do posledic, da bi se po jeziku obvarovanemu zarodu dajalo pravo v materinem jeziku. Minoritetske šole in jezikovna kvalifikacija sodišč so si torej v nasprotji, ker jezikovna — o narodnostni ni niti govoriti — ker jezikovna jednakopravnoat preneha že pri minoritetski šoli. Vidi se, da taka jednakopravnost je polovičarska, nepopolna celo glede na jezik. Poleg tega je Še osnova minoritet-skih šol omejena, ker so obtežujoča uslovja glede na čas in Število otrok, da se dobi dovoljenje za osnovo Šol. Če se vse to premisli, z druge strani pa pošteva, da so morda ravno pogledi na minoritetske šole ali prav za prav na odlomke naselbin tuje narodnosti jeden glavnih uzrokov, da Be niso hoteli Čehi in tudi drugi poprijeti narodne avtonomije, so pač dobički, izvirajoči iz minoritet-skih šol, drago, veliko predrago plačani. In kljubu minoritetskim šolam bo treba po dokazovanji in izjavi dr. Riegra samega še vedno celo v češkem kraljestvu vzdrževati Šolsko društvo (Osrednjo šolsko Matico). Ali bi ne bilo veliko bolje zahtevati narodne avtonomije, pa za naselbine in mejne odlomke v vsakem slučaji skrbeti po svojih šolskih društvih za šole, pri katerih ni treba gledati ne na to, koliko časa bivajo stariši v istem kraji? Pa da ne bomo naštevali uzrokov, zaradi katerih so imenovali minoritetske šole hudo zlo, omenjamo, da Nemci češkega kraljestva bodo zopet na boljem, nego Čehi. Ker je dokazano, da, ako se bo ravnalo doslednje, po dogovoru, bodo sodniki v popolnoma nemškem ozemlji znali poleg češčine tudi nemški, bodo v tem ozemlji reševali tudi nemške uloge v nemškem jeziku. Minoritetske šole nemških odlomkov in naselbin bodo torej kazale uspehe tudi v tem, da izšolanci teh šol bodo uživali jednakopravnost tudi pri teških ali Čehom odločenih sodiščih. Ako bi pa bili strogo ločili vsak narod na podstavi narodne avtonomije , bi bili tudi pred sodišči Nemci in Čehi jednaki; v češkem okvirji bi sodili tudi za Nemce samo v čeSkem jeziku, sodniki bi ne potrebovali znanja nemščine, in državni jezik bi ne bil de facto na Češkem uveden, kakor bo v resuici v protiustavnem zmislu sedaj. Sodišča in minoritetske šole, kakor se kažejo že sedii] po protokolu dogovora in po pravosodnega pa s kolmi. Nekoliko starih vojakov in tamošnjih kazakov pod zaščito dveh ali treh topov bilo je v njih brez opasnosti pred strelom in kopjem divjih plemen, raztresenih po stepib orenburške gubernije in okoli njenih mej. Dne 24. septembra napadel je Pugačov Razsipno. Kazaki so tudi odpadli. Trdnjava je bila vzeta. Poveljnik major Velovski, nekoliko častnikov in jeden duhoven so bili obešeni, garnizonska četa pa in poldrugosto kazakov zjediuili so se s puntarji. r— Glas o samozvanci se je hitro razširjal. Še s Budorinske predstraže je Pugačov pisal kirgiz kaj-saksemu hanu, nazivajoč sebe za gosudarja Petra III. in zahtevajoč od njega sina za tala in sto mož pomožne vojske. Nurali-han popeljal se je k Jaic-kemu gorodku, kakor da bi se hotel pogajati z na-čelništvom, kateremu je ponudil svojo podporo. Zahvalili so se mu in odgovorili, da se nadejajo tudi brez njegove pomoči ugnati puutarje. Han je poslal orenburškemu gubernatorju tatarsko pismo Bamozvančevo takoj, ko je zvedel, da Be je pojavil. „Mi, ljudje živeči po stepih — je pisal Nurali gu bernatorju — ne vemo, kdo je ta, ki hodi po bregu sem ter tja je li slepar ali bodoči gosudar? ministerstva naredbi, razkrivajo nejednako dvojno mero za Nemce ugodno, za Čehe neugodno. Iz tega pa sledi, da Slovanom drugih dežel ni niti želeti, da bi se narodna |jednakopravnost izvrševala po istem kopitu. Ako pa pravijo, da na Češkem se je morala narodna ali bolje, jezikovna jednakopravnost rešiti tako „ugodno" zaradi zgodovine tega kraljestva, odgovarjamo mi, da za tako „ugodnost" se mi zahvaljujemo, ker ni uBtavna, in ker ne vede do prave sprave, najmanj pa do okrepljenja narodov, kakor jib potrebuje drŽava. Mi smo na stališči ustave, in ta zahteva vsa ona uslovja, katera v resnici varujejo narodnost in jezik, in še ta ne povsod, kakor smo dokazali ravno v pogledu na sodišča za Čehe in Nemce češkega kraljestva. