Posamezna Številka M dinarjev Poštnin* platana * e o to vin- *fct - “ Izdala Okrtjai odbor soctaltsrtin« tveze delom« ljudi » Trbovljah - Urejuje tn odgovarja -redntsls. odbor Odgovorni urednik: Stane Suitar - Tiska Mariborska liskama v Maribora - Naslov urednittv« in lrrave: .Zasavski vestnik" Trbovlje l. uprava rudnika — Telefon il M - Račun pri podrutmci Narodne banke r Trbovljah 614-T-146 — Usi Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din roletna 20P din četrtletna 100 din mesečni 34 din Posomezna tievtlka 10 dtr Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasnel* vsav netek donoldne in se ne vračale L.FTO Vn. — Štev. 51 TRBOVLJE. 22. decembra 1951 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA ■ - i ■ • -• .•! > 22. december — Dan *LA Cc sc čemu odrekamo zaradi naše panslovanske »ndske armade, Trinajst let je tega, kar je bila 22. decembra 1941 v vasi Rudo v Sandžaku ustanovljena Prva proleterska brigada, naša prva regularna vojaška enota. Ustanovitev naše ljudske armade je najtesneje povezana z oboroženim revolucionarnim bojem naših narodov med štiriletno osvobodilno vojno. Iste črke so pisale zgodovino najbolj krvavih dni naših narodov in njihove, vseljudske vojske. Iz ognja in pepela, iz solz in krvi, iz šc nikdar doživetega strahotnega gorja je zrasla naša ljudska armada. Zaman se naprezajo naši sovražniki, da bi zabrisali naš prispevek k splošnim naporom za zmago zaveznikov v boju proti fašističnim barbarom. Nihče jim ne verjame! Med vojno so Rusi hvalili našo partizansko vojsko po radiu vsemu »zetu — bila jim je dobra, saj je na primer samo leta 1942 vezala na jugoslovanskih bojiščih nad 800.000 sovražnih vojakov, da niso pritiskali na fronte Sovjetske zveze, temveč za naše vasi na naša mesta, na jugoslovanske narode! Pregloboko so zapisane žrtve naših narodov v srcih vseh poštenih ljudi na svetu, da bi jfli mogli od tam zbrisati. Leto 1941 se ne bo nad jugoslovanskimi narod! nikdar več ponovilo. To nam jamči na-Sa JLA — kri naše krvi, naša ljudska armada, katero so skovali naši najpredanejši borci. Nekoč so znali držati v rokah lo koso, kramp ln kladivo. Ljubezen do domovine, srd nad zločinci-fašistl in svobodoljub-nost pa so v krvavi narodnoosvobodilni vojni vodili njihova srca in um. da so nam ustvarili armado, kakršne danes nima Evropa. Ozrimo se v bežnih črtah na zgodovinski razvoj naše JLA. Pred koncem leta 1942 smo imeli poleg 79 partizanskih odre-dov ftidi že 2 konusa, 9 divizij, 36 brigad. 70 samostojnih bataljonov in 15 samostojnih red-oDi Četnih enot. Sovražnik pa Je imel takrat v naši deželi 34 divizij, eno nepopolno divf-«jo, pet brigad, okrog 15 polhov In 140 bataljonov s 680.000 Vojaki. Prišteti moramo k tem ** tehnika, £ »o merilo vtem, koliko ** nK>r"' sovražnik pribij* J Jugoslavijo lz drugih sp,n* Merilo je v tem. kako rflT.8® Proti sovražniku bo-viixjn kalr*ni1 Je bfla naša Ste-PrtSl"^ Tako "**> »a seh7Te k nadalje še to, da se bodo slovesnosti za sprejem Dedka Mraza začele v nedeljo, 26. decembra, in da bodo trajale vse do 31. decembra. V dvoranah naše »Svobode — Zasavje«, »Svobode — Center«, »Svobode — Dobrna« tn »Svo- fcratkem herojskega Zadnje dni po svetu V ospredju zanimanja sveta je Titov obisk v Indiji. Ob prihodu v glavno mesto so -maršala pozdravljali tisoči prebivalcev na ulicah. To je bil najslovesnej-ši in obenem najprisrčnejšj sprejem, ki so ga prebivalci Delhija obenem s svojimi voditelji priredili kakemu tujemu gostu. V svojem pozdravnem nagovoru, ki ga je imel predsednik indijske republike dr. Prasad, je želel. da bi se sodelovanje med obema državama še povečalo in da bo ta obisk pomagal okrepiti prijateljstvo med obema državama, kar bi bilo v prid utrditvi miru in razumevanja nied narodi. bode — Trbovlje II« bodo dijaki trboveljske gimnazije uprizorili na čast Dedku Mrazu igro »Tmjulččca«. prav tako bedo med tednom nastopali pravljičarji v Domovih naših »Svobod« in v šolah; naša mladina bo nadalje imela v teh slavn. dneh posebne filmske predstave in tudi lutke bodo nastopile. Dobili smo sporočilo, da bo prišel Dedek Mraz v Trbovlje šele zadnji dan v letu, torej na Silvestrovo. Prej mu ry mogoče priti, kajti tam, kjer je Dedek Mraz sedaj, je še huda zima in sneg, ki mu delata velike ovire na potovanju. Slišali smo tudi to, da se bo Dedek Mraz poslovil iz Trbovelj na dan Novega leta. Kako Pa bo prišel k nam, je skrivnost, za katero ve v Trbovljah samo nekaj ljudi, ti pa vsi trdovratno molče, kakor bi bili zmenjeni med seboj. Nič ne zveš od njih. Pravijo vsi: »Vse boste, zvedeli ob pravem času!« To je torej vse, kar vam lahko povemo. Le to smo še zvedeli, da je pravljični grad v nevarnosti, ker nt smrek — zato bo verjetno ta grad. ki je napravil lansko leto otrokom toliko veselja, letos moral odpasti. Bo pa zato v nadomestilo kaj drugega Pravljični grad v Hrastniku Lepo se pripravljajo letos na prihod Dedka Mraza tudi v Hrastniku, kjer je Društvo prijateljev v sporazumu s krajevno SZDL storilo vse potrebno, da bo letošnji prihod Dedka Mraza ostal hrastniškim cicibanom in pionirjev v trajnem spominu. V Hrastniku so delali na teh pripravah že dalje časa ter je s pomočjo mestnega ljudskega odbora, ki je dal 100.000 din, in Steklarne Hrastnik, ki je darovala 150.000 din, ter s prispevki ostalih podtjetil uspelo zagotovit obdarovanje otrok Ob sodelovanju obeh »Svobod« in prosvetnih delavcev pripravljajo v Hrastniku v počastitev prihoda Dedka Mraza bogat spored za tamkajšnjo mladino Tako bo dramska družina pionirjev v Zg Hrastniku uprizorila Igrico »Nežica«, malčki iz otroškega vrtca Steklarne in pionirji pa bodo postavili na oder nSslMb riSWh sporazumov. Enotnost za- V ^ hodnega sveta mora prepričati ^ m i^| sovjetske voditelje, da njihova niča«. Vse te predstave pa bodo I taktikaJ ’m uspešna. Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjčld se pripravlja na odhod v Peking. Njegovim razgovorom pripisujejo velik pomen. Poudarjajo, da vse kaže, da bo vprašanje ameriških letalcev, ki so jih obsodili na Kitajskem, ugodno rešeno skupaj z vprašanjem kitajskih študentov, ki so jih zadržali v ZDA. Ham-marskjdld pa utegne prinesti s seboj nekatere namige glede morebitnega ameriškega popuščanja nasproti Pekingu, seveda po ureditvi vprašanja obsojenih letalcev. Deveto redno zasedanje OZN je končano. Na zadnjem zasedanju so odločali o Cipru, Maroku, Tunisu tn o sovjetskih obtožbah proti ZDA zaradi agresije proti Kitajski. Vprašanje Cipra so takoj izločili z dnevnega reda, ker so smatrali, da sedaj nj ugoden trenutek za sprejem takšne ali drugačne resolucije. Glede Maroka je skupščina izrazila prepričanje, dn bosta to vprašanje zadovoljivo rešili obe zainteresirani vladi Isto velja Za Tunis. Sovjetsko pritožbo, ki obtožuje ZDA za agresijo prot-- Kitajski, pa je skupščina zavrnila. To zasedanje OZN je bilo po izjavah doslej najplodnejše Na 13. zasedanju Atlantskega pakta, ki se ga udeležujejo zunanji ministri, obrambni ministri in finančni ministri 14 dr-žav-članic. so poudari’!, da so ostali smotri sovjetske politike kljub izpremenjeni taktik- isti in da se članice Atlantskega pakta ne smejo pustiti zavesti varljivemu občutku varnosti in sovjetskim obljubam. Sovjetska nota nikakor ne bo omajala odločnosti francoske vlade, da doseže čimprejšnjo ratifikacijo pa- uprizorili večkrat, tako da bodo prišli vsi cicibani in pionirji v Hrastniku na svoj račun. Posebno presenečenje za hrart-n iško mladež ima v načrtu posebni odbor v tamkajšnji Ste-(Nadaljevanje na 1 strani) Skftepl sveta Atlantske zveze glede uporabe atomskega orožja pa So dali »vojaškim oblastem natanko tisto, kar so zahtevale.« — Odločitev o uporabi atomskega orožja pa nritiče vladam Atlantske zveze. Milan Vidic: Nadaljevanje lagorski rudarji-pevd na obisku pri izseljencih v Jeverni Franciji Menda ni bilo slovenskega doma v Meerlebachu, ki ni uporabil te priložnosti in obiskal naše pevce Takrat so vs: postali spet ena družina. Spomini na mladost, ki so jo preživeli doma v svojih krajih, kjer so delali naši izseljenci v domačih rudnikih in tovarnah, ter zanimanje za novo Jugoslavijo so bili predmet dolgih pomenkov Seveda pa je tudi tu — kot v Lensu — prevladovala pesem Čudno: pesem je odpravila vsa nesoglasja Peli so stari in mladi. In pesem je privabljala tud: rudarske družine drugih narodnosti, da so prihajali med Slovence. Tudi v Meerlebachu so pevci uporabili dobršen del časa za vaje. Vedeli so, da se bodo morali tukaj še bolj potruditi, kajti sloves tamkajšnjih pevskih zborov je poznan Vadili so po dvakrat dnevno in seveda v precejšnjo nevoljo rojakov. Niso mogli razumeti, da morajo pevci vaditi za bližnji koncert. Kmalu smo zvedeli, da bo naš koncert v lepi in veliki dvorani v Frey-mingu. Ta kraj je druga samostojna občina v Meerlebachu In pevska zbora sta kmalu izkoristila priložnost in vadila tud: v koncertni dvorani. Morda je bilo tudi v tem nekaj, kar je pripomoglo lepšega uspeha Nekateri naši pevci so si ogledali tudi tamkajšnje rudniške naprave, predvsem šahte in jame. Jame so bolj suhe, le v zahodni skupini Je nekaj mokrih. Vse jame so v precejšnji meri mehanizirane in je del0 dosti laže kot pred desetimi leti Lastniki rudnika so vedeli, da bodo le z modernizacijo obratov dosegli večje dobičke. Preče: daleč stran od rudniških obratov so zrasle v povojnih letih številne rudarske kolonije velika naselja. Vendai te koloni j t niso nič prijazne Podobne so druga drugi kot jaice jajcu. Hiše stoje razvrščene po nekem togem, strogem gotskem redu, ki je vse prej kot dober. Res da rudarske hiše v naših krajih (zlasti starejše) niso nič boljše, toda v rudarskih naseljih ki jih gradimo danes doma, so stanovanja mnogo boljša kot pri njih Sami pravijo, da se jim zdijo kot mrtvašnice. Nekaj dni pred našim prihodom je obiskal kraj, pet kilometrov od Lensa, bivši jugoslovanski kralj Peter II. Tamkaj živijo naši četniki. Četniki, pravim, kajti po vojni se je naselilo tukaj znatno število vseh mogočih narodnih izdaialcev, ki so pobegnili v tujino. In pripovedovanja naših rojakov o prihodu razkralj,. Petra II. kažejo, da naši izseljenci dobro poznajo njegove pustolovščine Pripeljal se je v avtomobilu in se udeležil nekega četniškega slavja Takoj ob izstopu iz avtomobila ga je obkolila gruča varuhov Prisostvoval je cerkveni maši in se takoi po njej spet odpeljal Četniki so bil’ močno razjarieni Poskušali so ga zadržati. Zaman — kralj se je bal. Morda — vsaj tako so pripovedovali — se Je ustrašil njihovih grozečih obrazov ki so zgovorno pravili, da so bili zapeljani. In res: vse več je četnikov, oziroma Srbov, ki spoznavajo, da so zapeljani. Oči se jim odpirata vsak dan bolj. V nekem razgovoru z dvema fantoma sem zvedel stvari, ki kažejo, da bi se mnogi radi vrnil; v domovino Aco in Mate sta pribežala v Avstrijo takoj po razsulu Nemčije Eden od njiju je iz Požarevca. drugi iz Sinja V nekj četniški formaciji sta bila le nekaj mesecev Ko so se četniki skupaj i Nemci umikali so ju enostavno prisilili, da sta morala z njimi. In potem se je začela pot, nevredna človeka Začelo se ie v Avstriji, v nekem taborišču, kjer sta spoznala strahote četniškega režima Spoznala sta namere višjih častnikov in klike s kraljem na čelu V Avstriji so četnike in druge pobegle izdajalce selili iz kraja v kraj, iz taborišča v taborišče iz barak v še slabše barake Seveda le ubogo »rajo«. Gospoda, častniki in drugi višji civilni mogotci so živeli v posebnih, nalašč zanje zgrajenih hišah, kjer so prirejali orgije s svojimi pro-slulimi ljubicami. Denarja so imeli na pretek — od kod, so vedeli sami najbolje Medtem pa vsi ostali navadni smrtniki niso imeli niti najbolj vsakdanje hrane Morali so delati na kmetijah in pri raznih drugih priložnostnih delih. Kmetje so jih gledali po strani Vedeli so. da so pobegli izdajalci in da jih bo morala odslei preživljati komaj spet na novo ustanovljena Avstrija Tisti, ki so imeli ve* »sreče«, so se udinjali pri častnikih za sluge in prišli tako v vrsto »odličnikov« Kasneje je Avstrija spoznala nevarnost teh tolp in se jih je želela odkrižati Posebno srečni so dobili potne liste za Argentino in ZDA. nekaj med njim: — tudi oba navedena fanta — pa jih je prišlo v Francijo Rada. prav rada b; se vrnila v domovino, zlasti še, ko sta slišala. da domovina odpušča stare grehe, seveda le tistim ki si niso umazali rok z bratovsko krvjo Toda vedno znova jih spet zastrašujejo Vedno znova jim pripovedujejo da bi bila v primeru povratka gotovo ustreljena S svetlimi očmi in smehljajem na obrazu sta govorila o svojih krajih in se spominjala mladih let In na kraju sem jima moral pripovedovati o naših ljudeh, zlasti o srbskem ljudstvu, ki dan za dnem premaguje silne težave, ki pa vedno bol’ izginjajo in kopnijo Prepričan sem da bo v obeh mladih fantih nekoč zmagala volja ta da se bosta kljub sovražni propagandi vrnila domov k svojim. Tiste dni so v Franciji s strahom brali novico o zopetni usta-novitvf nemške armade Ce nih- če, vedo ljudje ki žive v Alzaciji, da so nemške horde ko so prihrumele, nemilostno ravnale z njimi Roiakj so pripovedoval;, kako so moral’ tudi cmi bežati, kako so jih Nemci preganjali, seveda še vedno lepše ta priza-nesljiveje kot so to delali v naših krajih. V državniku Mendes-Franceu so videli človeka, ki se menda spozn,- na te reči in ki bo že napravil pravilne korake Čudno pa je pri njih nekaj: bili bi za osnovanje nemške armade, toda ta bi morala biti po njihovem mnenju šibkejša kot francoska! S strahom so brali o krepitvi nemškega gospodarstva. Francozi so znani po tem, da pravijo da delajo predvsem zaradi tega, ker morajo delati. Nemci pa so se z neverjetno voljo vrgli na delo ta v kratkem, če že ne naravnost čudovito kratkem času spet obnovili svoje tovarne, svoja podjetja in svoja mesta ter zgradili spet nove tovarne, ki b; bile Francozom lahko za zgled In Francoz; vedo, da je nemški narod bolj žilav, boli priden in vztrajen ter da se zna odreči marsičemu, kadar gre za njihov napredek in za lepše življenje. In strah Francozov ni nič oomagal. Videli in spoznali so da Nemčija ni več stara, porušena dežela, kjer njeni ljudje š" vedno objokujejo porušene hiše in križem rok čakajo odrešenja. Morda je tudi to vzrok, zakaj Francoz; sovražijo Nemce. Vsekakor pa je Francozom njihova Alzacija to, kar je Nemcem Westfalija. In v Alzaciji je življenje, pomešano z vsakdanjim bojem za kruh. res bogato Dokler vlada pomanjkanje premoga, dokler manjka železa ta drugih rud, se čutijo varne. Kajti dotlej ne bo zmanjkale dela. čeprav je videti že sedaj, da ne bo vedno tako. Inozemci sedaj že teže dobe delo. Prej je bilo to lahko. Franoozi imajo nekakšne »karte« podobne našim delovnim knjižicam Prav gotovo bo zanimalo bralce, kako je s politično dejavnostjo Francozov, živečih v Alzaciji. Domala vse-njihovo stranke imajo tudi tukaj svoje pristaše. Klerikalna stranka se trudi na vse kriplje, da bi pridobila med delavstvom pristaše Duhovniki si prizadevajo na vse mogoče načine, da bi pridobili delavstvo. Obiskujejo delavske družine, se spuščajo z n’imi v oogovore ta iim seveda na vse načine prikazujejo prednosti svo-je stranke Toda oblast 1e tako agitacijo prepovedala Tudi tu kaj je zmagalo ta obveljalo načelo, naj se duhovniki v prvi vrst’ brigajo za Cerkev Id ima vse svoboščine, da celo svoboščine kot nikjer drugje. Slišali smo tudi o duhovnikih-laikih ki so začeli delati med delavci v tovarnah, rudnikih in nod’et-jih. Tj duhovniki so v Franciji vzbudili velikansko zan’manje in ljudstvo jih je vzljubilo Postali so pravi pravcati delavci, ki so spoznali, da bi prav lahko živelj neposredno med ljudstvom (Nadaljevanje sledi) Rojstvo, poroke in smrti V našem okraju se je rodilo pretekli mesec 82 otrok, umrlo pa je 31 ljudi. Poročili so se v novembru v trboveljskem okraju sledeči pari: V občini Cemšenik: kmetovalec Franc Razboršek in polj. delavka Terezija JureneCj rudar Jože Bizjak in kmečka delavka Frančiška