»--A - . m » ▼ HUUIVU1L Leto LXX. št« 40 LJubljana, petek 1* Iefcriiar|a 1*37 Gen Dfai iznaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje is praznike. — lnseratl do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji lnseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 6. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stro8smayerjeva Sb — NOVO MESTO, LJubljBJMin. e* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 i legitimizetn kamen spodtike: Nov razdor med Dunajem in Berlinom Nemčija se odločno protivi obnovi monarhije v Avstriji, ker bi to prekrižalo vse račune Berlina — Za Nemčijo je postal avstrijski legitimizem zunanje politični problem Berlin, 19. februarja, b. Ponovno dviganje glave avstrijskih legitimistov je posebno v zvezi s poslednjimi Schusch-niggovimi izjavami o vprašanju restavracije in zopetnem poudarku, da je morebitna restavracija Habsburžanov notranjepolitična zadeva Avstrije same, zbudilo veliko pozornost nemških političnih krogov zlasti or. ih. ki stoje blizu vodstva narodna socialistične stranke. Iz teh krogov se o stališču tretjega rajha nasproti tem novim znakom življenja avstrijskega legitimizma dozna-vaio naslednie zanimive podrobnosti: Narodni sorial:z«'m stoji slej ko prej na stali*-?'! »I« ni in np more biti restavracija Habsburžanov samo notranja zadev:- Avstrije, temveč zunanjepolitično vpra«anf° naivrčjega pomena, ki hi ne mo^In cstr>fi brez vpliva na av-strijsko-nems'* d^rr »vnr z dne 11. julija lanskega leta. Nacistična propaganda se prav v zadnicpi času zelo trudi dokazati, da ni^o Hab^buržani nikaka y nemška' dinasliia. temveč izrazito permanofobska dinastija znane »bur-bonske f'rme". Berlin 5:0 razen tega za- veda, da nikakor ni osamljen v odklanjanju Habsburžanov, saj so v nacističnih krogih trdno prepričani, da bi nem-šo stališče podprle tudi države Male antante in Jugoslavija še posebej. Vendar pa se istočasno zavedajo, da bi Nemčija ne mogla preprečiti povratka Habsburžanov, ako bi se zanj zaradi zaščite svojih posebnih interesov v srednji Evropi zavzela n. pr. Italija. V vsakem primeru pa bi povratek Habsburžanov predstavljal .resno nevarnost za mir v Podunavju, in to v dveh smereh: bodisi glede na položaj tako zvanih »nasledstvenih držav«, bodisi glede na splošni evropski položaj. V Berlinu se povrhu zanašajo tudi na angleško stališče v tem vprašanju, ker demnevajo. da ne kaže London nikake naklonjenosti do povratka Habsburžanov. Navsezadnje ni izključeno, da bi se v to zadevo ne vmešalo tudi Društvo narodov, ki bi take važne izpiemembe v srednji Evropi ne moj?lo molče prezreti. Nekateri voditelji narodnega socializma so nadalje prepričani, da hi povratek Habsburžanov močno ogrožal obstoj tretjega rajha samega. Prav te dni so zapisale »Miinchener Neueste Nachrich-ten«, da predstavlja avstrijski legitimizem direktno nevarnost za sedanjo državno zgradbo tretjega rajha in njeno prikrito miniranje na avstrijskih tleh. V dokaz te svoje trditve navaja mona-kovski list pisanje dunajskega klerikalnega organa > Der christliche Stande-staat«. Natančen opazovalec te kampanje proti avstrijskemu legitimizmu pa ne more prezreti, da jc zavzela po Schusch-niggovem govoru tako ostre oblike predvsem zaradi tega, ker je Pariz z velikimi simpatijami sprejel izjave avstrijskega kancelarja. v katerih vidi potrditev želje, da ostane Avstrija še nadalje samostojna. Stališče Italije Rim, 19 februarja, b. V italijanskih odgovornih krogih iziavljaio v zvezi s polemiko, ki se je razvila po Schu^ehnjg-p-ovem govoru g>fle restavracije Habsburžanov. da smatrajo v Rimu n-jpublikansko obMko K,uiiWBMinr ijflMirrifflr' wu— vladavine v Avstriji za zadostno jamstvo avstrijske samostojnosti Vprašanje restavracije habsburške dinastije pa je po mnenju