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 17. februarja. Danes bavila se je poslaniška zbornica b specijalno debato zakonskega načrta o zunanjih pravnih razmerah židovskih verskih občin. Načrt bo je skoro brez premen vsprejel in brez veče debate; le § 1. pouzročil je nekoliko več življenja, no, ne sam po sebi, ampak zato, ker je daval najlepšo priliko segati nazaj v splošno debato. Prvi govornik Jaques vzel si je to prostost sam in zato le nekoliko besed za oproščenje izrekel. Drugi govornik Kaiser, skliceval se je na prvega in tako vršila se je glavna debata v specijalni. No tega je občinstvo že vajeno in pričakovalo je tega tudi pri tej predlogi. Zato ho je bilo v velikem številu zbralo in z radovednostjo pričakovalo, kako se bodo nasprotniki danes borili. Pa ko sta prva dva govornika dogovorila, zginila je vsa zanimivost in galerije so se izpraznile po malem. Tudi poslanci so se malo brigali za Židovsko postavo in pri glasovanji so se morali v zbornico klicati. Govor Jaquesov ni prinesel novih momentov, ako ne računamo tega, da je on naštel posamezne Žide, ki so se odlikovali v umetnosti ali vedi. No, to je bilo tudi prej znano in nihče ni tega tajil. Zanimivo v njegovem govoru je to, da on pričakuje za žide jednake ravnopravnosti, kakor jo imajo kristijanski narodi v Avstriji. Kaiser pobijal je v svojem govoru Jaquesa in Weitlofa in povedal je, proti čemu je protižiduv-sko gibanje prav za prav obrnjeno. PoBlanik naš se je vrnil in povedal, da ni mogel zvedeti tega, pa da ima ta človek rumenkasto brado". Pri tem je han, posluživši se prilike, zahteval od guberuatorja povrniti talov odgnane živine in izročitev iz „orde pobeglih robov. Reinsdorp je hitro odgovoril, da je smrt imperatorja Petra III. znana vsemu svetu, da je on sam videl gosudarja v grobu in poljubil njegovo mrtvo roko. Opominjal je hana v slučaji, ko bi samozvanec pobegnil v kirgiške stepe, da naj ga izda oblastvu, obljubi v ši mu zato milost carice. Prošnje hanove so bile izpolnjene. Mej tem stopil je Nurali v prijateljske odnošaje s samozvancem, ter neprestano zagotavljal Reinsdorpu udanost svojo carici, kirgizi pa so jeli pripravljati se na napade. Takoj po naznanilu hanovem prejeli so v Oren-burgu poročilo jaickega poveljnika, poslano čez Sa-maro. Kmalu potem prišlo je poročilo Vdovskega o vzetji Ileckega gorodka. Reinsdorp se je hitro poprijel sredstev, da bi zatrl nastajoče zlo. Ukazal je brigadirju baronu Bilo v u odpraviti se iz Oren-burga s štirimi sto pešcev in konjikov in s šestimi poljskimi topovi in iti k Jaickemu gorodku, po potu pa pobirati ljudi s predstraž in iz trdnjav. Vladni zastopnik, Gniewocz, govoril je tudi danes zoper antisemitizem in očital tej stranki, da njena zastava ni čista. On neče razumeti tega proti-židovskega gibanja in pogreša pri nji kriatijanske ljubezni. Mi dvomimo, da bi isti Poljak iz svojega nagiba tako govoril Kam Židi deželo in narod, mej katerim žive\ privedo, ima on najlepšo priliko v Galiciji izučevati. Nam je popolnoma razumljivo, ako se stare kronovine avstrijske branijo blagostanja in sreče, ki jo to pleme prinaša narodom, pri katerih ono živi. V začetku seje predložda je vlada dva zakonska načrta, ki nimata važnosti. Potem je odgovoril minister Schoenborn na interpelacijo Furt-mUllera o nedostatkih pri imenovauji sekveBtrov pri izvršilni iztirjatvi davčnih zaostankov. Za tem prešla je zbornica k dnevnemu redu, namreč k posvetovanju posameznih paragrafov zakonskega na črta o zunanjih pravnih razmerah židovskih verskih občin. K §. 1 oglasil se je k besedi dr. Jaques. On se čudi, da se je moglo posvetovanje o tem zak. načrtu porabiti s straui antisemitov v to, da so izražali svoje sovraštvo ;proti Židom Po njegovem mnenji sestavlja § 1 bistveno podlago celega zakona, more se tedaj pri tej priliki splošno o predlogi govoriti Potem on polemizuje proti Luegeru in pravi, da se ne Bme pozabiti, da so se Židi, kakor i drugi ljudje, v teku 2000 let pouzdignili in /boljšali. Trditev Luegerjevo, da na Ogerskem poslednji Žid več \elja, kot katolik pri nas, naziva on lažno. Obdolženja Luegerjevega, da je Židom prirojena strast kupieiti denar, on ne taji, no kriv je temu po njegovi misli srednji vek, ki Židom ni dopuščal, drugega posla. Tudi to priznaje govornik, da je židovski ži-velj preveč zastopan pri časnikarstvu in ukusa to iz časnih razmer pojasniti. Govornik misli, da bodo napake zidov v tej meri giuile, v kateri se bo položaj Židov v državi zboljšal in postal dostojen človeštvu ; on ukazuje na Kurando, Fischhofa, Laskera; na Bambergera. Govornik sklepa tako: Antisemitizem ni politična stranka, on je trgovina, on je iztok največe dušne surovosti in najgloblje neolikanostu (Kako pravi i na levici: Fiegel to ni res.) Antisemitizem bo zopet v temi, iz katere je prišel, zginil , kakor hitro se zarja liberalizma zopet pokaže. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. februarja. Tirolnlti namestnik baron Widmanu pojde baje v kratkem v pokoj. Mož poslednja leta večkrat boleha, morda je pa še kak drug uzrok, da se je naveličal službovanja. Po svojem političnem prepričanji je bil ustavoverec in zatorej ne bodo konservativci posebno žalovali za njim. Ogerskl državni zbor vsprejel je načrt za-koua, da se razširi Zagrebški kolodvor in napravi železniška delarnica v Zagrebu. Nekateri člani opozicije so hudo ugovarjali temu načrtu zakona, Češ, da je hrvatsko prebivalstvo sovražno Ogerskej. To bi bila le nekaka koncesija Hrvatom. Jeden govornikov se je bal celo, da bi se otroci ogerskih delavcev raznarodili. Minister Baross je pa predlogo dobro zagovarjal. Raznarodenja madjarskih otrok Komandantu Verhne-Ozerne distancije, brigadirju baronu Korfu zapovedal je iti prej ko mogoče v Orenburg; podpolkovniku Simonovu odpoBlati majorja Naumova s poljsko komando in s kazaki zaradi zjedinenja z Bilovim; stavropolJBki kanceljariji je bilo veleno poslati Simonovu pet sto oboroženih kalmikov in bližjim naškircem .in .tataram zbrati se prej ko mogoče in polnoštevilnib tisoč mož iti Nau-movu nasproti. Noben teh ukazov ni bil izpolnjen Bilov je zasedel trdnjavo Tatiščevo in se vzdignil na Ozerno, pa petdeset verst od te je, zaBhšavši po noči strele iz topov, odstopil misleč, da je trd njavo Že vzel Pugačov. Reinsdorp mu je vnovič za povedal, naj se požuri, da premaga puntarje; Bilov ni ubogal in je ostal v Tatiščevi. K«rf Be je ogibal odhoda z različnimi izgovori. Namesto pet sto ob oroženih kalmikov se jih še tristo ni nabralo, In ti so bežali s ceste. Braškirci in tatari niso poslušali povelja. Major Naumov pa in vojskini starejsina Borodin, izstopivši iz Jaickega gorodka, hodila sta od daleč po sledu Pugačova in 3. oktobra prispela sta v Orenburg po stepni strani, niti da sta videla sovražnika. (D«Ue prih.) se pa ni bati, ker se bodo jemali največ hrvatski delavci. ViiaiiJe države. Ruski listi zatrjujejo, da v Bolgariji vlada popolna anarhija, katero so zakrivile vlade, katere podpirajo nezakonito stanje v deželi. „Graždanin" vprašuje, na koga se hoče opirati Koburžan, ko so mu jelt že največji sovražniki Rusijo, kakor je bil major Panica, obračati hrbet. Vlada grška je sklenila uvesti puške repe-tirk" malega kalibra. Na Francosko je poslala lednega štabnega častnika, da bode prouČaval razne sisteme. Ko so velevlasti se odločile za repetirke, hite tudi manjše državice si jih omisliti. Rum u n Nk i list „Lupulu" trdi, da je ru-munska vlada poslala Rusiji dolgo noto, v katerej izraža željo, da bi odpoklicali ruskega poslanika Hibova, a li mu pa vsaj dali drugačne iustrukcije, kako naj postopa proti Bolgariji, da Rumuniji ne bode napravljal vedno zadreg. Nam se vest tega lista ne zdi posebno verojetna. FrancoNka vlada je sklenila, da bode tako dolgo imela princa Orleanskega zaprtega, da se bode ta afera popolnoma pozabila in ne bodo časopisi nič pisali o njej. Potem bodo pa princa skrivaj spravili na mejo in iztirali Monarhistični listi se hudujejo, da republika tako strogo postopa s princem, republičanski listi jih pa zavračajo, da se Orleanci nemajo pritoževati, ker so sami z drugimi pretendenti še grje ravnali. Tako se je bil za vladanja pradeda princa Orleanskega kralja Filipa proglasil zakon, da se iztira vsa starša panoga Bourbonov. Ne le Karol X temveč vsi njegovi nasledniki s soprogami bili so iztirani za vse večne Čase. Zapretilo se jim je s smrtno kaznijo, če se vrnejo v Francijo. Na Portugalskem, kjer je sedaj sestra princa Orleanskega na prestolu, iztirali so bili o svojem času eksinfanta don Miguela in ujega u i-lednike z dekretom, s katerim so se konfiskovala njih posestva. Zapretilo se jim je, da bodo v 24 urah ustreljeni, če se vrnejo v domovino. V portiigaldtkej prestolnici razpustili so dijaško društvo, ker je gojilo republičanske ideje. Koufiskovali so vse papirje. Sploh se republičanske agitacije tako širijo po Portugalskem, da je že velika nevarnost za monarhijo. Dopisi. Iz Novega mesta 14. iebruvarja. [Izv. dop.] nPooblaščen Bem od svojih gospodov tovarišev poslancev izjaviti, da imamo p oz i ti v no obljubo gospoda trgovinskega ministra spraviti predlogo o dolenjski železnici še tekom t. 1. v državni zbor". Te besede državnega poslanca g. prof. Šuk-ljeta vzbudile so danes pri shodu, katerega je on sklical, neizmerno pa prijetno vznemirjenje. Tedaj vender! Najhujši pesimisti opustili so svoje ugovore. Zbralo se je danes okolu 100 veljavnih posestnikov in županov iz okolice Novomeške, znatno število gg. duhovnikov in skoro vse odlično meščanstvo, da posluša tako težko pričakovano izjavo o konečni rešitvi tega mnogoletnega vprašanja. Kakor že v Velikih Laščah, Ribnici in Kočevji razložil je tudi nam naš g. poslanec namen svojega prihoda in pričakovanje trgovinskega ministerstva. In ko je končal s predlogi o občinskem svetu, o brezplačni prepustitvi kamenja in peska in o udeležbi interesentov, naustalo je glasno odobravanje, potem mrmrajoče dogovarjanje in mož za možem so nastopali naši župani, da zagotovo g. poslanca o bodočih sklepih in da podpišejo svote za nakup glavinskih akcij. Da omenimo le nekatere, povemo, da je gra-ŠČak g. Schiebel podpisal svoto 2000 gld., dalje isto svoto g. dr. Kari