Štrajhar; poljedelec Ivan Marko in posp. pomočnica Marija Izlakar. V občini Dol pri Hrastniku: rudar Franc Jovan in delavka Magdalena-Martina Ceperlin. V občini Dole pri Litiji: zid. delavec Božimir Kastelic in gosp. pomočnica Ana Šinkovec: kmetovalec Franc Podlogar in gosp. pomočnica Frančiška Zavrl; kmetovalec Jože Podlogar in gospo- Skrabar; ključavničar Jože Gabrijel in hči posestnika Antonija Prvinšekj električar Stanislav Grošelj in gosp. pomočnica Antonija Mrva-, zidar Marko Krhli-kar in delavka Marija Gorišek. UMRLI SO: V občini Hrastnik: Martin Plaznik (64 1.); Ivan Urana |53 L); Jože Hochkraut (7 dni); Antonija Kreže, roj. Zavrašek (94 1.): Helena Cmok roj. Železnik; Anton Pušnik (58 L); Jakob Jelenko (67 1.). V občini Mltnše: Ivan Bic (81 L). V občini Radeče: Robert Ben (651.); Franc Primožič (59 1.); Marija Umek, roj. Hočevar (72 L); Frančiška Oberžan, roj Brlogar (76 L); Antonija Počivavšek roj. dinja Julijana Zavrl; rudar Franc Kumerc (75 L); Luka Šuligoj Medvešek in gosp. pomočnica (79 1.); Marija Jazbinšek, roj. Pavla Grčar; rudar Franc Zupan Pušnik; Martin Ferčak (35 L), in gosp pomočnica Emilijana j v občini Trbovlje: Ivana Kralj (70 L); Jože Urbanija (42 1.); Ja- litcfosHovonski izselfencf v Severni Francin so orosloviti 29» n vember Rojak Jurij Artič, predsednik »Udruženja Jugoslovanov« v Severni Franciji poroča o proslavi jugoslovanskega državnega praznika med jugoslovanskimi izseljenci v Pas de Calaisu sledeče; V nedetfo, 28. novembra t. I. je Kulturno podporno društvo »Udruženje Jugoslovanov v Severni Franciji priredilo v Sallau-minesu proslavo jugoslovanskega državnega praznika 29. novembra Na proslavi so bili navzoči zastopniki francoskih oblasti, jugoslovanskega poslaništva iz Pariza in tajnik poslaništva tov. Marko Drobac. S številnim obiskom — proslave se je udeležilo preko 300 naših rojakov Iz Pas de Calaisa — Oobro odrte sviniske kože plačuje KOTEKS po din 200 odkupuje tudi kože domačih zajcev S pravilnim ravnanjem a kožami ob kolinah boste labko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov! so jugoslovanski izseljenci dokazal/, da se tudi oni zavedajo velikega pomena lega največjega državnega praznika Jugoslovanov Po končani proslavi so rojakom predvajali slovenski film »Vesna«, ki je navdušil vse prisotne In iim bo ostal tudi v trajnem spominu | Jugoslovanski izseljenci v Severni Franciii le obžalujejo, da je izostal napovedani obisk Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki bi dal s slovensko narodno pesmijo vsej slovesnosti še večji poudarek V Imenu Kulturno podpornega društva »Udruženja Jugoslovanov* v severni Franciji se zahvaljujem vsem rojakom za številni obisk na tej prelepi proslavi Dneva republike, kakor tudi vsem onim, ki so pomagali, da je prireditev tako lepo uspela Posebna hva/a predstavnikom našega poslaništva Iz Pariza V imenu vseh naših izseljencev ! v severni Franciji kličem: *Na/ živi 29 november — Dan republike, ko je po tisočletnem suženjstvu zasijalo jugoslovanskim narodom sonce svobode/« i Jurij Artič Ličvin. Francija Ali si poslal naročnino za ..Zasavsm tesmin Ručman. V občini Hrastnik : delavec Stanislav Subi in delavka Marija Sopar; kovač Stanislav Kopla in delavka Ana Gaberšek; steklar Trajko Aleksič in delavka Marija Pušnik; delavec Ciril Novak in delavka Marija Skrbic; rudar Zdenko Malenšek in gospodinja Jožefa Kumlanc; rudar Franc Skoza in delavka Terezija Požun; strugar Rudolf Gomilar in gosp pomočnica Ema Coklin. V občini Loka pri Zidanem mostu: delavec Jože Imrl in gospodinja Jožefa Primožič; kovač Franc-Maks Kožar in trg. pomočnica Antonija Blatnik. V občini Mlinše: zidar Anton Kropivšek in kmetovalka Ana Lazar; šofer Jože Sešlar in natakarica Terezija Zvonar. V občini Radeče: zid. delavec Franc Goljuf in "gosp pomočnica Štefka Skoporec; mesar Martin Završnik in gosp. pomočnica Frančiška Kavšek; rudar Vincenc Krašivec in gosp pomočnica Vida Fištar; delavec Karel Kavšek in delavka Ljudmila Vodenik; ključavničar Silvester Hoferle in gospodinjska pomočnica Angela Centrih; knjigovodja Avguštin Hrup ;n gosp pomočnica Marija Lešek; delavec Franc Podlesnik in šivilja Štefanija Hribar. V občini Senožeti: rudar Karel Močilar in gosp. pomočnica Alojzija Hlebec; kmetovalec Ivan Kovač in hči posestnika Ivanka ! Beja. | V občini Trbovlje: ključavničar Janez Žagar in de’avka Ljudmila Oberžan; čevljar Franc Lokar in delavka Lucija Novak; električar Ervin-Jože Perdih in delavka Anica Kovač; ključavničar Franc Soster in kurirka Antonija Kern; polj. delavec Rudolf Marko in polj. delavka Marija Zaberložnik; kurjač Milan Kokot in šivilja Ana Matko; ključavničar Rosim Selman in gosp. pomočnica Stanislava Cestnik; boln. strežnik Rudolf Očko in i perica Pavlina Marketa; kurjač ! Matija Tomažič in delavka An- i gela Grah roj. ----- Milan Žnidaršič in kmet. delavka kob Sitar (85 1.); Amalija Mravlje roj. Rojc (50 L); Ludovik Jenko (61 L); Ivanka Repovš (26 1.); Franc Pucelj (20 L); Peter Trojer (50 L); Ana Cestnik, roj. Nikolič (76 L); Kare’ Jerina (44 L); Marija Cizelj, roj. Klobasa (56 L). V občini Trojane: Marija Bolte roj. Brvar (73 L). V občini Zagorje: Blaž Gracar (41 L); Ivan Majcen (72. L); Marija Pečar. roj. Klanjšek (53 L). Pravljični qrad v Hrastniku (Nadaljevanje s 1. strani) klami Ta pripravlja okrasutev hrastniškega gradu, k; se bo v prazničnih dneh naših cicibanov in pionirjev spremenil v pravljični grad. Na« področju tamkajšnjega rudnika pa bodo za prihod Dedka Mraza o.epsa.i prostore Delavskega doma. Tako bodo paviljon pri tem Domu za slavnostne dni spremenili v strelišče za pionirje, kjer bo hrastniška Strelska družina priredila nagradno streljanje P1Q-nirjev S pomočjo tamkajšnjih podjetij, med katerimi pa rudnik še ni izrekel zadnje besede, bodo pripravili v kraju enotno obdaritev vseh nad tri leta starih otrok — za deklice pa je v pripravi tombola in rajanje ob novoletni jelki. Nadalje je v Hrastniku v načrtu obdaritev malčkov v vseh štirih oddelkih vrtca, ki jih bo Dedek Mraz obiskal posebej Seveda nd pozabila na cicibane In pionirje uprava kina. ki,.;T preskrbela nekaj otroških fd- mTako hočejo v Hrastniku pričakati slovesen prihod Ded.ca Mraza. Naša želja je, da bi se vsi otroci radovali svojega najlepšega praznika ta prehod v leto preživeli srečni m NOVO r------- — . Matija loroazic ui utiav«« veseli ne samo na teh slavnosi- gela Grah roj. Tonjko; kopač | ^ prireditvah, marveč tudi v in Ifmct delavka svogih staršev ter bratcev in sestric. Slovesnosti ob.obisku Dedka Mraza bodo ponovno potrdile, da je Novoletna jelka res mladinski praznik in družinski praznik nas vseh. I Terezija Šinkovec; delavec Vin-I ko Strovs in kmet delavka Aloj-! zija Petek; gradb. tehnik Bons-' Karel Malovrh in strojepiska Su-zana-Eliza Strašček; zidar Karel Pelcar in delavka Neža Jančič; delavec Alojz Magister in gospodinja Marija Leskovšek roj. Jančič: uslužbenec Aleksander Ton-čarovski in frizerka Marija Do-ležalek V občini Trojane: kmetovalec Gotard Cukjati In gospodinja Antonija Cukjati V občini Zagorje: električar Alojz Judež in strugarka Dragiaa ™ /Ma/laltovaniA i« IrAnPPl Drugo jutro smo se odpravili na ogled mesta. Med potjo smo srečali dva študenta ljubljanske univerze, ki sta bila na praksi v Nemčiji, in sta se vračala domov Skupno smo si ogledali Mestno galerijo, ki hrani de: a Rubensa, van Dycka, Goya, Durerja, Tintoretta, Tiziana, Leonarda da Vincija, Rafaela Murilia Velasqueza, El Greca, Rembrandta, van Gogha Clauda Moneta itd in tudi kip Rod‘na (Cepeča žena). Ga-erija hran; 9295 slik. Ob pogledu na te umetnine si ves prevzet, kar pa ni čudno, saj kaj takega ne vidiš nikjer na svetu Popoldne smo si ogledali še razstavo modeme risbe, grafike ta lesoreza, na kateri seveda ni manjkalo Picatsa ta njegovih del, za katere se je najbolj navduševal naš »kubist« Didi. Prav predzadnji dan ko smo se odpravljali iz Milnchena, je prispela tjakaj slavna Ingrid Bergman, ki jo bomo videli v glavni vlogi filma »Strah« Film je režiral njen mož Robert Ros-selllni. Pripovedujejo, da se je takoj, ko je prebrala scenarij, navdušila za vlogo, ki le zanjo rekla, da je kakor nalašč pisana zanjo. — Pa pustimo Ingrid Bergmanovo! Zvečer dolgo nismo zaspali, (Nadaljevanje in konec) posebno ne zato, ker nas je z duhovitimi šalami zabaval naš Ivan z »vodikovo« ta »atomsko« frizuro, k* je nihče drug od nas ni premoge) Pa se je le tudi on utrudil in smo končno z združenimi močmi zaspali V petek smo odšli iz Miinche-na ter se peljala do Berchtes-gadena ob p-retapem Kdn.gsseeu Ta pokrajina je precej podobna naši Gorenjski recimo Bohtaju z jezerom in okoico 2e nekai pred Berchtesgadenom smo prišli v ozko douno iz katere so nas na obeh straneh pozdravljali športni n zimskoturistični objekti — seveda poleg številnih hotelov in majčkenih kočic za turiste Berchtesgaden nas je pozdravil ves v zastavah, kjer seveda tudi jugoslovanske zastave ni manjkalo Pa ne mislite morda da so zaradi nas izobesLli zastave! Berchtesgaden je Izključno turističen kraj, kjer hočejo tamošnji domačini na vse načine zakriti precejšnjo draginjo t raznimi udobnostmi in presenečenji za goste. Na zvlšenem mestu stoji poslopje Mladinskega zavetišča Tako prisrčno spreleti kot tuka’ smo bili na celi poti samo še v Rothenburgu TamošnM »Her-bergevater« je bil z nami izred- no ljubezniv m je hotel ustm I vsem našim željam. Menda )•■ * zato pripravil tudi odlično kosilo, kar je naše dobro razpoloženje še povečalo Tako smo tudi kar mirno preboleli to, da smo morali pešačiti, ker smo zamudili motom; vlak, ki voz: na progi Berchtesgaden—KO nigssee Nekateri so se zbali pot: in počakali naslednji vlak večina »pogumnih« pa nas je mahnilo peš v tristopih do jezera V tri četrt ure smo bili med prepevanjem udarnih partizanskih pesmi na cilju Sprehajalci so nas začudeno gledali, ko sme brez srajc strumno korakali P® tamošnjih cestah. Kot sem omenil, Je Kdnigssee podoben našemu preepemu Bohinjskemu jezeru a ga v lepoti in idiličnosti ne dosega ker je tamkaj vse že preveč izumetničeno Na'boli vneti so S« še kopali. Nato smo odšli na manjšo vzpetino ob jezeru in od tam gledali pokrajino in bližnje hribe Seveda smo morali kmalu odriniti, ker nas motorni vlak pač ni hote! počakati V desetih minutah smo bili na postaji. Ro dobri večeril (nosobe-i nam pripravili ribe!) smo odšli do bližnje »oštarije* d slovesno proslavimo ob znamenitem monakovslcem pivu paš zaključek potovanja po Nemčiji žrtev ’e bil pač Severin (moral je namreč plačati pivo) a je bi kljub temu dobre volje, obenem pa 1e bil malo otožen, ker smo odhajali... Peli smo, pela in &e peli. Vrstile so se slovenske, hrvatske, srbske, makedonske da matin-ske. partizanske, narodne ta umetne pesmi Potem, ko smo že nekajkrat pogledali »v dno« kozarca so se naenkrat »rodili« med namj tak: deklamatorji, da bi jih Ježek prav gotovo takoj sprejel za ljubljanske radio večere ta sem trdno prepričan da bi ga posekali (njega in vse ostale!) Nismo in nismo se mogli spraviti spat, saj nas Je v bližini poskušalo preče) domačinov In gostov, ki so bas ob koncu vsake pesmi navdušeno pozdravljali Končno smo le odšli, kajti kazalci na urah so bili že daleč Ker smo že pri Berchtesgade-nu, naj morda omenim še obravnavo za Hitlerjevo zapuščino Pred dnevi je namreč bila v Berchtesgadenu obravnava za to zapuščino, ki se je zanjo potegovala njegova sestra Wolfova ta družina Eve Braunove Sodišče mora nadalje odločiti, kako je z zakonitostjo ukrepa avstrijske države ki je zaplenila Hitlerjevo zbirko slik Hitler se je poročil z Braunovo nekaj dni pred padcem Berlina v bunkerju državne pisarne Tako imajo pravico do Hitlerjeve zapuščine tud; svoj« njegove žene Preden pa jo bodo dobili bodo mo ral; dokazati, da je Hitler res mrtev. Uradno namreč njegova -mrt še ni potrjena Več prič je baje videlo v bunkerju na vrtu Državne nisarne dvoje v odeje zavitih trupel, ki so ju sežgad. Priče izpovedujejo, i da je šlo tu za Hitlerja in za Evo Braunovo, ki se je zastrupila s ciankalijem, med skrahi-ranimi nacisti zelo pril jubljenim strupom. Uradno pa niso ugotovili, da sta bili res sežgan: trupli Hitlerja in Braunove. Sovjetske oblast: so po vkorakanju v Berlin skrbno preiskale razvaline Državne pisarne ter vrt okoh nje. Znano je samo, da so našli ostanke sežganih trupel. Tako naj bi torej bilo dokazano da se je sovjetskim oblastem posrečilo ugotoviti, da je Hitler mrtev... Ljudje, ki so imeli kdaj opravka s Hitlerjem, so opazili njegovo čudno zobovje Njegov majhni zobje- so bili modrikasto beli kar je znamenje za tanko plast zobne sklentae Kadar je govoril so se mu v ustih svetile zlate krone. Takšno zobovje ni težko spoznati. Zato so sovjetske oblast’ večkrat zaslišale berlinskega zobnega tehnika Echtmanna asistenta Hitlerjevega telesnega zdravnika prof Blaschkeja. Pokazali so mu od-'ornke čeljusti z zlatimi kronami, mostiček ta vso spodnjo čeljust V zabojčku je bilo tud' odlikovanje s kljukastim križen: iz železni križ Iz prve svetovne vojne Echtmann je takoj spoznal, da so ti ostanki vse, ka' je utegnilo ostati od Hitlerjevega trupla, Rusi so zahtevali na’ ugotovi istovetnost Hitorjevegn zobovja, kar 1e brez pomišljanj ’ storil. Okrajni odbor Ljudske prosvete v Trbovljah sklicuje za četrtek, 23. decembra t. L, posvetovanje vseh knjižničarjev okraja Trbovlje. Sestanek bo ob 5. url popoldne v sejni dvorani Partijskega doma v Trbovljah. 2e ob pol sedmih smo bili ^ soboto zjutraj pokonci. Hiteli smo s pospravljanjem tiadb stvar; ta se pelja-i na Ppsrtado. Ob 8.59 smo odšli med dežjem iz Berchtesgadena. V SalzburvJ je sledil običajni carinski pregled z nemške in avstrijsa strani. Počasi smo se spet božali domovini toliko hitreje P. se je popravljalo vreme. Peljao smo se kar skoz; osemna-st tunelov ta prispeli v Be.ja-e, ki ta že sijalo toplo sonce. Od m dalje smo bili kai hitro v P°£ vožci ta zagledali smo spet s.