istih krogov zgolj notranje avstrijsko vprašanje. Po informacijah iz zanesljivega vira pa U> še nikakor ne pomeni, da se Italija definitivno odmika od upoštevanja morebitne potrebe restavracije v bodočnosti, saj so se o tem problemu tudi v Rimu samem že vršili razgovori z avstrijskimi faktorji. Spričo sedanjih dobrih odno&ajev im*d Italijo in Nemčijo pa v Kimu nikakor m» žele, da bi vpra&anje morebitnega povratka. Habsburžanov stvorilo nenaden prepad med obema državama, ker je znano, da tretji rajh z ffM odločnostjo odklanja že samo leg-itimistično gir«anje v Avstriji. To nezaželjeno mešanje problemov bi bilo še posebno usodno sedaj ko se nemški zunanji minister Neurath pripravlja na uraden ouisk na Dunaju. Za rezorviranost, ki jo glede restaviaci-je habsburške monarhije kažejo v Rimu. je značilno tudi to, da so z nezadovoljstvom sprejeli na znanje Schuschniggovo odločitev, da že v marcu obišče Rini. ker bi ta obisk dal nekaterim samo nov povod za domnevo, da se želi Sehuschnigg posvetovati z italijansko vlado tudi glede habsburškega vprašanja. Italija in Balkan Francoske informacije o preorientaciji Italije v pogledu Balkana Vpokojem ravnatelj GUSTAV VODUŠEK | Pariz. 19. februarja b. Posebni rimski poročevalec pariškega oficioznega »Temosa takole označuje novo italijansko politiko na Balkanu: Mussolini je prvič ponudil roko sprave Jugoslaviji v Milanu jeseni 1934 in to svojo gesto ponovil 1. novembra 1936. Zdi se sedaj, da se Italija hoče odreci vsaki politiki direktnega vpliva na Ealkanu. Njeno sedanje zadržan je zbuja celo vide?, da v polni meri odobrava geslo: »Balkan Balkancem!' Pri tem izhaja s stališča, da bo svoi vpliv na balkanske države lažje razširila na ta način, da se izogne vsakemu direktnemu vmešava- Sklepi atenske Službeni komunike Balkanske zveze Atene, 18 febr. A A Popoldne so v zunanjem ministrstvu objavili naslednje poročilo o atenskem zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze: Stalni svet Balkanske zveze je imel svoje peto redno zasedanje v Atenah od 15. do 18. februarja t. 1. pod predsedstvom dr. Stojadiiovića, predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra ter sedanjega predsednika stalnega sveta Balkanske zveze. Posvetovanje stalnega sveta so potekla v ozračju, obeleženem z najpri-srčnejšim prijateljstvom in so omogočila, da se vnovič ugotovi popolna enotnost stališč nosilcev zunanje politike štirih držav in solidarnost, ki druži balkanske zaveznike. Ko je vsestransko proučil splošni evropski položaj in vprašanja, ki zanimajo posamezne države Balkanske zveze, se je svet sporazumel, da potrdi svojo voljo, da se ima delovanje Balkanske zveze razvijati z namenom, da pripomore k ohranitvi miru. Vsako prizadevanje v tej smeri bo uživalo popolno podporo Balkanske zveze. Zvesta privrženka Društva narodov je Balkanska zveza odločena aktivno sodelovati pri delu v Ženevi, da bo v sedanjih težavnih razmerah Društvo narodov moglo izvršiti svoje visoko poslanstvo. V okviru mednarodnega delovanja v korist miru ceni svet Balkanske zveze posebno nedavni sporazum med Veliko Britanijo in Italijo, ker pomeni važen činitelj za ohranitev miru in stabilnost' na Sredozemskem morju. Stalni svet je z zadovoljstvom sprejel na znanje sklenitev pakta prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo, podpisan v Beogradu 24. januarja t 1. Ugotovil je, ta pakt ustreza cilju Balkanske zveze, namreč ohranitvi in utrditvi miru na Balkanu. Zato misli, da pomeni bolgarsko-jugoslovensk: pakt dragocen prispevek k obnovi prijateljskega. nju v balkanske zadeve in medsebojne rivalnosti. Zaradi tega odobrava jugo-slovensko-bolgarsko zbližanjc in vsako konstruktivno akcijo Balkanske zveze ter izjavlja, da morajo balkanske države in narodi sami urediti vse medsebojne spore in tako v sebi najti moči in sredstva za določitev medsebojnih pozicij. Skratka, tako zaključuje rimski dopisnik »Tempsa-, Italija se želi zaenkrat izogniti vsakemu direktnemu vmešavanju v balkanske zadeve in se ne želi odločiti za nobeno izmed obstoječih diplomatskih in političnih struj v tem področju. Trbovlje, IS. februarja SnOCI je za vedno zatoni «svoje trudne OČj Šolski rav.ia'dj v j>. in bivši dolgoletni Župan tr!