vi/. £^29013
100. ifeviDro.
Današnja Številka stane Din 1*50.
f Utidlnil, t Mrtrt L mojo Bil
uto ion,
Izhafe vsak dan papalaaa, Izvzemal aadalia la p razmike,
aH: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popast po dogovoru. — InseratnJ davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Oni-avnlarvo „Slov- Naroda' la „Naroda« tiskarna«* Saallova allca 41 5, pritlično, — Telefon it. 304.
Uraaalfttvo ..Slov. Narasla« Saallali vUoa it. 9. I. amaatropja
Telefon atev. 34. Dopisa sprafaata le aodataaaa ta sadoatao trankovane. •aaT"  Rokopisov aa
laV Posamezne ftevilke:
tf Jugoslavifi od 4—€ str. jpo O. VSO, a In vet 2 D. V inozemstvu 4—6 str J 2 O., 8 In vež po 3 O. Poštnina ptaSapajEg gotovini.
»Slovenski Narod4*	velja:	V JncoiiiTip v Ljubljani po		ro in	
12 mesecev   . . .	•   . •	Din 240-—	Din	240 —	Din 360*—
6     ■        • • •	• • •	, 120*—	•	120—	.    180" -
		t     60 —	•	60—	. 90*-
1     ■ ...		20*—	•	20-—	30--
Pri morebitnem povlSanja se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj nošlieio v prvič naročnino vedno   MeT* po nakaznici,
*1a -amo pismena naročila bres poslatve denarja se ne moremo ozirat!.
Po volji naroda!
Ministrski predsednik Nikola PaŠiĆ je v velikem govoru, ki ga je imel na shodu v Bjelini, nalašč podčrtal glavne misli latentne vladne krize ter še enkrat opozoril merodajne  državne činitelje na usodnost sedanjega  trenotka. Tu nahajamo predvsem stavek, v katerem Pašić označuje točno in jasno sedanjo Vidovdansko ustavo in brani njen uni* tarističen, popolnoma enakopraven in svoboden značaj. Vidovdanska ustava ne pozna hegemonije. Državna oblast je   vprašanje   parlamentarne večine, politične spretnosti in javne dosledno; stil Državljani so pred zakonom enaki, za vse obstojajo iste dolžnosti in ista prava,  iste  svobode.  Hegemonija je psovka iz ust ljudi, ki so izgubili bitko in podlegli parlamentarni večini. Smo regularna parlamentarna demokracija, v kateri odloča umska, politična in mo* ralna  sposobnost,  aktivnost  in delaš voljnost.
Ministrski predsednik je tudi nava* jal   kočljivo   točko revizijonističnega programa, namreč zahtevo po pokra* jinski parcelaciji. Razdelitve države na pokrajine ne moremo izvesti radi po* mešanosti plemen: vsakemu bi se go* dila krivica! Razdelitev bi bila po volji in tihi želji nasprotnikov države! S tem je sivi državnik označil bistvo plemen* skega spora v naši državi Vi njegovega neizvedljivega   programa.   Politik, ki mu je dobrobit države najvišja norma delovanja, ne sme pristati na politično situacijo, iz katere bi se rodilo neiz* merno gorje in ki bi po prirodnih poli* tičnih in socijoloških zakonih privedla do vedno večje notranje razdvojenosti komaj ujedinjenega in krvno enotnega jugoslovenskega naroda. S pristavkom na pokrajinsko  parcelacijo  bi uvedli narodnostno skrajno šovinistične boje, med Srbi in Hrvati bi ne mogli poteg* niti strogih plemenskih ločilnic. Srb* skohrvatski spor bi se poglabljal v po* ostreni obliki do katastrofalnih posle* dic bodočnosti.   Enako bi se spopadli Slovenci in Hrvati iz gospodarskokon* kurcnčnih razlogov.
Država bodi enotna, demokratična, njen cilj kultura in napredek, blago* stanje in razvitek!
Koncentrirajmo se na prave ljudske potrebe, na delo za ljudsko blaginjo, za resnične kulturne in gospodarske cilje!
Opuščajmo plemenske ostanke, po* kra j in ska sam oljub j a!
S pokrajinsko parcelacijo bi uzakonili notranji bratski razdor, odpra* vili bi vsako možnf* mirne poravnave,
država bi prej t1' slej padla sovražni* kom plen.
Us.iva je poštena, za vse enaka. Opozicija se ne sme izroditi v borbo proti državi, samo da se polasti držav* ne oblasti in da si vzpostavi svojo umišljeno večinsko pozicijo v narodu.
Država, ki je bila s krvjo ustvar* jena, se bo tudi s krvjo branila! Te besede ministrskega predsednika Pašića si moraj d zapomniti vsi prikriti in ne* odkriti neprijatelji naše države, ki me* nijo, t*a lahko s frazo in z demagogijo podir?;o, kar so drugi ustvarili na pod* lagi zgodovinskih bojev in potokov krvi. Ustave in države ne smemo me* sati z neprilikam', z nezgodami, z iz* gubljenimi bitkami v narocni skupščini. Vsaka stranka in opozicij*! mora lojalno računati z izgubljeno bitko ter se le z lojalnimi, pravno utemeljenimi in nacijonalno dovoljenimi sredstvi doko» pati do nove moči in veljave. Zločin nad n.učeniško krvjo naših prednikov, nad 5 '»tisoči, ki so dali življenje za naš^ * v o' 'Jo in samostalnost pa je, a1 o se opozicija iz strankarskih inte* resov in radi parlamentarnih nezgjd
glede svoje nadaljne usode, glede vla* davine, ustave in uprafe. *
Nujnost neodložljivega apela na narod in na njegovo suvereno voljo je podana v kočljivem ^pozlcijonalnem programu, ki se dotika wsnovnih držav* no*pravnih načel državnega organizma.
Kralj in narod bosta že znala odgo« voriti na predrzno izzivanje opozicijo* nalnega bloka in potrditi Evropi, da smo še narod z nacijonalno dušo. vo» Ijan življenja in kulturnega napredka!
Državo in upravo po volji naroda!
tri
Fašigtovska samovlada po volitvah.
Pašistovski veliki svet, k! je zboroval tri večere zaporedoma in zaključil zasedanje s sklepom, da se prihodnjič snide 12. junija, je s svojimi sklepi posegel globoko v bodoči razvoj italijanske notranje politike. Fašizem se pač danes, po svojem volilnem uspehu, ki mu je dal 375 mandatov od 535, še bolj kot kedaj istoveti z državo samo in fašistovski veliki svet je danes edina prava vlada Italije, dočim je vlada kot taka samo izvršilni organ velikega sveta. Tako imajo sklepi fašistovskega velikega sveta, kolikor se nanašajo na italijansko splošnost, sicer značaj protiustavnosti, ali vendar veljavo ustavnim potom uveljavljenih ukrepov.
Velikemu svetu je predsedoval ministrski predsednik Mussolmi. prisotni
obrača roti državnemu in narodnemu ; so bili štirje ministri trije državni edinstvu ter razbija državo in njeno podta'miki. oba predsednika fašistovske svobodo.
Kralj je prisegel,   da bo upravljal državo po volji narodovi in ne po volji strank.   Ko   se   postavlja   v narodni skupščini vprašanje revizije ustave, ko se  v  opoziciji  zbirajo  glasovi proti državnemu in narodnemu edinstvu, ko zagovarjajo pokrajinsko parcelacijo po misli  in  želji  zunanjih nasprotnikov države, je več kot logično, da vlada vpraša narod, kako misli o teh stvareh in ali  dopušča političen  razgovor o državnem in narodnem edinstvu. To ji dovoljujejo formalni zakoni demo* kratizma in parlamentarizma ter ustav« nosti, to ji zapovedujejo tudi progra* matični ter državni oziri na sigurnost države, na njegov pošten in dosleden nacijonalni  razvoj. Kralj je prisegel, da bo vladal državo po volji naroda. Njegova dolžnost je torej, da v tako odločilnih trenotkih povpraša narodo* vo voljo, da jo konzultira in da v tem smislu omogoči suverenemu činitelju v državi, da si opredeli usodo in življe* nje! Vlada torej postopa v najtesnej* sem skladu z ustavo, z demokracijo, s parlamentarizmom   ter   s   krono, ko zahteva nove volitve in ljudski plebi* scit o našem državnem in narodnem edinstvu. Negotovo stanje v državi se mora nehati. Revizijonizmu  je treba napraviti konec. Narod naj se izjavi
milice, direktorij stranke in drugi veljaki.
Kot prva točka je bilo na dnevnem redu poročilo glavnega tajnika stranke pocl. Giunte o notranjih razmerah stranke in odstopa direktorija, ki je v zmislu sklepa   februarske seje velikega sveta podal ostavko takoj po izvršenih volitvah. Nato je govoril Mussolini o izidu volitev in novih nalogah fašizma v novi zbornici.   Posebno je poudarjal,   da se mora v stranki upostaviti absolutna disciplina.   Veliki   svet   je   nato sprejel ostavko direktorija in imenoval provi-zoričen direktorij četvorice, ki niso poslanci, ker se je postavil na stališče, da je poslanski mandat nezdružljiv z mestom v vodstvu stranke. Šel je celo dalje in ugotovil inkompatibilnost tajništva provincijalne organizacije stranke s poslanskim mandatom. Z ozirom na ta sklep zapušča posl Giunta glavno politično tajništvo stranke in bo treba nadomestiti nič manj kot 47 provincijalnih tajnikov. Med temi je tudi provincijalni tajnik v Vidmu. posl. Pisenti. V zmislu sklepa velikega sveta se bodo 18. majnika  vršili  provincijalni zbori stranke, da se izvolilo novi tajniki.
Zanimiv je pregled, ki ga je podal glavni upravni tajnik o številni moči stranke. V času od 1. januarja do 22. aprila t I. je bilo razdeljenih 474.581 izkaznic.   Največ vpisanih pristašev ima
V Rimu, 27. i  . ka.
■ stranka v Lombardiji, namreč 79.225, I potem sledi Toskana s 65.143, Emilia-Romagna 52.070, Beneška 40.257, Pie-mont 3° 500, Kampanija 33.856. Sicilija 31.030, Puglie 24.169, Abruzzi-Molise 22.65$, Lacii 21.000. Ligurija 16.360. Ka-labrija 10 000, Marche 9.192. Julijska Krajina 8030, Umbriia 7000. Basilicata 5500, Sardinija 5500. Trentin 4000.
Glede vzpostavitve discipline in reda ter zatretja nasilstev ni v službenih sporočilih najti točnih podatkov, vendar pa poluslužbeni tisk. opirajoč se zlasti na dejstvo, da so bili v Pisi aretirani fašistovski voditelji, katerim se pripisuje krivda na izvršenih nasilstvih, zatrjuje kar najresneje, da je veliki svet sklenil, da se vzpostavita disciplina in red ter zatro nasilja tudi z najstrožjimi zakonitimi sredstvi.
Značilen je sklep velikega sveta glede fašistovske parlamentarne skupine, ki pravi, da se z ozirom na to, da se bo nova zbornica delila le na vladno večino in opozicijo, ne uvideva potreba fašistovske parlamentarne skupine ter morajo biti vsi fašistovski poslanci, kakor vsak drugi pobornik fašizma, podvrženi edino le neposredni disciplini fašistovskega činovnega reda.
Veliki svet je potem sklenil, da je treba izpremenitj zbornični poslovnik, in je izvolil peteročlanski odsek, ki ima nalogo, da do otvoritve zborničnega zasedanja pripravi konkretne predloge za izpremembo zborničnega poslovnika. V tem odseku je tudi posl. Giunta.
Naivečjega pomena je vsekakor zgoraj omenjeni sklep glede vpostavitve discipline in reda. ki velja menda vendar za vso državo. Čudna pa je vseeno pot, po kateri naj bi se vzpostavil red v državi in zatrlo nasilstvo, ki se venomer pojavlja zdaj tu zdaj tam proti resničnim ali tudi le domnevnim nasprotnikom fašizma, ker fašistovski svet oči-vidno ne smatra za to nalogo v prvi vrsti pristojnih državnih oblasti, temveč samega sebe in se tako očitno postavlja nad državno oblast. Tako je v zmislu sklepa velikega sveta odredil direktorij fašistovske stranke.da ukrene poseben odposlanec stranke vse potreb-noza vzpostavitev reda v pisanski provinciji, in je tudi v Torino odposlal po-
sebnega odposlanca, da preišče tamošnji položaj. V Pisi so bili aretirani na-silniki Šele na podlagi ugotovitev onega posebnega   odposlanca,   oblasti so posegle vmes, ko so dobile za to poseben nalog, ne Pa same po sebi. Zakon se je začel uporabljati šele potem, koje prišlo dovoljenje od fašistovske stranke. Koliko nasilstev, ki jih označa zakona zločine, kaznive s težkimi dolgoletnimi kaznimi, se je izvršilo v volilnem času že samo v Primorju! Koliko volilcev je bilo telesno poškodova-nih.koliko jih jc bilo. ki jim je bilo življenje   nevarno ogroženo z gorjačam!, samokresi in bombami! Vse sami zločini, ki jih kazenski zakon težko kaznuje in zaradi katerih bi morale oblasti postopati, ne da bi bile šele pozvane ali bi morale čakati dovoljenja od kogarkoli. Toda oblasti se doslej niso genile! In zaradi pregreškov. ki jih navaja volilni zakon in jih je bilo na tisoče in tisoče: ali je kaka oblast storila kak korak? Nikjer in nikoli! Je pač treba, da pride   nalog   od   vodstva fašistovske stranke, a tega naloga oblasti v Primorju pač ne bodo dobile nikoli! Take so pač posledice dejstva,   da se ena stranka v državi istoveti z državo in državno oblastjo samo. In novi parlament ne bo izpremenil prav ničesar na tem dejstvu. Poslanska zbornica bo s svojo ogromno fašistovsko večino samo potrjevala, kar ji bo narekoval fašistovski veliki svet, opoziciji, razcepljeni na celo vrsto med seboj se raz-sajajočih skupinic, bo fašistovski veliki svet z novim zborničnim poslovnikom zamašil usta. da bo komaj mogla dihati, in tako bo Italija edina država na svetu, kjer bo štirideset milijonov naroda ob vsej ustavnosti in svobodoljubnosti, s katerima se ponaša pred svetom, na milost in nemilost prepuščenega samovolji peščice ljudi, ki so se mu z gorjačo in bombo v roki narinili za vladanje.
Narod, ki ne Čuti takega nasilja, pač res ne zasluži bolje usode!
PARLAMENTARNA KRIZA.
— Beograd, 30. aprila (Izv.) V razpletu parlamentarne krize «i ničesar bt-s t veno novega. Z velfkim zanimanjem pričakuje beogradska politična javnost napovedani maniiesr Radićeve stranke, ki so objavi 1. maja OpozicijalnI blok še vedno pritiska na vodilne kroge na dvoru, da se pozove jo v avdijenco tudi zastopniki hrvatske republikanske seljačke stranka. Ker je parlamentarni klub HRSS sedaj konstituiran, ima biti na.brže danes popoWne pozvan na dvor predsednik kluba posl. Va-lečić, ki doslej v svoji stranki nI Igral odločilne vloge in ni posebno izrazfta politKJ* na individualnost.
Alekse' Tolstoj.
30
&oM na $ttnrs.
Roman.
— Ah, ti moja dražestna, lepa in sinja!
— Poglejte — evo, še nekaj zanimivega* — je spregovorila čisto tiho in potegnila za vrvico.
Polovico razsvetljenega zrcala je zakrival hrbet nekoga. Cul se je ledeni glas, ki je počasi izgovarjal besede. Hrbet se ie zganil in umaknil iz zrcala. Gusjev je zagledal del velikega oboka, ki se je v ozadju opiral na štirioglati stolp in del stene, pokrite z zlatimi napisi in geometričnimi podobami. Spodaj so sedeli za mizo s povešenimi glavami tisti Marsovci, ki so pričakovali na stopnicah mračnega poslopja ladjo z obema prišlecoma.
Pred mizo, pokrito s platnom, je stal Aelitin oče Tuskub. Njegove tenke ustne so se premikale in črna brada se je gibala po zlatih obšivih halje. Bil je ves kakor kamenit Motne, mračne oči so zrle srepo predse, naravnost v ircalo.
Tuskub je govoril in njegove bodeče besede so bile nerazumljive, toda strašne. Kar je ponovil večkrat Talcetl in povesil roko, v kateri je stiskal piščalko, kakor da bi hotel koga prebosti. Pred njim sedeči Marsovec s Širokim bledim obrazom
je planil jezno pokoncu, pogledal Tu skrha z zalitimi, besnimi očmi in zakričal:
— Ne oni, a ti!
lhoška je zadrhtela. Sedela ie z cb. /. proti zrcalu, toda videla in slišala ni ničesar — velika roka Sina Neba je božala njen hrbet. Ko se je v zrcalu razlegel krik in je Gusjev večkrat ponovil — o čem, o čem govore? — se je zdelo Ihoški, da se je zdramila: — široko je odprla usta in bulila z očmi v zrcalo. Naenkrat je otožno vzkliknila in potegnila za vrvico.
Zrcalo je ugasnilo.
— Zmotila sem se... Nehote sem spojila tok. Noben »šobo« ne sme slišati skrivnosti Sovjeta. — lhoška je zašklepetala z zobmi. Prste je zasadila v rdeče lase in šepetala obupano: — zmotila sem se. Nisem kriva. Preženo me v skalovje, v večni sneg.
f — Ne boj se, nič se ne zgodi, lhoška, nikomur ne povem. Gusjev jo je potegnil k sebi in božal njene mehke, tople kodre, podobne dlaki angorske mačke. lhoška je utihnila in zatisnila oči.
— Ah, prismoda, ah — punčara. napol si zver, napol Človek. Sinja, glupa.
Cehljal jo je s prsti za ušesom, misleč, da ji je to prijetno. lhoška je skrčila noge ter se zvila v kolač- Njene oči so se svetile kakor pri r- - eni zverinici in kazala je drobne zobe. čustev* postalo tesno pri srcu. i
Ta čas so se začuli koraki in glasovi Losa in Aelite. lhoška je zlezla iz naslonjača in odšla boječe k vratom.
Iste noči je stopil Gusjev v Losovo spalnico, rekoč:
— Najina zadeva ni Čisto v redu, Mstislav Sergejevič. Punčaro sem pripravil, da je spojila zrcalo in naletela sva kot nalašč na sejo Vrhovnega Sveta. Nekaj sem razumel. Treba je nekaj ukreniti
— ubijejo naju, Mstislav Sergejevič, verjemite mi
— to bo konec.
Los je poslušal in ni slišal, — s sanjavim pogledom je gledal Gusjeva. Roke je položil pod glava
— Carodejstvo, Aleksej Ivanovič, čarodejstvo. Ugasnite no luč.