^-vensko zemljo Že smo zaptm ■Mati Slovenija«. Zavore «n znhreSča o JV smo »pet doma, na Jesenicah Sledi' je carinski preg.od £ tudi tu je naša carinama lovila da smo študenti res Pj -eveži Po kratkem postanku m Tesen! cah smo nadaljevali^ z zamudo proti Ljubljani ,-mo srečo, da smo ujeli še -Trebčana« Na Bledu smo . bili Jožeta in Boža, ki. sta V,a Ra k tovarišem, v Ljub.jata ta Staneta Ostali smo se V zbrali in prepeva’’, vso Pj. ni venske pesmi, da smo ^ kraju že čisto zahripanL Pa^ zato. Pregovoi pravi. le lepo. doma pa je n?VJčcm Tn to drž:. Ko smo v le kraju stopili iz vlaka. . ,p)e srce kar nehote začeta^f £ iriripau. m upovšek * Nekaj misli ob letošnjem občinskem prazniku v Litiji Prebivalstvo občine Litija naj razmišlja o nalogah bodoče komune in komunalne skupnosti Vsakoletni 24. december je praznik litijske občine. Tega dne so se leta 1941. borci komandanta Staneta spoprijeli na Tisju z Nemci, ko 90 slednji izvedeli, da namerava pravkar ustanovljeni II. štajerski bataljon napasti Šmartno in Litijo ter se prebiti na Štajersko. V bitki so Nemci utrpeli hude izgube, partizani pa so se srečno vrnili na Dolenjsko. Ta zgodovinski dogodek proslavlja prebivalstvo občine Litije že tretjič. Prvič ga je slavilo skupaj z II. grupo odredov, letos pa ga — kot lami — praznuje samostojno. V tednu prireditev, ki so se pričele minulo nedeljo s konferenco Zveze borcev in podelitvijo odlikovanj, končale pa v nedeljo 19. t. m. s slavnostno sejo Ljudskega odbora mestne občine, pohodom patrulj im prosto zabavo, so pri bogatem sporedu poleg domačih društev sodelovali tudi gostje iz Ljubljane in drugod. Občinski prazniki so dnevi, ob katerih se prebivalstvo nekoliko ozre po gospodarskih, kulturnih in še drugih uspehih, ki so bili doseženi v preteklem letu. Športna in kulturna društva porabijo to priložnost, da pripravijo prikaz najboljšega, kar so minulo leto dosegla — množične organizacije, zlasti ZB in Socialistična zveza pa si prizadevajo izkazati se s kar najboljšo organizacijo tega praznika. Vsega tega v litijski občini tudi letos ne manjka, vendar pa se pred občino, kj je izbrana za zametek bodoče komune, poraja letos še neko važno vprašanje; ustanovitev komun in komunalnih skupnosti stoji namreč pred vrati, pri čemer gre seveda sedaj za to, ali je središče litijske komune pripravljeno na svojo nalogo. Dograditi je treba Zasavsko cesto Ce se vprašamo, dali so v kraju dane vse možnosti za namestitev komunalne uprave, moramo priznati, da Litija pravzaprav na to še ni pripravljena. Brez dvorna so v ta namen potrebne gradnje upravnih in stanovanjskih poslopij. Kakor drugim, bo verjetno še v večji meri litijski komuni primanjkovalo strokovnega osebja in vprašanje zase bo seveda vraščanje sosednih občin v komuno ter povezovanje same komune z bodočo ljubljansko komunalno skupnostjo in njeno sosedo, ki bo imela sedež v Trbovljah. Litija je gotovo nekako naravno središče in ga kot takega smatra tudi vse okoliško prebivalstvo, vendar bi utegnilo biti pomanjkanje prometnih komunikacij velika ovira za razvoj komune. Ko govorimo o tem, mislimo predvsem na Zasavsko cesto, ki je nekako v sredini pretrgana in ie že sedaj pomemben zadržek za gospodarski napredek Zasavja. Ob tem vprašanju gre komaj za 7 kilometrov ceste in prav zaradi teh sedmih kilometrov so zasavski premogovni revirji odrezani od svojega kmečkega zaledja. S kmetijskimi pridelki jih namreč zalaga Ljubljana in celo Hrvatska, zasavsko kmetijstvo pa propada, ker zaradi slabih prometnih zvez nima stika s svojim prirodnim tržiščem. Na pobudo LOMO Zagorje in OLO Trbovlje je bil sicer že ustanovljen zadevni iniciativni odbor, v katerem je tudi zastopnik Litije in so že tt-li proučeni ter delno tudi že Potrjeni načrti za dograditev Zasavske ceste, vendar se z določitvijo o stvari le predolgo od-mša. Smola Zasavja in same Litije je v tem. da tu ne gre za komunikacijo širšega pomena in fato niti zvezne niti republiške mvesticije ne vplivajo na ureditev tega vprašanja, vendar bo-®ta morala, če že ne republika, P» vsaj obe sosedni komunalni skupnosti (ljubljanska in trboveljska) nekaj doprinesti k rešitvi tega nujnega prometnega *n Rosnodarskega problema zasavskih krajev Ce pomislimo to. da gre cestni promet ? Trbovelj na Dolenjsko se- Po 30 kilometrov dolgi ce-jmipreko Vač ln da bj bil po r^čani Zasavski cest) za po-kraišl. je upravičenost te gradnje dovoli utemeljena. Gre “t"1 *a ureditev republiške ee-reda. ki ne ustreza svo-namenu In je varnost pro-že v sami Litiji na tej cesti ogrožena. Ureditev tega vprašanja gre nedvomno na rovaš Uprave za ceste. Litija — zaostalo mesto O sami Litiji bd balo mogoče obširneje govoriti. Mestece je bilo že od nekdaj važno središče, je pa glede komunalne dejavnosti zelo zaostal kraj. To je dediščina preteklosti, kj je kraju nekoč dala kar sedemnajst gostiln in skoraj nič drugega. Ce pogledaš regulacijski načrt, opaziš, da segajo vse letnice na hišah daleč nazaj in da je bilo le malo hiš zgrajeno med obe- sti ti dve gospodarski veji kmetijstva. Zadruge pa bi si seveda morale v ta namen zagotoviti sodelovanje kmetijskih strokovnjakov Spričo bližine Ponovič in Grmač to vprašanje ne bi bilo pretežavno. Kmetje bi lahko s pridom izkoriščali izkušnje tamkajšnjih vzornih posestev Do neke mere gotovo zavira dvig kmetijske proizvodnje okoliščina, da so gospodarska poslopja po naših vaseh v dotrajanem stanju in mislijo kmetje v večji merj na njihovo obnovo kot na vlaganje sredstev za dvig proizvodnje. V določeni meri celo zmanjšujejo kmeti;- raja potreba po ustanavljanju novih obrtnih delavnic in drugih obratov ter nastajanje industrijskih tovarn. Vzrok za nizko življenjsko raven je tudi močan prirastek prebivalstva, ki znaša letno povprečno 3*/o. Ne bomo se torej čudili, če zvemo, da se dnevno vozi iz Litije 296 delavcev in nameščencev v Ljubljano, h katerim je treba prišteti še številne dijake Ce slednje izvzamemo, povzroča prav množica ljudi, ki odhaja na delo drugam, neko posebno vprašanje. Vsi ti ljudje ustvarjata narodni dohodek drugie. konkretno ▼ Ljubljani, a svoje Iz Litije in okolice Bogat spored ob tretji proslavi občinskega praznika v Litiji V dnevih od 11. do 19. decembra smo slavili v Litiji že tretjič občinski praznik NOV v spomin na znano bitko na Tisju, obrobni vasici šmarske občine, kjer so se 24 decembra 1941 spopadli borci II štajerskega bataljona z mnogo močnejšimi nemškimi oddelki in so jim prizadejali občutne izgube in moralni poraz. Za letošnjo proslavo je cel štab sodelavcev izdelal bogat program, ki se je razvijal natanko po sporedu in dokazal, da so člani litijskih množičnih organizacij s kulturnim programom dali pečat letošnjim proslavam ob občinskem prazniku NOV. <•••,> Konferenca litijske £veze borcev V soboto, 11. decembra, so odprli teden občinskih proslav člani litijske Zveze borcev z lepo I ^1JO' " ^ obiskano in uspelo konferenco, j £?lh cev* 0(1 Sv*“** * * * v* £ ki so se je udeležili nekdanji | Gla™e™ trgu Pa'*> vodnjaka borci in aktivisti iz Litije in vseh | P11 Koblerjevi hiši. Nato soiz-okoliških vasi Na proslavi sta kana:® mmo Doma TVD bila tudi nosilca spomenic iz leta mo iz kmečkega življenja »Očim« To delo je imelo v Litiji krstno predstavo Enako obletnico kakor tov. Vizlei slavi tudi tov. Marijan Kolšek; tudi on bo nastopil v drami »Sveti plamen* Tov Kolšek je igral že kot otrok; začel je v mladinski igrici »Janko to Metka« ko mu je bilo osem let. Igral je vlogo Janka. Takrat so živeli Kolškovl v Marenbergu, kjer je bil njihov oče notar in znan delavec v narodnoobrambnih organizacijah. Vsem trem jubilantom iskreno čestitamo k pomembnim osebnim praznikom in želimo, da bi njihov vzgled posnemala mladina in se navdušila za delo na odrskih deskah, ki pomenjajo svojevrstno kulturno živltenie Litija stoji v stari savski strugi Te dneve kopljejo delavci mestne komunale rove in vanje polagajo betonske cevi za kanalizacijo. V zadnjem času so po- . .. -................................. n ■> * x A ■ -. • * meta mo vojnama. V kraju primanjkuje stanovanj in potrebne bd bile te in še ostale gradnje iz drugih razlogov. Ljudski odbor mestne občine zida letos 14 stanovanj, morali pa bi jih skozi deset let graditi vsako leto najmanj po petdeset, da bj bilo stanovanjsko vprašanje rešeno. Gradnje narekuje tudi to, da je v litijskih podjetjih v glavnem zaposlena ženska delovna sila in bi bilo treba misliti na ustanavljanje raznih uslužnostnih podjetij, kakor n. pr. pralnice, krpal niče in podobno Elektrifikacija bo prihodnje leto, ko dobe električni tok še Gradiški Laza, Veliki vrh in Sirmanski vrh, končana na celotnem področju občine, vendar je električno omrežje na škodo industrije in posameznikov v tako slabem stanju, da je bil že sklenjen sklep o celotni obnovi omrežja v prihodnjem letu Potrebne so nadalje investicije tu-dd v gostinstvu, ki je tu v Zasavju tesno povezano s turizmom — potrebna bi bila prav tako avtomatična telefonska centrala in podobno. Neverjetno se sliši, a je vendar resnica, da ima Litija sedaj telefonsko zvezo z Gabrovko preko Ljubljane! Tudi litijski kino že davno ne ustreza več potrebam — če pa vzamemo Litijo kot središče komune, ne smemo prezreti tudi šolstva. V Litiji bi potrebovali višjo gimnazijo, zaradi česar je poleg skrb, za učiteljski kader na vidiku tudi skrb za potrebne šolske prostore in stanovanja za učno osebje. Nekaj vprašanj je v kraju že rešenih ali Pa so vsaj za litij-sko občino že na poti do skorajšnje uresničitve Mtalimo namreč predvsem na Zdravstveni dom. ki je ob podpori OLO, delovnih kolektivov litijskih podjetij in vsega kmečkega prebivalstva že dograjen Vse je že zgotovljeno: poslopje, oprava, avto — manjka le št zdravstveno osebje Začeli so tudi že z gradnlo vodovodov, potrebno pa bo seveda še marsikaj. Kako zboleti kmetijstvo Posebno mesto zavzema v pregledu nalog bodoče litijske komune kmetijstvo To je na celotnem področju občine — če izvzamemo vzorni kmetijski posestvi v Ponovičah in na Gr-mačah — razdrobljeno to razcepljeno. Večjih posestev ni. kmetovanje na malih kmetijah pa še ni doseglo stopinje umnega kmetovanja. Kmetijske zadruge ta gospodarski sveti ljudskih odborov so se doslej premalo zanimaJH za to prevnžno vprašanje. Sele prav zadnji čas so kmetijske zadruge pričele navajati svoje člane, da se v večji meri poslužutejo strojne obdelave to še drugih agrotehničnih pripomočkov Ker sta na tem področju živinoreja ln sadjarstvo najpomembnejša, bi morale kmetijske zadruge to organi ljudsko oblasti pospeševati zla- sko proizvodnjo tudi ugodne cene. kar zlasti opazimo pri živini. Kmet ki je imel nekoč v hlevu 12 repov živine, jih ima danes komaj polovico Kaj pomeni to samo za pride1 ovanje nujne potrebnega gnoja za njive, da ne govorimo samo o pridobitvi mleka in prireji mesa. ve vsak vsai malo pameten človek Od. kmetijstva to njegovih nalog odvračajo nadalje prečestokrat našega kmeta kon-junktume cene lesa. Iz tega nastaja dvojna škoda, ki jo občutimo vsi: preveliko, da ne rečemo naravnost usodno izkoriščanje gozda in premajhno izkoriščanje razpoložljivih kapacitet v poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu Vseh teh hib to napak seveda ne moremo in ne smemo navaliti na pleča naših kmetov Gotovo je tudi trgovina marsikaj zagrešila in zanemarila Povejmo za primer da se v Litiji nihče ne ukvarja s trgovino zelenjave. čeprav mestu zelenjave primanjkuje Tn kot smo že v začetku povedali, zavira kmetijsko proizvodnjo dejstvo da kmetijstvo nima naravnega tržnega zaledia oziroma da je od n'ega odrezano Omenili smo važnost sadjarstva v naših krajih, ki ga kmetje vse premalo gojijo ta izkoriščajo če nočemo naše kmetijstvo dvignit , ne moremo nikoli dovolj poudariti, kakšne važnosti je strokovna izobrazba kmeta in z njo pametno to razumno kmetijsko gospodarstvo. Naj vam ob tej priložnosti, ko že govorimo o vprašanju, kako izboljšati kmetijstvo to z njim blaginjo kmečkega prebivalstva v naših zasavskih krajih, navedem silno zanimiv primer ld ga je s>Mšal član uredništva »Zasavskega vgstnika« že pred drugo svetovno vojno od nekega razumnega kmeta, ki je imel s-vojo kmetijo v bližini Trbovelj ipod Partizanskim vrhom) Ta pametni kmet je videl, da gosto naseljeni revirji komsumirajo vsako leto veliko množino sadja, ki ga v Trbovlje dovažajo iz drugfh kraiev. kjer pridelajo več sadja. In veste, kaj je napravil ta kmet? Na svojih njivah le nekoč prldelova’ žfto za potrebe svoje družine. In ta mož le bil toHko pogumen, da je pretrgal * tradicijo svotlh prednikov ter šel in opustil na svodih niivah nrideloppptp ž,+« <-iih postopno z leti spremenil v sadovnjake. kaHI izračunal! le. da mu 1zkuo'ček z5 pridelana jabolka v enem samem letu prinese toMko denarja. koliko ea je potrobova” zn nakup moke za sveto družino za štiri leta! In ta pametni kmet te nrj tem vračunal tudi slab" 'etine sadja ki sp navadno ponavljalo vsako drugo leto Ta zanimiv primer samo mimogrede. ki je vreden v naših krajih razmišljanja. — Ob kmetijstvu pa zadevamo še na drug ne nevažen problem Od kmetijstva živi često preveč ljudi narodni dohodek ne zadošča vedno za njihovo preživljanje Od tod beg kmečkega prebivalstva v industrijo, od tod se po- potrebe krijejo doma. Stalno prebivalstvo občine ustvarja torej narodni dohodek tudi za te ljudi oziroma ga tudi zanje vlaga v investicije. Vprašanje je vsekakor vredno upoštevanja in ga bo morala rešiti bodoča skupnost komun. Tukaj gre seveda predvsem za stanovanjski problem, kajti ljudje, ki se vo- 1941 tov Jože Štrlekar nekdanji sekretar OF zasavskega okrožja, in tov Franc Mehla, sedanji sekretar litijskega komiteja ZR.. Zboru je predsedoval tov Tone Koprivnikar-Gorki iz Ljubljane, rojak z Brega pri Litiji. Izčrpno poročilo o delu ZB je podal sedanji agilni predsednik tov. Franc Gorenje, kjer je očrtal pri-, zadevanja litijske ZB ob prirejanju raznih proslav med letom, pa tudi skrb za sociatoo prizadevanje za nekdanje borce in aktiviste, predvsem pa za partizanske sirote, ki jim hoče ZB nadomeščati padle očete in matere. Predsednik tov Gorenje, ie naglasil, da člani ZB nočejo nika-kih privilegijev, temveč samo spoštovanje načel, za katere so v času NOV padale naše številne žrtve. Obsodil je nevredne izjave nekaterih činiteljev v Litiji, ki podcenjujejo in ponižujejo sodelovanje posameznikov na strani vseljudskega pokreta v času NOV Zbor je tudj obsodil akcijo nekdanjih Članov nemške »vermaht«, ki organizirajo v Litiji organizacijo bivših okupatorskih vojakov. Poziv za tako zijo v Ltobljano iz oddaljenih I organizacijo je bil nedavno tudi m 2 XX ^ • mAh M 4 j, M T 1 - 1 : I t J 1 1.2 A j) mm M A A&lf krajev, iščejo stanovanje tiji ker jih drugje ni. v Li- Še nekaj povrh Spričo številnih problemov, o katerih razpravljajo prebivalci bodoče litijske komune, je izčrpna analiza vseh vprašanj seveda nemogoča, vendar naj le še omenimo to to ono. Gotovo je, da prebivalstvo samo danes še premalo vlaga v Izboljšanje svojega položaja. Primeri nespametnega zapravljanja denarja za pijančevanje to podobno bi se vsekakor morali nehati. Če vzamemo na rešeto delovne kolektive — žal ni bilo mogoče vzeti industrije posebej v pretres — drži. da se le-ti danes še vse premalo zavedajo svojih možnosti pri samoupravljanju podjetij to da bi bili ob izrabi teh možnosti proizvodni in finančni zaključki lahko boljši. Nastajajo Pa tudi taka vprašanja, kot je n pr. združitev lesnih obratov Posamezni lesni obrati se poskušajo z nerentabilnimi investicijami umetno ohraniti pri življenju, a dosti bolje bi bilo, če bi se združili in med seboj vskfladilj proizvodnjo Odprto je v kraju nadalje še vprašanje razširitve rudnika Sitarjevca, kjer kažejo raziskave ugodne rezultate, a se vprašanje še kar noče premakniti In končno gre tudi za takšne probleme kot je n. pr asanacija vasi. Kmetijske zadruge in vaškj odbori se za to še premalo zanimajo. čeprav se v ta namen danes že vlagajo sredstva. Zaman bi se sedaj skušali prestaviti v december 1955 leta in uganiti, koliko od naštetih problemov bo takrat že rešenih Gotovo pa je. da čaka tako prebivalstva kot ljudi na odgovornih mestih precej resnega dela, predvsem pa je treba obojestranskega razumevanja vsaj za najnujnejše potrebe J 5 v litijskem kinu pred začetkom predstave Ker je litijski kino last mestnega ljudskega odbora, so sprožili na konferenci, da se akcija tistih, ki so sokrivi za trpljenje jugoslovanskih narodov v leiih 1941—1945 temeljito raz-čistJ in store vsi potrebni koraki, da bo onemogočeno nadaljnje dete takih organizatorjev. Za napredek sadjarstva Sadjarstvo je ena izmed tistih gospodarskih vej, ki je za našo zasavsko dolino najbolj primerna. Okrajna zadružna zveza, ki jo vodita tov. Stane Keber kot predsednik to tov. Tvan Škrjanc kot tajnik, posveča vso pozornost napredku naših kmetijskih zadrug in sadjarstvu. OZZ za Ljubljano okolico je razpisala poseben sadjarski tečaj, ki bo na državnem posestvu Ponoviče V njem bodo predavali naši naiboljši sadjarski strokovniaki. Vse stroške tečaja bo nosila OZZ ob podpori OLO Ljubljana okolica. Kulturni jubilej treh litijskih igralcev Letos praznujejo kar trije Dne 19. julija t954 je bila na igralci, Člani gledališkega kolek- ! Izlakah gasilska veselica, na ka- tiva litijske »Svobode« kulturni i teri se je mudil tudi Slavko H., jubilej. Tridesetletnico, odkar rudar, stanujoč v Čemšeniku št. deluje na litijskem odru, slavi 23 T® to brez pravega vzroka tov. Tončka Jelnikarjeva Takrat udaril po obrazu na veselici naje nastopila v Finžgarjev-, dra- hajaiočega se tovariša 2 A., ka- mi »Veriga« Pred tem je nasto- teremu je povzročil lahke teles- pila že kot dijakinja v celjskem ne pošlcpdbe in sicer močno dijaškem ansamblu Jubilantka oteklino okoli desnega očesa, naši je izbrala za proslavo dramo daHe mu je odknišil dva spred-»Svet; plamen«, ki jo tudi re- nto zoba — Obtoženec ie deja-žira. Tov Jelnikarjeva je lan- n'e ta krivdo pred sodiščem za-sko leto obiskovala režiserski »tkal ter se je zagovarjal s silo-tečaj v Ljubljani ! branom