>oveljske olujne g. Gustav VoduŠek. Pokojni ie bil markantna osebnost, mož., ki ju v našem lavnem življenju steosi desetletja i^rul vodilno vlogo tako v gospodarsko Po ti Učnem kakor v narodno kulturnem pogledu. • Pokojni se je rodlil 17. jutrja 1859 v Vida nju pri Celju. Gimnazijo je obiskoval v Celju, učiteljišče pa v Mariboru- Po končanih konference o atenski konferenci sodelovanja med vsemi balkanskimi na rodi. Stalni svet je sprejel na znanje sklepe gospodarskega sveta, sklenjene na Bledu 15. julija 1936, in odobril ukrepe za njihovo izvedbo. CeneČ pravo vrednost dela, ki ga tisk prispeva k sodelovanju Balkanske zveze, je stalni svet z zadovoljstvom ugotovil prisrčnost, ki je odlikovala zasedanje tiskovne konference držav Balkanske zveze. Prihodnii sestanek stalnega sveta Balkanske zveze bo septembra v ženevi ob zasedanju redne skupščine Društva narodov. f i ^aal Ofenziva generala Franca ustavljena Položaj je za vladne čete ugodnejši Hilbao, 19. februarja. AA Ha vas: Pwa-diiska postaja v Bilbau je objavila snoči ob 22. uri. ua je ofenziva republikanskih čet na odseku pri Jaianu ob Madridu zelo velikega pomena. Včeraj je več republikanskih letal preletelo uporniške vrste in iz majhne višine obsulo njihove vrste z ognjem iz strojnic Nato so veliki bombniki z lovskimi let^h" razsmali koncentracijo upornikov na nekaterih točkah na te i fronti. Takoj nato je prešlo v borbo top ništvo. ki je bombardiralo več ur. Nate so republikanske čete prešle v napad in prodirale celo dopoldne. Sovražnik je v hudi borbi oubil tri napade, toda borba se je nadaljevala celo popoldne in je položaj ugodnejši za vladne čete. Madrid. 19. februarja. AA. Havas: V teku včerajšnjih popoldanskih letalskih bitk so bila sestreljena štiri vladna letala. General Miaja je izjavil novinarjem: Naše čete so morale vzdržati oilen napad upornikov, ki so dofcili ojačenja. Vendar pa je ofenziva upornikov ustavljena, V teku včerajšnjega dne je bilo sestreljenih sedem uporniških letal. Eitka okoli Morinoze se nadaljuie v našo korist. Spremembe v Finančni minister JPariz, 19. februarja, o. Oficielna Agen eija Havas sicer demantira vesti o nameravani rekonstrukciji vlade in razširjenju vladne veČine, ne zanika pa, da se vrše o tem pogajanja med političnimi skupinami, ki prihajajo v poštev za razširjenje vladne koalicije. Zadnje glasovanje v parlamentu f* dc > jTičola njegova prava kariera- Ps pritaodii v Trbovlje je bil najprej upravitelj šole M Vodah, nato pa je bhl unenovan za rađiatolj.i deške ira dakliške šole v Trbovljah;'^u. hkrati pa ga je šoiatka obWt v očigled ajo govih velikih strokovnih spoeyobn«oaU initaor vala za šoiskega odbornkka za področje **eda nj-jh okrajev Laško. Sevnica in Brežice. \ dobi njegovega plodouoKnega delovanja kol šolski nadzornik je bi'k> na gornjem tertfon ju zgrajetaih njč manj kot 4*3 LjudelkSh ioi, kar pač dovolj jafioo prikazuje njegovo veli ko prizadevanje in odličen vpkrv na naero-dajnih mestih za napredek ljudske pru»\v Kot okrajni šotaki iiadzornuk tse je pokojnih v tistih časih, ko se ie na« narod prebnjai in dramji iz atolertne letargije, na merodaj; fljh moabih, zlasti pa pri deželni vladi v Grani z vso odločnostjo zavzemal za uvedlo skrvttiirtketia pouka na šolah podrejenega mu teritorija, Jtjer *>e je takrat izključno ■MaSfco poučevalo S tem t* je