Gusjev je stal še nekaj časa, spregovoril mračno: —tako — in odšel je spat
XX1L POGLAVJE.
Aelltino jutro.
Aelita se Je prebudila zgodaj in ležala, oprta s komolcem na blazino. Njena Široka in od vseh strani odgrnjena postelja je stala po običaju sredi spalnice na vzvišenem prostoru, pokritem s pre progami Strop je tvoril v sredini visok mramorni rov, — odtod je padala redka jutranja svetloba. Stene spalnice, pokrite z bledim mozaikom, so bile v polumraku — stolp svetlobe je padr.l samo n«
snežnobele rjuhe, na blazinice in na Aelitino pepe-lasto glavo, ki se je bila sklonila na roko.
Noč je preživela slabo. Pred njenimi zatisnje-nimi očmi so šli v neredu odlomki čudnih in nemirnih sanj. Spanje je bilo rahlo kakor vodena mrena. Vso noč je čutila kakor da spi in vidi mučne slike in v omotici je mislila: — kako zaman so te vizije.
Ko ie jutranje solnce posijalo skoz! krov ter je svetloba objela posteljo, je Aelita vzdihnila m, docela prebujena, ležala, ne da bi se ganila. Njene misli so bile jasne, toda v krvi se je Še vedno pretakal čuden nemir. To je bilo zelo slabo.
»Nemima kri, pomrak razuma, nepotrebna vrnitev v davno, davno prošlost. Nemir krvi — vrnitev v soteske, k Čredam in kresovom. Pomladni veter, nemir in spočetje. Roditi, odgajati bitja za smrt, pokopavati — in spet nemir, materine muke. Nepotrebno, slepo nadaljevanje življenja«.
Tako je razmišljala Aelita in misli so bile razumne, toda nemir je ni zapustil. Tedaj je zlezla Iz postelje, poiskala z nogami solne, ogrnila gole rame z majhnim plaščem in odšla v kopel — slekla se je, zavila lase v vozel ter se začela spuščati po mramornatih stopnicah v kopel.
Na zadnji stopnici se je ustavila — prijetno Je bilo stati v znoju solnčne svetlobe, ki je padala okozi ozko okno. Lahne sence so igrale na steni
stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«  dne 1. maja 1924.
šiev. 100
Borba za državno in narodno edinstvo.
Veliko zborovanje radikalne stranke v Bjelini. — Važen in pomemben govor Nikole Pašića. — Apel na narod, da glasuje
za narodno in državno edinstvo.
— Beograd, 30- aprila. (Izv.) O svečanem sprejemu in pozdravu ministrskega predsednika Nikole Pašića v Bjelini in na potu smo že včeraj kratko javili Po Savi in Drini je Pašić s številnim spremstvom na ladji »Vojvoda Mišic« včeraj ob 8. prispel do Rače, kjer se je izkrcal. Tu ga je pozdravila velika množica bosanskega naroda. Na vsem potu do Bjeline so bili postavljeni slavoloki in mlaji z raznimi napisi in reki, ki jih je kdaj izgovoril Pašič v svoji borbi za svobodo naroda. V Rači sta pozdravila ministrskega predsednika tuzlanski župan Dragović in predsednik radikalne organizacije za tuzlanski okraj Vlada Stanišić. Že tu je Pašić v svojem odgovoru naglašal nuino potrebo, da se vsi narodni elementi združijo v enotno fronto v obrambi države in ustave. Pred Bjelino so pozdravili rninistrske-ga predsednika Pašića in njegovo spremstvo konjeniki-seljaki v narodnih nošah z državnimi in narodnimi zastavami. Spremljali so ga do mesta. Pozdrav v Bjelini je bil neobičajno lep in Iskren. Ko je Pašič izstopil iz avtomobila pred hotelom »Drina« na trgu, je bjelinski župan Katanič pozdravil došle z besedami:
»Bosna ponosna in Hercegovina kršna sta presrečni videti v svoji sredini svojega najzaslužnejšega sina, velikega državnika in predsednika vlade, ki je poleg blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja in sedanjega kralja Aleksandra najzaslužnejši mož za naše narodno osvobojenje in za našo državo! Živeli!«
PaŠič je kratko odgovoril:
»Nikdar ne bomo dopustili, da se poruši to, kar je bilo ustvarjeno s potoki krvi naših najboljših sinov. Srbi, Hrvati in Slovenci smo združeni v edinstveni državL To je izraženo tudi v ustavi. Imamo pozitivne zakone, ki ščitijo današnje državno stanje. Naša država jamči vsem državljanom vse pravice in vse svobode.«
VELIKO ZBOROVANJE NA TRGU. Po kratkem odmoru je ob 11-30 bilo otvorjeno veliko manifestacijsko zborovanje radikalne stranke tuzlanske-ga okraja. Na zborovanje je prispela ogromna množica naroda. Cenijo na 15 tisoč udeležnikov. Predsedstvo velikega manifestacijskega zbora je prevzel predsednik tuzlanske organizacije Vlada Stanišič. ki je med viharnim odobravanjem zborovalcev predlagal, da se sprejme in odpošlje vdanosrna brzojavka Nj. Vel. kralju tele vsebine:
»Narod ruzlanskega okraja pošilja z velikega zborovanja narodnoradikalne stranke v Bjelini Vašemu Veličanstvu, čuvarju ustave in državnega edinstva, potrdilo o svoji podaniški zvestobi In vdanosti ter kliče navdušeno: »Živelo Ni. Vel kralj! 2ivel ves kraljevski dom!«
Narodni poslanec prota Mita Popo-vič je pozdravil v imenu tuzlanskega okraja predsednika kraljevske vlade kot velikega državnika in zaslužnega domoljuba.
GOVOR NIKOLE PAŠICA.
Z balkona hotela »Drina« je med viharnimi ovaciiami začel govoriti počasi m prevdarno ministrski predsednik Nikola Pašič. Govoril je kratko in vele-pomembno:
»Spoštovani in dragi bratje! Velika dolžnost, ki jo čutim nasproti našemu narodu, me je dovedla k temu, da na svoje stare dni pridem semkaj in da spregovorim nekoliko besedi. Poslušajte jih! Vzemite jih na znanje, ker jih govorim iz srca in iz skušnje. Veliko muk in veliko trpljenja je prenesel naš narod za idejo, da osvobodi vse svoje brate in ustanovi skupno državo. To sveto in veliko željo je narod izpolnil s hrabrostjo svojih sinov, z njih požrtvovalnostjo v službi za osvobojenje in ujedinjenje ter s pomočjo naših zaveznikov, hrabro se borečih m zmagujočih nad neprijatelji, ki so pretili celemu svetu. S krvjo naših sinov je ustanovljena ta naša velika država, ki je utrjena in mednarodno priznana s saintger-mainsko mirovno pogodbo. Saintger-mainska pogodba se glasi in se bo glasila:
»Vsi Srbi, Hrvati m Slovenci so uje. dirtjeni s kraljevino Srbijo v edinstveno državo*«
Ko smo se vrnili v domovino, smo se takoj posvetovali o ureditvi naše države. Kako naj uredimo to državo? Ah po saintgermainski mirovni pogodbi ali po želji nekaterih, da nastane nekaj malih državic namesto ene velike.
Že na Krtu smo se o tem posvetovali in smo sprejeli načelo, da bo za naš aarod najbolje, če bo država edinstveno urejena.
Ne more biti močnejše države od od one, v kateri bi bil ves narod ujedinjen, ki bi jo ljubil in branil z isto ljubeznijo in istimi interesi. To je nas naučila tudi naša zgodovina! Ko je bilo Dušanovo carstvo razdeljeno, je dr-iava x kratkem času popadla, kec je
sovražnik podjarmil nove male državice drugo za drugo.   To nas torej uči
zgodovina!
Saintgermainska mirovna pogodba nam jamči to in takšno državo. Končno zahtevata napredek in sreča našega naroda edinstveno država Mi smo to izvedli v Vidovdanski ustavi. Uredili smo državo, v kateri imajo vsi državljani enake pravice, enake dolžnosti in enako svobodo. Končno bi se razdelitev države na pokrajine ne mogla izvesti zaradi pomešanosti plemen in vedno bi se nekomu godila krivica. Sreča je torej, da se država ne more razdeliti v male državice in v kake gotove kneževine. To je in je bila samo želja naših neprijate-ljev! To so nam nudili že za časa vojne. Ponujali so nam Bosno, da sklenemo mir. Toda mi tega nismo hoteli ter smo dejali: »Ali se popolnoma osvobodimo ali pa ostanemo neosvobojeni!« Bila je želja vsega našega naroda splošno osvobojenje in mi smo tej želji ustregli. Pojavile so se velike težkoče, toda ne od strani onih, ki so se borili in ustanavljali to državo, ki so ji služili, temveč od onih, ki so imeli druge račune in so drugim služili- Nočem o tem dalje govoriti!
Ko je bila Vidovdanska ustava ustvarjena, so nekateri naši bratje izrazili željo, da se naj ustava spremeni. Kako? Oni tega ne vedo in niti ne povedo, kako naj se spremeni. In ne daj Bože, da se ustava spremeni, ker je država ustanovljena s toliko krvi, kakor nobena druga v zgodovini. Ko so ti bratje videli, da to ne more biti, so ustvarili nekak blok in koalicijo s ciljem, da ovržejo ono, kar je bilo s krvjo ustvarjeno, ne pomišliajoč, kaj nastane pozneje. Mi tega ne smemo dopustiti ker bi s tem nastale same komplikacije in bi prišlo v nevarnost vse ono, kar je bilo rešeno rednim potom. Kar je bilo s krvjo ustvarjeno, bomo tudi s krvjo branili pred onimi, ki poskušajo se dotakniti našega obstoja. (Viharno odobravanje. Klici: Živelo narodno edinstvo!) Male skupine so se v ta namen združile in mislijo doseči z Radiće-vo pomočjo ta cilj. (Klici: Doli Radič! Doli Radič!«) Te male skupine pa ne smejo glasno in jasno povedati narodu, kar hočejo, ker znajo, da tega narod nikdar ne dovoli.
Ml smo sedaj prosili kralja, da nam dovoli vprašati narod, če želi, da se naša enotna država ohrani aH spremeni. To narod more izjaviti, ker hna za to pravico. Kralj je prisegel, da upravlja državo po volji naroda, ne pa Po volji posamnih strank. Mi smo naprosili kra-rja, naj narodno skupščino razpusti in naj se vpraša narod, ali odobrava postopanje onih, ki so bili izvoljeni od naroda, da izvedejo Vidovdansko ustavo, toda delajo ravno nasprotno temu, na podlagi česar jih je narod izvolil.
Pašič je dalje izjavil:
»MI ne znamo, kaj namerava kralj odločiti, toda radikalna stranka ne bo odstopila od svojih ciljev in nadejamo se, da bo mogla izvesti svojo voljo in bo narod odobril njeno stališče, da se ohrani taka država in da bodo vsi oni poraženi, ki delajo proti volji naroda. Prosim Vas, da daste svoje glasove za edinstveno državo, a če je kaj slabega v ustavi, lahko to slabo odstranimo, toda osnovne državne ureditve ne smemo menjati. Celokupni srbski narod je vstal proti poskusu bivše Avstrije, da prepreči ustanovitev te enotne države. Tako, kakor takrat, nastopite tudi Vi za to državo in oddajte svoj glas za to državo. Take žrtve, ki jih sedaj zahtevamo od vas, ne morejo biti niti iz daleka izravnane z žrtvami onih, ki so padli za to državo, če spoštujete padle borce, izpolnite svojo dolžnost napram njim in celokupnemu narodu, da ohranimo državo! Ako okrepimo našo državo, tedaj zavlada v njej tako blagostanje, za katero jo bodo zavidale mnoge druge države. Jaz v svojih starih letih sem doživel, da se je država ujedinila in hočem služiti narodu po svojih močeh. Želim, da ostane naša država taka kot je, da pride v njej do blagostanja in kulturnega napredka, ki ji gre. Svoj govor je Pašič zaključil:
»Poživljam Vas, da vskliknete: »Živeli nasledniki onih, ki so umrli za edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev! Živela naša kraljevina! Živel naš kralj, čuvar narodnega in državnega edinstva! Živel narod, ki brani to državo! Dal Bog, da se izpolnijo naše želje!« (Vihamo odobravanje.)
Za Pašičevim govorom so govorili še minister ver dr. Voja Janjič, skupščinski podpredsednik Dragović, minister Marko Trifkovič in minister dr. Srškić. Minister dr. Janjič je v svojem govoru omenil, da je g. Pašić s svojim govorom na današnjem zborovanju otvori! borbo za državno m narodno edinstvo. '
Zbor je nato sprejel resolucijo, ki izreka popolno zaupnico politiki Nikole Pašića x tehle točkah: 1* Odobrava se
delovanje vlade in radikalnega poslanskega kluba. 2. Zbor vztraja pri Vidovdanski ustavi in varuje narodno in državno edinstvo. 3. Zbor obsoja delovanje onih političnih skupin, ki pod Imenom opozIcOonalnega bloka rušijo narodno edinstvo in skušajo uničiti državo.
Zborovanje je končalo ob 12.30, na kar je sledila ljudska veselica.
Prvi vtisi Pašićevega govora.
— Beograd, 30. aprila (Izv.) Parlamentarni in politični krogi so z veliko napetostjo pričakovali včeraj prvih poročil o velikem radikalnem shodu v Bjelini. Ta shod je smatrati za otvoritev volilne borbe, ki se bo vodila med nacijonamim in opozici-ionanim blokom za narodno in državno edinstvo Pašićev govor pomenja uvod ostre in ljute volilne borbe. To ie pravilno označil tudi minister dr. Voja Jan ić po končanem govoru ministrskega predsednika. Značilno je rudi to, da je Pašić večkrat in povsod povdarjal, da je treba združiti vse elemente za borbo, da se ohrani narodno in državno edinstvo. Pašič odklanja zahtevo po revizri ustave. Značilna je tudi brzojavka na Ni. Vel. kralja Aleksandra, v kateri se počrtava naslov ^čuvar ustave in državnega edinstva«. Vsi govori na zborovanju v Bjelini so končno izveneli v tem tonu, da je nastopil važen in odločilen moment za združenje vseh sfl v branfbi države.
Opozicijonalni blok je sprejel Pašićev govor s pritajeno hladnokrvnostjo ter skuša več ali manj govor bagatelizirati. Opo-zicijonalnit isk hoče prepričati javnost, da govor ni politično take važnosti in da je mestoma razočaral. Opažati pa je, da opozicijonalni tisk hoče prepričati javnost, da vojno napoved radikalne stranke federalistom, separatistom ter celokupnemu opozi-cijonalnemu bloku.
POVRATEK MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
— Beograd, 30. aprila (Izv.) Včeraj popoldne ob 15.30 se je ministrski predsednik Nikola Pašić s voiim številnim spremstvom povrnil nazaj v Beograd. Na ladji »Vojvoda Mišić« je prispel v Beograd danes ob 1.30 zjutraj. Njegovo spremstvo je takoj odšlo na svoja domovja. Ministrski predsednik Pašić je prespal noč v svoji kabini ter se je danes ob 7. napotil v svoj stan. Minister dr. Janjič m posl. Kobasica sta ostala v Mitrovicl, kjer sta sklicala shod radikalne stranke.
Razpust nemškega „Kultur-
bunda".
Nemci skrili spise in gotovino. — Interpelacija  v dunajskem parlamentu.
— Beograd, 30- aprila. (Izv. Po poročilih iz Vojvodine so tamošnji Nemci, ko so bili obveščeni o sklepu ministrskega sveta, da se imajo razpustiti vse organizacije »Kulturbunda«, skrili vse važne spise in pisma, kakor tudi denar in druge dragocenosti v posebna skrivališča pri nekaterih nemških kmetih. Ko so politične oblasti v Vojvodini začele izvrševati ukaz vlade, so povsod našle prazne blagajne in prazne arhive »Kulturbunda«. Sedaj so politične oblasti po svojih organih ugotovile gotova skrivališča, kamor so Nemci shranili arhiv in gotovino. Taka skrivališča so odkrili v Beli Cerkvi in v Vršcu. V zadnjem kraju so Nemci spise in denar podružnice skrili pri neki Lujizi Neu-houser. Ponoči so tja vozili zaboje. Akcijo je vodil katoliški duhovnik Klein. Politični organi so odredili aretacijo po-sestnice Neuhauser, duhovnika in društvenih funkcijonarjev.
Vlada je odredila začasno konfiskacijo premoženja in spisov »Kulturbun-da« za toliko časa, dokler se ne bi odločilo, komu ima pripasti to premoženje v smislu društvenih pravil.
— Dunaj, 30. aprila. (Izv.) Dunajski narodni skupščini so včeraj predložili nemško nacijonalni poslanci dr. Hampel in tovariši na zunanjega ministra Interpelacijo zaradi »težkega ogroženja pravic nemške narodne manjšine v državi SHS.c Interpelaci a med drugim navaja:
Zadnje dneve'javljeno dejstvo, da je »srbska vlada« (Tako original. Op. ur.) švabsko-nemški »Kulturbund« razpustila najbrže za kazen zaradi političnega stališča nemških parlamentarcev v beo-gradskem parlamentu, je vzbudilo v vseh krogih inozemskega nemštva ogromno ogorčenje. V nadaljnem boju proti Nemcem v državi SHS, kjer so se izvršili tudi številni neutemeljeni izgoni Nemcev, razmotrivajo jugoslovenski vladini krogi tudi misel, da se razpuste nekatere srednje šole. Interpelantje vprašajo ministra, če je pripravljen stopiti s »srbsko vladoc v takojšnje stike v svrho dvignjenja sklenjenih odreb, in v slučaju, da bi to »srbska vlada« odklonila, pozivajo ministra, da se pritoži pri Društvu narodov, ki naj zajamči Nemcem v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev manjšinske pravice.
JUGOSLOVENSKO POSOJILO V ITALIJI?
— Rim, 29. aprila. (Izv.) Po poročilu iz Beograda namerava jugoslavenska vlada najeti v Italiji posojilo v znesku 250 do 300 milijonov lir. V tem ozira je Jugoslavija stopila v stike z milansko »Danca puumcrcialc«, ki Um nato«
go placirati posojilo v Italiji proti gotovim koncesijam, ki jih da beogradska vlada banki v Jugoslaviji.
JUGOSLAVIJA IN REPARA-CIJSKI PROBLEM.