Po izpovedi prič pa se Dvajsetletnico gledališkega fe sodišče prepričalo, da je ob- hiše na ovinku ter se obrnili proti Rebecu. kjer se odcepita cesti v Smarrno in proti Bregu. Ko so izkopali jame na Glavnem trgu, so prišli v globini dveh metrov na debelo plast savskega kamenja, ki mu naši 'Judje pravijo »savske kugle«, medtem ko se strokovno imenujejo prodec Izkop je dokazal, da je v davnih letih tekla reka Sava nrav do Sitarjevca in je bil sedanji Glavni trg še v rečni strugi Pri izkopu rovov v bližini Telovadnega doma pa so našli savskj prodec že v globini enega metra. Najdba prodca v sedanjih zemeljskih plasteh Litije je vzbudila živahne komentarje na davne čase, ko je bil? Sava razlita prav do vznožja Sitarjevca. Stari ljudje na Bregu vedo povedati po ljudskem Izročilu, da je tekla reka Sava še v prejšnjem stoletju bolj po desni strani kakor sedaj in to segala tik do Jugove hiše Sedaj se je struga Save pomaknila za nekaj sto metrov proti levemu bregu. Na Grmafah bo najlepši hlev v Sloveniji Grmače pri Litiji so vzorno posestvo okra 1 ne zadružne zveze. Odkar je postal upravnik tega veleposestva, ki obsega nad 150 ha njiv in travnikov, tov. Jože Strašek, se ie delo na posestvu močno poživilo. Prav te dni skončavajo na Grmačah vzoren hlev za 50 glav živine. Nov hlev vsebute vse prostore. kakor jih terjajo sodobni predpisi, tako mlekarno in ostale prostore za shrambo krme. V bližini hleva sta dva silosa, ki držita vsak po 70 voz krme. Na spodnji strani hleva so zgradili po posebnem sistemu gnoj-nične jame, iz katerih bodo na mehaničen način potolli vozove z gnojnico. — Grmaško veleposestvo bo oskrbovalo litiiski bazen z m’ekom in mlečnimi izdelki. česar se vesele vse naše gospodinie ko seda4 mnogokrat zaman Iščejo po Litiji surovo maslo. IznrRrt sodišča Pretena! se je — delovanja “praznuje nadalje tov. Jože Vizler, marljivi tajnik litijske »Svobode« Prvič je nastopi) v igri Ernesta Adamiča takratnega zagorskega učitelja to pisatelja ki fe napisa' dra- Delovni kolektiv Trg. noneta ,.T0BM" t ‘lrtoovliah želi vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem ter kadilcem veselo in srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1955! Ob tej priložnosti obveščamo vse cenjene odjemalce, da bodo naša skladišča v dneh 30. ln 31. decembra t. 1. zaradi lastne inventure zaprta ter naprošamo da si vsi naši odjemalci pred inventuro preskrbijo tobačne Izdelke. — Za cenjena naročila se priporoča KOLEKTIV TRG. PODJETJA »TOBAK« r toženec re« zakrivil očitano mu dejanje ter ga je zato obsodilo na mesec dni zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopka. Poškodoval na je — Albin L., kmečki delavec, stanujoč v Zg. Jelenju št. 9, je dne 4. aprila 1954 v Dobovici » veži gostilne Jožeta Povšeta lahko telesno poškodoval tovariša K. J. s tem. da mu Je z nekim topim predmetom prizadejal na čelu rano. tri odrgnine na korenu nosa tn otekline na obeh spod-j njih očesnih vekah. — Obtože-j nec je dejanje zanikal, vendar | ga mu Je sodišče po pričah dokazalo ter ga zaradi tega obsodilo na 20 dni zapora ter na pla-I čilo stroškov kazenskega postop-[ ka, prav tako mora obtoženec I plačati oškodovancu odškodnino v znesku 500 din. Zoper sodbo se je obtoženec pritožil, vendar le višje sodišče I prvostopno sodbo okrajnega sodišča v Trbovljah v celoti potr-'dilo. Konferenca SZDL v Zagorju Pred dnevi je bila v Zagorju konferenca SZDL za ves sektor, ki bo prišel pod zagorsko komuno. Na konferenci so izvolili nov mestni občinski odbor SZDL. Udeležba delegatov je bila skoraj stoodstotna. Politično poročilo je podal predsednik SZDL tov. Otmar Pečar, organizacijsko poročilo pa sekretar SZDL tov. Milko Gostiša Na konferenci so bili zastopani predstavniki vseh množičnih organizacij in društev ter mnogo povabljenih gostov med njimi je bil tudi sekretar okrajnega odbora SZDL tov Janez Jesenšek. Iz poročil in iz živahnega razgovora je razvidno, da je SZDL v Zagorju in okolici še kar dobro opravila svojo vlogo, ki jo je dolžna izvrševati po sklepih IV kongresa SZDL. Kot celota se je SZDL v Zagorju močno uveljavila v organiziranju raznih političnih in kulturnih akcij, kot so bile Teden kulture, izlet na Ostrožno, Kmečki teden v Izlakah Občinski praznik, Dan upokojencev. Teden otrok.. Teden izseljencev itd. Pri vseh teh prireditvah je bila udeležba prebivalstva dobra, rekli bi lahko množična, saj je pri nekaterih prireditvah in predstavah bilo navzočih tudi od 1500 do 2000 ljudi. Seveda lahko v tem vidimo tudi politični uspeh Socialistične zveze, ki je z agitacijo in prepričevanjem mobilizirala množice k tako dobri udeležbi. Tudi pri zborih volivcev je SZDL pomagala, da so bili boljši kakor lani Na vseh področjih družbenega življenja je Socialistična zveza več ali manj uspešno delala, ir težko bi bilo navest* vse delo, ki ga je v preteklem obdobju izvršila Posebno uspešno je bilo prizadevanje za zvišanje življenjskega standarda delovnega človeka Borba za znižanje cen je že obrodila prve sadove. Komisija, ki pregleduje uslužnostna podjetja, je ugotovila, da gostinska in mesarska podjetja ne poslujejo pravilno, da je po eni strani našla primanjkljaje v posameznih gostinskih obratih, na drugi strani pa podjetje kot celota izkazuje dobiček. Kalkulacije so bile previsoko postavljene, zaradi tega so bile tudi cene višje kot bi sicer morale biti. Po takih ugotovitvah so se cene nekaterih piVič že znižale — trgovine pa so same začele zniževati cene s parolo, da ne bodo delale z dobičkom, ampak upoštevale samo režijske stroške. Tudi cene mesu in slanini so znižali s tem. da so uporabili dobiček, ki sc ga dosegli letos Glede na to da bodo kmetijske zadruge prevzele v bodoče ves odkup kmetijskih pridelkov se SZDL že sedaj bori za to, da bodo v upravah teh zadrug res pošteni ljudje da se ne bo več dogajalo, da bi zadruge s posredovanjem prodaje lesa zaslužile 1000 do 1500 din pri kubičnem metru, kot se je to zgodilo v nekj kmetijski zadrugi SZDL Je tudi predlagala potrošniške svete za posamezna uslužnostna podjetja in obrate Ti sveti so že bili izvoljeni nn zborih volivcev in bodo nedvomno lahko dosti pripomogli k boljšemu poslovanju ter pomenijo korak naprej od delavskega samoupravljanja k družbenemu upravljanju Postavljeni so tudi šolski sveti, k! bodo skrbeli za boljši razvoj šolstva. Kot celota je SZDL mnogo napravila, toda če se vprašamo, kdo od flarov Je res aktivno delal, vidimo, da je bilo le malo ljudi, k} so svoj prosti čas posvetil; političnemu ln organizacijskemu delu v Socialistični zvezi. Mestni občinski odbor SZDL Je bil sicer kos svojim nalogam, ravno tako tudi rajonski in vaški odbori vendar bi bilo delo uspešnejše, če bi vsak odbornik imel čut odgovornosti za funkcijo ki jo je prevzel, ko so ga člani izvolili. Imeli srno primere, da so nekateri odborniki neredno prihajali na seje, ali pa niso izvrševali nalog, ki so bili zanje zadolženi V tem se je tudi kazalo delo SZDL po rajonih in na vasi. Se danes je v okviru mestne občine 530 volivcev, ki niso vključeni v Socialistično zvezo, to se pravi, da je bilo politično delo teh rajonskih in vaških odborov slabo, ker niso uspeli, da bi te ljudi pobliže pregledali, in tiste, ki bi imeli potrebne pogoje tudi sprejeli v organizacijo. Na drugi strani pa je v Socialističn, zvezi še nekaj ljudi ki ne zaslužijo, da so člani te organizacije in bi jih bilo treba izključiti. Zveza se ie nadalje premalo borila za to. da bi pridobila na ugledu, na avtoriteti. Ljudje bi si morali šteti v čast, da so člani Socialistične zveze ne pa da nekateri že tako malo članarino smatrajo kot neko breme Tudi ne zadostuje, če je nekdo član samo v spisku SZDL, ampak mora na svojem delovnem mestu in v javnem življenju tudi politično delati. Glede pobiranja članarine so bile ponekod pomanjkljivosti, tako so n. pr na nekaterih od- sekih rajonskih odborov in tudi na področju vaških odborov pobirali članarino za več mesecev skupaj, namesto da bi jo {lobirali mesečno, kot je bilo to sklenjeno. Za pobualce bi moral: postaviti politično razgledane ljudi, ki bi pri pobiranju članarine ugotavljali poLitično situacijo na svojem terenu in jo posredovali rajonskim in vaškim odborom — SZDL tudi ni delala v zadostni meri na idejnopolitični izgradnji svojih članov Res je. da smo imeli rama predavanja v Ljudski univerzi, da smo organizirali debatne večere toda za bobšo udeležbo sč- Socialistična zveza ni dovolj borila. Tudi pomoč raznim društvom in mladini je bila pomanjkljiva. Premalo je bilo članskih sestankov, na katerih bi tolmačili članom notranji in zunanjepolitični položaj in problematiko domačega kraja. Kar pa je bilo sestankov so bili dobro obiskani — dokaz, da se člani zanimajo tudi za politična in gospodarska vprašanja. Ob zaključku konference je tov. Jesenšek navedel nekaj zanimivih podatkov iz naše notranje in zunanje politike ter nakazal smernice za bodoče delo SZDL, zlasti glede na bodoče komune. Vsaka družina naročnik Prešernove družbe! V našem okraju je *e premalo naročnikov za knjige Prešernove družbe Te dni razpošilja Prešernova družba v Ljubljani letošnji knjižni dar svojim naročnikom. Pet lepih knjig bodo prejeli skoro zastonj, vendar je kljub temu v našem okraju še vedno premalo članov Prešernove družbe. Pred dnevi se je v Trbovljah sešel okrajni odbor Prešernove družbe skupno s poverjeniki ter razpravljal o možnostih povečanja števila članov te družbe. Z namenom da doseže Prešernova družba čimvečji uspeh bodo v desetih dneh na vseh sedežih bodočih komun postavili odbore Preše« nove družbe, katerih naloga je da Izberejo za Prešernovo družbo poverjenike v vseh sindikalnih podružnicah športnih društvih, »Svobodah«, mladinskih organizacijah in ustanovah Vsi ti poverjeniki naj bi bili direktno povezani z odborom Prešernove družbe v okviru komune. Prav tako bodo postavili poverjenike družbe po šolah, vaških odborih SZDL in po knjižnicah. Izvršni odbor LP okraja Trbovlje je sklenil, da bo kupil za vsako knjižnico na vasi po več izvodov letošnjih knjig Prešernove družbe, da se tako s knjigami te ustanove seznanijo tudi tisti, ki še niso člani ozir. naročniki Prešernove družbe. Na tem posvetovanju so nadalje ugotovili, da so tudi pri Glavnem odboru Prešernove družbe v Ljubljani nekoliko neokretni. Tako je po v Prešernove družbe v Radečah prosil v Ljubljani za bloke za naročnike, pa jih ni dobil pravočasno. Člani Prešernove družbe so predlagali da bi družba vsako leto izdale del vsakoletnih knjig vezane v polplatno. Seveda bi člani tc dodatne stroške doplačali Prav tako so na sestanku izrazili željo. da bi Prešernova družba namesto koledarja izdajala Prešernovo pratiko, kar bi bilo za ljudi veliko bolj privlačno. Sploh se Je treba z izbiro Prešernovih knjig približati v čimvečji meri našemu preprostemu delovnemu človeka To prizadevanje nam potrjuje letošnja izdaja Prešernovih knjig, ki so kvalitetne in so se v vseh pogledih izboljšale za sto odstotkov. Vsi zbrani poverjeniki in ostali so sklenili, da hočeju število članov ozir. število knjig Prešernove družbe v našem okraju dvigniti vsaj za 50 odstotkov. -ar. Trboveljski „Rudar“ na proslavi Dneva rudarjev v Kreki SD »Rudar« v Trbovljah se je na povabilo rudarskega kolektiva iz Kreke udeležilo proslave Dneva rudarjev v Bosni in Hercegovini ter sodelovalo na tej slovesnosti s svojo nogometno, kegljaško, košarkarsko in odbojkarsko ekipo Športniki trboveljskega »Rudarja« so dosegli na tem slavju v prijateljskih tekmah kar lep uspeh ter dobili v Bosni v spomin lepo orientalsko vazo ter zastavice S sprejemom in oskrbo v bratski republiki BiH so bili naši športniki prav zadovoljni. Podrobno reportažo o tem gostovanju športnikov našega »Rudarja« bomo objavili v novoletni številki našega lista. Gledališka igra v Čečah V gorskem naselju Čeče nad Trbovljami je tamkajšnje Prosvetno društvo delavno. Dramska skupina tega društva je uprizorila v Čečah minulo nedeljo popoldne veseloigro »Pogodba« # „Srečni dnevi'4 v Trbovljah V Domu »Svobode II« v Zgornjih Trbovljah so preteklo sredo gostovali sedmošolei ljubljanske gimnazije s francosko komedijo »Srečni dnevi« Obisk te 'gledališke prireditve je bil prav dober in tudi z izvedbo igre so bili vsi zadovoljni. Prisilne uprave ni več Kakoi smo že poročali, je LOMO Trbovl;e postavil letošnjo spomlad mestno slikarsko-pleskarsko podjetje pod prisilno upravo Delovni kolektiv pa je stanje svojega podjetja v zadnjih mesecih popravil v toliki meri, da ga sedaj spet lahko sam upravlja brez nadzorstva. Preteki; torek zvečer se je že sešel delavski svet tega kolektiva m na svojem zasedanju ugotovil ugoden finančni položai v svojem podjetju ki se mu odpirajo v nadaljnjem gospodarstvu prav lepe perspektive Iz Hrastnika Movi kopači na rudniku Trbovlfe Zaradi velikega pomanjkanja kvalificiranih rudarjev je uprava trboveljskega rudnika priredila letošnjo jesen devettedenski tečaj za izprašane jamske kopače. Ker takih tečajev na rudniku ni bilo že skoro štiri leta, je vladalo za ta tečaj razumljivo veliko zanimanje, saj se ie vanj nega rudarja-kopača prav tako važno kot vsi ostali učni predmeti, ki jih seveda pri pomenu tega odgovornega poklica ni malo. Ta izpit je pokazal, da bo treba v prihodnje pripraviti za vse tečajnike potrebno literatu ro in skripta. Morebiti bo potrebno tudi zvišanje predaval-nih ur, kjer bo treba celoten učni program prilagoditi stvarnim potrebam in zahtevam modernega rudarjenja. S. G Nove naloge Društva prijateljev mladine v Hrastniku Ko je pred kratkim imelo ▼ Hrastniku Društvo prijateljev mladine svoj občni zbor, so zborovalci ugotovili, da je bilo leto 1954 eno izmed najuspešnejših v delovanju društva. V zimskih mesecih je društvo organiziralo šiviljski in pletilski tečaj z vzgojnimi predavanji S sodelovanjem otroškega vrtca je društvo poslalo poletj na Pag na letovanje 101 otroka. Uspešno je društvo izvedlo »Teden otroka«, zlasti pa je i^pel nastop mladih talentov Preico leta je društvo priredilo nadalje tombolo, ki je prinesla sredstva za letovanje otrok — Društvo je s svojimi sekcijami živo zasledovalo vzgojna vprašanja, zlasti pa se je zanimalo za socialno in moralno ogroženo mladino in dalo pobudo, da se ti otroci odvzamejo neodgovornim staršem alj rednikom ter oddajo v Vzgojni dom. — Za prihodnje leto hoče društvo spet organizirati šiviljski in pletilskj tečaj, prirediti tudi kuharski tečaj ter obnoviti posvete v pedagoški posvetovalnici za starše šoloobveznih otrok. Prav tako namerava društvo tudi drugo leto poslati na letovanje sto otrok, prizadevalo sl bo nadalje, da tudi v Hrastniku odprejo brezalkoholno restavracijo, skrbelo pa bo posebno za vajensko m'adino in se tudi kar naUepše pripravilo na Novoletno jelko. Sektorska konferenca prosvetnih delavcev v Hrastniku Pred dnevi so imeli prosvetni delavci v Hrastniku svojo uradno konferenco. Po razgovorih o nalogah šolskih odborov, ki naj vse živo povežejo s problemi šol ter z vsemi vzgojnimi in ostalimi vprašanji, so prosvetni delavci sprejeli sklep, da se bodo še v večjem številu vključili v prosvetna društva in povsod tam, kjer deluje naš delovni človek, pomagali s svojim znanjem 'n nasveti. Prav tako pa prosvetni delavci pričakujejo od naših ko lektivcv več razumevanja za sv o je delo. 0 delu „Svoborle II* v Hrastniku Malo je slišati o »Svobodi TI« v Hrastniku, vendar je društvo doseglo v svojem delovanju lep napredek in uspeh. Tako so bili uspešni moški, ženski in mešani pevski zbor nadalje godba in plesni jazz. Skoda pa je, da je med letom prenehal z delom mladinski pevski zbor. Dramska sekcija je imela težave s prostori, pa tudi z nedisciplino članov. Nepravilno je v društvu, da posamezne sekcije odtegujejo dru- Ka bo s cestno zvezo Zasav e-Ljubita ne? Denar kolektiva si ie prisvajal 2e dalj časa so v upravi Kemične tovarne v Hrastniku sumili, da v mezdnem oddelku ni vse v redu. Reklamacije pri plačah in pogosto opijanje Sefa mezdnega oddelka tov. Franca Hafnerja so