Slane, dr. Papež, telegrafično svoto 1000 gld. i. t. d. Občina Novomeška je dan poprej sklenila odločiti v ta namen znesek 8000 gld tako, da je do sedaj na obeh progah že zagotovljenih 65.000 gld. Ali to je bito v prvem trenotku in nepretrgano se oglašajo novi subskribentje. Čas je kratek. Gospod poslanec postavil nam je termin do 20. februvarja t. 1. Zadnji čas je, da vsi občinski odbori izjavijo svoje sklepe. Naj bi si pri tem občine ob Novomeški progi za vzgled vzele občine v Ribniški dolini, kjer so male občine, kakor Dolenja vas i. t d. določile po 1000 gld. Za danes povemo le še, da se je g. poslanec z največjim zadovoljstvom ločil od nas. Na noge Dolenjci! Iž Ljutomera 15. februvarja. [Izv. dop.] Od Malenedelje pri Ljutomeru se razlega veseli glas, da se prerojuje občinski odbor. Skrajni čas je že, da preide Županski posel tako Btaroslavne občiue Lindoveške na druzega od ločnega, skušenega, nepristranskega in jeklenega narodnega moža, ki se ne bode opiral na moč nasprotnika našega rodu, ki ne bode samo za kimovce posloval, ki ne bode samo nekaterim podeljeval postavnega nadkrilja, ki ne bode kregal samo nekaterih grešnikov, ki ne bode skrbel samo za pravice nekaterih občanov, ki se pri uradnem poslovanji ne bode kazal tu sosed tam mejaš — tu prijatelj tam sovražnik — tu mož tam ba . ., ki ne bode skrbel samo za nekatere ceste, moste in brvi i. t.d i. t. d. Županstvo se naj izroči možu, ki svoj posel razume, kateri povsod pospešuje občinsko korist in kateremu je blagor občine in nje prebivalcev brez izjeme prva in sveta skrb. Hvala Bogu, da so še taki možje na Bvetu, le treba jih spoznati in za nje glasovati ali se potem jednemu gospodu stan zameri ali ne. Ob takih prilikah ima vsaki občan sam odločevati. Poprimite se zavednega moža in glasujte za njega. Naj nobeden ne vleče na drugo stran in če še stari župan je-deukrat ali še večkrat po 20 gld. ponudi ter se ž njimi pobaha, da bi Vas zmotil. Ne udajte se! Pokažite svetu, da ste starih slovanskih korenin debla in veje. Živeli! Stražar ob Ščavnici. Iz Loškega potoka 12. februvarja. [Izv. dop.] Redek je dopis v Vašem cenjenem listu iz naše Sibirije-Loskega potoka. Morda si že olikani svet misli, da tudi tu pri nas žive beli sibirski medvedje brez prosvete in narodnostnega naudu-šenja, a temu ni tako. Tudi tu ni zamrlo narodno življenje, seveda, ne pojavlja se v sijajnih veselicah kakor pri Vas, v stolnem mestu. Suum cuique, vsakemu svoje, Vam sijajne veselice, nam dežo-lanom priproste domače zabave! Tukajšnji rodoljubi priredili so že vlani 1. septembra zabavni večer in tako tudi letos predopustno veselico. S tem pokazali so tudi letos domačinom in nekaterim tujim gospodom, kteri so se potrudili tu sem, — „kaj da znamo". — Dne 9. februvarja imeli smo Potočanje veselico, katera se nam je skoro izvrstno obnesla. — Vspored bil je nastopen: Dr. G. Ipavec: „Mraku, mešan zbor; govor g. Grg.! Hug. Sattner: „Na planine," mešan zbor in burko „Eno uro doktor". Koncem zabaval nas je g. Thurnherr Be svojimi umetnijami, potem pa se je pričela prosta zabava. G. govornik razlagal nam je, kako in po katerem moži se je pričelo slovensko slovstvo. (O tej priliki nekaj za-molčati ne morem. Veste, nekateri ljudje grozno veliko vedo ali pa hočejo vedeti, tega ne bom raz-iskaval in tak vedež ustal je mej nami in bil toli uljuđen, da je govornika zavrnil: „To ni resnica." Nekoliko je stvar s tem zmešal, nadalje pa se je vršilo vse v najlepšem redu. Dotični gosp. naj ne misli, da je bil v zbornici, ampak pri veselici.) Pohvalno moram omeniti mešan zbor, pod vodstvom g. G., v katerem so nam zvonki ženski glasovi kaj prijetno doneli v uho. Tudi burka „Eno uro doktor" nam je po vsem ugajala. I glavne i stranske uloge rešili so igralci prav dobro in prav želeli bi, da bi kmalu nastopili v večjej igri in v večjih nalogah vsi, posebno pa gospice bi kmalu zopet videli na odru. Stoprav v pozno jutro smo se zadovoljni razšli, nadejajoči se še več jednacih večerov doživeti v Loškem potoku. Stari P otočan. Domače stvari. — (Za stradajoče na Notranjskem in Dolenjskem) je deželni odbor še 13 vagonov koruze naročil, ki se bode poslala na najbolj potrebne kraje. — (Iz Šturja v Vipavski dolini) se nam piše, da so v vasi Kolk, ki leži 1000 m. visoko v hribih, letos pravi siromaki. Nimajo živeža in ne vedo, kaj bo za seme na spomlad. In zdaj jih še tlači huda bolezen — hripa. Ni hiše, kjer bi ne položila zdaj tega, zdaj onega na posteljo, prigodilo Be je celo, da so vsi domači kar hkratu ležali. In njih zaslužek? Dve uri daleč mora po drva v gojzd, da jih doma razkolje in posuši, potem jih še le nese na hrbtu čez pečevje zopet dve uri daleč v ravnino, da dobi zanje v Šturji ali v Ajdovščini borih dvajset krajcarjev. — (Iz O h i 1 n i