— Pariz, 30. aprila. (Izv.) Repara-cijska komisija je prejela od Japana in Jugoslavije odgovor na svoje obvestilo z dne 17. aprila t. L slede poročila in predlogov strokovnjakov. Japonska odobrava poročilo strokovnjakov brezpogojno, brez pridržka In brez vsakih pripomb. Jugoslavija je komisiji predložila zelo izčrpno in v vseh podrobnostih izdelano poročilo, ki se nanaša na njene reparacije, pristoječe ji napram Nemčiji. Jugoslovenska vlada priznava, da tvori poročilo strokovnjakov obširen temelj za podrobno in koristno razpravo v svrho rešitve reparaciiskega problema. To poročilo ima biti podlaga za vse garancije, s katerimi se zavarujejo reparacije in ohrani s končno rešitvijo splošni m"r v Evropi. Jugoslovenska vlada je pripravljena povsod sodelovati z zavezniškimi državami ter zahteva, da se ji prizna primerno zastopstvo, osobito v cometee des rransferts«. Jugoslovenska vlada smatra za potrebno, da se delo v reparacijski komisiji čimbolj olajša. Odobri končno vse sklepe komisije. Vlada tudi obširno in detajlirano navaja vse zahteve, ki jih ima napram Nemčiji.
POTOVANJE DR. BENEŠA V ITALIJO
— Rim, 29. aprila. (Izv.) »Messag-gero« označa vest pariškega »Marina« o potovanju dr. Beneša v Italijo za netočno. Potovanje dr. Beneša je v zvezi samo z rešitvijo nekaterih med obema državama visečih finančnih vprašanj. Češkoslovaški je dovoljena odgoditev plačil iz likvidacije eraričnih posestev Abstrije od leta 1921. do leta 1927. Dr. Beneš hoče v Rimu pri italijanski vladi izposlovati podaljšanje tega plačilnega roka, ker pripade iz tega naslova Italiji največji znesek Italija ne bo pri plačilu delala Češkoslovaški posebnih ovir.
NESREČA V RUDNIKU.
— Pariz, 30. aprila. V rudniku Ben-wood v Vzhodn Virginijt je uasta'a velika eksplozija in delavci, k so bili tačas v rudniku, so ločeni od izhodov iz rudnika tako. da jih najbrže ne bo mogoče rešiti, marveč bodo morali umreti na dnu rudnika. Nesrečnih delavcev je 107. Vrše se sicer rešilna dela, ali dim, p'dn in zasuti rovi otežkoču-jejo. oziroma onemogočajo dohod k rudarjem.
SPISI TOLSTOJA. TURGENJEVA IN DOSTOJEVSKEGA VRŽENI IZ SOVJETSKIH KNJIŽNIC
— Rim. 30. aprila. Iz Moskve so doš'a poročila, da je vlada izdala za svoje knjižnice naredbo, po kateri se morajo odstraniti iz njih pred vsem Tolstoja »Vstajeniec m »Ana Karenrna-, Turgenjeva »Oče In sin*? Dostojevskega »Idijot« m še druge knjige. Imenuje se posebna komisija, ki poskrbi pod varstvom policije, da se zanesljivo vržejo iz knjižnic vsi prepovedana spisi raznih ru-skh pisateljev.
Kino „IDEAL"
predvaja od četrtka 1. maja do v&tevši nedelje 4. maja senzacijonalno dramo iz dobe ruske revolucije v 7 dejanjih
Trpljenje mlade kneginje
Kot dodatek sporeda pa se predvaja veseloigra
Peggy kot cirkuški klovn
z občinstvu priljubljeno malo umetnico Baby Peggy. Do sedaj je to ena nienih najboljših vlog
PREONAZNANILO: 3037
KDO JE MORILEC?
Julijska Krajina.
— Dobra In slaba Ideja. Tudi v Postojni so proslavljali 21. aprila obletnico nastanka rimskega mesta in zajedno spomladanski delavski praznik. Obširno poroča o tem fašistovsko glasilo v Trstu, ki se dela zelo zadovoljno s proslavo in pravi med drugim, da je imel tajnik narodnega sindikata dobro idejo, kjer nasvetoval, naj se spregovori na shodu napram slovenskim delavcem v njihovem jeziku. Slovenskih delavcev je v fašistovski organizaciji 80 %. Zgodilo se je, kakor je tajnik nasvetoval in baje so sledili navdušeni klici: Živela Italija! Da se je govorilo slovenskim delavcem slovensko, je bilo torej dobra ideja. Prav tako! Slaba ideja pa je bila ona, ki je odgnala slovenski jezik Iz uradov in iz šol. V uradih naleti Slovenec samo na italijanskega uradnika, Id ne zna njegovega jezika in v šoli se učijo naši otroci samo v tujem, v Italijanskem jeziku. V Postojni so uvideli faSisti sami, da treba govoriti z ljudmi v njihovem jeziku, ako se ima ž njimi opraviti; ako se jim hoče kaj povedati in jih pridobiti za kako stvar. To je dobra ideja, ki pobija označeno slabo idejo. Ravnotako, kakor naj se na shodih govori z ljudstvom njemu razumljiv jezik, nai se godi to tudi v uradih ta x
šolah ,ako imajo vršiti svojo pravo nalogo. Po uradih poslujejo danes tolmači in po šolah govore učitelji slovenskim otrokom, ne da bi jih ti kaj razumeli. V Postojni so fašisti s svojim slovenskim govorom slovenskim delavcem obsodili ono slabo dijo in le želeti bi bilo, da se nauče doslednosti in jo nadomest jo z dobro ter se potrudijo, da pripomorejo slovenščini do veljave tudi v uradih in v šolah. Italijanski razrarodova!-ci so pač doslej že lahko uvideti, da je raznarodovanje silno težka stvar m niti z daleka ne napredujejo tako, kakor bi želeli. Včasih, kadar imajo jasnejše trenutke, si razlagajo med seboj, da se Jugosloveni v Julijski Krajini sploh nikdar ne bodo dali raznaroditi, da bi radi tega bilo potrebno, temeljito izpremeniti dosedanjo obmejno politiko, še toliko bolj, ker se s sosedne strani veJno bolj občuti, da proti .Tugoslovenom v Julijski Krajini naperjena politika ne prinaša Italijanom v Jugoslaviji upov za njihovo tam nameravano trgovsko udejstvova-nje.
Politične vesti.
=  »Slovenec«  ne  more pozabiti Avstrije!  V  čisto  drugem vprašanju vleče svojo staro  avstrijsko ljubezen na dan ter piše, da »nekdanje centra* listične državne uprave v Avstriji ljud; stvo ni občutilo kot trde, ker je bila avstrijska centralna uprava pametna in je  želje  ter  potrebe  raznih pokrajin kolikor toliko sama vpoštevala.« Tako »Slovenecu, dasi natančno ve, da liud stvo avstrijske uprave zato ni občutilo kot trde, ker jo   c sam pred vojno neprestano hvalil, ker je klerikalna stran« ka bila avstrijski hlapec ter za dunajske vladne drobtine izdajala slovenske narodne interese, služivši habsburški di* nastiji in cesarjem. Danes taisti »Slove* nec«  laže  in  blati beogradsko vlado, umetno povzroča ogorčenje in nezado* volinost ter se nato še sam sklicuje na to ljudsko razpoloženje I*ot na dokaz za lastne trditve o slabi državni upravi. Ne, dragi »Slovenec«, ljudstvo je bilo zadovoljno pod Avstrijo, ker si mu ti vcepljal pokorno zadovoljnost in danes je ljudstvo nezadovoljno, ker ga tvoj tisk  zastruplja  z   demagoško nezado* voljnostjo   in  sovražnostjo   do lastne države, do lastne svobod j in samostal* nosti! Na koncu še eno vprašanje: Kaj bi se »Slovencu« dogodilo, da je pred vojno pobijal državno upravo in dunaj* sko vlado in hvalil recimo srbsko? Ali bi mu bila kdaj dala Avstrija tako svo* bodo strankarskega in časopisnega delovanja, kakor mu ga daje Jugoslavija? Naj si le zapomni, da ta svoboda ne bo trajala večno, končno bo le minula potrpežljivost in bo sledil pravični in zaslužni obračun!
= »Slovenčeve« pomote. »Slovenec« nam odgovarja na uvodnik, v katerem zavračamo takozvani vefikosrb-ski značaj Vidovdanske ustave ter dokazujemo njen pravični unitarizem. Ne moremo reči, da so »Slovencev!« proti-dokazi bogvekako prepričevalni. Pravi n. pr.: Vidovdanska ustava je centralistična, ona pozna samo enega vladarja, e n centralni parlament z zakonodajno močjo za celo državo, eno denar-stvo itd- Vprašamo »Slovenca«, kje na svetu biva država z več vladarji, z več ustavami, z več centralnimi parlamenti, z več denarstvi itd.? Tu se je torej »Slovenec« temeljito usekal. V vseh državah, tudi v federalističnih, vlada naravno hegemonija, in sicer hegemonija večine. V bivši Avstriji je n. pr. tudi vladala večina, in sicer nemška, dinastična in protislovanska večina, ki se je je pa iz lokalnih interesov oklepala SLS in na ta način omogočala bivši Kranjski odnosno tedanji klerikalni deželni avtonomiji gotove partizanske usluge. Da so storili slovenski klerikalci isto v Jugoslaviji, da so magari postavili svoj avto-nomističen program, toda istočasno, do ugodnejše situacije, sodelovali na vladah in tako omogočali redno zaščito slovenskih lokalnih interesov ter vsestransko dobro državno upravo, bi danes ne govorili o hegemoniji centralne vlade, marveč bi rekli, da naj se priključi pozitivnemu upravnemu delu in pa večini, kdor hoče deliti centralno oblast in koristiti svojemu narodu. Kdor se pa centralni oblasti prostovoljno odreka, kakor delajo klerikalci in Radić, ta po našem ne sme govoriti o hegemoniji, zlasti ne o hegemoniji v parlamentarni in demokratični državi, kakršna je Jugoslavija.
— Povratek zunanjega ministra. Po poročilu iz Beograda prispe v petek zvečer zunanji minister dr. Ninčić iz Marseilla v Beograd. Minister dr. Ninčić potuje iz Marseilla po morju do Sušaka in od tam z Železnico.
= Klasičen primer demago^tva predstavlja »Slovenčeva« izvirna brzojavka o Pašićev em bivanju v Bjelini. Klerikalna lajna o skrbi za ljudsko blagostanje je postala že skrajno dolgočasna in ogabna. »Slovenčevo« uredništvo je v naglici izračunalo, da stane Pašićeva vožnja v Bjelino 50 tisoč dinarjev, »ne računajoč stroškov obeda* s katerim je počastil zborovalce po vzorcu nekdanjih ruskih carjev«. Kolika pgrfidnost iu hinavščina! Zakaj niso Ide-
Y
štev. 100.
»SLOVENSKI  NAROD«,  dne !. maja 1924.
Stran 3.
rikalci izračunali, koliko jo stala nedavno katoliška parada, koliko so potrošile razne cerkvene kapacitete za vožnjo v avtomobilih, za pojedine in zabave, ki jih je ubogo slovensko ljudstvo drago plačalo s svojimi žulji, dasi se morda tega niti ne zaveda, ker ne razume, da denar za take stvari tudi ne pade v obliki mane z neba. Po klerikalni farizejski ideologiji je bila ta draga propaganda višek skrbi za blagostanje slovenskega ljudstva, ki ni imelo od nje niti ficka korist^ škodo pa ogromno. Toda klerikalizem bi ne bil klerikalizem, če bi priznaval elementarna načela objektivnost!. V demagoštvu je bil spočet, v njem ima svojo eksistenčno možnost in v demagoštvu ga čaka žalosten konec, Čhn bo ljudstvo toliko napredovalo, da bo znalo misliti z lastno glavo.
— Jugoslovensko*madžarska poga* Janja. Iz Budimpešte poročajo, da po* gajanja med madžarsko in jugosloven* sko vlado ugodno napredujejo. V vseh spornih vprašanjih je že dosežen spo« razum tudi glede podrobnosti.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Sreda 30. aprila: »Ana Karenina«. Delavska
predstava. Izven. Četrtek 1. maja: Zaprte. Petek 2. maja: »Dom«. Red F. Sobota 3. maja: »Hamlet«. Red B. Nedelja 4. maja: »Kamela skozi uho šrvard*
ke*. Izven.
Ponedeljek 5. maja: »An« Karemna*. Red C.
OPERA. Začetek ob pol 8. uri z\*ečer.
Sreda 30. maja: »Evgenij Onjegin«*. Red C. Četrtek 1. maja: Carjeva  nevesta. Izven.
(Premijera.) Petek 2. maja. »Manon Lescaut«. Red A. Sobota 3. maja: »Moriček« in plesni večer.
Mladinska predstava ob 4. popoldne. Izv. Nedelja 4. maja. »Carjeva nevesta«. Izven. Ponedeljek 5. maja: Zaprto.
★   ★ ★
— Pr| današnji predstavi opere »OnSe-
gte«, v kateri poje naš beograjski gost gospod ToTftić vlogo Lenskega. izvaja vlogo kneza- Gremina gospod Hugon Zathev, ne pa gospod Betetto. kakor Je bilo včeraj pomotoma javljeno. Gospod Betetto poje dan pozneje pri premijeri »Carjeve neveste« vlogo Vasilija Stepanoviča Soba kina.
— Operna premijera. V četrtek dne 1. majnfka vrši se premijera opere slavnega ruskega korrroonJsta Rrmski-Korsakova: »Carjeva, nevesta«. Opera je krasno muzikalno delo z izredno lepimi arijami, dvo-spev! in trospevi ter posebno mogočnim r^rovskfm partom. Delo je z vso vestnostjo in natančnostjo nastudlral kapelnik Matačič. zrežiral pa g. Sevastjanov. Posamezne partiie »o v rokah naš?h najboljših pevcev. Opera je tud! na novo opremljena *er je nove kostume Izdelala gledališka kro-jačnica, dekoracije pa slikama. Predstava se vrši ob 548. kot izven.
— Šentjakobski gled. oder v Ljubljani. V soboto, dne 3. maja. vprirori Šenijakob-ski oder izborno komedijo -Lokalna Selez-Bica*. Vsebina je v kratkem sledeča: Malo mesto Drenovčane prosi, za zvezo z ztma-Ejim svetom potom lokalne železnice. Via-Ć3 ugodi sicer tej prošnji, postaviti ho*e pa kolodvor daleč zuna* mesta ob velepose-siva veleposestnika barona Robič:3.. Meščani pošljejo njihovega župana k ministru protestirati, toda on ne opravi pri ministru ničesar. Ko pride župan domov, nalaže svoje someščane, da se je z ministrom pošteno spri. V navdušenju, ker Je župan tako Izborno zastopal Interese mesta, mn priredijo bakli a do. Drugi dan pa, ko vsi pošteno premislijo, vidijo, da je župan vse pokvaril, ker se je spri z ministrom In. da sedai sploh ne bodo dobili železnice. Zato prosijo župana da se pobota z razžaljenim
ministrom. Ob ttm seveda z veseljem obijt*-bt In dobri nalomeščaai mn ▼ svojem navdušenju zopet priredijo bakljado. Igra je izborno izpeljana. Posebnost te predstave je sodelovanje Šentjakobskega orkestra m kvarteta Šentjakobskega pevskega zbora. Posetfte predstavo. Vstopnice so v pred-prodajl od petka v kavarni ZtšmW0k na Starem trzu.
— G. Marcel SoaHski aa Poljskem. Nas junaški tenor SowHsJd gostuje že tretjič v tekoči sezoni v Poznajo in v Lvovn. Med rojaki dosega izredno laskavo priznanje. Tako piše »Posener Tageblatt« o njegovem »Eleazarju« v »Židovki«: »Sowr!ski je pevec, ki mu je dan dar, publiko potegniti za sabo ne le z melodično glasovno silo, s prepričujoćJm izvajanjem vodilnih arij, nego tudi z igralsko gesto, ki se rada uveljavlja v dramatičnih dogodkih. Sou-il-ski Je zanimiva študija k »Eleazarju« in se predstavlja v najugodnejši luči, tako da mu občinstvo opravičeno izraža toplo priznanje,« — O njegovem »Mauriku« piše isti list: V »Trubadurju« je ponovil svoje gostovanje in se tudi to pot predstavil ▼ novi luči, ki ni nezanimiva v primeri s predstavami, ki nam jih je Veliko gledališče nudilo doslej. G. M. Sow!IskI ima lirski tenor, ki ga je najbolje označiti kot »odličnega«. Arije so bile učinkovito zmagovite, zlasti kadar izlete vajo kakor zvonke fanfare in podajajo gostu vzvišenost umet-rost. Marsikatera točka je bila podana z mladostno svežnostjo ali v mehki barvitosti. Za dramatičnost razpolaga z bogato, tehnfčno smotrenostjo. zlasti spretnim izkoriščanjem dinamičnega osvetlenja. Tako doseza vedno efekte. Mož zna nekaj!...«
StesM vesfnik.