vzbudile sum, kj p« dolgo ni bil potrjen. Sele ko Je tov. Hafner tov. Viliju Centrihu od 10.000 din Izplačane akontacije odtegnil le 5000 d'n, je postala uslužbenka v mezdnem oddelku na to pozorna Obvestila Je o tem šefa računovoditva, ki je pregledal poelovanje ln takoj ugotovil nepravilnoet in malverzacije. Način, kako je tov. Hafner goljufal podjetje, je bil zelo preprost in je morda prav zato s njim tako dolgo uspeval. Pri obračunavanju mezd ie na primer izdajal visoke akontacije, nato pa Jih je polovično, alt pa celo v manjšem razmerju obračunal pri izplačilu. Z nekaterimi delavci. ki so na tak način prilil do viije plače, pa je viiek de’ll. Podobne malverzacije je poče- njal a potrošniškim! krediti, dokler mu končno niso prišli na sled Komisija, ki je pregledala poslovanje mezdnega oddelka, je ugotovila, da so tov Hafner in njegovi pajdaši ogoljufali kolektiv neposredno za 716 720 din. P* k temu še prištejemo akumulacijo, ki Jo Je moral kolektiv plačati, znala skupna škoda podjetja 2,774.390 dinarjev Po vsej verjetnosti pa Je škoda še večja, kajti tov Hafner je uničil akontacijske liste In s tem onemogočil odkritje še morebitnih malverzacij. Malverzacije tov, Hafnerja pa bi bile skoraj nemogoče, če ne bi našel med delavci pajdašev, ki so bili pripravljeni z njim sodelovati pri umazanem poslu. Nekateri so mu previsoko izplačano akontacijo vrnili ln zahtevali potrdilo. Tem se zato ne bo treba zagovarjati pred sodiščem Vsi ostali pa bodo morali v kratkem na zatožno klop Imena vseh pajdašev še niso priglasilo kar 95 kopaških pomočnikov. Večina teh pomočnikov je spričo občutnega pomanjkanja Izprašanih kopačev žeI opravljala vsa dela prvopisanih kopačev. V tečaju so kandidati obdelali vse predpisane učne predmete. Za Izpit se je priglasilo 82 tečajnikov, ostali pa so iz raznih vzrokov ostopdli. Izpite kopačev, ki so trajali od 8. do 12. t. m pred komisijo rudarskih strokovnjakov, Je opravilo le 57 kopaških pomočnikov, 21 tečajnikov bo delalo Se popravljalne Izpite Iz enega ali dveh predmetov, 4 kandidati Pa so padli, ker pri izpraševanju niso pokazali ustreznega znanja. Na splošno Je bilo pri teh Izpitih opaziti, da se tečajniki niso povsem zadovoljivo pripravili na Izpraševanje. Posebno šibki so bili izprašane! v znanju rudarskih predpisov, prav tako so kandidati pokazali na splošno pomanjkljivo znanje o jamskih plinih. Seveda Je obvladanje teh rudarskih disciplin za izpraša- znana In njihova krivda trenutno še ni dokazana Razkrila pa (ih bo razprava pred okrožnim sodiščem v Celju Po obsodbi bodo imeli krivci priložnost razmišljati, če hi bolje biti pošten, kot pa si prilaščati tuj denar in se zato pokoriti. Prihodnje leto bodo začeli urejevati cesto Ljubljana—Maribor na odseku Trojane—Vransko. Tako bo ostalo Zasavje nekaj časa odrezano od Ljubljane v avtomobilskem prometu. To bi bila prav gotovo precejšnja škoda za vsa podjetja Iz Zasavja, ki majo kamione dnevno na poti » Ljubljano. Iz tega pa je še edina rešitev: od Zagorja do Peč drži okrajna cesta, ki so jo zadnje čase popravili in je sposobna za vsak promet. Toda ta cesta drži le do Peč. Zato bi bilo potrebno, da bi zgradili na odseku Peče-Morav-če še 3,8 km okrajne ceste, s čimer bi bilo Zasavje po doslej najbližji potj povezano s prestolnico Slovenije. Občinski ljudski j odbor v Moravčah se je obrnil ! na razne strani, da bi to gradnjo podprli. OLO Ljubljana okolica bo prispeval 1/3, republiška uprava cest pa 1/3 potrebne vsote. Prav bj bilo, da bi tudi OLO Trbovlje skupno s kolektivi, ki so ■ navezani na cestno zvezo Zasavje—Ljubljana, prispevali del potrebnega denarja. Seveda bo ta gradnja nekaj gj člane. — Za prihodnje leto so se pomenili na občnem zboru, da bo društvo organiziralo di skusijske večere, prav tako bo izboljšalo društveno knjižnico. Prepričani smo, da bo »Svoboda II« v Hrastniku ob primerni ureditvi društvenih prostorov in z disciplino lahko še mnogo dosegla. Zveza borcev v Hrastniku se bo še bolj povezala s terenom Na občnem zboru Zveze borcev mesta Hrastnika so pred kratkim med drugim sklenili, da se bodo še bolje povezali s terenom. V dosedanjem delu je ZB v Hrastniku uspešno opravila svoje naloge, saj je vse sklepe izvršila. Vsestransko je društvo skrbelo za partizanske vdove ln otroke, jim omogočilo letovanje v poletnih mesecih v Avstriji in na Gorenjskem. Učni uspehi parti-zanskih otrok so bili prav zadovoljivi, letošnje leto pa dobivajo ti otroci tudi štipendije. Prav lepo so člani ZB praznovali občinski praznik v Hrastniku, se nadalje v velikem številu udeležili tudi partizanskega zbora na Ostrožnem Med ostalimi sklepi, ki jih je ZB sprejela, je zlasti pomemben ta, da bo Zveza borcev v bodoče sklicala več članskih sestankov ter seznanja-1 la člane z delom odbora in vsemi važnimi vprašanji Hrastnika in , okraja V članstvo bo ZB vključila še vse tiste, ki imajo za to potrebne pogoje, pridobili pa bodo tudi čimveč naročnikov za revijo »Borec«, Predzadnja številka „Pavlihe“ in Hrastničani V prejšnji številki »Pavlihe« je neznani dopisnik iz Hrastnika na račun osnovne šole v Hrastniku napisal zanj in za domačine »strašno« novico, da razredničarka, učiteljica III razreda, ki je »že« dva meseca v službi, ne ve, koliko gramov ima kilogram itd. Pozabil pa je povedati, da ima šola tri vzporednice tega razreda in da je s tem »razburil« ne j samo Hrastničane, marveč razum-j ljivo tudi obe ostali, nekrivi uči-; ieljici Resnici na ljubo je treba i pripomniti, da je bil ta »dvo-j dnevni spodrsljaj« resničen in da 1 smo ob opozorilu staršev in neznanega dopisnika zadevo takoj uredili. ! Način objave te »afere« pa se nam ne zdi najboljši in najprimernejši. K tej ugotovitvi naj še pristavim, da tudi tu velja pregovor: »Pometaj najprej pred svojim pragom!« — končno pa Je žčlo zadelo ne »hrastniško Solo«, ampak tiste, ki nam tak kader i — če je res tak — pripravljajo! Torej drugič na naslov: »Ljubljansko učiteljišče!« V prihodnje pa nas bo na »hrastniški šoli« razveselilo, če bosta tudi ob kakšnem našem uspehu hrastniška javnost in neznani dopisnik tako hitro in živo reagirala kot v tem primeru. Toliko kot prizadeti kronist Jože Kenk. stala, vendar bi se v kratkem času poplačala, če bi bila ta cesta zgrajena, ne bi nihče več ri-1 nil z vozilom v trojanski klanec, na drugi strani pa bi lahko kmečki predel okoli Peč in Moravč skozi vse leto oskrboval zagorski živilski trg z mlekom in zelenjavo. Ta predlog je vreden premislekov. . -r Gradbeno podjetje jnkf-hfc čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in naročnikom fen m 555 k Novemu letu 1955 »ZASAVSKI VESTNIK« Obračun dela „SooBode~ Center“ v TrBooljafi Prejšnji torek pappldne se je začel s tričetrtumo zamudo v dvorani Delavskega doma v Trbovljah ob dokaj slabi udeležbi letošnji občni zbor »Svobode — Center«. Za uvod je zaigrala De. lavska godba na pihala »Internacionalo«, prav tako je moški pevsfc zbor zapel nekaj pesmi Po vsebini in po sklepih, ki j so bili sprejeti, je ta občni zbor v celoti uspel. Predsednik dru-štva tov. Ivan Som je v svojih I uvodnih besedah podčrtal velrk delovni program. Ustanovili so | nega zbora, ki je pokazal pozi- tudi Mladinsko gledališče, ki je ie začelo delati. Dramski odsek namerava prirediti gledališki tečaj za vse štiri »Svobode« kraju. Tudi s programom pevskih zborov bi smeli biti zado voljni. Tako bo mešanj pevski zbor »Slavček« priredil svoj redni letni koncert, predvideva nadalje gostovanja ter pripravlja tudi opereto »Hmeljaka princesa«. Člani pevskega zbora »Slavček« so izrazili željo, da bi pomen »Svobod« ter potem med. jim omogočili kakšno dalje tra-drugim poudaril, da je »Svo- | jojoče gostovanje. Tako je Imel boda — Center« od svojega zad- j ta zbor letošnje poletje pred- njega občnega zbora sicer dosegla vidne uspehe, da pa v delu društva tn njegovih sekcij vendar ni vse v redu. Naglasil je nadalje, da se »Svobode« oz. njene sekcije nikakor ne smejo zamirate v ozek krog, paič pa je treba, da se delovanje razširi in poglobi. Iz organizacijskega poročila na občnem zboru bi sklepali, da je v društvu zavel v zadnjem času nov veter in da so v društvu začeli delati bolj načrtno, kar moramo seveda pozdraviti. Tako so morale vse sekcije predložiti že od 15. oktobra t. 1. upravnemu odboru društva program svojega bodočega dela. V »Svobodi — Center« je trenutno 567 članov in članic, med njimi 176 mladincev in mladink ter 85 žena. V društvu pa je spričo obsežnega in gosto naseljenega terena »Svpbode — Center« vendar premalo članov, zlasti pa mladincev tn delavcev. Da se preprečijo kolizije in se vzporedi in vekladj delo vseh 4 »Svobod«, ki delujejo na področju komune Trbovlje, so med letom ustanovili koordinacijski odbor, vendar se ta doslej še ni sešel. Ce bi ta ustanova že začela delali, prav gotovo ne bi prišlo do neljubih nesoglasij med Delavsko godbo na pihala, ki deluje v sestavi »Svobode — Center«, in »Svobodo II«. Gledališki aktiv društva je naprava za letošnjo sezono lep videno gostovanje po rudarskih krajih v Bosni, ki pa se je izjalovilo, ker pri pristojnih čind-teljih ni bilo za to potrebnega razumevanja. Meški pevski zbor »Zarje« kar lepo napreduje, toda težave ima glede prostorov in pevovodje. — Posebno poglavje pa je Delavska godba na pihala, ki je lani slavila 50-letni jubilej svojega obstoja. Na vsakem občnem zboru je na vrsti ta godba, vedno se pojavljajo eni in isti problemi, ki bi jih njeni člani ob večji medsebojni strpnosti prav z lahkoto rešili na svojem Občnem zboru, ne pa da delajo popolnoma nepotreben hrup na občnem zboru društva. Glede vprašanja, kdo je razbil Mladinsko godbo na pihala v Trbovljah, bi pripomnili, naj se kar med seboj vprašajo tisti, ki so jo sami razbili s svojo neodgovorno netoleranco, ne pa da pred javnim forumom valijo krivdo na enega samega človeka. tivne momente v društvu po programu »Svobod« in v širjenju socialističnih idej in naprednega svetovnega nazora, smo videli, da so člani dali društvu lep prispevek, saj so člani posameznih sekcij žrtvovali skupaj 33.285 ur za vaje in javne nastope. Pred volitvami novega odbora se je oglasil k besedi še član Glavnega odbora Zveze »Svobod« tov. Tomo Brejc, ki je poudaril pomen dela »Svobod« in podčrtal, da je bilo delo »Svobode — Center« v Trbovljah pozitivno. Za zgled je postavil naše predvojne »Svobode« in naglasil, da so bile »Svobode« tisti činitelj, ki So pomagale delavskemu razredu, da je laže in z uspehom premagoval svoje težave, saj so bila ta društva njegov učitelj. Tudi danes je naloga »Svobod« da učijo delavca ter ga vzgojijo v novega socialističnega človeka. P0 izvolitvi novega upravnega odbora društva ter delegatov za skupščino LP okraja Trbovlje je občni zbor sprejel potrebne sklepe, ki zajemajo vso začrtano delo vseh sekcij društva, prav tako tudi komisije za ideološko delo v društvu. Iz teh sklepov bi povzeli, da je društvo stopilo na novo pot svojega razvoja, katere namen je v prvi vrsti, da sprejme v svoje vrste še večje število delavcev in mladine in tudi ostalih ter tako ustvari močan kolektiv, ki se ne bo več zapiral v ozek krog, pač pa razmahnil v širino in razširil svoje delo tudi n« Mešani pevski zbor »Slavček« 40 let godbe v Radečah Prav dobro dela v društvu!naio Jas Sami sklepi kažejo, ekipa »Veselega gledališča«, ki je med letom dala šest predstav v Trbovljah in gostovala tudi drugod. Treba je temu kolektivu nud-ti malo več podpore, pa bo lahko večkrat razveseljeval ljudi s primernim programom, medtem ko bo drama skrbela za to, da pridejo na oder resna, kvalitetna gledališka dela in podobno. — V nadaljevanju obč- da hoče novj upravni odbor rešiti in poravnati vse spore in nesoglasja, da se bo društvo namesto neljubih medsebojnih trenj ob sodelovaniu z ostalimi »Svobodami« v Trbovljah in okraju izživljalo v plemenitem tekmovanju v kulturnem delu za našega delovnega človeka. -ar. V nedeljo so se zbrali na občnem zboru naši godbeniki, da pregledajo delo v preteklem letu in se temeljito pomenijo za bo dočnost Ra deška godba, kj ima že stare tradicije, se vsa leta po vojni nekako ni mogla dvigniti in urediti kljub vsemu trudu in dobri volji. Letos pa so se tudi v godbi razmere izboljšale in uredile. Vodstvo godbe je po 22 letih spet prevzel stari, izkušeni dirigent tov. Franc Volarič ter prinesel med godbenike novega duha in volje. Prav tako se je vključi’ spet stari godbenik in bivši dirigent tov. Tone Vo-denav, kar je na delo ki dejavnost godbe zelo ugodno vplivalo in tudi uspehi so se kmalu pokazali. Upajmo, da bo godba tudj za naprej napredovala tako kot v tem letu, saj kljub vsem nesoglasjem še nikoli ni stala na tako trdnih nogah kot danes. Godba, ki nastopa na vseh naših prireditvah in proslavah, je bila vedno v velikih materialnih težavah, ki pa jih je ob velikem razumevanju in s pomočjo naše ljudske oblasti to delovnih kolektivov srečno prebrodila in prepričani smo, da jih bo tudi v bodoče. Zlasti veliko razumevanja za potrebe godbe je pokazal delovni kolektiv Industrije gradbenega materiala v Radečah in MO Radeče. V letošnjem letu bo godba praznovala 40-letnico obstoja, kar je vsekakor lep jubilej, ki ga bodo proslavile vse Radeče kar moč slovesno, verjetno v okviru občinskega praznika Prepričanj smo, da bo godba kot odsek DPD »Svobode« delovala in napredovala v njenem okrilju kot ostali odseki to do-prinašala svoi delež k dvigu kulturne ravni našega delovnega ljudstva. Lovska sreča V nedeljo 12. t. m. so radeški lovci pri obhodu in pregledu lovišča naleteli v Jatni na skupino 7 divjih prašičev. Pred puškami korajžnih lovcev so obležali trije merjasci, medtem ko so ostali štirje srečno odnesli pete. Srečna strelca sta bila tov. Franc Pohar, ki je podri kar dva, in Vilko Gračner, ki je ustrelil tretjega. Merjasci so težki 90 do 120 kg. — Čestitamo! -vim- Koncert pevskega zbora „Svobode“ iz Koroške Bele-Javornik v Trbovljah Prejžnjio nedeljo popoldne so imeli v Zg. Trbovljah v gosteh pevski zbor »Svobode« iz Koroške Bele — Javornik, ki se je odzval povabilu »Svobode II« v Zg. Trbovljah. Koncert je bil v Domu »Svobode II« v nabito polni dvorani. Zbor gostov, ki šteje 28 pevcev, je lepo odpel Potujoči kino Ljudske prosve e okTaia Trbovlje je izvršil v tem letu veliko nalogo na naši vasi vse pesmi in dokazal, da je na visoki umetniški višini. Polna dvorana poslušalcev je dala izvajalcem tudi zasluženo priznanje za lepo petje. Pevci z Jesenic so se dobro počutili v Trbovljah to so odhajali z najboljšimi odtisi iz Trbovelj nazaj med svoje plavže na Jesenicah. -ar. Delavska godba r Gornjem gradu Pomembno kulturno nalogo na našem podeželju je v letošnjem letu opravil Potujoči kino LP okraja Trbovlje, ki je s svojimi obiski na naši vasi | seznanjal podeželsko ljudstvo z razvojem filmske umetnosti. Od meseca februarja pa do konca tega leta bo ta kino imel na področju našega okraja, pa tudi izven njega (na Vačah), skupno 352 filmskih predstav. Vse te prireditve si je ogledalo preko 20.000 ljudi. V letošnjem februarju je dobilo vodstvo Potujočega kina nov projekcijski aparat, s katerim je bilo orno- 1__________ gočeno redno predvajanje Bil- čestokrat mov. So se po v navedenem ča- film. Tako je na primer ta kisu pojavljale težave s prevo- no za letošnji narodni praznik, zom aparature, kajti dostikrat 29. november, ko Je tudi na se je avto za prevoz filmskega našem Polšniku zagorela elek-projektorja v zadnjem hipu po- j trična luč, predvajal tamkaj prvi- kvaril, ker so vozilo uporabljali za vse mogoče svrhe. V prihodnje bo seveda treba zelo paziti, da bodo filmske predstave po programu, kakor ga LP okraja Trbovlje napoveduje vsak teden v lokalnem listu. Vsekakor pa je ta kino pomembna pridobitev za našo vas, saj posreduje podeželskim ljudem, ki nimajo priložnosti redno obiskovati stalne kinematografe v naših centrih In drugih večjih krajih. res lep umetniški krat lepi domači umetniški film »Na svoji zemlji«. Naš Potujoč! kino je priredil filmske predstave tudi izven našega okraja, tako na primer na Vačah. — Poslanstvo, ki ga vrši ta (kino na našem podeželju, je vsekakor velikega pomena, treba po bo seveda paziti, da bo vodstvo tega kinematografa preskrbelo za naše ljudstvo na vasi res najboljše filme, zlasti take, ki bodo primerni za našo vas v vzgojnem pogledu. Mnogo sreče ta veselja v not em lot,. 