ce ) se nam poroča, da je tudi tam silno pomanjkanje živeža, ker so krompir in vso 8trn požrle miši, jeseni pa je prevelika moča zavirala, pobirati ž njiv. Sploh leze ljudstvo v veliko siromaštvo. Pravih gozdov ni, živine malo, industrije nobene. Kmet večino leta preživi v tujih krajih, a!i v šumi ali pa na popotnem trgovstvu tako, da doma vse zastaja, 50 rodbin h 180 ljudmi brez vsega Živeža. — (Z Dolenjskega) nam prihajajo z mnogih krajev žalostne vesti o silnem pomankanji, katero trpi letos ubogo ljudstvo. Na Toplicah je 37 rodbin z več ko 100 osebami brez živeža, na Smuku 21 rodbin s 93 osebami, v S t. Lovrenci ob Temenici 13 rodbin, v Mirni 37 rodbin s 148 oso-bami. Tudi pri Mokronogu in na Turjaku je dosti pomankanje trpečih rodbin. Pomoč je nujno potrebna. Naj bi vlada ne odlašala dalje, ako sploh misli priti na pomoč. — (Oesterreichisch-ungarische Mon-archie in Wort und Bi ld.) Pred včeraj je izšel 1. snopič onega zvezka tega dela, katari opisuje Koroško in Kranjsko. V 1. snopiči je nekaj jako dobrih spisov, ki se tičejo Koroške. — (Imenovanje.) Pravni praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani, g. Fran Peteri in, imenovan je avskultantnm za Kranjsko. — (Na vseučilišči v Gradci) bil je je dne 16, t. m. doktorjem juriš promoviran g. Fran Poček iz Bukovška pri Brežicah. — (Za novo vseučilišče v Gradci)! položil se bode temeljni kamen dne 26. avgusta t 1. I v prisotnosti cesarja. — (Poročil) se je gosp. Ivan Bune, ufti- I telj na pripravnici v Kastvu z gospodično Ivanko I KaliBtrovo. Poslednjej, ki je bila za prospeh na- I rodnega šolstva neumorno delavna, priredili so ne- I kateri člani Tržaške čitalnice, „Tržaškega Sokola" I in moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda I prav lep „jour fixa, na katerem so se od nje po- j stavljali iu jej čestitali. 1 — (Slavčeva maskarada.) Kakor druga j leta, bili so tudi včeraj prostori čitalnične restav- I racije natlačeno polni, kajti občinstvu se je »Slav- I čeva maskarada" zelo priljubila. Maskovanih in ko-stumovanih plesalk in plesalcev bilo je lepo število in bilo je prav dražeBtnih in živahnih mej njimi. Iziedno gibčni harlekini skrbeli so neumorno za veselost in smeh, da smo se divili njib vztrajnosti. | Vsa veaelica bila je prav srečno prirejena in se je vršila v najlepšem redu. „Slavec" sme z včerajšnjim uspehom biti popolnoma zadovoljen, kajti uveril se je, da ima veliko simpatij mej občinstvom, kakor baš njegove veselice z veseljem obiskuje. — (Vabilo na LXXXV. odborovo skupščino „Matico Slovenske" v sredo dne 26. februvarija 1800. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXXIV. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Priprave za redni veliki zbor. 7. Posameznosti. V Ljubljani dne 15. februvarja 1890. Predsednik: Josip Mam. — (Omejitev dela po kaznilnicah.) Pravosodni minister je poslal predsednikom nadBodišč in državnim nadpravdništvom ukaz, po katerem Be bode izdelovanje tkanin omejilo le na malo kaznilnic. Pa še te jih bodo smele izdelovati le za svojo potrebo. — (Protestantj e na Kranjskem.) Na Kranjskem je 509 protestantov. V vseh deželah, zastopanih v državnem zboru jih je pa 411.313. — (Odbor Marijine bratovščine) izvolil je v svoji včerajšnji seji svojim načelnikom dosedanjega zaslužnega prvomestnika gospoda magis-tratnega uradnika in posestnika Karola Lahei-nerja, tajnikom pa gospoda krojaškega mojstra Matijo Kunca. — (Občni zbor kranjskega veteranskega kora pod protektoratom presvetlega cesarja Frana Josipa I.) vršil se je včeraj v magistratni dvorani ob navzočnosti do 150 udov. Korni poveljnik, magistratni koncipist g. Jurij Mihalič otvoril je zborovanje s patrijotičnim ogovorom, v katerem je slavil presvetlega cesarja Prana Josipa L, zaščitnimi vseh svojih' narodov, isto tako kot pokrovitelja svojih zvestih slovenskih veteranov, ter mu zaklical trikrat „Živio! in Slava!" Zborovalci so s trikratnimi živio- in slavaklici pritrdili. Korni poveljnik g. Mihalič naznani, da se je presvetli cesar po svojem bratu nadvojvodi Karolu Ludoviku, pokrovitelji društva Budečega križa, blagovolil zahvaliti vsem veteranom, kateri so se zglasili za službo na pomoč ranjenim na bojiščih, kakor tudi onim, ki so se prijavili, da bo čejo opravljati službo pri ranjenih in bolnikih v domačih bolnicah. Korni poveljnik naznani, da mu je došlo pismo nadvojvode Karola Ludovika, v katerem se naznanja, da dobi vsaki veteran, ki se je za to službo zglasil in se zanjo tudi pripravil s poukom v vojaški bolnici, zahvalno pismo presvetlega cesarja v vedni spomin njemu in njegovi ro-dovini. Zborovalci bo to z velikim naudušenjem in slavaklici vzeli na znanje. Korni blagajnik in knjigovodja Ivan Skube, poroča potem o denarnem stanu društva. Dohodkov je bilo 1. 