—Koncerf francoskega kvinteta na pt* hala. Glasbena Ljubljana je včeraj doživela dogodek, kakršnega ni še nikoli. Iz te pri* proste resnice sledi, da, česar nisi nikdar slišal, tega tudi tale o j ne razumeš, o dobroti tega dvomiš, tega ne gojiš itd. Zato je stalo tudi toliko truda, pojasnil, reklame, agita* eije. da so naši !ji_*djc vsaj zelo častno vče* raj zasedli unionsko dvorano. A ko so se publiki začele odpirati vse te nebeške lepo* te, vse te neizmerno razkošne barve in vsa ta prekrasna glasba, ki je. kakor mavrica zasijala nad našo bledo vsakdanjostjo, pa je v dvorani zavrelo, zašumelo in, najbrž ne pretiravam, ako trdim, da se je s tega večera pri nas začela nova doba glasbenega razvoja, doba ljubezni do instrumentalne glasbe, nova doba njene gojitve. Sicer smo prihod te instrumentalne pomladi slutili in čutili že nekaj časa, a srečna Jerajeva predavanja,  matineje  in  koncerti  naših treh orkestralnih udruženj. komorni godalni kon« certi so našli venec ▼ včerajšnjem koncertu francoskega  kvinteta,   ki  je v vsej svoji čistoti pokazal tudi neizčrpne krasote samih pihaL Vsi predsodki, ki so bili krivi, da se je tako pičlo število naših mladih ljudi do sedaj posvečalo izučavanju pihal in trobil, so morali včeraj pasti. Imamo v Glasbeni Matici  prvovrstne  instrumentalne učitelje (v včerajšnjem poročilu o Jerajevem mla* dinskem predavanju sem, žal, pozabil orne« niti "sodelovanje g. Capa. ki je izvrsten kor« nist fs ugleden pedagog), ca razpolago so vseh vrst glasbila in. mislim, da je z novo silo nastopil čas, ko se je treba posvetiti gojitvi instrumentalne glasbe. Vokalna glas« ba stoji pri nas na trdnih, samosvojih no* gah. Nc notrebuje veo skrbnih pestunj in radodarnih  stricev.  Sama  pojde  utrto pot da'jc in ras interes: se mora obrniti sedaj tudi na dru^o. toli mačehovsko zanemarje* no in vendar v glasbeni kulturi vsakega naroda nad vse važno instrumentalno plat. Začeti se mora široko, smotreno delo za produktivno in reproduktivno povzdig© na< rodne orkestralne vzjtoj?. Da se sedaj to prične, je bilo dokaz včerajšnje vsesplošno navdušenje, ki so na bili deležni nedosežni francoski uroetr^ki       Renc Lc Rov, imeji* telj prvega darila pariškega konservatorija. globoko čuteč, obenem pa blesteč virtuoz na flavto,   Loti is Bas.   ekssolist francoske koncertne družbe in ooere. z mehko sladko« ljubeznivo oboo, Achille Grass, solist kon« eertrtega  udruženja  Pasdeloup.  eden naj* boljših klarinetistov, kar sem jih kdaj slišal. Jules Vtalet, solist Hrane, koncertne družbe
in opere, kornisr. da mu ga menda mL fadepa pere, Edoaard Henon, solofagotist koncertov Pasdeloup ter prekrasni pianist*virtuoz g. Lucien de Flagny. honorarni profesor ženevske akademije. Enodušnost. v eno zlita, nad vse oduševljena igra kvinteta, oziroma seksteta Francozov je bila umetniško od* kritje, ki ostane vsem navzočim neizbrisno v spominu. Ne smemo pozabiti, da smo za ta dar dolžni hvalo tudi Glasbeni Matici in francoskemu institutu. Čas ne dopušča, da bi se poglobil v poročilu v detajlno raz« glabljanje posameznih podavanj. posameznih skladb. Tako instrumentalne, kot klavir« ske umetnine so bile v vsakem ožim vzorne. Podčrtati pa meram zlasti n. pr. klasično lepi drugi stavek v tem dela še mladega Beethovna, klasi čno*virtuozne flautne sonate Gouberta, razkošni Rousselov Drvertis* sement, spominja j oČ na elementarno rusko, z romanskimi barvami mešano skladbo, pristno rusko, glasbeno trmasto ponavljajočo se temo v Rimskega-Korsakova Scher-zu. orijentalsko, kakor »Tisoč in ena noč« kleidoskopičnih barv bogato Jongenovo Rapsodijo in z nenavadno, bravurozno tehniko odigrane klavirske skladbe Rameaua, Dus-seka in Debussvja, Žal. da je šel koncert, kakor blesteč komet morda nepovratno mimo nas. Morda pa se vrne? Razumevajoči, lepote žejni in gladni čakamo. —d
— Koncert v Mariboru. V soboto, 3. maja t. L ob 20. uri v Gotzovi dvorani koncert Državnega ženskega učiteljišča v Mariboru pod vodstvom profesorice Ropasove, Kot solistka nastopi operna pevka Zora Ropaš iz Ljubljane In prof. Radova, kot pianistka prof. Ffnžgarjeva.
— »Slavčeva« razstava, ki je takore-koč prva te vrste med nami postaja, jako zanimiva In se nanaša le na zgodovino »Slavca« tekom 40 let. Zanimanje, ki vlada za razstavo je umljivo. Pred otvoritvijo razstave se vrši ob 10. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Nar. doma.
— Na »Sla v cevem« koncerta v soboto nastopi 150 sodelujoči pevcev, pevk rn godbenikov pod vodstvom kapelnikov prof. Josip Brnobiča in dr. J. Cerina. Najnovejša zborova slika Je rajstavljena v Matični knjigarni, v trgov. *Ellte* in pri Gričar In Mejač, Selenbargova ulica.
svojo živo vero v bodočnost je zadostovalo. Če so mimogrede na cesti srečali malo čepico in sive brke kralja Petra, ki je sedel na slami na vozu, ki so ga vlekli voli, njih kralja, ki jim je bU simbol nezlomljive volje, privesti pod eno streho vse osvobojene brate.
Ta v vojni junaški rod se je po sklepu miru posvetil svojemu materijelne-mu dvigu in industrijskemu, trgovske-
mu in agrarnemu razvoju. Po tolikih mukah mu je zagotovljena krasna bodočnost, in odkar so mu dane narodne meje. se bo svobodno razvijal, kar preje ni bilo mogoče.
*Figaro« bo z veseljem sledil dvigu tega naroJa seljakov-vitezov in bo javljal svojim čitateljem v vseh pano« gah njegov napredek in njegovo zrna ge.ff
Sokolstvo.
— Bratje jez d. odseka se poživljajo, da se zanesljivo udeleže sestanka dne 2. maja t 1. ob 20. zvečer v kavarni Prešeren, dnevni red je do^črtev za početek rednih vežb.
— Sokol Vič. V soboto 3. maja t l predava br. prof. Jeras v Sokol, domu ob pol 8. zvečer »Umik skozi Albanijo«. Vabimo cenjeno občinstvo, da se v rrmogo-broinem številu udeleži tega zanamivienga predavanja. Zd ravo!
Jugoslavenska priloga pariškemu „Figaru".
V nedelio 26. t. m. je prvič izšel v velikem pariškem dnevniku »Figam« poseben dodatek, ki je posvečen naši kraljevini. Ta dodatek bo od sedaj naprej izhajal stalno. Pozdravljamo z največjim veseljem to novico, ker se na ta način še bolj poglobijo prijateljske vezi med francoskim in jugoslovenskim narodom.
O tem novem dodatku piše »Figa-ro« v svojem naznanilu: »Naši čitatelj! bodo tako lahko sledili z zanimanjem razvoju države Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri je dala velika vojna svobodo. Noben narod ne zasluži v večji meri našega zanimanja in naših simpatij. Noben rod ni bil boli pogumen, bolj nesebičen in bolj ponosen.
Kako naj bi pozabili, kaj so bili Srbi med vojno? Izgubili so vse: rodbino, hišo, plug, črede, vse, tudi domačo zemljo, toda nikoli niso izgubili zaupanja v svojo in našo zmago.   Da so ohranili
V borbi proti Avstriji.
(Daljeg
Na sedmo uro zaran sem si naročil konja pred postajno poveljstvo. Točno ob sedmi uri mi Je poslal postajni poveljnik zajutrek v sobo. Sluga je javil, da konj čaka.
Pred vrati stoji dragonec. Taraboš je lepo očeden. Dragonec ne mara napitnine. — Pravi, da imajo Bošnjaki mojega konja radi.
»Kako?«
»Snoči jih je prišlo troje v hlev gledat Eden pravi: »Tu je taraboš!« Drugi vprašuje, čuvam !i jaz konja nadporoč-nika Pivka, Nisem prej videl vašega imena. Oni prvi ogovarja konja in konj ga pozna in posluša. Pravi nra: »Taraboš, srečno nosi jutri gospodarja.« Po vrsti mu dajejo kruha in konj jih gleda ia zoblje in jim liže roke. Bošnjaki imajo zase premalo kruha, a dajejo ga vašemu konju.«
»Ali so odšli po noči iz Levica?«
»Ne vem. Povedati sem moral, kdaj Vonja osedlam. Iz mojega hleva so odšli.«
Pohvalil sem dragonca tn šlo Je po krasni cesti v Caldonazzo bi dalje ob jezeru v vasico Calceranico.
Ob osmf uri je v Calceranikt zbranih obilo oficirjev. Avtomobili drdrajo, ttstvaljajo se in zopet odhajajo.
V skupini nižjih oficirjev vidim kapitana Edvarda Vaupotiča, prijatelja iz*
za mladih let. Vaupotič je poveljnik ju-rišnega oddelka, ki stoji ob cesti nekoliko višje ob jezeru proti Sv. Katarini. »Zdravo, Fdek!«
»Oho! Kaj pa uganjaš z Italijani, da te zapirajo? Ali se zopet proslavljaš?«
*Tako me pozdravljaš ?«
»Povej mi. kaj ne. nekaj je na stvari?« mi mrka Edek. #
Stopila sva s ceste na obal, da se pogovoriva o mojih intimnostih. A žal. premalo je časa — adjutant armadnega poveljnika že urejuje oficirje in vojake za raport in izklicuje bataljone in imena oficirjev. Vaupotič mora hiteti k svojemu oddelku, da ga uredi in razvije na cesti.
Zastopniki bataljonov se uvrščajo v razvoj po redu, v katerem stoje bataljoni v fronti. Našel sem Četvero naših delegatov.
Izvidniški avtomobil orožniSkega šefa polkovnika je prihite! po serpentinah iz Vigora-Vattara. Komandanti divizij in brigad, velika skupina generalov in polkovnikov se je postavila pred nas ob drugem kraju ceste. Naš divizi-Joner, generaimajor Vidale me je poiskal z očmi in mi namežtknil. Pozdravil sem ga iz vrste in opozoril svojo četvorico nanj. Odzdravil je prijazno m nas opazoval dlje časa.
Trobentač! trobijo. »Pozor!«
Zdi se, da živimo v dobi rimskih Cezarjev. Generaliteta se pomika bliže k razpotju, kjer se cepi cesta na Vigolo Vattaro, Po serpentinah drdrajo avto-
mobili v primerni razdalje drug za drugim, osem do deset jih je. Kolona se obrača na levo na cesto ob jezeru in elegantni vozovi se ustavljajo zaporedoma pred našim razvojem. Gospoda izstopa, nekateri brhko in poskočno, drugi počasi, previdno. Tu vam je več nadvojvod, tam komandant armadne skupine, tu zopet v. Arz, tam Conrad v. Hotzendorf. Aha, cesar! Mladič, kako je izskočil! VeČina gospodov je dobro rejenih.
Ekscelence se pozdravljajo z našimi komandanti, samimi znanci. Križema se podajajo roke.
Godba je doigrala.
Po kratkem raportu generalov pri-haja vsa suita k nam. V blaženem neredu se pomikajo okrogli gospodje, prav počasi — saj se jim ne mudi. Vsa cesta jih je polna 20 m globoko.
Blizu krajnika stojim in slišim vsako besedo. Cesar posluša raporte, snena oficirjev in bataljonov, podaja oficirjem roko in trepa moštvo po ramah. Za vsakega Ima prijazno vprašanje, vsakemu se smehlja. Nasmeh njegov ni prisiljen — zdi se, da je dober človek. Dobro mu de, ako zamore vplesti v raport kaj dovtipnega. Po vsakem odgovoru, ki mu ugaja, in tudi po vsakem nerodnem odgovoru se ozira po suiti in vsa za njhn stoječa visoka gospoda se kakor na povelje dobrohotno smehlja. Polkovnik zapisuje imena, vprašanja in odgovore.
aPoadr&vito ml svoj bataljon!*
Pevsko društvo „S!avec" v Ljubljani.
< Oh  društveni štiri d esetletnicih
- cuo geslo:
Pesem dar jc, iz neba, ki srce veselo v&ga, kadar tare skrb duha, petje ga nad prah povzdiza. In ker pesem vzbuja sla^t. brat le. v veffn sc dni žm o ter med širni svet nosimo drage domov:ne čast.
J. Gmperman.
I.
Mati r>Slavčeva* je bila narodna zavednost slovenskih delavcev obrtnikov in njim enakih. Slovenski delavec, obrtnik in rokodelec se je začel pred štiridesetimi leti sam organizovati in ta organizacija je bila socijalno združenje in izobraževanje na narodni podlagi
Pred štiridesetimi leti .10 iskali slovenski delavci, obrtnrki in rokodelci in mali uradniki takega vzgajališča v -»Delavskem in izobraževalnem društvu*. Vpisali so se v to društvo z namenom, da bi v njem pospeševali in dosegli svoje težnje. A tudi slovenske družabne razmere so prisilile delavce, da so iskali svoje organizacije, svojega domovja. Še ob cesarski slavuosti leta 18S3 so bili nekateri delavci člani pevskega zbora narodne čitalnice v Ljubljani. Toda tu za delavce ni bilo prostora, ne obstanka, in zato so izstopili, če tudi neradevoljno. Ni bilo takrat tistega demokratskega duha, ki naj b! spajal razne sloje v celoto. Bilo je torej naravno, da so si delavci Iskali drugega zavetišča in šli so v »Delavsko izobraževalno društvo«. V tem društvu, katero je imelo »mednarodni« program, seveda bolj nemškega značaja, je bil Miha Je-ločnik in za njim je še prišel Ivan Justin. Delovali pa so tu Slovenci na to, da se za učni predmet uvede tudi pouk v petju. To se je res zgodilo. Uvel se je pouk v petju dvakrat na teden. Seveda na »mednarodii« podlagi, nemški In slovenski, kakor je veleval tega društva značaj in smoter. Nekaj časa so bili Slovenci s to polovičarsko pridobitvijo zadovoljni, ker so upali, da se jim vendarle sčasoma posreči uvesti samo slovensko petje.
Toda mednarodno petje ni Slovencem nikakor ugajalo. Jače in jače se je pojavljalo takrat socijalno gibanje, to Je tisto socijalno demokratstvo, katero so netili med delavstvom v Ljubljani tuji agitatorji, namreč Nemci. Slovenskemu delavstvu ta struja ni prijala. Mislili so namreč žc poprej na to, kako osnovati slovensko delavsko pevsko društvo, ker so le po takem društvu, osnovanem izključno na narodni podlagi, že dalje Časa hrepeneli.
Po dogovru svojih somišljenikov je sklical Miha JeloČnik dne 18. maja 1SS4 leta shod v gostilni pri »Lozarjuc v Rožni ulici, katerega se je udeležilo nad 30 slovenskih pevcev. Za začasnega predsednika shoda je bil izvoljen sklicatelj shoda sam. Glavna točka je bil pogovor o tem, ali se naj osnuje novo slovensko delavsko pevsko društvo. Vsi udeleženci shoda so sklenili soglasno, da se naj osnuje tako društvo. Potem se je volil začasni osnovalni odbor, in sicer za predsednika Miha JeloČnik, za tajnika Ivan Pajk, za blagajnika Fran Dežman in za odbornike Lavoslav Stl-bll, Ivan Sturm in Fran Perdan.
Osnovalni odbor je izdelal pravila, ki so se na drugem zboru dne 25. maja 1884 v gostilni pri »Ferlincu« sprejela. Pri razgovoru, kako krstiti novo društvo, vnela se je daljša živa debata in naposled je obveljal Ivana Justina predlog, da se novo društvo imenuj: Slovensko delavsko pevsko oru stvo -Slavec«.
Dne 3. junija je predložil predsednik deželni vladi pravila v potrjenje. Odobrena so bila dne 9. junija.
Prvi redni občni zbor se je vršil dne 9. julija 1. 1884 in s tem je pričel »Slavec« svoje plodonosno delovanje.
V prvem odboru so bili naslednji člani: Anton JeloČnik, predsednik: Er-nest Petri, podpredsednik; Janko Pajk, I. tajnik; Anton Gorišek, II. tajnik; Miha JeloČnik, balagajnik; Anton Kavčič, arhivar: odborniki pa: Fran Dekval, Fran Dežman, Fran Hribar, Kostelac, Milavec, Fran Perdan, Vinko Pregel, Lavoslav S ribi!, Ivan Sturm.
Prvi pevovodja je bil Ivan Justin.
n.
Važnost »Sfavčevega« delovanja. Pesnik Anton Funtek je lepo označil Čustva in cilje »Slavcevih« članov v teh-Te besedah:
Kar srce zvestobe hrani, kar ljubezni v njem gori. to gojimo živovdaal
Vztrajno dlan se ca^?. ti za b!a.sr''nje tvoie ra*t. a v viharju bolnem tudi prime bran za tvojo čast.
Osobito v prvih letih je bilo delovanje Slavčevo" važno. Ni še bilo takrat nobenega društva, ki bi sodelovala pri narodnih prireditvah. Bil je torej »Slavec - prvi, ki je deloval s pesmijo na narodnem polju.
Mnogo je storil -Slavec v svoji štiridesetletni dobi na polju .slovanske pesmi in mnogo je dosegel na polju socijalnega delovanja in življenja, še več pa na polju narodne probude. Prevzel je zlato dedščino stariho Slovanov, milo pe^em, gojil jo je, širi! in čuval ter st s tem pridobil veljavo v slovenskem narodu.
Združil je s pesmijo svoje somišljenike, ki So si vsi bratje, in s pesmijo je prodrl v najširše kroge slovenskega naroda. Ni ga kraja na Slovenskem, kjer ne bi bil in pel "Slavce-; ni je bilo narodne slavnosfi, pri kateri ne bi sodeloval »ISavec«; ni sra bilo veselega in žalostnega dogodka u3 Slovenskem brez >Slavca«. »Slavec« rad polet-v. na naše slovenske noje in z rodoljubno pesmijo bodri rojake v narodnem boju. Slavec« si je torej popomonfa v svesti svoje narodne dolžnosti, katero vestno in požrtvovalno izpolnjuje. On pospešuje, podpira in ščiti to, kar zidajo rodoljubi slovenski, in ravno v tem je važnost njegovega rodoljubnega delovanja.
^Slavec« je društvo delavskega značaja. Pod njegovo zastavo se zbirajo delavci, rokodelci, obrtnUci in mali uradniki. Slavec« se s tem oonaša. Oživil in naobrazii je pevski element, kar je njegovo najlepše kulturno delo. Svojo naobrazbo je Črpal na svojem ognjišču, v svoji organizaciji, in je sam sebi, ob svoji pomoči, posta! kulturni činitelj. Tako je delavec, obrtnik, rokodelec in mali uradnik posta! sotrud-nik pri narodnem delu. V sociialnem organizmu sam gmotno slafi, je prirejal >Slavec* izlete, sodeloval pri ne-številnih veselicah po vsem Slovenskem In s tem prinašal velike materijalne žrtve.
Po vsakdanjem tnidapolnem delu hit: -Slavec« v svoj dom. Pesem mu razganja temne oblake in pesem mu je ono, ki čuva in skrbi, da mu vsakdan:r trud ne umori vere v človeške ideale. Kjer se poje, tam vladajo fe plemeniti nagibi človeški. »Slavec« jih je osvojil v sebi m na zunaj, kjer je bil in pel. deloval jc narodno in v tem smislu izvršuje Sc dane> socijalno in narodno delo.
Sam je skrbel za naobrazbi> hi razvedrilo. Uvel je v svoje društvo pe . šolo in si tako vzgojuje krepak pevski pomladek.
Blažilno deluje »Števec  na slovensko družino. Njegov glas je že odmeva! po vseh slovenskih gajih, po hribih i:; dolinah. Povsod je budil narod in s pes-I mijo užigal ljubezen do vsega, kar je I slovenskega, netil in poveličeval je s I slovensko pesmijo gorko ljubezen do slovenske domovine. Toda, ko je do-rastel in imel krepkej>e peroti, poletel je dalje čez na*e meje. t'a tudi drugod koder mu Hvajo bra   . oznanja sveje blagovestje. Pole.. ilavec« v do-
movino in se z nami Ogrevajo 'a skT,~ pridobil ljubezen in sJmpat!jc 'n te gel. da tudi ti slovanski pevci hrvatski in češki prihajajo v našo slovensko domovino in s ez nami ogrevajo za skupne narodne cilje. Izvršil je ^Slavec« s tem veliko kulturno delo.