1955 želi vsem delovnim ljudem ALBIN PUŠNIK krojaštvo Trbovlje — Novi dom 37 Preklic Preklicujem in razveljavljam svoj podpis na pogodbi z dne 12. decembra t. L, katero sem sklenila z Albinom Ženkam, mesarjem v Trbovljah. — Jo-' žefa Gabrijel, Dobovec 35. (I r ako težki In mračni to L/ bilj aprilski dnevi 1941. 1 \ leta! Nad vsemi našimi ^ ljudmi je ležala neka mora in lih tlačila, davila ... Vsi smo hodili s povešenimi glavami. Pogledi so bili ubiti, brez sijaja. Nihče ni govoril, a v glavi je šumelo in vrelo .., Kdo je klical sovraga o naše kraj el Kaj je Izgubil pri nasl Naše pesti so se si iskale, da so pokale kosti. Narod je preklinjal sovraga in te pripravljal na bo) ... Se istega meseca je bilo orga-mzirano osvobodilno gibanje, ki *e je naglo širilo med ljudstvom. Vse je postalo enih misli, vse je ko telo pregnati sovraga z naših ta!. vse! Zanesljivi ljudje so širili novi-f* o osvobodilnem gibanju, o borbi, o parliza ih ... *Pojdite v gozdoveI* »Preženimo sovražnikaI* Pričel je izhajati »Slovenski Poročevalec«. Siril se je po naši domovini. Bodril in navduševal je *lovensko ljudstvo, klical na boj Pr°ii lašistom. in ljudstvo se je odzivalo. Fantje in možje so od-J** o gozdove in nesrečneži o Nekega dne o juliju je prišel ooarfi Milan Iz Celja In prinesel otoufeu /n Ediju nekaj številk 'Slovenskega poročevalca* ter •tafte t srpom In kladivom. »o se pogovarjali o grozo-sjstvlh, ki jih dela okupator, in novoustanovljeni Osvobodilni °n,i- Obrazi so /im sijali, usta J? na smeh In srce je burno p zbijalo ob teh veselih novicah. ® dolgih razgovorih so se raz-*n ogibali, kaj bo prinesel ht**nn dan . °rugo futro je moral Edi s ko-Co°m onstran Sevnice po mati-**r to mu prejšnjo čebele lt°r 'e. S seboj je vrel tudi tiste ,rnnihne lističe, ki so bili na " *trani pomazani z lepilom. P°tjo jih je lepil na vidna X videl, mimo avto, v kale-oficirji in pri mesta In nihče Nekajkrat nemški vojaški rem so sedeli ________#. ... zadnjem srečanju se mu je zdelo da so opazili lističe in da ga imajo bržkone na sumu (pozneje je v Celju izvedel, da so Iskali tistega, ki je lepil listke od Sevnice do Loke). Vozil je mimo njih, kot da se ne zmeni zanje, in prišel srečno domov. Po kosilu je hotel nalepiti še nekaj listkov okoli Loke. Peljat se je s kolesom in ko je po daljšem opazovanju videl, da n/ nikogar v bližini, je pritisnil listek na neko tablico. In prav tisti trenutek se je pripeljal nekdo izmed domačinov izza ovinka in opazil, kako je Edi udaril po tabli, da bi se listek bolje prijel. Kaj sedaj? Edi s« je vsedel spet na kolo, se peljal mimo njega in se na ovinku ustavil, da bi videl, kaj bo ta domačin napravil. Le-la le obstal -pri tabli, hotel listek odtrgati, n ga ni mogel Ozrl se je, če ga Edi morda opazuje Videl je njegov od leze spačen obraz in se mu škodoželjno zakrohotal. Vzel je koio In se Odpeljal. Edi ni še! gledat, peljal se ie proti domu. Tisti, ki ga je videl, je bil o službi pri cestarju. Takoj mu je sporočil' kar je videl in ta je odšel na žandarmerijsko postajo v Zidanem mostu in ga naznanil. To je bilo nato sporočeno na občino in Edi je zvedel, da ga bodo zaprli, kol so ie toliko drugih. Sel je v gozd in razmišlleval, kaf nal bi storil. Oče in mali sta večerjala brez sina Gledal je v dal lavo, tja na Dolenjsko, na Gorjance ... Tri ure so minile. Zmračita se je in ko je udarilo v zvoniku pol desetih, se je zdrznil. »Oče gre v stnihol* Skočil je kvišku in zdirjal rta ovinkih na postajo Vlak se je že premikal, ko je prihitel ves zasopel k ograji. Gledal le Na vsako okno. na vsaka vrata, no vsa- očeta, morda zadnjikrat... Za- | Prišel je Janez, njegov bratra-gledal ga je. Stal je. Ne — slo- j nec, in ga vprašal, kaj bo sedaj je pri odprtih vratih in j sioril Edi je premišljeval, se gledal tako žalostno nazaj v vas Morda je iskal svojega sina? Edi se mu ni pokazal. Žalosten sin je opazoval žalostnega, strtega očeta, ki se mu je zdel v tem trenutku tako silno lep in velik. Srce mu je bilo, grabil je cele šope trave, stiskal zobe, samo da ne bi zavpil. Gledal je za vlakom obrnil proti Gorjancem, in čez čas odgovoril, da pojde na Dolenjsko. »Se to noč, opolnoči pojdem,« je sklenil. Edi je čutil, kako je mater zaskelelo, a naredil se je, kot da ni bilo ničesar Janez je dejal Ediju, naj ne hodi, in ko je mali to BILO )E V LOKI MED VOJNO... K občinskemu prazniku v Loki pri Zidanem mostu, 22. decembra ko špranjo je pazil, da bi videl I stili. in iz prsi se mu je izvil samo ie pritajen, tresoč klic.- »Oče/* »Oh, očel« Vstal /e In šel počasi proti domu. Došel ga je Martin tn mu nekako škodoželjno, zasmehijivo dejal: »Edi, kaj si pa storil? Te ni sram?* »Sram? Zakaj neki?* Sla sta proti vasi. Nista dosti govorila. Edi le prišel domov, mali ga /e čakala na pragu. Čakala ga je naslonjena na vrata * prekrižanimi rokami In na njenem obrazu je opazil Ule poteze trpljenja in skrbi kol pri očetu. •Kod sf hodil?* ga je vprašala z vso materinsko skrbjo. •Od očeta sem se poslovil,* ji je odgovoril Edi in spet je zavladal molk Ni mogel večerjati. Stal je pri ograji, mati ob vratih In molčala sla Nista mogla govoriti Jezik je bil zavezan, možgani pa so delovali, delovali.. . Srce se je širilo, ožilo Vse v njeaovi notranjosti je bilo premajhno, hotelo st je spro- čula, je pričela še ona, naj ne hodi nikamor. •Ali peš, če uideš, da bodo odpeljali tvoje starše in vse sorodnike?* mu je pravil Janez. Mati je odšla v kuhinjo, Edi in Janez pa sta zavozila na cesto, da se še kaj pogovorita. Sedaj, ko ni bilo matere zraven, sta laže govorila. Ko je Janez Edija prepričal, da je bolje, če počaka, sta šla domov Poslovila sta se. Janez se je še oglasil pri Edijevi materi, Edi pa je šel prvikrat v življenju brez slovesa v posteljo. Premetaval se je v postelji in prisluškoval Prišla je mati In prisluškovala. Edi se je naredil spečega. Odšla je. — Noč je bila dolga Pričelo le deževati Proti jutru je zaspal Okoli devetih sla prišla dva orožnika Neki Wernigg iz Celja ter nekdo od domačih Hitro je bil površno zaslišan in preiskala tla njegovo sobo. Drugega nista našla kol pet metrov dolg trak slovenske zastave, ki sta ga pustila. Wernigg je odšel še v šolo po Slavka, nato pa so šli v Zidani most. Kako so dognali, da je bil Slavko zraven, Edi ni zvedel. Za odhajajočimi te je slišalo kričeče smejanje poštne uradnice. V Zidanem mostu so ju zaslišali, nato pa zaprli, kjer sta čakala do pol štirih popoldne. Potem so ju odpeljali na vlak v Cel/e. Ob šestih zvečer sta prišla v »stari plsker*. Ločili so ju. Edi /e hodil tisto leto skoro vedno samo v kratkih klačah in je bil zelo ožgan od sonca. Ko je prispel o celico, je videl, da to osi brez srajc. Slekel jo je In se vsedel na stol. Kmalu je prišel paznik ponj in o naglici niti pomislil ni na srajco. Moral je o jetniško pisarno, kjer so ga opisali. Ko je stopil iz pisarne, je slalo pri vratih nekaj paznikov, ki so ga ogledovali. Edi jih je pogledal in šel brezbrižno naprej. Smejati to se mu in slišal je za seboj pripombo: »Ta je pa pravi komunisti* Ni pogledal nazaj, ni povesil glave, ni zinil besedice — samo zravnal se je In njegov korak je postal odločnejši Smeh paznikov je utihnil in Edijeve stopinje so zamrle, ko so se vrata celice zaklenila za njim. Prvi dan je bil brez jedi. Ker je bilo rečeno, da bosta takoj po zaslišanju Izpuščena, le Edi prepustil posteljo drugim tovarišem in spal sede Za mizo Dolga je bila la prva noč za mrežami. Zjutraj se je Edi hitro umil in čakal z ostalimi na zajtrk Dobili so kavo in kruh. On ni dobil ničesar Vprašal je, zakaj ne. Paznik mu je odgovoril, da ima strog nalog glede njega In da mu ne sme dati nobene hrane Kmalu nato so prišli ponj Moral je na zaslišanje Privedli so tudi Slavka in Milana. V stražarnici je čakal neki civilist in dejal t samokresom v roki: •Na/ ne poizkuša nobeden z begom: Imam še tri krogle za vasi* Pred hišo je stal avto in odpe- ljali to jih v gestapovske pisarne. Pričelo se je zasliševanje. Gestapovci so imel/ na mizah samokrese in vrteli pasje biče v rokah. Za njimi sta vstopila še dva gestapovca, dolgina, z rokamj na hrbtu. Norčevali so se z njimi pri zasliševanju in jih bili. Gestapovec Nlederberger, čigar ime smo Izvedeli šele kasneje, je sedel udobno naslonjen za mizo in se poigraval s svojim bičem. Na tleh je bila lepa rdeča preproga, da se ni videla kri, ki je tekla iz ran narodnih mučenikov ... Ob sedmih zvečer so jih prignali nazaj v celice. Bil le drugi dan brez vsake jedi. Tretji dan so prišli spet ponje. Vklenili so jih in jih peljali skozi mesto. Sli so. čeprav hi najraje raztrgali okove In tih vrgli Uranom v obraz. Ljudje so se ustavljali In se jim posmehovali ... Nekdo je celo pljunil prednje... Spet so flh zasliševali. Staij so z vklenjenimi rokami pred kroo-loki in jim gledal/ v oči. Ker je Edi znal nemško že od prej, ie odgovarjal v nemščini. Po zaslišanju so lih zaprli v kopalne kabine in jih pustili čakati. Nenadoma je zagrmelo. Milan se je zdrznil. Bil je pravoslavne vere. Nemški barbari so razstrelili pravoslavno cerkev v mestu ... »Vse, kar je lepega, narodnega, kar je naše. bodo uničili II kroolokiU Popoldne so na Edijevo veliko veselje izpustili Slavka, ki le bil še šoloobvezen otrok. Revček se mu je smilil, saj je bil videii tako slaboten Kako srečen je bil Edi, ko je zaslišal njegove oddaljujoče se korake, ki so držali v prostost. Nehote le segel t' žep po robec, a zarožljali so okovi no njegovih rokah ... Zmračilo se je. .. Tretji dan brez hrane. Prišli so poni In ga odgnali spel v to preklelo ječo — p daljavi pa se je svitalo, svitalo... L. V. ZA NASE KMETOVALCE Prvo zborovanje semenogo cev trboveljskega okraja dan ji pridelovalci podpisali že pridelovalne pogodbe za prihod* nje leto marsikje pa se bodo Da se zbirajo na posvetovanja Pc živahnih pomenkih, v kate-živinorejci, sadjarji, čebelarji m rih to semenogojc, iz raznih kra- d , semenski krompir letolnje-rejci malih živali - tega smo jev izmenjavali svoje izkušnje pridelka skoro že ves oddan, vajeni. Prvič v zgodovini pa so m opazovanja je sledil dragi del j 3 zborovalci so izvolili tudi se 8. decembra 1954 zbrali v Trbovljah kmetovalci — semeno-gojci trboveljskega okraja. Posvetovanja, ki sta ga sklicala Okrajna zadružna zveza in kmetijski odsek Okrajnega ljudskega odbora se je udeležilo nad 60 kmetovalcev, ki pridelujejo semensko žito, bodisi semenski krompir pod strokovnim nadzorstvom. , Tako številna udeležba — kljub naislabšemu vremenu — je toliko bolj razveseljiva če pomislimo. da so bili skoraj vsi udeleženci iz daljnih gorskih kra ev: iz Po'šnika in Dola pri Litiii, s Podkuma in Dobovca, izpod Svete gore in iz Senožeti, iz trojansko-čemšeniških hribov in iz Gor nad Turjem. Večina izmed njih je morala po dve, tri ali še več ur gaziti še v jutranji temi novo zapadli sneg, da so prišli pravočasno v dolino do prvega prometnega sredstva — avtobusa ali vlaka — a zvečer so morali napraviti spet ponoči isto dolgo ~ ;—•- •- —| z-Dorovaici so izvolili tudi zborovanja, namreč obrazložitev okra).nl poljedelsko-semenogoj načrtov in predpisov za semeno j sk. odb(>r in so se zadovoljni gojsko delo v prihodnjem letu. razil; s gkiepom. da bodo nada-Udeležence je zlasti zanimalo iz- ijevaH z do sedaj že tako uspeš-vajanje sortno-gnojilnih posku- nim delom, t j s pridelovanjem sov s 5 pšeničnimi sortami, ki se najboljšega semena domačih sort de a jo letos na petih kra uh v j jn domačega izvora oskrbovati okraju - še bolj pa razumljivo na5e kmete {n , tem Opomoči predvidena orqamzaclia poqodbe- k poveeanju kmetijske proizvodnega pridelovanja semenskega nje ^ tako doprinašati svoj de-kromrurla v letu 1955 Takoj na jež Ta povečanje blaginje vsega posvetovanju so skoro vsi dose- našega delovnega ljudstva. Nekaj o zemljiškem katastru Zaradi sprememb kultur na sestniki so potem svoje vinogra-zemljiščih po katastrskih zapi- de spremenili v druge kulture pu auiudiigisili tajji skih je stalno slišati od lastnikov zemlje prošnje in pritožbe, da kataster v mnogih primerih več ne ustreza dejanskemu stanju. To je seveda povsem razumljivo, napravili sp«i kwiiwvi ~ s««.******,*» pot peš nazaj v hribe Tolikšna i saj izvirajo katastrski zapiski in požrtvovalnost zares zasluži jav- načrtj iz leta 1825, 1867, 1885 in no priznanje 1912 °d ‘egaC*?a Pa do danes Posvetovanju je predsedoval f« >• seyeda iivgenje naših matov. Franc Bravec. predsednik hh kmetov m kočarjev močno OZZ Trbovlje, ki je sam tudi fPremen’*° K° .?e ie “• PJ- ,zače‘ med najbo'jšimi semenogojcj na- la T n®iU aj*gr“d,V ie ezni' , i •- tt__________j- 1» ca in »o so začeli obratovati našega okraj ._______e , j. ši rudnikj in tovarne, so mnogi spregovoril okrajni agronom tov. uh ma,jh> 2emljiških posestniko9v mz. Janez Oblak za njim pa j ^ bajtarjev začeli hoditj na delo imel poročilo o dosedanjem raz- v industrijo in obrt S tem se je voju kmetijskega semenogojstva seveda spremenil način dela in v trboveljskem okraju, tov. Tone življenja teh ljudi. Ko so si izven Bantan, kmetijski referent OZZ kmetijstva začeli služiti denar, Trbovlje. s0 z njim prav tako začeli kupo- Iz tega poročila posnemamo, Vati posamezne prehrambene da se je kmetijsko semenogoj- predmete, s tem pa so se začele stvo razmahnilo v našem okraju spreminjat) tudi kulture zemljišč šele v zadnjih dveh letih V glav- teh jjudj Opuščali so njive, vi-nem se razvija semenogojstvo nograde in podobne kulture ter ozimnega žita, v prvi vrst' doma- jz njjj, napravili več travnikov in če pšenične sorte »Podgorka« ter pašnikov prav tako so te kulture pridelovanje semenskega krom- v nekaterih primerih začeli spre-pirja. Pogodbenih pridelova'cev minjatj tudi v gozdove. Ko so si semenskega krompirja je bilo v t, kmečki ljudje napravili iz letu 1953 okroq osemdeset letos nekdanjih njiv travnike in pašni-pa že nad 140. Zaradi neugodne- ke 90 sj raje kupjjj kakšno g'a-ga vremena ln slabe rasti krom- vo divine več ali kakšno kozo, pirja sorte »Ackersegen*. ki ga je pridelovalo največ semenogoj- spet dragi so pa prodajali pridobljeno živinsko krmo kakšne- .---aooijeno zivmsKO Krmo naissne- letos _ priznan mu drugemu posestniku, ki mu mpncki samo i. i. cev. pa je btl krompir kot semenski samo t je je primanjkovalo. okroq 65 pridelovalcem Ker so < nekatere kromolrieve sorte, ki jih drugje v Sloveniji ne pride Največ sprememb je nastalo pri vinogradih Tukaj imamo - v ' °Vep.I.i,e _ 7aj. ! primere da se je kmečko pose- "VaiJh nailep- stvo v !etih razdelilo ter so njih letih v "a*’V £21» Jalri v ! si ljudje n. pr, iz bivšem hleva še «sp« «■ ' . i a,u zidanice zgradili maihne sta- “«•Ti tm- bijejo vsako leto v večiem obsegu To so predvsem sorte: »Wekaragts« z zelenkastobelo kožo in belim mesom, »Wohlt-mann« z rdečo kožo in behm mesom ter »Dlanella« z rjavkasto kožo in be’im mesom Seveda tudi »Ackersegna« ne smemo kar opustiti čeprav ima rumeno meso in čeprav ie letos marsikle odpovedal Morda bo druoo leto pokazal krompir posameznih sort — če bo vreme dmoačno — čisto dnine usnehe Nekaj drži kar so pokazali številni poskusi, ki se že več let delaio tudi v našem okralu na približno 20 kromoir-jevih sortah, namreč da ni nobene krompirjeve sorte ki bi b'la najboliša za vsa se ludi pod mogočna nepremočljiva drevesa, ki jih Jc v pragozdu dovolj. Eskimski bonboni 2e star latinski pregovor pravi, da o okusih ni mogoče razpravljati, zato naj se tudi nihče ne čudi, če Eskimi sesajo kose mastne kitove kože z enakim už'tkom kot na primer pri nas sladkorčke, karamele in čokolado. Tej ria'[a di se nikar ne čudimo. Upošteva« je treba, da zahteva človeški organizem vitamine tlim krajih, k'er zaradi snega m zelenja. V kitov' koži oa j« oreeei vitaminov. Tudi mastni okus bi nas motil, na daljnem sev ra n, n'« najmanj odvraten, saj tam potrebuje organ sem mn o maščobe, če se hoče oh r ■ ' Zato je tildi povsem razumi L vo, da na primer Eakjmi oostn names*o našega Voz llrerta a"' žganja — g°*tc9a ribjega olja... Hiauitski kaiuek TRI PIONIRSKE KRATKOCASNICE »Kaj se je zgodilo vašemu Mirku, da tako joče?