1889 skupaj 1.765 gld. 88 kr., izdatkov pa 1.712 gld. 95 kr., tako, da je ostalo v blagajnici 52 gl. 93 kr., ako se ne jemlje v poštev, da se je v hranilnico naložilo 350 gld. Obolelim udom (50) izplačalo se je podpore 642 gld. 60 kr., za jeden pogreb in za podporo vdov 51 gld. Društveno premoženje znaša 6.109 gld. IG kr. in se je v primeri s premoženjem prejšnjega leta za 662 gld. 19 kr. pomnožilo. Udov šteje društvo 342. Proračun kaže za 1. 1890 dohodkov 1775 gld., izdatkov 1361 gld. Vsi proračuni se brez razgovora odobre in izreče se gospodu knjigovodji in blagajniku Ivanu Skube tu za izredno točno poslovanje jednoglasna zahvala občnega zbora. Predlog naj bi se delil posel računovodja in blagajnika Be odkloni jednoglasno, ker ga je dosedanji opravitelj g. Skube na občno zadovoljnost opravljal. Korni poveljnik g. Mihalič naznani sledeče: Vsled sklepa vlade za Kranjsko dne 21. novembra 1889. so štipendije, katere so iz namena 401etnega vladarBtva presvetlega cesarja Frana Josipa I. iz prostovoljnih doneskov kornih dobrotnikov in društvenikov kranjskega veteranskega kora ustanovljene, in sicer: a) štipendija za vojaške invalide v znesku 15 gld. za tri leta vojaškemu invalidu Jakobu Lunderja; b) štipendija za vojaške veterane ravno taka svota tudi za tri leta, društveniku Ven-celj Sušniku podeljene in dne 2. decembra 1889 izplačane bile. Vodstvo kora šteje si v dolžnost vsem dobrotnikom kora izreči presrčno zahvalo. Poročilo to vzame se na znanje. Gospod Mihalič potem v i imenu jednoglasnega sklepa kornega odbora predlaga, naj se izvoli gospod cesarski svetnik Ivan Murni k častnim članom veteranskega kora. Predlagatelj naglasa, da se veteranskega kora občui zbor I le malokdaj poslužuje po pravilih mu pristoječe pravice, izvoliti si častne člane, ali z veliko rado-1 stjo stori to, ko gre zato, izvoliti si častnim članom I g. cesarskega svetnika M urni k a, s katerega izvo-I litvijo se bode veteranski kor sam počastil. Vsek-I dar je bil g. Murnik velik častitelj in podpornik veteranskega kora in kot glavno delujoči član društva „RudeČega križa". Zmirom je podpiral in pos-I peševal domoljubne napore veterancev. Zatorej predlaga g. Mihalič, da se izvoli jednoglasno g. ce-I aarski svetnik Murnik Častnim članom kora. Predlog I vsprejme sejednoglasno. Častniki izvolijo se po glasovni-I cah gg.: I. C igo j, F. Š ko f, in I. T h e u e rseh u h, I kot poveljnik veteranov Kranjskega mesta. Kot pod-I častniki se izvolijo gg : Andrej Jagonak in Lovro I B lazn i k. Z živio- in slavaklici ua presvet-I lega cesarja pokrovitelja društvenega sklene korni poveljnik zborovanje ob 11. uri dopoludne. J — (Vabilokslovesniodhodnici)v čast I velerodnemu gospodu Ferdinandu markizu G o z a ni, I ces. kralj, okrajnemu glavarju, častnemu meščanu I Črnomaljskemu, ki bode dne 24. februvarja t. 1. v j Črnomlji. Uspored: 1. Na predvečer ob 9. uri pod-I oknica, katero priredi Črnomeljski kvartet. 2. 24. I februvarja ob 11. uri dopoludne: Mestni zastop Črnomeljski izroči slavljencu diplomo kot svojemu častnemu meščanu, temu sledi 3. skupno poslov* ljenje udeležencev. 4. Ob Va 1 uri popoludne banket v gostilni g. A. Lacknerja. Kuvert stane za osebo 1 gold. 60 kr. brez pijače. Vsakdo blagovoli svoj prihod vsaj v 3 dneh po sprejemu vabila naznaniti gosp. Franu Šusteržiču, županu v Črnomlji. — Med banketom streljanje s topiči, potem godba in petje. K udeležbi vabi Odbor. — (Ogenj) nastal je v »oboto ob '/tU- url v Bizoviku pri posestniku Antonu Briceljnu. Pogorelo je samo hišno poslopje. Le brzi pomoči po* žarne hrambe. Bizoviške, katera je prihitela v petih minutah na mesto, se imamo zahvaliti, da ni nastal velik požar, ker vas šteje 104 hišne številke. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaj i) bode imelo v soboto, dne 22. febrm-varja, ob 10. uri zjutraj slovesno mašo zadušnico v „Sehlosselkirche" (Alserstrasse) za svojim pokojnim častnim članom, prečastitira gg. Davorinom Trstenjakom, katero bo daroval prečastiti g. Karol K1 u n, državni poslanec. Pri maši poj« pevski zbor akad. društva „Slovenije." — (Z Blok) se nam piše dne 14. t. m. Zopet mi je prijetna dolžnost tem polom zabeležiti šolskega dobrotnika. Gospod Še var, tuksjšnji trgovec, podaril je 12 knjig različne vsebine, mej drugim 3 letnike Vrtca za tukajšnjo šolsko knjižnico. Prav lepo se mu zahvaljujem za lepo pomno-žitev šolske knjižnice, ter mu želim še kakega naslednika Živeli prijatelji šole! J. Bozjek. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Trebnje 16. februvarja. Občina Trebanjska dovolila danes za dolenjsko železnico 6000 gold. Trebanjski posestniki do danes 5100 gld. podpisali, upamo še več. NOVO Mesto 17. februvarja. Zopet podpisali g«spa Kudeževa 1000 gld., gospod Germ 1000, Dako Makar 500 in drugi dozdaj nad 22 tisoč. Pariz 17. februvarija. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah za zbornico zopet izvoljeni boulangisti Paulin, Mery, Laur, Goussot, Re-vest, Belleval, katerih volitve so bile ovr/.ene. V volilnem okraji Castel Sarrasin (departement Taru et Goronne) izvoljen oportunist, v Ajacciu radikalec, v Nantes-u liberalec. V petem Pariškem okraji dobil boulangist Narjuet največ glasov. Ožja volitev potrebna. Pariz 17. februvarja. Govori se, da je jeromistieno-bonapartistična stranka sklenila najodločneje pobijati stranko rovalistov. Bazne vesti. * (Lepa ponudba.) List „Daily News* javlja, da je nek ameriški milijonar pred kratkim pisal turškemu sultanu in tnu obetal, da mu da 500000 frankov, ako se pokristijani. *(Ladija bodočnosti). Angleški list „Once a wecku popisuje nam ladijo, ne parnik, bodočnosti, ker tedaj ne bomo rabili več para, ampak samo še elektriko. Tedanji ljudje zrli bodo z ironičnim smehom na staro šaro s parnimi kotli in ogljem. Tedaj jih ne bodo več potrebovali in največi naši parniki bodo le pritlikovci proti novim stvorom. Mej tem ko največji parobrod komaj meri 150 metrov, pluli bodo tedaj električni brodi štiri sto metrov dolgi po oceanih in vožnja iz Liverpoola do Novega Yorka trajala bode samo 36 ur. Navzlic temu, da bodo preživeli ljudje samo jedno noč na ladiji, oskrbljena bode z vsem komfortom. Pregovor „Nulla dies sine linea" bode tedaj še bolj ukoreninjen in skrbelo se bode, da se tiste ure po nepotrebnem ne dolgočasi. Vožnini prira-čunil se bode že biljet za sedež v operi in igralo se bode v ladijinej kapeli. To je za naše katoliške živce malo čudno, a čisto angleško. Na ladiji bode tudi brzojavna postaja in vsakih pet minut bodo došli telegrami. Na ladiji je nadalje tudi borza, kjer se najhitreje lahko denarja znebi. Vrhu tega dobivali bodo potniki v kratkih presledkih odtise vseh znamenitih časnikov svetovnih po sistemu električne refleksije. Dalje so na krovu tudi umetni rastlinjaki in krojači in črevljarji, kteri delajo po najnovejšem PariŽkem kroji in se ozirajo tudi na modne telegrame, ki pridejo na ladijo. Ladije bodo prepeljevale kar po 10.000 potnikov v novi in I najbrže tudi na oni svet. i * (Otok Lesbo8) ima posebno zdravo pod- nebje. Na tem otoku biva mnogo nad 100 let starih ljudij. Na L'sbosu živi ženska Dadi Kadi, ki je že spolnila 145 let in je še trdna. Nek Mezzin iina 130, čevljar Calil aga 120 in nek mož v Ar-ganu pa 115 let. * (Novo kurilo.) Peške breskev in rumeni« (marelc) rabijo v Kaliforniji za kurilo Plačuje se za tono po 6 dolarjev. Pokazalo se je, da so te peške isto tako dobre za kurjavo, kakor najboljši kalifornski premog. * (Kitajci v San Frančišku.) Ceni se, da je v tem mestu do 60.000 Kitajcev. Stanujejo v sredi mesta po tesnih prostorih natlačeni, prav kakor čebele v panji Ko bi drugi ljudje tako natlačeno vkupe stanovali, bi kmalu moralično propali. Kitajci pa živo v lepem redu in so snažno oblečeni. Kitajec, ki se po noči potiče po opijskih krčmah, je zjutraj o pravem času že pri svojej gospodi, da jej v lepo belej obleki pripravi zaju-trek. Po teduM biva Kitajec v /aduhli kleti, čakajoč dela, a čez nekoliko dnij ga že vidiš, kako opravlja pri grajenji kake železnic* ob največjej vročini najtežja dela. * (Okraden zobozdravnik.) Pri nekem zobozdravniku v \Villimantio v državi Connecticut dal si je lepo oblečen tujec zob izdreti. Mej tem, ko mu je doktor s kleščami ruval zob, vzel je pre-kanjenec iz telovnikovega žepa 15 gold., ne da bi oni opazil. Z ukradenim denarjem poplačal je zobozdravnika. Nič hudega sluteči doktor povabil ga je, naj se v drugem takem siučaji tudi pri njem oglasi. Stoprav ko je tujec odšel, zapazil je doktor njegovo tatvino. l'onienljlvo i. ii bolne n t* /ivolh. M smo sploh jako skeptični proti ponudbam sredstev in zdravit proti sumarn-mm holc/.inm iti t« skepticizem je v največ slučajih jako opra\ičen. Na drugej strani zmatraino naravnost za svojo dolžnost, da opozarjamo na one preparativne izdelke, katerih prava vrednost Je absolutno utrjena. Imeli smo priložnost, knjižuro bivšega vojaškega zdravnika Kom a na VVeissmann a v Vilshoienu: ,.l'eber Nrrvenbrank-beiten uiitl Nehlagtlu**m*S 21. izdaja, pazno pregledati iu smo pri tem zadeli na tako logično jasno, nestrokovnjakom razumljivo in vender iz vira znanosti zajeto rsslagO o potu, kateri je najprej nastopil VVeissmann, da se od pravijo človeštvo nadlegujoče clvenc bolezni, vsem trpečim te vrste nujno priporočamo, da se seznanijo z zdravljenem, ki ima naravnost čudovite in nedvomno dokazane uspehe. V tej knjižni i omenja se izrek slavnega učenjaka Bako Verulainskega, ki pravi: ,,Vsako dejstvo, tudi naj-neznatnejše, je vredno, da se spozna in preišče iz tega uzroka, ker je vredno, da je", in mi se pridružujemo popolnoma temu izreku glede VVeissmannovega načina zdravljenja, katerega ideja je vzrastla v senzaeijonalno dejstvo, kakor se kaže. Knjižura dobi se zastonj v Ljubljani pri tekarji Jos. So.....Ji. U17) Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske so poslale podružnice: Metlika............. 