Slavcu« gre prvenstvo, da je nosil slovensko pesem med Hrvate in Cehe in mislil je tudi na Srbe v kraljevini že leta 1910. Bil je v Volovskom in Opatiji, v Zagrebu in Sisku, v Pragi, Taboru in Kolinu. Seznanil se je s Hrvati in Čehi in mu dnevi bivanja pri krvnih bratih ne izginejo nikdar iz spomina. Bili so to najlepši dnevi njegovega delovanja. Na bratskih tleh je »Slavec« prvi od Slovencev utrdil in slavil združenje slovanskih pevcev.
Ob »Slavčevi« desetletnici 1. IS04 se je porodila misel, da je treba o< -mela slovenska pevska društva združi, da je treba osnovati »Zvezo slovenskih pevskih društev«.
Ob »Slavčevi« 25-Ietnici 1. 1^09 pj se je ob kumovanju »Slavc«a izvršil zc lo važen čin za razvoj slovanskega perja. Ob tej priliki se je namreč sprožila misel osnovati Zvezo slovanski ■ pevskih društev«. Politične in vojne razmere so preprečile takojšnjo ustanovita« te aveze. .vendar, p* S£ žfi IoJkk
sttan 4
«SLOVCN?KI   NAI^OUt,   dne 1  maja 1^14
Stev. 100
uresniči ta ideja in je Ustfednl jednota
zpevSckych spolku českoslovanskih« v Pragi, ki je prisostvovala na »SlavCevi« 25-letnicl in prevzela osnovanje »Zveze slovanskih pevskih druStev« v lastne roke, krepko na delu.
DANES NOV SPORED
Od danes 30. aprila do 3. majai
Umotvor slovitega nemškega književnika
Frank Wedekinda
.Pomlad
ie
Tragedija v 5 dejanjih. — V glavnih vlogah: Hertha MOller, J. Epp, K. Alchinger, Charles Wiily Kaiser, Leopold v. Ledebur,  Erich Kaiser-Titz, Magnus St fter, Frieda Richard. Režija: L. Kolm in J. Fleck.
»Pomlad le prišla...« je povest, ki jo
o2e prikazuje svojemu sinu, v katerem se je pravkar začel vzbujati spolni nagon. To znano delo modernega nemškega pisatelja Franka Wedekinda z naslovom »Friihllngs-ertvachen« je imelo trde boje z nemško cenzuro, predno je bilo uprizorjeno In ufilm-Ijeno, kajti pisatelj z nenavadno odkritosrčnostjo obravnava seksualni problem In kar je ž njim v zvezi. Redek slučaj, da igra kdo v filmu takorekoč sam sebe, rodila je nujna potreba, zaupati v svrho kolikor možno naravnega podavanja vlogi nesrečnega Morica m življenja veselega Melhi-jorja prav mladim močem. Julij Epp in Ka-rol Alchlnger. dva simpatična gimnazijalca, vzeta naravnost iz Šolske klopi, fllmujeta navedeni osebi. Svoji ulogi, ki sta ju z režiserjem zelo dobro proučila, igrata frapantno naravno in z nedosežno naiviteto. Tudi sicer nudi film v vsakem pogledu izreden umetniški užitek.
• Antonin Dvofak.
(K 20 letnici njegove smrti.)
Ko se je pred 20 leti narava prebujala k novemu življenju, ko sta log m gaj odmevala v skrivnostnem brste-nju in petju pisanih krilatcev. je zatis-nil oči drugi veliki češki genij na glasbenem polje, legel k večnemu počitku mož, !-i si je pridobil s svojimi nesmrtnimi deli v moderni glasbeni literaturi eno najedličnejših mest. Kmalu po veliki noči 1. maja L 1904 je umrl drugi znameniti   češki   komponist Antonin Dvorak, v polnem poletu in razmahu svojega umetniškega duha, ki ni Še klonil, dasi ta bil mojster že prekoračil 60. leto svoje starosti. Zibelka mu je tekla na deželi, kjer sta mu pela narava in preprosta dobra mati prve uspavanke. Tu je Dvorak zajemal neposredno iz vaškega življenja prve sile za svoj poznejši umetniški polet. Moč, milina in privlačnost Dvorakove muzike je največja tedaj, kadar odmevajo iz njegovih kompozicij strune one vaške muzike, kl jo je mojster poslušal v svojih otroških letih- Reprodukcija in   umetniška zaokroženost tega, kar je njegova čuteča duša čula in sprejemala v zgodnji mladosti, ko je Dvorak   živel brezskrbno življenje vaškega dečka, je v večini njegovih kompozicij tako popolna in točna, da je težko najti v glasbeni literaturi kaj sličnega. Njegov ustvarjajoči duh se zdi kakor školjka, ki je izpila kapljo vode, da jo oblikuje in pretvori v biser. Ta karakteristična posebnost,   ta fina srtruna, s katero  se  vrača Dvofak vedno  nazaj  v  svojo  mladost — spremlja    pretežno  večino njegovih del. Tudi kompozicije večjega obsega in razmaha niso vedno izvzete. Poslušaš njegove akorde, blodeče po neizmernem labirintu življenja in kakor spomin na nekaj domačega, znanega in milega se oglasi melodija  iz  vaškega življenja. Dvofak je v svojih delih dete matere prirode. Ona ga je sprejela kot novorojenčka v svoje naročje, pestovala ga je in negovala, pela mu je   pesmi ptic in rastlin, pesmi žuborečega potoka in va-lovečega žitnega polja, pesmi šuStecega gaja in bučece vihre v poletni vročini in sama ga je pripravila do tega. da poje z njo. In mladi skladatelj je pel z velikim zanosom, njegova melodija je črpala svoje življenjske sile iz najbogatejšega vira, kajti pesem narave je pesem vseh pesmi. Dvofak je ostal veliki učiteljici zvest do smrti.
Dvofakova muzika je originalna. Ta originalnost temelji na muzikalni pestrosti in sočnosti, na milini njegovih akordov, ki so glas najfinejših duševnih strun, obenem pa odsev slovanskega značaja. Glavni Dvofakov pomen je r
absolutni rrmziki ki jo morejo docela razumeti in oceniti samo glasbeniki aH pa poslušalci z odgovarjajočo duševno dispozicijo. On je ustvaril češko simfonično in komorno glasbo, njegova zasluga je, da imajo Cehi domačo glasbo, s katero lahko stopijo pred ves kulturni svet
Med velika Dvofakova vokalna dela spada »Requiem«, »Stabat mater«, »Sveta Ljudmila«, »Te Deum«, »Sva-tebni kosile«, »Americkv prapor«, »Slavnostni spev« In »Maša z D-dur«. Posebno bogata je Dvofakova klavirska kompozicija, dasi mojster tu ni brez hibe, kajti v klavirju ni našel vedno pravega sredstva za oblikovanje svojih duSevnih in srčnih motivov. Vendar Pa Je tudi na tem polju ustvaril nesmrtna dela, ki mu ohranijo v kulturnem svetu trajen spomin. Poleg velikih vokalnih skladb in dveh oper »Rusalkac in »Navihani seljak« so znane njegove »Varijacije« op. 36 z As-dur, »Škotski
plesi« op. 41. »Suita« op. 98, ^Slovanski plesi« op. 46 in op. 72, »Legendec op. 59 in »Impromptu op. 52, Intermezzo. Gigue in Ekloga.« Težišče Dvorakove umetnosti je v orkestralnih delih. S svojim ciklusom uvertur »Moja domovina«, »Husitska«, »Karneval«, »Othello« in »Scherzo capriecioso« ter simfoničnimi pesnitvami »Povodni mož«, »Opoldan. Čarovnica«, »Divji golobe, »Junakova pesem« in »Zlati kolovrat« je zapustil češkemu narodu bogate vrelce domače muzike.
Tudi dejstvo, da nekateri narodi kaj radi podcenjujejo slovanske genije, ni moglo vplivati na Dvofakov sloves. Noben kritik in poznavalec glasbene umetnosti ne more danes ovreči trditve, da spada Dvofak med najproduktivnejše in v gotovem oziru najboljše moderne komponiste. Njegov predhodnik Smetana je ugladil na glasbenem poliu češkemu imenu pot daleč v zunanji svet. Dvorak je to pot razširil in podaljšal.
Dnevne vesti.
V Ltubiiant. dne
Vse, kakor nekdaj!
Klerikalna stranka s svojim časopisjem vodi sedaj prav isto politiko, kakor v zadnjih letih pred vojno. Klerikalni listi ^Slovenec«, »Domoljub«, »Straža« in -Slovenski Gospodar« pišejo do pičice tako proti Srbom, predstavljajo slovenskemu ljudstvu velesrb-sko idejo kot strašilo prav tako, kakor v časih, ko ie zoba! »Slovenec« iz rep* tilskega fonda dunajske vlade in je »Slovencev« urednik dobil v narodnem gledališču kinematografsko koncesijo kot nagrado za protinarodno pisavo svolega lista.
Primerjajte sedanjo klerikalno proti-srbsko gonjo s »Slovenčevimi« Članki in noticami v letih 1908., 1909., 1910„ 19U„ 1912., 1913., 1914. in ves čas med vojno, pa se prepričate, da so ostali klerikalci tudi v svobodni Jugoslaviji zvesti tistim protinarodnim idejam in ciljem, za katere so se borili kot plačaniki Nemcev in podkupljene] dunajske vlade. Prav nič se niso spremenili! Iste metode, iste fraze, iste psovke najdemo danes v klerikalnih listih, kakor v časih najstru-peneje gonje pod Avstrijo, ko je pokojni Stefe pod aplavzom vse klerikalne javnosti smel nekaznovano pisati o srbskem narodu in o velikem njegovem kralju docela v istem tonu, kakor dunajska »Musketta« in monakovski »Simplicissimus«.
Kako prav smo imeli, ko smo po prevratu opetovano priporočali previdnost napram klerikalcem, ki so se takrat hlinili najbolj navdušene jugoslovenske patriote in v parlamentu slovesno izjavili, da sta slovenščina in srbščina en jezik! Poudarjali smo, da o klerikalcih kakor o volku velja pregovor, da volk pač menja dlako, svoje Čudi pa nikdar, ter svarili, da bi se jim preveč zaupalo. Izražali smo svoje prepričanje, da so se klerikalci, zavedajoč se svoje sramotne preteklosti kot plačani avstrijski hlapci, ob prevratu samo potuhnili, da obvarujejo svojo kožo pred osveto, boječ se pač pouličnih kandelabrov, da pa takoj pokažejo svoje protisrbske in pro-tinarodne rožičke, čim se razmere spremene, ko se jim ne bo več treba bati za svoje »dragoceno« življenje. Točno tako se je tudi zgodilo, kakor smo prorokovali.
Danes se klerikalci ne boje več ljudske osvete, zavedajo se, da je nad njihovimi protinarodnimi zločini že razprostrt prt ljudske pozabnosti, zato so se veselo vrnili k tisti politiki, ki so jo morali leta 1917. opustiti pod pritiskom javnosti in novih razmer.
Danes jim je zopet adut — protisrb-ska gonja, kakor nekoč pod »blaženo« Avstrijo! Toda zapomnijo si naj, da so se časi vendarle spremenili! Brez kazni so ostali za svojo protinarodno politiko v preteklosti, zasluženi kazni pa ne odidejo v bodočnosti!
Še so tu sile, ki poskrbe, da jih mine volja delovati proti državi m narodnim idealom!
*  * *
—: Odlikovanje Jugoslovanskih do-brovofjcev s češkoslovaškim vojnim križcem. Gosp. generalni konzal Češkoslovaške republike dr. Otakar Bencš izroči kot pooblaščenec češkoslovaške vlade v petek 2. t. m. jugoslavenskim dobrovoljcem češkoslovaški vojni križec, s katerim Jih je odlikoval preitdent bratske Češkoslovaške republike\ Slav-nost se bo vršila v sporazuma z g. poveljnikom Dravske div Ujske oblasti generalom StoIanOvfčdm ob 11. dopoldne ▼ vojainic! kralja Petra na Poljtensk! cesti v Ljubljani. K tej svečanosti So uljudno vabljeni vsi, ki «0 priatelji jrtgo-stovensko - češkoslovaškega bratstva in vzajemnosti.
mm Razsodba ministrstva proti poklicnim gasilcem. Kakor je znano, je nova mestna občinska uprava uvedla poklicno gasilstvo, za katero je potrrš;!a milijone, doČim je prej drvnla prostovoljnim gasilcem samo neznatne podpore. Pokrajinska uprava ?e svoječasno razveljavila sklep občinskega sveta gle-
30 aprila 1924.
de ustanovitve institucije poklicnega gasilstva ter prepovedala v proračun sprejeti postavko za to napravo- Črno-rdeČa koalicija se za ta odlok pokrajinske vlade odnosno velikega župana ni zmenila. Vložila je proti odredbi pritožbo na ministrstvo, v proračun pa je sprejela, kljubovaje vladnemu ukazu, tudi postavko za poklicno gasilstvo. Ministrstvo notranjih del je sedaj rešilo to pritožbo ter v celoti potrdilo odločbo velikega župana. Mestna občina bo torej vendarle morala odpustiti vse poklicne gosilce. Radovedni smo, kdo bo sedaj mestni občini povrnil denar, ki ga je izdala črnordeča koalicija za poklicne gasilce? Nekaj milijonov bo to!
— Z Nemci so začeli koketirati. Hi-
perslovenski klerikalci iščejo novih zaveznikov. 2e včeraj smo ugotovili, da se je »Slovenec« izredno toplo zavzel za Nemce v Novem Vrbasu, kjer so jim ogorčeni srbski nacijonalisti stopili nekoliko na prste. Klerikalcem ta ugotovitev ne diši, ker se boje, da bi ljudstvo ne spoznalo pravega ozadja tega političnega manevra. Zato je »Slovenec« danes sila hud na nas in pravi, da utegnemo naleteti na odpor, o katerem se nam še ne sanja. Stvar seveda ni tako tragična, kajti klerikalna korajža je ko-rajža samo dotlej, dokler ni nevarnosti, da jo kdo preizkusi. Potem pa se pete-linček pomiri in zleze strahopetno pod klop. Zaščito narodnega in državnega edinstva daje torej klerikalizem v zakup Nemcem. Sicer pa se ni Čuditi temu, kajti klerikalci bi se zvezali tudi s culukafri, samo da pridejo do teli zaže-Ijcnih ministrskih stolčkov. Pa naj še kdo trdi, da SLS ni edina zanesljiva za-ščltnica slovenskih in jugoslovenskih nacijonalnih interesov!
— Jngoslovenska priloga pariškemu »Ffgaru«. Prošlo nedeljo je pariški dnevnik »Figaro« prvič prinesel na dveh straneh jugoslovensko prilogo, ki ga vsi oni, ki vemo ceniti vrednost mednarodnega zbliževanja, z velikim zadovoljstvom pozdravljamo. Ureditev te priloge in njena vsebina nas je veselo iznenadila. Prinaša sliko Nj. Vel. kralja in kraljice s prestolonaslednikom. Osebi kralja je posvečen poseben članek. Uvodni Članek je spisal francoski admiral Guepratte, poslanec dćparte-menta Finisterre. Naslov mu je »Junaški narod« In slavi junaštvo srbskega naroda v svetovni vojni. O zunanji politiki Jugoslavije je napisal daljši članek g. D. T o m i č In o povojnem demagogu Radiću g. Albert M o u s s e t, beogradski dopisnik »Jo-urnala des Debats«. Slednjemu članku ie dodana karikaturna slika Radića iz kopriv. O napadih bolgarskih četašev piše g. R.-A. R e i s s, bivši profesor na laušanski univerzi, in o suženjstvu v Srbiji pred sto leti g. J.-R. G j o r g j e -vič profesor na beogradsekm vseučilišču. Razen tega prinaša splošen informativen članek o naš! državi, potem enega o ugodnem položaju naših financ in o konkordatu z Vatikanom. List krasijo slike francoskega vojnega pokopališča v BitoIjtL £• Pašića in Beograda. Ta priloga sFigaru« bo od sedaj redno izhajala.
— Jugos!cvcnsko*ČeŠkos!avćška LU ga v Ljubljnni poziva svoje č'ar.e. da se v čim najobilncjšem številu udeleže slavnostnem očitovanja desetih slos venskih dobrovoljcev S češkoslovaškim vojnim križem. Slavljencem modeli od* likovanja g. £en. konml Češkoslovaške renub!ike dr. Otakar Bcnes v petek dne 2. nr-in ob 11. doPoMhc v voja» šnici Kralja Petra (Po*.iar!S7:a cesta).
— Draglnfske delci »de drzavn'h nrhiž-beticcv. »?_Trsc?m 'Ist* s" J. 38 ptlohčtile v celoti odV?bo mlnisrrtkefi SVtta o dfaginj-sV'*h đojtiađali cfvflnirl tfratfttfkOT irt ostalih dr/avn'h ]Qduž*t>6ftcCV. Ta odRoSbi velja od dne 1. mala ti. ter nademwSlh povs:m VM pređp'se. s fc?terTrni blc doslej urejene draginjskt đoklađe državnih ttšlažbenetfr. Posamni izvedi te številke »Uradnega tisln«
se dobivajo, doHlcr Din 23 prr.
m bc pci.le, po 1
— Nostrifikacija   doktorskih diplom.
Minister narodnega zdravja Je z odlokrm z dne 13. aprila t«, odcredll, da morajo vsi mcdicincl, ki so bih! v tu.Mnl promovirani za doktorje vsesa zdravilstva, takoj po promocij! dati sVdjo diplomo nostrificirati in sicer p opre Je predno nastopijo predpisani bolniški staž.
— Globa /a zlorabo 7. silne zavore. Generalna direkcija dr.ivrrh Železnic v Beogradu je z odlokom rd 18. marca 1924 §L 694S odredila kot globo za zlorabo zasilne zavore pri vlakih Din 500, na kar se potujoče občinstvo Opozarja. Poleg navedene globe mora potnik plaćat: tudi vse stroške za škodo, povzročeno radi zamude vlaka.