« »Pomislite, v pesku si je izkopal jamo, sedaj pa jo hoče vzeti s seboj domov ...« * »Petaček, zakaj pa tako rad piješ ribje olje, če ti ga daje dedek?« »Veš njemu se roka bolj trese kakor mamici, zato ga več polije!« ★ »Očka, zakaj si pa Indijanci mačejio obraz z barvami?« »Preden gredo v boj si ga namažejo, da se jih sovražnik bolj boji!« Drugi dan priteče sinček ves razburjen v očetovo sobo: »Očka, pazi se, mama gre v boj!« NAGRADNA POSETNICA ZA NASE PTONTRTE REŠITEV NAGRADNE RAČUNSKE NALOGE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE V 50. številki »Zasavskega vestnika« smo opozorili naše pionirje in pionirke, kako velikanska je 1 milijarda, če jo merimo časovno. Tako smo navedli, da je šele leta 1903 — torej pred 51 leti — po dolgih stoletjih od našega štetja, preteklo šele 1 milijardo minut (natanko: 1.000.216.800 minut). Istočasno smo dali našim pionirjem in pionirkam za nagradno nalogo, da izračunajo, koliko minut bo preteklo od našega štetja do konca tega leta (do 31. decembra 1954 ob 24. uri). Rešitev se glasi: 1 ura Ima 60 minut, v 24 urah ali 1 dnevu preteče torej 24 X 60 = 1440 minut. V 1 letu mine potemtakem 1440 X 365 - 525.600 minut. Konec letošnjega leta, torej v 1954. letih, bo preteklo 525.600 X 1954 = 1.027,022.400 minut od našega štetja. V prihodnji, novoletni številki našega Usta bomo sporočUi, kateri pionir ali pionirka je bila izžrebana za nagrado za pravil- Kaj smo zvedeli v hrastniški steklarni Društvo inženirjev in tehnikov v Trbovljah organizira večkrat izlete v razne tovarne, da bi se članj seznanili s tehničnim procesom drugih produktov in ne samo premoga Takšen izlet so člani tega društva napravili pred dnevi, ko so obiskali oblikovalce steklenih umetnin V zgodnji popoldanski uri neke decembrske nedelje je zabrnel motor avtobusa in kaj kmalu je ostala za nami še v meg!o zavita trboveljska dolina, ko smo se vzpenjali po gorski cesti proti Ostenku. Naša pot je bila kratka samo še streljaj poti, in že smo bili v Spodnjem Hrastniku, no rešitev naše računske naloge, j Tehnično osebje Steklarne v — Pozdravljeni! I Hrastniku, tudi člani DIT. nas Cestna razsvetljava v Hrastniku JELICA UTIC Kaj je ta tovarišica? V njenem imenu je skrit njen poklic, kd ga boste našli, če pravilno razvrstite vse črke te posetnice. Rešitev bo tem lažja, ker imajo vsi pionirji in pionirke, ki hodijo v Solo, opravka s to tovarišico. Rešitve te posetnice nam prinesite ali pa jih pošljite po pošti do nedelje, 26. decembra, opoldne. Izžrebani pionir ali pionirka bo tudi tokrat dobila od nas za rešitev lepo knjigo v spomin. Potujoči kino LP Trbovlje predvaja od 25. do 28. decembra 1954 ameriški film »Key Largo«. V soboto, 25. decembra, ob 10. uri v Jagnjenici, ob 14. uri v Podkumu in ob 17. uri v Polš-niku; v nedeljo, 26. decembra, ob 10. uri v Trojanah, ob 15. uri v Kolovratu, ob 18. uri pa na Vačah; v ponedeljek, 27. decembra, ob 17. uri v Zidanem mostu, ob 19.30 v Loki pri Zida- Hrastnik napreduje v precejšnji meri žail pa ne v vseh pogledih Ned. vno sem srečal zvečer staro žensko, ko si je svetila Po hrastniški cesti s svetilko, v kateri je brlela sveča. »Zakaj pa to v tej dobi ko imamo vendar vsepovsod elektriko?« sem se vprašal. Odgovor sem takoi imel: »Zato. ker je hrastniška cesta slabo razsvetljena, zlasti v Sp. Hrastniku.« — Ko sem zagledal omenjeno ženico, se mi je trenutno zazdelo, da je to pred 50 leti, ko je v Hrastniku tu in tam brlela kakšna cestna petrolejka. Od osnovne šole proti kemitaj tovarni je bilo tisto noč temno kot v rogu. Seveda zato ker manjka tu več žarnic cestne razsvetljave. Od te tovarne mimo steklarsko kolonije vlada sploh egiptovska tema Na tem odseku že davno ni ve* nobene luči. Letos polet; smo dobili več cestnih svetilk na križišču pod železniško postajo in ob cestah proti obema železniškima pod-vozoma. Te so nekaj časa zadovoljivo razsvetljevale ta hrastniški kot. A ko so v jeseni preusmerjali električno napeljavo tja v novo naselje ob Savi so morali omenieno cestno razsvetljavo odklopiti. Akoravno to razsvetljava v obsavskj koloniji že davno urejena, še vedno ne svetijo žarnice ob cestnem križišču pri železniški postaji Zidaj ko je noč najdaljša, bj bilo pač treba to vprašanje rešiti. Ne čakajmo, da nam ne bo kak tujec zabrusil v obraz kakor lansko leto: »Hrastnik je sicer mesto, cestna razsvetljava pa nikakor ni mestna!« šah v Trbovljah Prejšnji četrtek je šahovska sekcija SD »Rudarja« v Trbovljah odigrala v svojih klubskih prostorih brzotomir za prvenstvo v mesecu decembru. Turnirja se je udeležilo 15 šahistov. Do 11 kola je vodi; tekmovanje Rugel, ki je bil v odlični formi. Od 11 partij je oddal samo dva remija. In sicer proti Irtu in Gerže’ju vse ostale igre pa je dobil Gotovo bj bil prvi, da ni s kontumacom izgubi! treh par- tij, ker je moral v službo Tako pa je zmagal Jazbec st. Dobro se je na tem turnirju odrezal Sever, ki je zasedel 3. mesto. Končni vrsto-, red je bil naslednji: 1. Jazbec st 12 točk; 2. Ger-želj 11 točk; 3. Sever 10,5 točke: 4.—5. Rugel in Jazbec ml. px> 10 točk; 6. Škrbec 9 točk; 7.— 8. Drnovšek ir Sribar po 8,5 točke. 9. Hribar 6 toč1' ‘ -i RIMSKE POČITNICE Film, ki ga je cenzurirala Elizabeta II. Zakaj? »Rimske počitnice* najnovejše delo slovečega ameriškegQ reži- serja VJilliama Wylerja. ie svetovna filmska kritika ocenila kot *eno izmed najzabavnejših, naj-originalnejših in najbolj ljubkih komedij, ki jih je ustvaril Holly-wood v zadnjih letih« Tako kritika in gledalci. Vendar ne vsi Angleška kraljica Elizabeta II. n. pr ni dovolila Utrujena je zaspala, Tu jo je odkril ameriški novinar Joe Bradley (igra ga znam in priljubljeni Gregory Pečk) Misleč, da je pijana odnese novinar lepo deklico v svo/e stanovanje Ob ju-tran/em branju časopisa novinar odkrije, da /e njegova gostja — princesa To bo senzacionalen novinarski podvig — si misli mladi Američan. Lep rimski dan nem mostu; v torek, 28 decem- I znnf0/u 91 n v n e igralke upodobil bra, ob 18. uri na Dolu pri \e.s,ro an9‘^ke kraljice princeso Hrastniku. L£H! zff&ls&ž S Pri plesu ob večerni Tiberi Joe Kino »Svoboda — Center« v Trbovljah ima na sporedu danes, v sredo, in jutri, v četrtek, ob 5. in 7. uri nemški glasbena zabavni film »MAJA V TANČICI« Od petka do ponedeljka bodo predvaiali amer. barvni film »AFRIŠKA KRALJICA« V nedeljo dopoldne ob 10. uri francoski film »BRATA BOUQUINQUANT« ★ Kino »Svoboda« Trbovlje II bo imel na sporedu od petka do ponedeljka ameriški f’’hn »NIAGARA« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Mira Pucova: Margareto. Ta podobnost je izzvala burjo negodovanja o britanskih časopisih, v ostalem svetu pa škodoželjno muzanje Film namiguje na še pred nekaj meseci tako razvpito ljubezen med princeso Margareto in letalskim polkovnikom Petrom Towsendom, kj na žalost ni »žlahtne« krvi kot njegova oboževalka V »Rimskih počitnicah« pa so dogodki potekali malce drugače: mlada in lepa princesa Ana (igra Jo nadarjena Igralka Audrev Hepburn), članica kraljeve družine imaginarne evropske države, je obiskala Rim Naveličana nenehnih ceremonij, brezdušne dvorske etikete, globokih priklonov in večnih poljubltanl rok ie zbežala Iz svoje rezidence. Ne-navafena naporov dolge hoje po mestu se je zatekla v varstvo zidu ob starem rimskem Forumu. spozna, da niegovo zanimanje za ljubko plesalko ni samo poklicno. Tud) ona čuti da ie našla moža svojih sanj. Toda na nesrečo je telesna straža že za petami ube-gli princesi. Da bi jim zbežala, oblečena skočita v Tibero in se skrijeta v Joejevo stanovanje. Ana pade v objem Joeju, toda čut vladarske dolžnosti v njej zmaga. Spozna, da je srečanje z njim bilo le kratko doživetje. Žalostno slovo in zaljubljenca se razideta za vedno. Ko drugi dan posluša Joe na tiskovnj konierenci izjavo princese Ane, ve, da iz srečanja z njo ne more narediti novinarske senzacije Demokratične sanje W. Wy-lerja se za zdaj tudi v Ulmu niso uresničile! S 11 iHtRl Glavna igralca iz filma Delavskem domu v bližnjih dneh. je toplo sprejelo. Namen našega obiska je bil, spoznati se s tehnološkim procesom izdelave stekla, tako da bi ga razumel tud; rudar. Naš namen je v polni meri uspel in zadovoljni smo se zvečer vračali domov. Kako nastaja steklo, kako se oblikuje pod spretnimi rokami steklarjev zdaj steklenica (vsakomur draga, če je p>olna dobre tekočine), zdaj spet kozarec, vaza ali pepelnik, zdaj spet oprava za laboratorije, tehniška stekla in — še in še vse to smo pred časom našim bralcem že povedali. V tovarni je tudi nekaj umetnikov, ki znajo pričarati izpod svojih rok čudovite steklene izdelke, ki si jih želi v svojem domu vsaka žena. vsaka gospodinja Pa bi morda raje to priložnost izkoristili za nekaj drugega in povedali kaj tare hrastni-ške steklarje, kako bi se rešili velike skrbi, ki pa se je sami žal ne morejo. In kal bi bilo to? Cez dve leti bo minilo sto let, odkar je zagorela v Hrastniku prva poč na lonec in so prvi steklarji zapihali v stekleno gmoto, ki so jo raztopljeno potegnili iz peči. Oh — kako dolgo že stoji ta tovarna — stara je postala! Da res ie že stara in kljub stalnemu dozidavanju, popravljanju in tehničnemu izpopolnjevanju ne bo mogla več dolgo »riniti« dalje Sedanje steklarske peči so stare, izrabljene in morali bi jih popolnoma obnoviti. Transportne poti v tovarni za steklo so postale nemogoče, neprikladne. neracionalne. Podajanje steklene gmote iz peči ter prenašanje že obrikovanih steklenih izdelkov je v tovarni še vedno ročno ali kvečjemu polavtomatsko kajti avtomatov sploh nimajo. Zaradi nerentabil-nosti tovarniških naprav in njihove izrabljenosti bodo morali prihodnje leto zmanjšati kapaciteto steklarne. Potrebna je obnova celotne tovarne. Sicer so načrti za to že zdavnaj zgotovljeni in tud; dobro preštudirani toda kdaj bodo uresničeni? Potrebovali bi 900 milijonov dinarjev, 400 za opravo tovarne, ostalo za gradbena dela. Ce bi smeli uporabiti svoja amortizacijska sredstva, bi potrebovali le 400 milijonov. Kakšna naj bi bila steklarna potem? — Nove peči pa bi stale tam, kjer je sedaj brusil-uica, zaradi boljše lege. Prostor, kjer stoje sedaj, je zaradi nizke talne vode neprimeren, ker voda lahko ob malo večjem porastu spodnje dele peč; zalije. V tej dvorani bi bila skladišča, na vrhu pa brusilnica. Z gradnjo peč; na drugem mestu bi se pro-| Izvodnja steklarne lahko ves čas nemoteno nadaljevala. V tovarni bi seveda uvedli j najmodernejši avtomat za izdelavo drobne stepene embalaže (za medicino in kozmetiko), ki bi dajal dnevno 40.000 stekleničk. letno 12 milijonov. Letošnje leto tovarna ni mogla zadostiti zahtevam trga. zlasti ne v teh izdelkih Kolektiv steklarne bi moral izdelati letos 26 milijonov stekleničk do 500 g vsebine za potrebe medicine, toda izdelal jih je lahko samo 18 milijonov. Ce napravimo primerjavo, vidimo, da bi en sam avtomat kril skoro polovico zahtev. Tako bi z modernizacijo tovarne dosegli evropsko raven produkcije, kar bi nedvomno tudi znatno znižalo ceno stepenim izdelkom, ne samo steklu za široko potrošnjo, temveč teh- »Rimclro . , , , j za siroKo potrošnjo, temveč teh- k™t„p:TS L? b0 predvajal v lni*T- steklu’ki ga danes še plačujemo Prav po teh specialnih steklenih izdelkih, kot so to n. pr. laboratorijsko in signalno steklo, posode za akumulatorje in še drugo tehnično steklo, katerega izdelavo smo si šele dobro prisvojili (do sedaj smo ga v glavnem uvažali), je veliko povpraševanje. Zato nam zastoj v tej tovarni gospodarsko vsekakor ne bi bil v korist. Da ob tej priložnosti še odgovorimo. ali je tako velika obnova tovarne tudi povsem utemeljena? Prvi, najmočnejši argument, ki govori za modernizacijo tovarne, je premog ki je pravzaprav najvažnejša surovina za izdelavo stekla, kajti za napravo 1 kg stekla le treba 3.8 do 4 kg premoga. Torej lokacija take tovarne v območju kremenčevega peska kot osnovne surovine za steklo ni ravno najboljša Tudi vsa povojna evropska stektar-ska industrija, kot n. pr. v Nemčiji in Angliji, je v bližini velikih premogovnih lež’šč. Sicer pa tudi pesek ni tako daleč, namreč v Novem mestu, kjer so do sedaj raziskane naj-večje zaloge v državi. Tudi lokacija glede na domači trg in izvoz (Reka) je zelo ugodna. Hrastnik sam leži v središču industrijsko razvite republike, kjer je potrošnja stekla največja. Sicer sega meja domačega trga za steklo dosti dalj, preko Hrvatske, Bosne, Hercegovine do Dubrovnika in Beograda. Prenasičenja trga se ni bati. ker je bila ostala naša steklarska industrija po vojni zgrajena na jugu države: Para-čin in Skoplje. — Drugi, najmočnejši faktor, ki opravičuje načrte hrasta iški h steklarjev, je pa vsekakor delovna sila s stoletno tradicijo, ki je rodila steklarsko industrijo Jugoslavije. Zelje hrastaiških steklarjev so povsem upravičene ki upajo, da jim bo njihova komuna kot skupnost komun okraja Trbovlje priskočila na pomoč, da rešijo ta precej pereči problem. Delovni kolektiv tega podjetja bi to zaradi svoje prizadevnosti tudi zaslužil, saj ne izboljšuje svojih izdelkov samo kakovostno. temveč k! hib težavam in delno že ročnemu pihanju stekla tudi količinsko dviga proizvodnjo svoje tovarne. In kar je v nemali meri važno: znižuje cene steklarskim izdelkom. Letos je ta kolektiv svoje izdelke spet pocenil in ni imel nobenega komercialnega dobička To njegovo vsestransko prizadevanje je res vredno pohvale in opravičuje tudi sloves njegovih Izdelkov doma in v tujini. V sledeči prijetni družbi, da bi se pobliže med seboj spoznali, so se steklarji in rudarji še marsikaj pomenili. Z obljubo, da bomo steklarje skoro lahko vodili po temnih rovih našega rudnika, smo se od njih poslovili. -b=- Rudar II zmagovalec v kegljanju Na dvosteznem kegljišču Rudarja v Trbovljah je bilo prijateljsko tekmovanje v kegljanju. Nastopila so moštva Rudar II Svoboda-Zagorje, Bratstvo in Brežice. Največ klinov je podrla ekipa Rudarja, in sicer Rudar II 329, Zasavje 276. Bratstvo 273 in Brežice 241 klinov. Rudar je nastopil v sledeči postavi: Ogrizek. Deželak. Se- nekovič. Rozina, Zdolšek, Dru-govič, Smarput, Razgoršek. Na-z dragimi devizami.prudnfk in Soklič TBHA VODA Romeu. Kajpada b) bila njegova dolžnost, da bi Francki čimprej razkril, kako je z njim. Toda sovražil je dolžnosti. Mogoče se bo jokala, ko ji bo razlagal, da je več ne ljubi. O ti moj bog. tudi ženske solze je sovražil! Ce se je "ako dekle jokalo, je od sočutja kar pobegnil A če je naneslo tako, da ni n ogel pravi čas uteči, j« rad popustil dekliškim solzam, “Olj iz ustrežljivosti kakor pa iz aagnjenja .. . Tbda Agate ni bilo k maši in tako se je dopoldne odpravil k “arašuhovim, sam pri sebi stokajoč. Pustiti Francko v veri, da je vse v najlepšem redu, je bilo nemogoče! Ce je le kaj poštenja v meni, Jj moram povedati si je govoril In nič drugače mu ni odo pri stcu kakor tedaj, ko je čakal, da mu bo Mušhauzer izdri ž°l>: tresel se je V duhu si jeza Francko pripravljal lepe besede. Poslavljal se je od nje v mislih, Pa je na vse pozabil, ko mu je Pritekla nasproti otroško lahkih n°9, vsa ožarjena v obraz, in se ttu le obesila na roko ’AH greva za fajmoštrov ko-solec?. pa je priliznjeno vprašaja lvšo ne sme* stara mati bolni za črnlmj kozami. Pravi- jo, da je ta bolezen hudo nalezljiva.« »Pa ti — se ne bojiš, da bi se nalezla?« Veselo in brezskrbno se je zasmejala. Pogledal^ ga je izpod visokega okroglega čela »Menj ne more nič do živega. Zate- moram ostati zdrava. Juli-jusl Toda hitro, hitro — da naju ne uzrejo oče.