1« gld- — *r. St. Lenart v Slov. Goricah...... 74 , 20 „ K ttuara vas........... 20 „ — „ slovenji Gradec.......... 78 „ — ,, Konjice............. ■» » Št. Jurij na južni železnici...... 32 » — - Rečica............. 23 „ — „ Ptuj.............. 30 „ 30 „ Boleč.............. 34 » — • Graška izvan akademična...... 3'4 n 35 „ Ziljska Bistrica.......... 25 „ — „ Vipava............♦ 8 „ — „ Tomin............. 100 „ — , Trnovo-II. Bistrica......... 13 „ — , Kobarid............. 12 „ 70 „ Brdo.............. 0 n — * Mokronog............ 81 „ — „ Menisija pri Cerknici........ n — » Goriška ženska.......... 80 „ — „ Ajdovščina............ 38 n — „ Darovali so: Gosp. Plantan, notar v Ridovljici ... 15 „ — „ Vesela družba v Starem trgu..... 2 „ 60 „ Mohorjani v Velikovci....... B „ 50 n Nekateri, ki hočejo svoj čas krepko nadaljevati dejanje sv. Cirila in Metoda . 12 „ — „ Slavni deželni zbor kranjski..... 1000 „ — , Pij oni rji onostran Karavank..... 19 H — „ Vas Šmartno pri Litiji....... 121 ,, 48 ,, Dva goriška rodoljuba....... 25') „ — ,, Županija sv. Lambert . '...... 100 ,, — „ V Ljubljani, dne 13. februvarja 1890. Dr. Jos. Vošnjak, blagajnik. r=. „LJU3LJAHSKI ZVON" stoji za vMe leto gl«l. l.iiO : z» pol letu gld. 2.SO; za četri leta gl4 Državne srečko iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0.......103 Ogerska papirna renta 50/«......99 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld /..■ml i. obč. avstr. 4'/»°/o zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld Kudolfove srečke..... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 Tramtnway-druSt. velj. 170 gld, a, v.. . 9-441/, A 59 58 05 250 gld. 100 . - . 9-44 V« - . 5-58 - , 58-05 133 gld. 50 kr. 177 . - . 121 117 183 19 167 50 25 50 25 50 50 75 Velečastiti prijatelji in človekoljubi! Prošnja za milodare iz ljubezni do bližnjega za dve osobi iz občino Brižo, župnije Kolovrat, v Litijskem okraji, ki sta vsled dobrotljivosti popolnoma obožali. Mož je 89 let star, je nič manj nego 27 vider ujel, leži že 8 tednov zaradi oslabljenja, sestra njegova je pa 76 let stara in je bila že 3krat v bolnici. Neinata s čim plačati stanovanja in kupiti drv in živil. Ne moreta prositi niti od hiše do hiše, da bi bo preživita in ne umrla od gladu. — Milodari prosijo se poslati pod ,,J. I... pošta Izlake, Zagorje, na Ii ranjskeui. (132—2; OK* OK* *WL* *m* »m* *K*-Ji* -M- »M* *m* *jm* *m* »j*f* »M* *M* »m* *M» ✓5\ s^s&*ys\s*\s^s^s^sriI»ruvwr ja 1***1* iU II. url dopolnilne pride k zapuščinski konkurzni imovini J o-sipa Dobravca spadajoča lii&a na laiskeni zadnjikrat in sicer tudi pod cenilno ceno 8536 gld. na prodaj. Pri tej hiši je bila že mnogo let trgovina z mešanim blagom. Plačilni pogoji so jako ugodni. Natančneje se izve v ces. kr. notarski pisarni na Laškem. (137) _ Odlikovana v Parizu 1889 z zlato dr- ■■■■ ZZZI zavno kolajno in v G o nt u 1839 s are- ZZZ crno državno kolajno. Z^Z 500 marfe ir mlm>^>T&, če Grolioh-ova obrazna oreme (Crčme Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (SchmiBke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grolloh v Brna .Moravsko. — V LJubljani iiua /alogo Ed. Mahr, parfumer. (818 — 10) •ja« »ja« .ja«.ar« .ja* »ja- •mL' .ja» *jC* *K* ♦ la* ♦ Ja» -m* »m« -m- - m--, m- Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno aplivajoće pri ooleznih želodca. Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevera kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v Želodci, zapiranji, preobloženji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklenici s navodilom« kako se rabi, 40 kr., tlvofni steklenici 70 kr. Osrednjo razpošiljalnico ima lekar hUlliUH.liil. Karol Brady, Kromeriž (Moravsko). MVAKII.O! Printno Marijaceljske kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da so pristne« mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z gorenfo varat«eno snamko in z navodom, kako rabiti9 ki se pridene vsakej steklenici, opomniti je, da mora navi>d biti tlttkan v tiftkarnl H. Gusek-a v Krouieriži. - ki se že več let z najboljšim uspehom rabijo pri zapira- čistilne krocliice nii inzabll8h"j5, se8edrtj wa»wa*mw Ak*wg*jAV9y pogostoma ponarejajo.— Pazi naj so torej na gorenje varstveno znamko in podpis lekarjs K. Brady-ja v Kromeriži. —vCena škat-Ijici 52o kr., zvitki aH škatljic gld. 1.—. Oe se naprej pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek gld. 1.20, 2 zvitka tfl