— Celjske vesti. Občni zbor druStva hišnih posestnikov v Ce'ju se ie vršil v soboto zvečer v Narodnem domu. Po pozdravu društvenega predseJnika dr. Božiča je poročal predsednik pokrajinske zveze društev hišnih pose-inikcv v LJubljani g. Frelih o fcorakih, katere^ Je storila zadnji čas -veza v zaščito t;iSns pnsesti, dalje o velikem zboru delegatov v Brodu ter o ustanovitvi osrednje zveze v Beogradu. Po govoru g. Freliha Je poročal dr. Božič o delovanju društva v preteklem letu. Pri volitvah so bili izvoljeni povečini dosedanji funkcionarji. — Ferijalni Savez, podružnica na gimnaziji v Celju, priredi v soboto dne 3. junija cb pol 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma javno akademijo s pevskimi točkami. Vprizorila se bo tudi Meškova trldej-anska drama ?Mati«. Želeti je. da občinstvo poseii večer v obi'Tiem številu. — Mlad pustolovec. Trgovski potnik Dimitrij Stoianovič je cd neke trgovke v Celju izvabil večjo svoio denarja pod pretvezo, da jo bo vzel v zakon. Sčasoma pa so :nu postala tla prevroča. Izgini! je v Beograd in se tam res z neko drugo poročil. Prefriganec je 'i dni pri cejskem okrožnem sodišču prejel tri mesece poostrenega zapora. — Dražba občinskega lova v Št Lovrencu pod Prc^inom se bo vr-Sila dne 8. maja ob 10. pri okrajnem glavarstvu v Celju v sobi št. 9.
— Mariborske vesti. Orafenauer-jev prvi shod v Mariboru. Brez vsake posebne reklame v javnosti in čeprav je bil za poskus določen samo sestanek ožjih somišljenikov, je vendar prvi Grafenauerjev nastop v Mariboru v gostilni »Jadran« na Rotovškem trgu prav lepo uspel. Zbralo se je mnogo poslušalcev iz najraznovrstnejših slojev, najmanj fz mestne inteligence. Gra-ienauerju se sicer poznajo leta, bridke izkušnje in trpijema med vojno, vendar si je ohranil svojo dnsevno svežost in izvirnost. Glede izstopa iz SLS je le kratko omenil nehvaležnost te stranke za njegovo požrtvovalno delo. Istotako ie na kratko obračunal z dr. Brejcem, ki je v strankkiem delu poznal le samega sebe. Končno sta govorila Še dr. Ravnik in Trošt. Grafenauer zastopa mnenje, da preti Štajerski velika nevarnost od Rndičeve strani, toda zunaj na deželi in to največ v škodo SLS. Značilno je, da se je shoda udeležil tudi neki trgovec, ki ie dozdaj veljal za strastnega Nemca, pa se je spreobrnil v zavednega Slovenca. — Smrtna kosa. V torek zjutraj je umrl mlad trgovec V. Vabič, iz znane rodbine Vabič-dr. Tomšič. Blag mu spomin. — Čigav ie park na Slomškovem trgu? Med Stolno cerkvijo, glavno posto, Kazino in Mestno hranilnico stoji malce svojčas krasen park, ki je bil v okras mesta. Sedaj je popolnoma zanemarjen. Kdo je gospodar tega javnega prostora in kdo nosi odgovornost za njegovo zanemarjanje? Pač mestna občina!
— Tvornica letal v Beogradu. Beogradski aero-klub namerava Še tekom letošnjega leta na Makišu pri Beogradu zgraditi tvornico letal. Tovarna bo delniško podjetje, polovico delnic bo imel klub, polovico privatniki, člani kluba. Stroški za zgradbo tovarne so preračunieni na 20 milijonov Din. Letna produkcija bi znašala 100—150 leta!.
— Lcžarina od poštnih paketov. Pravilnik za notranjo službo pravi, da ie prejemnik paketa dolžan plačati ležartno samo za tiste dni, katere paket po krivdi naslovnika predolgo na pošti leži. — Ako je paket prepozno odjavljen (povzetni paketi morajo biti najkasneje v 7 dneh) ali pa po prejetem odgovoru prepozno vrnjen, mora p'ačati odgovorni poštni uradnik v smislu ministrske dredbe št 76.757 z dne 31. decembra 1923 ležarlno za tiste dni, ko je ležal paket na pošti po krivdi netočnega poštnega poslovanja.
— Električna železnica no vozi 1. maja. Z ozirom na pogodbo med nastavljenci cestne želznice In družbo, po kateri imajo uslužbenci pravico do praznovanja 1. maja, tramvaj ne bo vozil do 18. ure zvečer. Redni promet se vzpostavi šele v omenjenem času.
— Gozdarska razsfava v Tolminu. Po* krajinska upTava v Vidmu je določila 5000 lir podpore za gozdarsko razstavo v Tol« mmu.
— Koncert pe. BrandhPetikan v Trstu. Po poročilu \t Trsta je »noči ▼ dvorani
Umetniškega društva lepo uspel koncert ri* jolinistinjc gfi BrandbPclikan iz Maribora. Občinstvo je umetnico pozdavilo z burnim ploskanjem. Ga. Bran:!! Pelikan je morala več točk programa ponoviti in tudi nekatere izven programa. LasTravo kritiko prina?a O koncert'i dar.a^nji T>?iccolo«.
— Dražba lova. Pri okr. glavarstvu v Rarlovljici se bo v-'iia drn'ba lovišč občin Kamnagorica, Lancovo in Ribno od 1. julija 1924. do 31. maja 1929. v sredo 21. maja ti. s pričelkom ob 10. uri.
— Koliko so poje in p^nij« ▼ Novem Sadu. V pretcVlem lata je bilo v Novem Sadu zaklano ^^25 komadov živine, 5978 telet. 8044 prrsvev. ČC5v komadov ovac, =o«?5 jnrr'c'^v. Alr:o:i^n*h pijač se fe Popilo: vina 24S66, pice 7721. žgana 2-100, ruma 100, liker!*!  :A ,ri šp'm'h 30 hekto'itrov.
— Brst "b?! rtrato. V BrŠadinskem Lugu jr b!' ttbll -de'?vcc Nikola Latinovfć* Iz Đošse Orožniki so ugotovili, da je zločin ir.-iV Nikolcv lastni brat Mile, ki je bil oddan scdŠeti.
Zastoostvo
.Sferna Raroda"
V foliji
Z   danflvM .»rn   dnem  prevzame za* stopstvo nfl6i,ua lista v Celju gospr.  Marija Kovač, trafikan-tinja na Aleksandrovi cesti.
Prosimo naše cenjene naročnike, inserente in prodajalko »Slovenskega Naroda«, da se obračajo v vseh zade vah na našo novo zastopnico in ne več na gosp. Bovha. trgovca istotam. ki k tem dnem preneha bhi naS zastopnik.
Dostava našega lista na dom sc Tri! kakor doslej.
Prodajalne »Slovenskega Naroda« naj obračunajo za april še z gospodom Bovlio, od 1. maja dalje pa z gospo Kovačevo.
Ljubljana, 30. aprila 1924. Uprava »Slov* Naroda«*
»KINO TIVOLI«. NIKOLA PAGANINI,
najslavnejši vijolinski virtuoz vseh Snov, nastopi v filmu isteca imrna dno 1. rnaii v »KINO TIVOLI«*. Veličine njegove umet* nosti ne pojmi niti lastna žena niti ok.vica, ki jo smatra za delo satana. Gre zato ▼ svet. žanjc triumfe s svojimi gostimi a to jc tudi nesreča rini. ker sc zaljubi v njo^.^vo umetnost vojvodinja Marstni. Njen !r:V>^» »umni soprog ga n.ip1 le. a se pri tetfl I bode na PatMninijcv meč. LTmetnik?. oV*>o-jenega po nedolžnem na smrt. reH fr le"<* r.jegova mlada občudovalka Juli jota. ki trt* vujc zanj celo življenje. — Potrt na du*f sc poda umetnik na turnejo in izdihne pvojo iTTnučeno du^o ob priliki rsekega konec-. • Konrad Vcidt igra Papf^niriija fako tempe* ramentno. da misliš, da ima$ v Istini demo, nasearodeia pred seboj. doftnU je Eva Mav kot Julijcta moderna v čarovnije njegove umetnosti zamaknjena ljubka madon3. — Krasni naravni posnetki iz Italije. — Du* najska kritika prišteva to dramo med v:'-boljša dela filmske umetnosti. — To t O j pozor!
— Policijska kronika. Ovadbe: tars -na 1, kaljenje nočnega miru 2. cestno-po!i-cijskl red 11. prekoračenje polic:jske uf« I, pasji kontumrse 1, zglaševalnf predr!': I, poškodba tuje lastnine 1, nevarne grožnje 1, nedostojno vedenje 1. — Lastnik se nni oglasi. V Rejralijevem zaju na Grada se jc našla zavesa Iz žameta s svilnato p 3 «ro. Lastnik se naj oglasi na poličih'. — Ne-Prevldna služkinja. Ana P"e5ko. služkinja pri rodbini Erker, Je odšla včera: popoldne z vozičkom, v katerem se jc nnhaialo II mesečno dete, v mesto. Pustc-č voziček v PreSernovi ulici je odšla v frančiškansko cerkev. Voziček se je radi hudega klanca klanca spustil v tek In zdrvel proti Marijinem trgu, kjer ga je k sreči ustavil nek1 mimoidoči pasant. Neprevidna služkinja, ki se je legitimirala z napačnim Imenom Ivana Trček. je b:1n ovaden*. — Aretiran je bil zidar Ivan Mojskerc iz Bizovika, ki je ukradel zidarju Trcku 20 Din vredno žUco. — Popadljiv pes. V baraki bivše mi-larne v Spod. §!Ški Je popadel pc^, last Mihaela Vcrhcka učenko Stanislava Devč, učenca Frana Skolca In zidarjevo ženoJo-slpino Breško. Pes je vse tri osebe nevarno ogrizel po negah in Školča na komolcu desne noge.
— Smrt v hlevu. V h'evu Cirila Kam-pla v Kettejevi ulici, Maribor jc prenos:! v nočl od 28. na 29. aprila neki neznane:. Drugo dopoldne je neznancu nenadoma postalo slabo in je ob pol 10. umrl. Ugotovljeno je, da je dotični doma iz Slov. Bistrice, in da je jc okoli 65 let star.
— Strahovit zločin. V RasinJI so ti-mo5n.fi ribiči odkrili strahovit zločin. Tr Drave so potegnili truplo nekega neznanca ki je ime! vrat zadrgnjen z verigo In na glavi je ime! prib::o čepico finančnega stražnika. Neznanec je bil očividno od tihotapcev umorjen.
— Železniške nesreče. Pri RovišČu na. Hrvatskem je 26. tm. osebni vlak na progi med omenjeno postajo in Bjelovarjem povozil neko neznano žensko. Kolesa so odtrgala glavo. Identiteta ženske, ki je r. vidno izvršila samomor, 5e nI dognana. — Pri Pleternici je skočil zadnji vagon osebnega vlaka s tira. Potnikom se ni cn-hnerila nobena nesreča.
— Krojosko obrt je otvoril v Ljubljani. Gosposvetil i cesta 16 (»Pri Levu«, dvori: desno) gosp. Ar.tc Prczelj. Glej današnji oglas.
— Kar Vi potrebnjefe, ?o Je Elzaftulc* To pravo domače sredstvo, katero prežene VaSe bolečine! Poizki:sna pošiljka D 27. — Lekarnar Ctig. V. Feller, Stublca Donla. rT!-zatrg It. ?.r*. Hrvatska.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo ?clenburgova ulica gt. 3 pri Gričar & MeJaC.
— Telesno zaprtje. Profesor Bamber-ger Jvl Je spisal učno knjigo o boleznih srca, Je dognal, di Jc ircnčica »Franz-Jo-s e f« izborno učinkujoče odvajilo.
— Promcnctdni koncert v »Zvezd!* bo v četrtek 1. maja ob 17„ ker jc rauzik?
j Dravske divizije v nedeljo 4. t. m. drugam i oddana. Spored: 1. Nova ček: A hoji Mar< ! 2. Floto\v: Stradellaiouvcrture. 3. Dvofak: Tvrdogalvci. 4. Pokorni: Iz Beograda in oko lice. 5. Parma: Potpourri iz. operete »Čari: ne amaconke«. 6. Reinhardt: Svatba cvetlic ; valček.
— Kdor potuje na naše morje v Crlkvenico, naj se gotovo posluži na?e-sa auto - ornnlbusa, ki od vsakega vlaka najhitreje in najceneje in sicer po SO Din za osebo prevaža potnike iz postaje Plase v Crikvenico. — Autotahsa Andres
* / Howie, Crikvenica.
Jruštvene vesti.
— Družabni večer naših dobrovotfeev. Kakor smo že poročali, priredi oblastni Sa* ver dobrovoljcev za Slovenijo jutri 1. maja ob 20. zvečer v veliki dvorani »Uniona« družabni večer, ki je začetek proslave spo* mina na skupno borbo češkoslovaških ra jugoslovenskih legijonarjev za osvobojenje podjarmljenih slovanskih narodov. V petek,
2 maja ob 11. dopoldne podeli namreč gene* rilni konzul CSR dr. Otokar BeneS dese* tim dobrovoljcem*Slovencem visoko odliko* vanje češkoslovaškega vojnega križca. Sve* čanost odlikovanja se vrši z vojaško parado ▼ vojašnici kralja Petra Osvoboditelja. Po» vodom tega. za zvestobo in prijateljstvo med obema bratskima narodoma važnega dogodka, prirede dobrovoljci družabni ve* čer, na katerem sodeluje tudi Češka obec in Sensks akcija »Orjune«. Spored prireditve obsega: !. Koncertna točka (izvaja godba dravske divizije); 2. Komični pri« i o r (prirede člani Narodnega gledališča);
3 Balet: a) »Dunajski valček« (izvaiajo Člani opernega baleta gg. Vavpotičeva, Svo* bodova in Trobiš), h) »Mazurka Coppelia« (izdajata ga. Svoboda in g. Trobiš); 4. S o* loakomični   nastopi   (prirede člani Narodnega gledališča); 5. Balet: a) »Mor» narjev ples«  (g. Trobiš);   b) »Humorske* (gdč. Vavpotičeva in Srobodova); 6. Ples in družabna zabava pri pogrnjenih mizah. Izven sporeda nastopi tudi pevski zbor go* spodarskega naprednega društva za šentja* kobski okraj. — Iz dveh ozirov bi bilo že* leti. da se ljubljansko občinstvo udeleži te prireditvi v čim večjem Številu. Prvič doka« žemo s tem, da znamo ceniti bratske vezi s češkoslovaškim narodom, utrjene na boj* nlh poljanah s krvjo njegovih in naših nai* boljših sinov, ki so šli v borbo za svobodo fn lepšo bodočnost ramo ob rami, ne strašeč se nadčloveških naoorov in žrtev za svoje zasužnjene brate. Zavest fn globoko prepria čanje, da je edino v slogi in popolni soli* da m ost obeh narodov jamstvo za srečnejšo bodočnost, nas mora spremljati v vsem na* lem nehanju. Prireditev ki se vrši v znamenje te vzvišene misli, mora najti razume* ▼anje v vseh slojih ljubljanskega občinstva. Poleg   tega   pa   je   eventualni materijalni nspeh družabnega večera namenjen dobro* vo!jcem*invalidom. ki žive v zelo nepovolj* nfli razmerah. — (Vstopnice za družabni ve* čer se dobe v predprodaji v trgovini Mihelič, Selenburgova ulica ali jutri zvečer pri bla* gajnL)
— Češ kos lov. Obec v Ljubljani. Vy-
zyv£ svć £leny k hojne nčasti na pfitel-gkem večirku ve dvorane hotelu Union kte-ry pofada ve čtvrtek dne 1. kvetna klub slovenskvch dobrovolcev za pfičinou vy-znamenami borcu našim p. presldentem. S sobotu dne 3 kvetna pofada zpevackč društvo Slavec koncert v hoteln Union, n pfiležitosti oslav 40ri let6ho trvani spolku. Zfičastneme se co možno nejhojneji. Dne 3a4 kvetna hraje češky klub Slovan z Vid-n€ proti Iliriji na hfišti Ilirije. Upozornujc-me na tento zapas. V očdelf dne 4. kvetna posledni pfedstaveni našeho lourkoveho drvadla v tćto sezone.
— Predavanje v društvu »Soča« v Ljub liani. V soboto dne 3. maja predava v sa'onu pri Levu £a. dr. Amalija Šhnec, šef bakterijološke stanice v Ljubljani o temi: »Bakterije kot prijatelji in sovražniki človeka«. Odbor opozarja svoje člane in prijatelje, naj ne zamude ugodne priHke slišati to zelo poučno in zdravstveno predavanje. Za tem sedi lepa domača zabava s petjem. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstop vsem prost.
—Kluba Primork občni zbor se vrši v ponedeljek dne 12. maja ti. v damski sobi kavarne Emona ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev odbora. 3.) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse članice odbor.
— Rdeči Križ. Opozarjamo, da bo ustanovni občni zbor Ljubljanskega Oblastnega odbora društva Rdečega križa SHS v ponedeljek, dne 5. majnika ti. ob 6. uri pop. v Mestnem domu.
— Učiteljsko društvo zrn Kočevski okraj zboruje v soboto 3. maja ob 10. dop. v Sodražici. Poleg običajnega dnevnega reda bo podel ien tov. nadučitelju M. Vrbicu tudi red Sv. Save V. razr.
— Društvo poštnih upravnikov v Sloveniji ima dne 4. maja 1924 po dohodu mariborskega in ljubljanskega osebnega vlaka ob 14. na Zidanemmostu Hotel Juvančič redni občni zbor na katerega vabi odbor vse tudi nevčlanjene tovariše in tovariši-ce, da se istega udeleže,
— Članom podružnice U. V. L v Ljubljani na znanje: V smislu sklepa seje izvršnega odbora v Ljubljani z dne 25. aprila ti. se vrši dn? 25. maja ti. v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti ob 9 dopoldne izredni občni zbor. Natančnejše obvestilo je objavljeno v »Vojnemu Invalidu« z dne 1. maja ti.
— Jugoslov. Matica na Breznicl. V nedeljo 4. majnika se vrši v stari šoli na Breznic* sestanek Jugoslovenske Matice. O njenem pomenu in namenu poroča g. Fr. X. Finžgar. Po govoru g. župnika igrajo Matični članf enodejansko burko »Raztresen-ca«, ki bo Izzvala obilo smehu. Po igri prosta zabava s petjem. Vstop vsakemu prost. Začetek ob 15. popoldne.
— Jurjevanje na Gradu. Priobčujerao: Vsi na grad po srečo raja! Na konj bo prišel sveti Jurij. Pomladne nam odpirat daru Pripelji žena ti možfčka, ki rad bi spil en liter cvička! Da mu še bolj korajža zrase. Naj kupi Še en konc klobase! Potem dobi lahko Še prva, Ce ga hudo denar razriva. Vesela bosta nad vsporedom. Ki se bo slišal zaporedom. Za Metoda svefga in Cirila, Se slavnost bo le ta vršila. Prirede jo rodoljubi Iz Šent Petra, Kl ne boje se vsac'ga vetra. Zato v nedeljo vsak na grad, Kdor Ima svetega Jnrja rad!