« Zavrtela ga Je stran od hiše in ga je ie vlekla za seboj. Za fajmoštrovim kozolcem ie bila cela goščava divjega bezga, Tu si se lahko skril pred predirnimi očmi Paražuhovega očeta, tu sta Francka in Julijus sleherno nedeljo pričela svoj sprehod, preden sta se pokazala vsem ljudem na odprtem polju. Ko so Ju tudi danes zagrnile goste veje, le Julijus pomislil: ne smem je poljubiti! Povedat’ ji moram, da sem vzljubil drugo žensko . .. Toda že mu je visela na ustnicah. In bilo je v redu da jo je za slovo poljubil Ah, če bi vedela, da se samo poslavljam! je vzdihnil sam pri sebi, Uboga Francka! Smilila se mu ie. Njene ustnice so bile zelo sveže Oklepala se ga je kakor ma- SfcVJ^TertSČ i SSUSS.T-TA« kruto bj bilo od njega, če bi ji takoj povedal da je med njima vsega konec — in to prav danes, ko ji je na smrt zbolela stara mati Ne tako surov ni mogel biti Trdneje si jo je prižel v naročje. Zdajci se mu |e prikazal Agatin ljubljeni obraz, obsojajoče ga je gledala. »O, Julijus! Kaj t( je?« je vzkliknila Francka, ko jo je izpustil. »Povej, ali me ne ljubiš več?« Tako ljubka je bi'a in nenadoma tako otožna. Njegov čudni pogled ji je bil izvabi! iz oči solzo k| se Ji je skotalila po obrazu. »Ljubim te Julijus, ljubim te,« je šepetata in je postala vsa rdeča in nenavadna čustvenost v njenem glasu ga je tako ganila, da se je kar zamaknil vanjo. Res, ljubil je Agato in Agata je ljubila njega — toda če je prav premislil, ni bilo potrebno da bi ji bil zvest do vseh podrobnosti, saj je- bila ^vendar poročena, saj je vendar imela moža, ki ga je tudi ona morala poljubiti, če je to zahtevali Nekoč pa bo vendarle povedal Francki, da morata s temi rečmj prenehati, povedal ji bo vse in bo pošten nasnroti njej, toda ne še dane« Pobožal je Francko po laseh, da bi jo potolažil Sicer ni bila žalostna, kajti radostno se mu je jo mora potolažiti. »Samo tebe imam rad, Francka,« je roteče zamrmral. »Ali res? Ali prisežeš?« je hudomušno vzkliknila. »Prisežem,« je rekel. Nič ga ni pekla vest. To se mu je zdelo zelo čudno. Prižela se je k njemu in je miže pritiskal svoje ustnice k njegovim, on pa jo je trdno stiskal k sebi in čezdalje večji opoj ga je spreletaval. Kadar je boter Žgajnar, stoječ pred svojo trgovino, uzrl grobo stesano krsto, ki so io iz izolirnice prevažal,- v mrtvašnico, se je pokrižal in hitro izginil v hišo In stiskal je ustnice kakor da mu gre na jok Moj bog, kar čudno se je bilo spominjati, da je nekoč bilo drugače Da, nekoč je bil mir in sigurnost, da boš živel še dolgo, bita je tišina v vasi, podobna ljubki tišini nad jezerom ki Je skrito v gozdu Zdaj pa venomer to klenkanie mrtvaškega zvona, ki ga slišiš tudi v hišo. Bij ]e ponedeljek Zjutraj je boter poslal Julijusa po trgovskih poslih v Ljubi iano. Toda fant se je upiral in ker je drugače kar hreoenel po priložnosti, da bj se pokazal samostojnega in da bi prišel v mesto, se ie to obotavljanje zazdelo botru do skrajnosti sumljivo Kaj ga je zadrževalo v Zabukovju? Da bi bila to Francka, tega ni boter niti malo mislil. Takoj pa se ie spomnil govorice, ki se je po vasi ^širila o Julljusu in o gospe In nekaj je bilo brez dvoma šinilo v Julijusa, kajti on, ki ni nikoli mnogo premišljeval, je hodil zadnje dni naokoli s tako zaprtim obrazom, kakor da venomer nekaj premišljuje in to je botra silno vznemirjata Saj Juli-jus očitno ni bil ustvarjen za to, da bi preveč mislil! Zdaj pa je bilo v njem nekaj tujega, nekaj nezdravega — in ko se je vrnil od Francke v nedeljo je ves skrušen sedel v kotu sobe, grbančil čelo, čeliust mu te podrhtevala m končno Je mračno izjavil sam o sebi, da je podlež. Vse to so bili znaki, ki so opo. zarjali botra da z Julijusom ni nekaj v redu. Botra je mnogo manj vznemirjalo, da je prišla Filomena tisto nedeljo zvečer zelo pozno domov, da ni odgovarjala na vprašanja in ni večerjala In vendar je bil tudi on že slišal za tisto trdovratno šušljanje v vasi. ki je pripovedovalo o njenih skrivnih sestankih s Fernhahnoml Toda boter je bil mnenja, da se ženska vselej izmota iz vseh težav kakor mačka, ki ne more drugače pasti kakor na vse štiri noge. In malo mu ie bilo mar, kaj počne Filomena. »Oh, nič ni dobro,« je ječal, ker ga je skrbel Julijus in samo na Julijusa je mislil. Končno je le pripravil fanta do tega, da ga je uboga! in se odpeljal za dva dni v Ljubljano. Agatina dekla ki je prišla tisto dopoldne v trgovino, je torej našla botra samega za prodajalno mizo. Srdito je razsekaval stožec sladkorja na drobne koščke. Krstinčka ga Je pozdravila, spodobno povešajoč glavo, ovito z dvema rusima kitama. Široki obraz se ji ie bil razgrel od nagle hoje, prsi so se ji dvigale pod navzkriž prevezano rožasto ruto,_ za to ruto pa je bila zataknila pismo. Dvignil je obraz iznad sladkorja in mežikajoč uprl kratkovidne oči v dek’ino. ki se mu je bližala s tako težkim korakom, da je trgovina kar bobnala. »Kaj hočeš?« »Kaj ni gospoda Julijusa?« Ozirala se je po policah, prijetno ji je udaril v nos vonj po rožičih In po kavi in na vsa usta se je zarežala, kažoč kratke, kakor izgrizene zobe. »Ni ga doma.« Z glasnim pokom je Krstinčka zaprla usta. Gospa ji je obljubila verižico z zlatim križcem, če bo izročita pismo 2gajnarjevemu fantu in za to verižico ji ie zdaj koprnelo srce. (Dalje prihodnjič) Stran 8 •ZASAVSKI VESTNIK« Štev. M Izpred sodišča Mestno gradbeno podjetje je okradel Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah so se morali zagovarjati Jože K., delavec mestnega gradbenega podjetja v Trbovljah, stanujoč v Trbovljah, Rudarska cesta 4, nadalje Jernej G., zaposlen v trboveljski cementarni, stanujoč v Trbovljah, Ulica 1. junija 29. in Maks Š., delavec mestnega gradbenega podjetja v Trbovljah, stanujoč v Trbovljah — Loka 6. ker so izvršili razne tatvine na škodo navedenega gradbenega podjetja. Tako si je prvo imenovanj Jože K prilastil v noči v avgustu lanskega leta z dvorišča podjetja 19 lesenih lat v vrednosti 7947 din, Jernej G pa je vzel lansko spomlad v kamnolomu omenjenega podjetja dve samokolnici vredni 3500 din, poleg tega pa je le-ta od obtoženega Jožeta K kupil 19 lat, čeprav je vedel, da so pridobljene na nepošten način. Maks S je prav tako izvršil tatvino na škodo Mestnega gradbenega podjetja, in sicer je neugotovljenega dne v jeseni leta 1952 izmaknil 6 štirimetr-skih desk Vsi trije so očitana jim dejanja priznali in se tudi čutili preid sodiščem krive, razen Jerneja G„ ki se je zagovarjal da je imel samokolnice na svojem domu samo shranjene Zagovor tega obtoženca pa razumljivo ni utemeljen Vsi trije obtoženci so bili obsojeni, in sicer Jože K. in Jernej G vsak na 1 mesec zapora, Maks S pa na 15 dni zapora. Zadnjemu je sodišče izreklo pogojno kazen z ozirom na to, ker je bilo mnenja, da je bil deloma v denarni stiski im ker je bil tudi takoj pripravljen vso škodo povrniti in je s svojim vedenjem pred sodiščem pokazal, da je že sam sodnijski postopek narr ‘a-ko vplival, da se bo v bodoče čuva’ storiti podobna nepoštena dejanja. Ujet pri dejanju samem 12. sept. 1954 je v družbi popival v gostilni Birtič v Hrastniku obtoženec Milan Š. medtem pa je prišel v to gostilno še neki njegov prijatelj, ki se 1e oripeljal s kolesom Tega je Mi. m S naprosil za dovoljenje, da bt se malo peljal z njegovim kolesom, kar pa je lastnik ko- lesa odklonil Kljub temu pa je Milan S. kolo. Id je bilo prislonjeno pred gostilno, vzel, se z njim odpeljal, a ga je med potjo službujoči miličnik ustavil in mu kolo odvzel. To pa Milanu S. še ni bilo dovolj Tako je dvanajst dni po tem dogodku, ko je prenočeval v garaži »Avtoparka« v Zagorju. pobral z raznih polic in predalov šest mehaničnih ključev, štiri svedre, eno strugalo, nato pa je Iz parkiranega avtobusa odnesel še brzinometer in vse skupaj še tisto noč spravil v nekem skrivališču Drugi dan je v Hrastniku v jutranjih urah vzel motorno kolo, ki je stal0 pred kleparsko delavnico M J., in ga je v namenu, da bj si gg prisvojil in skril, naglo odpeljal v okolico Cemšenika, kjer pa je službujoč* miličnik delinkventa ustavil in prijel ter ga dal v pripor, da bi mu preprečil še nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj oz., da ne bi pobegnil Obtoženec je bil brez zaposlitve in tudi ni imel stalnega bivališča. Nazadnje je stanoval v Hrastniku št 151 Pred sodiščem je obtoženec svoja dejanja v glavnem priznal. se je pa delno zagovarjal z vinjenostjo kar pa sodišče ni upoštevalo. Po dokaznem materialu je prišlo do prepriča- i nja. da je obtoženec vse tri j tatvine napravil zato. da bi se z njimi osebno okoristil, in ga je sodišče zaradi tega obsodilo na eno leto zapora. Pri odmeri kazni mu je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino delno priznanje krivde, nadalje je upoštevalo tudi to, da so oškodovanci dobili ukradene pred- j mete nazaj in da niso imeli1 škode- Gradifa viseče vrvi čez Savo v Reitkah dobro napreduje Ko sem se pred tedni vozil skozi Renke sem opazit tamkaj kup kamenja in peska Radoveden sem vprašal novodošle sopotnike če je ta gradbeni mate rial morda pripravljen za novo postajno poslopje v Renkah, ki je tako potrebno kot suhi kepi dež Tisti železniški vagon borna zapuščina Nemcev, ki ga uporabljajo za prometno pisarno ter čakalnico, je že popolnoma pre-pere' ter ie po svojem zunanjem videzu v veliko sramoto železniški direkciji in železniški transverzali Pariz-Carigrad Zato je nujno, da ga železniška direkcija v Ljubljani nujno zamenja z ličnim postainim poslopjem Dobil pa sem od ljudi odgovor, da ie ta material pripravljen za visečo brv ozirom? nosilce te brvi čez Savo. Pred nekai dnevi sem pa zvedel, da so z gradnjo te prepotrebne brvi že pričeli Hotel sem videti, kakšno bo vse to delo, zato sem se namenil, da si to zanimivo gradbišče ogledam Ob izstopu iz vlaka sem presenečen obstal ob pogledu na gradbišče ker se nisem nadejal da je delo že v tolikem razmahu, tako da bi bil kmalu mislil, da je v gradnji hi-drocentrala drugo stran Save. Po žičnici pre- mesečne železniške legitimacije S coklo no nlavi Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se fe moral zagovarjati Jote T. delavce podjetja »Ograd* v Hrastniku stanujoč v Podkraju štev 57 pri Hrastniku, ker je dne 27 februarja l 1. v ike Približal se mi je tamkajšnji rojak tov Šuštar železniški vlakovodja v pokoju, kot vodja gradnje. Prosil sem ga naj mi malo obrazloži delo ter razkaže, kakšen načrt imajo Po načrtu in po naravi mi je pokazal kakšna bo cela reč Na obeh bregovih Save bo stal po en 19 metrov visok betonski opornik, preko katerih bodo napete jeklene vrvi ki bodo na treh krajih zasidrane v zemljo oziroma v betonske protiuteži Na te jeklene vrvi bodo montirali mostovno konstrukcijo katere sestavne dele bo po obljubi izdelal rudnik Zagorje v svojih delavnicah Po žičnici sem se prepeljal na Samskem domu v Hrastniku več krat s coklo udaril po glavi m prsnem košu tovariša J. O ter mu prizadejal telesne poškodbe j nad desnim očesom in mu zlomil i deseto rebro na prsih — Obto- j ženec je dejanje delno priznal, dokazano pa mu ie bilo tudi po pričah zaradi česar ga je sodišče obsodilo na ooMruo mesec za- pora poleg tega bo moral plačati še stroške kazenskega postopka Okrajnemu zavodu za soc zavarovanje v Trbovljah pa znesek 2900 din Obtoženi se je sicer proti obsodbi pritožil vendar je okrožno sodišče v Celju sodbo okrajnega sodišča v Trbov-lfah v celoti potrdilo važajo gradbeni material čez reko, zjutraj in zvečer se pa po njej vozijo delavci kaT seveda ni všeč brodarju ki je prikrajšan pri dohodkih 2ičnica je sicer enostavno vendar zanesljivo izdelana in je delavcem v veliko pomoč saj morajo ves pesek za levi opornik žičnega mostu zvoziti čez Savo Delo res dobro in hitro napreduje čeprav imajo precei križev in težav Pesek četudi qa je na desnem bregu Save dovolj ne ustreza svojemu namenu in ga morajo dovažati iz pr bližno en kilometer oddaljenega kamnoloma Se vodo za betoniranje morajo nositi iz Save kar ie precej naporno in zamudno--delo ker ne dobijo nikjer primerne črpalke Tov Šuštar te sicer prosil predsednika polšniškega gasilskeqa društva da bi posodili za gradnjo mostu gasilsko ročno brizgalno. ki rjavi in se praši na nekem nekdanjem svinjaku toda prošnjo so mn z raznimi izgovori odbili Tudi za 'er (deske) je bilo nekaj časa težko sedaj pa ie priskočila na pomoč pol-šenska zadruga Prav tako Dri delavcih ki hodijo dnevno v Zagorje. in pri sekcijsk’h prooov-nih delavcih ni takeaa zanimania kot bi era bilo pričakovati pri tako važni gradbi kakor te ta brv čez Savo ki bo ravno delavcem v naivečio pomoč Enako je bila za ostale delavce neka* časa kriza Sedai pa ie skrb za delovni kader prevzela občinska tajnica tov Mici Kotarieva — no. in sedaj pa stvat ere Ta tovarišica dnevno priskrbi nekai delavcev ki pribaiajo k stalnim delavcem te gradnie na udarniško delo Pohvaliti moramo še tov Petra Vodenika ki skrbi da je vedno dovoli peska na delovišču, kakor tudi vse delavce ki se trudijo da bi bilo deio čim-prei skončano Ob vsem tem ne smemo pozabiti zidar’« in »esaria litilskeoa podietia »Remont ki je orevzelo delo. Ta dva to- za vožnjo iz Ljubljane do Renk, ker opravlja svojo službo v Polšniku Priznanje je nadalje izrekel rojaku Ferdinandu Repov-žu, komercialnemu direktorju »Odpada«, kj mu gre vseskozi na roko ter poskrbi potrebni material v najkrajšem času in po najnižjih cenah Ob koncu je pa tov. Šuštar poudaril da gre največji delež pri izgradnji te resnično prepotrebne brvi čez Savo OLO Trbovlje ki jo je omogočil s svojimi denarnimi sredstvi Spet sem se vsedel na vlak poln lepih vtisov in raznršlial, da-!j bo prebivalstvo po'šniške občine dovoli hva'ežno OLO Trbovlje kot p’ačn;ku stroškov te gradnje 'er tov Šuštarju kot inl-ciatorju izgradnje mostu preko Save v Renkah in vodji gradbenih del. C. P. Za dobro voifo SUMLJIVO »Moj mož v spanju vedno kašlja. To me že skrbi.« »Moj pa se često smeji. Mene to še bolj skrbi.« NEKAJ LET POZNEJE »Se spomniš. Marija, kakšno vreme je bilo, ko sem te prosil za roko ... bila je strašna noč...« STARE LITANIJE »Rečem vam. današnia mladina je popolnoma pokvarjena.« »Da. da To je rekel že moj stari oče pred 70 leti « PREKLIC Preklicujem neresnične obdol-žitve prot) Amalij) Koder. — Marija Kuder. Kot red ež PREKLICUJEM žaljivke, kj sem jih izrekel Mariji Urač, Trbovlje. Novi dom 31. — Jože Lavrič. Trbovlje. PREKLICUJEM neresnične vesti, izrečene o Anj Ule iz Sela. — Jože Sikov c, Zagorje, Potoška vas. Knlisni program Prešernove družbe za leto 1956 variša se ne sramujeta nobenega dela svojo neutrudnostfo spodbujata vse ostale k orid nosti Posebne oa je tov enštei pohvalil tov Šinkovca i? Polšn’ ka ki je podaril za most 1?f!0kn železnih vrvi za nadomestek za betonsko železo Poudaril tp da liiidski odbor občine Po!Sn:k ne ravna nrav ker mu ne podpiše Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do 1, decembra 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR 7A LETO 1956; 2. Ivan Potrč: ZLOČIN, roman; 3 Vjekoslav Kaleh: CAR PRASlNE, povest; 4. Anton Ingolič: DEČEK Z DVEMA IMENOMA mladinska posest; 5. Gustav Šilih: VZGOJA NAŠIH OTROK. poljudnoznanstveno delo. Kdor bo doplačal 50 din bo prejel še 6. knjigo ZDRAV ČLOVEK V ZDRAVEM OKOLJU Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 300 din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Da bi v proslavo 10-letnice osvoboditve čimbolj razširili knjige Prešernove družbe, pripravljamo r etiko naoradno žrebanje kj se ga bo avtomatično udeleži) vsak član. Razdeljenih bo več sto dobitkov v večmilijonski vrednosti Zato pohitite z vpisom Člane vpisujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Ce pri vas ni poverjenika, bodite to vi in nam sporočite vaš naslov. Članarino lahko plačate v treh obrokih. Naš naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA. Ljubljana. Ulica Toneta Tom*iča št 9 tel «•*«»» f* 21-04R Justin Brežnik kovaštvo — Trbovlje Seli svojin) naročnikom Novo leto 1955! srečno r m m v Oni H a g mlinu svim svojim pos.ovnim prijatelj ma kao i ostalim S radnim ljudima naše soclalističkc icmovine