— Oojkova vrtnarska šola. Prejeli smo » priobčujemo: Po Ljubljani in po dežel!
pobira zlasti pri trgovcih, denarnih zavodih in premožnejših slojih zastopnik takozvane »Gojkove vrtnarske šole« v Kranju prispevke za to »šolo«, oziroma društvo. Ker nepoučeno občinstvo zamenjava to društvo s Sadjarskim In vrtnarskim društvom za Slovenijo v Ljubljani, smo prisiljeni podati sledeče poiasnilo: »Vrtnarska šola« je samo po Imenu šola. V resnici je ta so!a nekako društvo, ki pa tudi tega imena ne zasluži, ker ne izkazuje nobenega pravega društvenega delovanja. Kriva so temu pravila, ki so sicer potrjena, toda prikrojena le za osebo načelnika, ki predstavlja v svoji osebi vso to »šolo«. O delovanju društva nam je znano najbolj to. da hodi načelnik od hiše dr. hiše in nabira članarino in podpore »za pospeševanje vrtnarstva«. Pravega društvenega delovanja pa manjka, dasi so sredstva, ki jih zbere načelnik vsako leto, prav znatna. V interesu javnosti, še bolj pa v interesu vrtnarstva bi bilo, da se zatre tako rlorabljanje krogov, ki so vrtnarstvu naklonjeni. Mnogoletno početje Gojkove namišljene vrtnarske šole pa utegne Imeti tudi posledice, da bo otežko-čena, če ne celo onemogočena vsaka resna akcija za ustanovitev prepotrebne vrtnarske šole. pa najsi da Inicijativo drŽava, poklicni vrtnarji ali pa naše društvo. Odbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo.
BER
piiint pete in inim podplate
je cotreba, da Vam Vaš čevljar pribije na čevlje kajti f tem ne prihranite samo denar, ampak aj čuvate noge in Čevlje, 3322
Gosnodarstvo.
—g Novosadska Masovna borza 29. aprila. Na produktnl borzi notirajo: Pšenica baška 320—325, koruza baška 230— 232.50, za maj 237.50, za maj-junij 245, moka št »0« 330. Tendenca mlačna. Promet minimalen.
—Z Eksploatacija poljskih državnih gozdov. Poljska vlada je prepustila angleškemu konzorciju za 10 let eksploatacijo državnih gozdov proti letni odškodnini treh milijonov funtov. Konzorcij sme pridelati na leto 720.000 ms lesa.
—S Kmetijska produkcija Zedlnjenih džav. Departement of Agriculture ceni skupno vrednost zemljiških in živalskih produktov tekom lanskega leta v Zedmje-nih državah na 12.2 milijard dolarjev: to je za eno milijardo več nego lani. Vrednost zemeljskih produktov znaša 10 milijonov dolarjev, živalskih Pa 6.1 milijard. Prvo mesto zavzemajo seveda cerealije s 3.8 milijardami dolarjev.
—g Dobava raznih lakov in barv. Di« rekcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 7. maja za dobavo 16.100 kg raznih lakov in barv. Pogoji pri ekonomskem oddel. Direkcije drž. žeL v Ljubljani.
—g Dobava železniških pragov. Direk* cija drž. železnic v Ljubljani razpisuje ofer« talno licitacijo na 10. maja za dobavo 20 tisoč komadov hrastovih pragov 2.4 m dol* gih, 15/25. Pogoji pri ekonomskem oddel. direkcije drž. žel. v Ljubljani.
—g Dobava mazalnih blazinic. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 9. maja za dobavo 2000 koma* dov mazalnih blazinic. Ponudbe do 9. maia. Pogoji pri ekonomskem odd. direkcije drž. žel. v Ljubljani.
Borzna poročila.
Zagrebška borza«
Dne 30. aprila. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.27—14.37, Pariz 517JO do 522.50. London 351—354. Dunaj 0.1125 do 0.1145, Praga 234.50—23730. Trst 358 20 do 361.20. Newvork 79.50—80.50. — Valute: dolar 79—80. lira 3.55—358.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 67 do 69, 2XA % drž. renta za ratnu stetu 136 do 140. Ljubljanska kreditna 235—240, Cen* t ral na banka 40—42, Hrvatska eskomptna banka 139—140. Kreditna banka, Zagreb 140 do 141, Hipotekama banka 66—68.50, Jugo* banka 118—121, Praštediona 915—920. Slavenska banka 132—134, Eksploatacija 127 do 135, Drava d. d., Oijek 380—400, Sečerana. Osijek 1150—1155, Isis d. d 56—58. Nihag 115—120, Gurman 935—950. Slaveks 375 do 410, Slavonija 118—122. Stojne tovarne 200, Trboveljska 585—605, Union, paromlin 710, Vevče 180—185.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 30. aprila. Današnja borza: Beo* grad 7.— denar, Praga 16.45 blago, Newyork 360-50 blago, London 24.60 sr. tečaj, Pariz 36.20 hl„ Milan 25.125 M.. 1.325 bi. Amsterdam 210 bU Dunaj 0.0071*/« bL, Bukarešta 2.95 blago.
— Trst. 30. aprila. Današnja predborza: Beograd 27.70—27.80. London 97.80—$8.10. Pariz 143.75—174.50. Newvork 2°.25—22.35. Curih 395—398. Praga 65.25—65.75.
— Dunaj, 29. aprila. Devize: Beograd 8*0—884, London 311300—312.500. Milan 3179—3191, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4612—4628, Praga 2077—20S7. Curih 12.645 do 12.695. — Valite: dinar 877—*S3. do1ar 70.460—70 860, lira 3170—3190, češka krona 3063—2078. 1
Turisfika in sport«
— Dunajski SK Slovan, eno čelnih nogometnih moštev I. razreda na Dunaju, na-
j stopi v soboto in nedeljo, 3. In 4. tm. s I kompletnim I. moštvom v Ljubljani. Za protivnika mu bo bržkone oba dni SK Ilirija. SK Slovan je prvi reprezentant češkega sporta na Dunaju. V prvenstvenem tekmovanju zavzema odlično pozicijo, daljši čas se je vzdržal celo na prvem mestu tabele pred Rapidom, Amateurji, Vienno in Sportklubom. V njegovem moštvu je več Igralcev najboljšega slovesa, tako avstr. ioternacijonaiec centerfonvard Hane!, des. zveza Bulla, ki je pristopil v Slovan pred par tedni iz praške Slaviie, najboljše d. krilo Dunaja Ek!, znani centerhalf Baar. vratar Hloušek itd. SK Slovan je brez dvoma najboljše moštvo, ki je posetllo zadnja leta Ljubljano in njegovo gostovanje znači višek letošnje nogom, sezone. SK Ilirija zasluži za svojo iniciativnost In podjetnost, ki jo razvija pri organiziranju mednarodne neogom. sezone, največjo podporo športne javnosti.
— Prvenstvena nogom, tekma Ilirija: Jadran se vrši v četrtek 1. maja na igrišču SK Prfrnoria. 1. moštvi nastopita ob 17.30 rezervni ob 16. SK Jadran, ki je pokazal zadnje čase lep napredek, razpolaga tre-notno s solidnim moštvom, ki je sposobno prožiti Iliriji najtrši odpor ter doseči dober rezultat. Dosedanje stanje prvenstva L razreda v Ljubljani se glasi. Ilirija 6 točk (razmerje golov 17:0), Hermes 2 točki, Jadran je ostal doslej brez točk.
— K Martuljku! Vsem nedeljskim izletnikom toplo priporočamo obisk doline in slapa Martuljka. Pot od postaje Gozd-Mar-tuljk, ki se nahaja med Mojstrano in Kranjsko goro, je le eno uro dolga, vodi ves čas skozi goste jelove gozdove fn te pripelje v kratkem času tik pod slap Martuljk, ki leži 1273 m visoko. Pot je izvrstno markirana, snega je le tu pa tam še malo in torej pristop izredno lahek. Lepa dolina Martuljek in njen mogočen slap zaslužita od strani turistov večje pažnje kakor se jima je izkazoval doslej.
— Naše alpska doline. Vsem planincem in izletnikom javljamo, da so vse naše gorske doline proste snega in da je flora v najlepšem razcvitanju. Pa tudi južno pobočje Karavank je že kopno skoro do vrha; na nržjih legah Golice že cveto ključavnice (narcise). Naitopleje priporočamo Še obisk sledečih planinskih krajev: Planica pri Ratečah, Velika Pišnica nad Kranjsko goro, Vrata, Krma, Radovtna, Bohinj, dolina Završnice, Jezersko, Kamniška Bistrica 3. dr. TKT.
Nainovejša poročila.
Drobiž.
• Kako umirajo •Joni. Slonova kost je zelo drag materijal. Slonove kosti je jako malo In ubije se vedno manj slonov. Angleži pa sodijo, da mora biti nekje v pragozdovih Srednje Afrike ogromna zaloga slonove kosti. Svojo sumnjo opirajo na dejstvo, da se sedaj še ni posrečilo najti truplo kakega slona, ki bi umrl naravne smrti. Vendar pa pogine vsako leto na tisoče slonov, katerih ne zadene lovska kroglja. Domačini v Srednji Asrlki pravijo, da mora biti nekje v ljudem nedostopnem gorovju ogromna jama s strmimi stenami in v tej jami leže trupla slonov. Urojenci pripovedujejo, da se afriški slon, kadar začuti da se mu bliža smrt, napne svoje zadnje moči in roma k onemu ogromnemu grobišču ter se po stenah spusti navzdol in tarn pogine.
♦ Dvojčki   dvanajstletne   matere. V
Bonnu v Nemčiji je bivala pred kratkim skupina ciganov-umetnikov, med katero se je nahajala tudi 12 letna deklfca. Po poročilih listov je sedaj deklica povila dvojčke. Mala deklica je porod prestal in je že tretji dan zopet nastopila pri predstavi. Tudi oba dvojčka sta zdrava.
* Previden črnec. Pri poroki ^nekega črnca je duhovnik baš prečital sledfeie besede: »Svojega moža moraš ljubiti, spoštovati in bodi mu poslušna ...« ko ga je ženin nenadoma prekinil rekoč: »Čitaj to gospod še enkrat, da bo tudi žena dobro razumela. Jaz sem že bil enkrat poročen.
• 19krat poročena... Beogradski listi poročajo o slučaju, k5 je izredno zanimiv z oziram na razmere, v katerih živimo in posebno jasno karakterizira povojno psihozo današnjega sveta. Slučaj je sledeč: V Beogradu živi že nad leto dni Vera Imširović iz Brčke, ki je sedaj poročena z 19 možem. Stvar se zdi neverjetna, vendar je resnična. Ko je imela Vera 16 let, se je poročila s finančnim uslužbencem Antonom Tomičem Z njim je prežive'a s težko muko eno leto in pol, nakar je morala bežati v svet in sicer, ker je kot mohamedanka poročila kristjana. Znašla se Je na Dunaju. Tu le stopila v katoliško Oiz pravoslavne) vero hi se poročila z inženirjem Hicngom. Naravno Je, da je zakon trajal samo pet mesecev. Od njega si, Je »izposodia« 35 000 dnarjev in odšla v Alžir kler se je poročili z nekim Šerifom Musilom. Prestopila je tudi iz katoliške v mohamedr»nsko vero .Z njim je živela ravno dva meseca. Iz Alžira ie bila na to uradno izgnana v BrčTco. Od tu se je napotila v Azija kjer se je za štiri mesece poročVa z nekim Budhistom in se nato zopet vrnila v Evrrvpo. V Vinkovcih je za tem vzela vratarja hotela Rajs za mcfim. Bivala je tam pet mesecev ter nato od*1a v Beograd. Tako je šlo po vrsti, dokler rrl danes devetnajstič poročena. Zanimivo je pri tej renski, da je vedno ona zapuščala moza, a n*kdar slednji nio. Izveda le to na raf^ran način. Km?Tu no poroki Je nv^u srav;1a ol1tm*trrnr aH dovolj obiske »hipnih pr"!*teHev. ah: se pa razstaneta. Naravno fe da *o mo*V< dn:gl po*nj raje sprnfelf. Tako ie Vera. *~bd3rjpna z močjo za prHHprvanje m 'SV5^ trkom petih let o*-epofovnla eeTo Eikedoo n noj Az-*je in stooila v vse ni^^^če vere> Svofo karijero še *Tr—r~ ni d rn je i'naf d** doživi I ubile j, to le 25. m fa.
POLITIČEN POLOŽAJ NEIZPREMEN JEN.
— Becsrad, 30. aprla. (!zv.) Kaz> plet krize se danes dopoldne ni premaknil dalje v kaki pozitivni smeri. Ministrski predsednik Nikola Pašić je danes dopo|dne ob 11. prišel v predsedstvo vlade ter je takoj pozval k sebi skupščinskega prcdsedn?ka Ljubo Jovano-vića, s katerm je o polteni krizi raz-govarjnl do 12.15 popoldne. Ministrski predsednik je k sebi na razgovore pozval tudi druge ugledne radikalske voditelje, tako tudi dr. Vclizarja Jankovi-ča. Kakor doznava Vaš dopisnik v tem momentu, bo za 13. popoldne pozvan ministrski predsednik na dvor. Ta av-dijenca ima biti odločilna in velikega po. mena.
V parlamentu nI nikake živahnosti. Navzočih je zelo pičlo število poslancev. Še nikdo iz province ni prispel v Beograd. Opozicijonalni blok se nadeje, da bo kralj sprejel v avdijenci še nekatere voditelje opozicije. Opozicijonalci hite z vsem, da bi tudi formalno omogočili avdijenco radičevcem in so pri predsedstvu skupščine oficijelno javili sestavo parlamentarnega kluba HRSS. Vpošte-vajoč izjavo Ljube Jovanoviča v današnjem »Vremenu«, smatrajo nekateri krogi za mogoče, da bo kralj nadaljeval s posvetovanji in da se kriza reši še le pozneje, tako da bo najbrže za 3. maja sklicani skupščinska seja kratko-malo preložena na nedoločen čas, dokler se ne reši vladna kriza.
KOMUNISTI IN 1. MAJ V BEOGRADU.
— Beograd, 30. aprila. (Izv.) Policijske oblasti niso komunistom dovolile, da bi po glavnih ulicah mesta priredili delavski manifestacijski sprevod. Komunist! so pozvani, da proslave 1. maj na miren način. Dovoljeno jim je samo dopoldansko zborovanje v TopčiderJu, ta nameravajo dati izraza svojim politično-socijalnim tendencam.
MASARYK V ITALIJI.
— Genova, 30. aprila. (Izv.) Prezi-dent dr. Masarvk je včeraj prispel semkaj. V četrtek se prezident Masarvk vkrca na parnik 5»Hesperia« ter odpotuje najprej v Neapolj in za tem takoj na Sicilijo.
MEDNARODNI BOXMATCH NA DUNAJU.
— Dunaj, 30. aprila. (Izv.) Mednarodni bojcmatch med Carpentiorjera in Town!ey* jem se vrši dne 1. maja ob 15.30 popoldne na igrišču Hohewarte.
OSTRA VOLILNA EORBA NA
FRANCOSKEM. 2500 kandidatov za 640 poslanskih sedežev. — Komunisti razbijajo shode.
— Pariz. 30. aprila. (Izv.) O francoskih volitvah je bivši ministrski predsednik Briand izdavil nekemu novinarju: »Od strani komunistov nam ne grozi nobena nevarnost!« Kar se tiče zunanje politike levičarskega bloka, je Briand izjavil, da ne ve, kaj bi ukrenil, če bi bil on na vladi v momenru zasedbe ruhr-skega ozemlja. Treba je sedaj na vsak način držati zastave v zavarovanje francoskih reparacij.
— Pariz, 30. aprila. (Izv.) Volilna borba med meščanskimi strankami in komunisti je dosegla vrhunec. Komunisti skušajo povsod v večjih volilnih središčih razganjati shod nasprotnikov. Nastopajo na shoditi dobro organizirani in z napadalnimi četami. V Vfflenetis San Georges je imela včeraj republikanska stranka shod. ki se ga je udeležilo 3000 oseb. Komunisti so se polastili nasilno predsedstva. Komunist predsednik je zavpil: ?Meščanski republikanci spadate v Cajeno na Hudičevem otoku, ne pa. da bi vam narod izrazil zaupanje.< Govoriti je nameraval bivši minister za obnovo Revbel, kar pa so nrj preprečili komunisti. Noben ostalih meščanskih govornikov ni dobij besede. Prišlo je končno do medsebojnih spopadov. Zelo krvav je bil tudi shod v Souilacu, kjer je bil meščanski kandidat Mouras do krvi pretepen od komunistov. Mouras je dobil z nožem več ran po obrazu in telesu.
— Pariz, 30. aprila. (Izv.> Danes opolnoči je potekel rok za prijavo kandidatskih list Po objavi ministrstva notranjih del je bilo doslej prijavljenih 300 kandidatskih list z 2500 kandidati, dočim hna biti dne 11. maja izvoljenih samo 640 poslancev.
BOJI FRANCOSKIH ČET V MALI AZIJI.
— Rim, 30. aprila. (Irv.) Po poročilih ve Adane trajajo še dalje ljuti boji med francoskimi četami m uporniki pod vn<-N stvorn Stile j ms n.- v Siriji. Sulejman jc sjo. spodar situacije.
V četrtek, i. maja, posetite
DRUŽABNI VEČER
ki ga prirede dobrovoljci w Unionu. :-:
To in ono.
V ROKAH KITAJSKIH PIRATOV.
Pekinški dopisnik pariškega dnevnika *Quotidienc navaja zanimive podrobnosti iz življenja m vrvenja kitajskih Piratov in človeških roparjev, ki so v zadnjem času v kitajskih vodah napadli številne parnike, jih popolnoma izrop&li, potnike pa odpeljali s seboj. Pred kratkim je padel piratom v roke angleški parnik »Tel Lee«, malu zatem so Piratje obvestili sorodnike vjetih pasažirjev, da bodo jetnike izpustili samo proti visoki odkupnini. Sorodniki nesrečne-žev niso mojs:li odposlati zahtevanih zneskov. Nekaj dni pozneje je našla pristaniška policija v Kongmoonu vrečo, v katero je bilo všito truplo enega nesrečnnih potnikov. Na vreči je bil listek z napisom: »Odkupnina ni bila plačana. Bili smo pri-sileni gospoda Smitha ustreliti. Tudi ostali ujetniki bodo v najkrajšem času usmrćeni, če zahtevana odkupnina ne bo poravnana.
Na ta način h?silujejo kitajski pirati denar. Roparji so rzvrstno organizirani in razpolagajo s številnimi čerami. Ustanovljene so b?le cele akcijske družbe v svrho izropanja angleških ladij. Gorje potnikom, ki padejo tem razbojnikom v roke. Godi se jim slabše kot svoječasno črnim sužnjem Iz Afrike Zajete potnike piratje odpeljejo v oddaljene kraje. Pod grožnjo takojšnje smrtne kazni morajo navesti točen naslov sorodnfkov hi lastnoročno morajo pisati pisma za odkupnino. Ako pismo ni doseglo zaželienega uspeha, trpi na posledicah jet-tnik. Potnikom se odreže prst ali uho, kar se odpoš^e v spremstvu drugega pisma kot svarilo sorodnikom. Pogajanja s sorodniki se vlečejo včasih cele mesece dolgo Potem, ko so sorodniki pripravljeni odkupnino p!f»č?ti, se sestanejo s posredovalcem, ponavadi ni član piratov in zahteva za nevarno posredovanie mastne odstotke. Večkrat pa se dogodi, da ie jetnik med pogajanji proda« drugi roparski tolpi. Pirat: namreč vzdržujejo borzo, na kateri se vje-ti potnhVi prodajajo kot blago ali vrednostni papirji. Manjše piratske družbe, ki ne morejo radi pomanjkanja članov varovati svoje jemike. proda i a jo slednie ponovadi večum družbam. Med banditi se nahajajo velepodietniki. ki imajo na stotine jetnikov za katere zahtevajo odkupnino. Oblasti tem roparjem ne morelo do živega.
FDEČA ARMADA.
Francoski general Lacroix podaja v »Tempsu« sliko sovjetske rdeče armade. Od marca 1923. se armnda reorganizira. Znižano je na 600.000 mož m vzdrževanje vzame skoraj polovico sovjetskega proračuna. TvoH 17 armndnfh zborov in 52 ia-fatervskih d?vizh, izmed katerih tfh le 20 na zappdn* meji. Obmejne straže obsegajo 48 kavalerijsklh bataljonov In dopolnilnih
stotnij skupno 50.000 mo*.   Dvanajst fe-
med 52 infaterijskin divizJj je preurejenih V deželne divizije po samo 1500 mož. Mobilizira se jih lahko do 13.000. Vojaška priprava se vrši od 14 do 16 leta v Šolah, do 18 se nadaljuje v strokovnih hi komunističnih organizacijah, od 18 do 20. vršno mladeniči vsako leto šest tednov vojaškega vežbanja v deželnih divizijah. Z 31. le«, tom vstopijo v armado m sicer 30 do 40^, prednost imajo oni. ki znajo čit&U fn pisari. Kavaleržia obsega 10 divizij m 9 avtonomnih brigad. V Rusiji je kavalerija še vedno element za ofenzivo upoštevajoč ogrorrme ravnine, kjer so železnice redke. Težke artilerije ie malo. Avijatika šteje 400 letal in 50 hidroplanov. General Laeronc meni, da so programi za stvoritev stalne in dobre armade sicer pripravljeni, toda Izvajajo se Ie šibko in za dosego pripravljene fn za vojno sposobne armade manjka Še obilo na vseh koncih in krajih. To treba vedeti, ker se sedaj toliko govori o napetosti med Rusijo in Romunijo radi Besara-bije. Zato pa je rudi povsem veretno, kar pravi Trocki namreč, da n; govora o kaki mobilizaciji ruske armade prot! Romuniji.
NOVO BOJNO SREDSTVO S STRAŠNIMI POSLEDICAMI.
Angleški  iznajditelj Grindel Narhe\vas je povedal novinarjem, da se mu je posrečilo prforavit: sprevodni žarek električne energre  kateri v svojem obtoku un??J In vpepen vse, na kar zadene in sicer že iz precejšnje daljave. Tako je na daljavo JO metrov ubil podgano in povzročil eksplozijo smodnika, uničil je magnete acrcT^ana aH avtomobila in zdrobil druge razne stv -ri. Eneržiia lahko ubije človeka ali P3 ga na gotovo daljavo omami za nekaj ur aH za kak dan. Iznajditelj je izračuni!, da se da s stroški treh milijonov šteriingov obkoliti London z električno ograjo, ki bi preprečila   vsak  zračni   polet.   To bojn*~> sredstvo bi lahko odbijalo vsak napadalni poskus ia s posledicami, katere so se pokazale pri preizkušnjah električnega iar-ka, onemogočiti bojevanje. Kakor se vidi, se po vojni med nearodi ni vdomacii mirovni duh, ampak je na stalnem delu bojni duh, ki prinaša na dan vedno nove iz* aajdbe za pokončavanje ljudi ta njihovega Imetia, celih pokrajin in dežel. Najbolj se pečajo z novimi bojnosredstvenlmi iznajdbami oni, ki najbolj kričijo, da je potreba miru in sprave na zemlji. Tako ie v Evropi in nič boljSe ni v Amerika
— Vremenska napoved. Dunaj, 30. aprila. Uradna vremenska napoved za 30.
aprila: Pretežno oblačno, padavine, mrzlo, močni vzhodni vetrovi
8525
Stran 6.
•SLCivriNSKI   NA KOD«,   doc 1. maja
100
Slegantno oblečeni
bodete le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znano solidnem domačem podjetju
£jubljana $lPago SchmaTF ^Dvorni trg št $.
Prvovrstno blago uvoženo iz Anglije in Češkoslovaške. — Perilo za gosne v ogromn izbiri. ■^asmmamT     Vsa oblačila se izdelujejo v lastni rezni m se jamčf zn solidno delo! —
3049
NARODNA KNJIGARNA
MINA!
Za božjo voljo, nikar ne pozabi kupiti si jumper pri
A.Šinkovicnasi KSoss
Mestni trg 19.
Tam dobiš: volnen jumper od Din 88 naprej, svilen jumper po Din 180. 250, 325. 440, etatnin in opal bluze Din 134. — Zunanja naročila poštno obratno I
25M
„Cn!or",
večje posestvo z vilo in 28 oralov prvovrstne zemlje. Vila obstoji iz šest lepih in velikih sob, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleti. Na posestvu se nahaja vse potrebno in obširno gospodarsko poslopje. Pred vilo je lep sadni vrt, a poleg tega vodovod in vodnjak. Vse to je v najlepši legi Banjaluke. 2917 Cenjene ponudbe je poslati na upravitelja pošte v Banjalukl, Bosna.
^Josip Peteline^
Ljubljana* Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate*, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naiviižje cene.     Postrežba točna
najboljša, neškodljiva BARVA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANT, Ljubljana. - Raz-^nSilfa tudi po po^ti. 2022
Trboveljski premo* in drva dobavila
Drniba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Plsclfo fvffi ■?** obrat c Telefon 220 ?~.
Zidna opeka
normalno in močno žgana, pri zn^na kot najboljša kakovost, se nudi vsako množ'no po dnevni ceni. Zaloga na drobno: Opekarska cesta 18. R. SmielowsM, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. Pisarna: Rimska cesta 2.
HO HO DTOBtlH KOBtillBIltOl (KontinentailederpanuB)
dobavlja takoi v vsaki množini najceneje
3os. R„ puh, zublja na,
Gradska ulica 22.
Telefon 513
Živinski sejmi
▼ Verieju, politični okra] Ljutomer
6. maja, 29. septembra (Mahaljev sejem), č0. novembra
(Andražev sejem) se vrši vsako leto. Tuzemcem  in inozemcem s koncesijami  je prost nakup popolnoma dovoljen.
2996
Seršen, župan
ELin
0 D. Z O. Z
99
DRUŽBU ZH ELERTR.
Gradi električne centrale hi naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materiala. Cene Izredno nizke. Postrežba točna. Ila željo poset Inženirja brezplačno.
UUBUHnR, Dunajska cesta 1. — TeL 88. mnRiBOR, Vctrlnjska nI. II.  —  TeL 239.
Prodajam
oziroma DAM V NAJEM popolnoma urejeno
tvornico perila
z likalnico, pisarno s celim inventarjem: s telefonom in napeljavo z električnim pogonom in lučjo, kakor tudi z vodovodom na najbolj prometnem kraju mesta Zagreba pod jako povoljnimi pogoji. 2994
Ponudbe na Simon Seligmann, Zagreb, Vlaška ul. 57.
Lisičie kože
spreiema v črr;o, alaska, križasto. skunks barvrm'e in stroienje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO l ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA.  KRIZEVNIŠKA 7.
Pisalni stroji. nWA
mehanična delavnica
(poiravljalnica)
L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6-1.
Gostilna t Mm
na GiiDiBh
304«
prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila, vrt in krogljišče. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča
J. Slamlč.
rs		
a	o e	
o!	m M a	O M •mm
SI	o »mm o	3
iC > Z *	>	O >
«1 » ^S »	«5 m O	*§ a
• ■	a	O
O		a?
		>
I    /it I /4t I sni* I
%v %v      %v      %s %\
NARODNA KNJIGARRA
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 7
priporoča sledeče knjige i
Meško, Nase življenje    ..... Din
Jules Verne  I. Mojster Caharija
ff $f      II- Kaj si je izmislil
Dr. Oks.......
Kakršen gospod, tak sluga (burka v ld.).
Farrere, Civilizirane!, roman ....
Po polil Dni 2-— vo*.--
romane, poveatl, pravljice
18-10-
12-10-20--
jP\JP p &
f    ^ N% % %       % %
Za ot govora uprava
Plačuje so
ntHLI OGLHSI
Cena   malih oglasov
vsaka beseda SO para  - Najmanje pa Din 5
Krojaški pomočn'fc
— samo za boljše delo — se sprejme. — Ant. Pre= sker. Sv. Petra cesta 14.
3009
Sprejme se
vzgojiteljica
k petletni deklici za po* poldanske ure od 2. do 6. — Ponudbe pod »St. 54 2999« na upravo »Slov. Naroda«.
Hotelska kuharica
se sprejme za Švico. Biti mora popolnoma izrez« bana. Kuha se za 30 lju* di. Plača po dogovoru od 100 do 120 frankov me* sečno, povračilo potnih stroškov in vsa oskrba v hiši. Sicer je dovolj, da zna slovensko. One, ki govore nemško, italijan* sko ali francosko, imajo prednost. — Naslov posve uprava »Slovenskega Naroda«. 3042
Okrajnega
zastoonika,
sposobnega — išče KMe* tarska zadruga, r. z. z o. z. Maribor — za Jugo sla* vi jo v svrho prodaje svo* lih prvovrstnih vin last* nega pridelka. 3032
Tri vajence
v triletno učno dobo brez hrane in stanovanja — sprejme Franc Kosmač. ključavničarski mojster. Ljubljana, Trnovo. Jera* nova ulica 5. — Tstotam se proda dobro ohranjen vrtalni stroj in dva vo* zička (zapravi ji veka V
2970
StavlwrVa
s prakso ali pa nbsolven* ta srednje tehniške šole stavbne stroke — sprej* me v stalno nameščen je nodietje v Ljubljani. Re* flektira se na mlajše mo* či. — Ponudbe s nogoii ->©d Stavbnik 2.000'3044 na upravo  »Slov. Nar.*.
Tovarna cementa Zidani most — potrebuje
»zvečbane pe£ar'r*
nri etažnih in predornth ^ečeh za pečen ie cemen* ta, — Sprejme se tudi nadpečar, kateri pre* vzame odgovornost čez vse peči in pečarje — za dobar cementni klinkeT in v zadostni količini. — Sprejmejo se 3 m 1 i* nar ji in nadmlinar za surovi in cementni obrat. Prednost imajo ti* sti, kateri tja spadajoča oopravila sami izvršuje* jo. Na top službe po mo* goenosti Ti. maja 1924! — Pismene in osebne po* nudbe na: Ravnateljstvo Tovarne cementa, Zida* ni most. 3016
Kirm
l
Knjižna omara
fBucherschrank) črno po* litirana, z brušenim ste* Hom — se po ugodni ce* ni proda; event. tudi na obroke. — Vpraša se pri Drago Bcseliak, Ljuhlis* na. Sodna ulica 5. 3031
I
i
Vsako množino bukovih desk, drv
in oglja — kupim. — Po« nudbe t navedbo cene proti takojšnjemu plačilu pod »Vsaka množina 3040« na upravo »Slov. Naroda«. 3040
V sobo
vzamem sostanovalca. — Kje, pove uprava »Slov. Naroda«.
3021
Iščete se dve sobi s kuhinje
priproste jše do naj fine j* (prazni ali deloma meblo* vanf). in sicer za takoj. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 302S
Otroški voziček
dobro ohranjen, se pro* da. — Bogataj, Židovska ulica 1/n. 3034
Prodam
ca. 300 kg vodotop* nega stekla (Wasser*
glas) po ugodni ceni. — Josip Molek, trgovina z jajci, Metlika. 3039
Puška-dvocevka
kaL 12. izborna, se pro* da. — Več se poizve pri: F. Remic, Stari trg 9. II. nadstropje (od 9—10 in od 2.-3.). 3038
Lep moški briljantni prstan
in zlata ura se ceno proda. — Naslov pove uprava »51. Nar.«. 3030
i
i
Iščem lokal
za delavnico. — Ponudbe pod »Svetlo/2949« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovski lokal
v Ljubljani — se išče za takoj. — Ponudbe pod Lokal maj ^3000 na upra* vo »Slov. Naroda«.
Ceno naprodaj:
damski kostum (temno* rjav) ter dve moški oble* ki (svetli). — Naslov po» ve uprava »Slovenskega Naroda«. 3029
»Wanderer«-avto,
moderno opremljen, v prvovrstnem stanju — se tudi na obroke proda. — Posredovalcem provizija. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2308
Znanja želi
gospodična čedne zuna* njosti. naobražena, pose* duje 100.000 Din — z go* s pod o m okrog 36 do 40 let starim — v svrho že* nitve. — Ponudbe pod »Varčnost/3006« na upra* vo »Slov. Nahoda«.-
nreafanK
I
Realitetna posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA. Sv Jako* ba nabrežie štev 29 — SE PRIPOROČA V NA* KUP IN PRODAJO NE* PREMIČNIN 2126
Proda se hiša
z dobro vpeljano trgovk no in nekaj posestva na deželi pri farni -erkvi. Event. se odda v naiem. — Poni'dbe pod »Trgo* vina št. 500 3041« na upr. »Slov. Naroda*.
V krasni legi vrt in nova
hiša naprodaj,
pripravno za trgovino in obrt ali letovišče, ob dr* /avni cesti in blizu kolo* dvora. Ker je cena zelo nizka. imajo prednost osebne informacije pri: I. P'aninšek. Gunclje. p. St. Vid  nad Ljubljano.
3026
Prav lepo malo
posestvo,
dobičkanosno, v prija z* nem svetovnornanem ko* pališču Rimske top« lice, se radi družinskih -azmer zelo ugodno pro* da. Kupcu takoi vse na -azpolago. Potrebni kapi* tal Din 100.000. ostalo po dogovoru. — Samo res* nim kupcem daje po* drobna pojasnila lastnik P. Šterk. modna trgovi* na, Ljubljana, Stari trg št, 18. 3033
Hiša z obrtjo
in vezana z nad 50 let staro gostilniško konce* sijo (6 meblovanih sob, salon z elekričnim klavir* jem, sobe za služinčad. dve veliki privatni sobi z inventarjem i posteljni« no, soba za hlapca), konj* ski hlev, klet, velik vrt za sočivje, stavbišče, ve* liko dvorišče-z lesom in dva prašiča — se takoj proda proti takojšnjemu plačilu za 450.000 Din. — Heinl, posestnik v Varaž* dinu, Madjarska ulica 9.
2915
I
Razno
I
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer, Czapka. Ehr* bar, Holzl, Schweigho* fer, Originag Stingl itd Tudi na obroke! — Jeri* ca Hubad, roj Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul št  5 30
Harmonike,
prvovrstno blago, irdel :* je in popravlja — tvrdka M. Mušič, Ljubljana, Se* lenburgova ulica št. 6. — Velika zaloga. 3047
Gumijasto podlogo za postelje
nudi tvrdka Henrik Ken* da. Ljubljana, Mestni trg 17. 2934
Otroški vozički,
dvokolesa, šivalni stroji, motorji (novi in rabljenO poceni naprodaj. Prodaia tudi na obroke. Ceniki franko. — »TRIBUNA«, F. B. L., Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 2822
Najugodnejša preskrba s kurivom !
Drva iz trdega lesa (od* rezki od žage in parket) in žaganje — oddaja po znatno znižani ceni. dokler traja zaloga — Ivan Šiška, tovarna par* ket in parna žaga, Lii:h* Ijana, Metelkova ulica 4
2781
Za pom1"'*!
Kavarna in gostilna »POD KLANCKOM«. Pot v  Rožno  dolino — se priporoča. — Od* prta je že ob 5. zjutraj. Izletniki v okolico dobe dobro kavo, likerje itd Postrežba točna in solid* na. — V gostilni se to-Ii vino čez ulico 1 Din ce* neje.  Sprejmejo se abonenti   na   hrano. Obedi do pol 3. ure. —• Marija Zgonc. 2<)42
Pri nakupu
pohištva
nikakor ne zamudite ogle* dati si mojo zalogo vsa* kovrstnh oprav za spalna in jedilne sobe — od naj« priprostejše. do najfinej* še vrste, kakor tudi pi* salne mize, kuhinjske oprave, oprave za pred* sobe in modroce (žimni* ce). — Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča cenj. naročila. Samo solidni domači izdelki. —. Cene konkurenčne. — Josin AndloTic, zaloga pohištva, Komenskega ul. 28 ("zraven gostilne Bre? zovšek). 3046
Obleke
In moderni povrSnlkl
po zelo nizkih cenah
!oSlaH! intastrin: H. KIJI1C
i*n^!?ana. Gosnoiha ulica ?.
mT   P. n. občinstvu naznanjam, da pričnem m 1. majem t I.
samostojno krojaško obrt.
Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča de-a po zmernih cenah. Sprejmem tudi že rabljene obleke v popravilo, preoblikovanje in likanje.
Za cenjena naročila se priporočam
Ante Prežel', krojač
Ljubljana. Gosposvetska cesta 16
3043 restavracija Pri Leva, dvoršče desno.
3524
Ali že veš. pri Šinkovcu so
že spet znižane cene. Kmal* bojo blago zastonj dajal. — Zato le hitro tja, dokler je Se kaj blaga 1
trgovina
A. Šinkovic nasl.
K. Soss, Ljubljana.
■Mini tr« Umw tt).
VtUkofloina prodala pp znižanih cenah!
Zadnje novosti slamnikov
so ravnokar došle v
modnem salonu
St u c hly-Maske
LJUBLJANA   —  Židovska ulica štev, 3.
&
t*
iS
E I
Popravila se tećno izvrše t
Žalni klobuki vedno v zalogi: Cene primerno nizke:
3035
Radi preselitve!
Trgovina
Marija Rogelj
LJUBLJANA. Lingarjeva ulica 4
vljudno naznanja, da se tadi preselitve prodaja po znatno znižanih cenah zimsko blago pod lastno cono« — V zalogi imam blago (Stol), cajg, Sifon-kotenino, cefir. oksford, cvilh za odeje (kovtre), modroce, belo in rjavo za rjuhe, moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. Nobeden naj ne zamudi! — Samo še nekaj dni 1
T*aotnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3D
CSI^1L