pokojnik sicer nakopaj sovraštvo avstrijskih velecemSkito kro gov. toda Šolska oblaet je njegove vztr?Vte zahteve in pametne nasvete vendarle m>*> št evala ter uvedla na teh "okih slovo; >ok: pouk, ve*% za njegove odlične strokovne fri organizatoriene sposobnosti ga je vladi Jcmahi ntfcto jmemovaia cek> c&sarskiiu sve.o valeem. Svoje odlične spoaobaiiosr pa je pokola i prkieeel tudi v iintšo ujfcado državo. Ko, po preobratu se je i vso vnemo lotil doki za uspešen razvoj našega narodnega aolelva.' Poleg Mul m pa rc posvečal Pokoju & ve*o pozornost tudu gospodanskim problemom. /,la*t: se je mnogo bavdl z zadružništvom, saj je bil sam ustanovitelj zitdnižne elektrarne v Trbovljah in soustanovitelj zadruž« ne posojilnice v Trbovtjah. Ko je dai lela 1924 šolstvu slovo in stopil v pokoj, se je še bolj Posvetili zadTužnJ&rvu in ob£iciskwuu gospodaretvu. zlasti potem, ko je bj m>eno-van ^e>reot-»>fii trb«>veljfi.ke občine. Lota 11)28 eo ga trboveljski vokilci z veliiko ve^no izvolili za župana, na katerem mestu je plodonosno deloval do maja, 193-1. ko je prostovoljno o«lsTpLI spričo bolehnu&ti in v«*lno težawn>j j-šega dela na tem važnem položaju- Z se do voljstvom je 6 svojimi b4vsmiri sodeamvci v občinskem svetu zri nazaj na veliko izvršeno delo, na novo meščansko .^oio na a"vo Klavnico in hladilnico, na novi tržni prodor in na 3e neb roj drugh korfetn-ih gospoda s«kih in soolalmi!) naprav, ki sobđehivriene v dobi najtežje gospodansike krize. Poko>!ijk §g znal vsakoga-r. ki se je k njemu sa^ckel v vsakdanjih skrbeh hi nadlogah potolažiti n ponrrtfi. če mu že nj mogel pomagvti BiJ je odličen poznavale« lokalu razmer in z njeomi prirojenim diplomat *>nkn taktom je znal spremo doseči znosno poU^Sno OBtrsčje v dolini- Radi tega je imel pn> obi—tcii ve &k vpliv in le redke » bfle mtervenežje, bodisi osebne, socialne a> gospodarske nara ve, da bi ne dosegel zaželjecieg« uspeha. Za svoje delovanje na narodno kulturnem. 7la«ti pa gospodarsko pofitfčnem poiju jo bij pokojni odlikovaji z visokimi kraljovskimi odl'tčiij in sicer redom Belega Orav Jugoaaov. krone in sv. Save. Pokojnika, ki je mnogo storil za guspudac skj, socialni in kuttumj napredek Trbovelj, oh ranimo Trboverjfcani v častnem spcnlnu težko Zaključek v Chamonixu Odličen uspeh Smoleja na SO km Chiwn>m\. ff februarja. Zadnji dan v ('h;imoni\u jt* prinesel na- ^caan amocarakcaau sporm uspehi kaJkrfcie-tmi<»ti. Kakor doslej na nek reč jih mcdaAradafli priredit\ah aadnjik Ur. ve |c Ingotlivija Tutli r»>krar i/\rstnu paaaarali na km. '/.e lani. na olimpijadi v viarnusih-Parten kirehnu in leto prej na 1 IS tekmah, je hi! Smole j v tmoakera maratonu na 90 km dru yi aaijbol|Si Sredojecwropejec v skupni kla sitikaeiji je pa /a.sedel 11. osiroaui 10. me sto. Včeraj ie pa Smolej prekini mih^h •ebc. Zopet ie bi! drugi najboljši Sn.dnje-CVropCJCC, v skopni oceni r- p« as ilr' nnd vse častno o. mesto. Smuaki tek na M) km na I tvetovneai aaMidajakeaa prvviaarvv v ChaUKMiixil b«» ostal ča*trn> zabeležen \ zgodovini jugoslovcnskega smučanja, nič manj pa tudi ime Smole j. ki se je r/l^a/ai vrednega naslednika .Jo/eta Jan^e. \reme je bilo tudi včerajšnji prireditvi naklonjeno. Prodno noč ,e 'a;\idlo 20 cm novega Mlbega sne«ja. ki ie omo«»i>č-.il prvt>-\r?»tno smuko. Start je bil o*b M .'0 nri temperaturi p^>d ničlo. Proga |a bila t/.peha na \ d Vek velikili /ajikah po 22 km. Z* tekmo samo ni biio veiiketja /aiiimanja "med občinstvom Kn tudi od tekim»valc4.'\ jih jc DMlOjK) i/ootalo Od prijavljenih 4^ je nastopilo le 23. Favoriti ao bih Finci in Svodi. V prvem krogu sta bila na)bol>aa Finec karppinen ki Italijan Demet/. ki sta pur Miuuala progo v 1 uri 45 minutah in sta imela pred ostalimi tekmovalci proeojftsr naskok. V dru^i polovici proge >o pa ne kateri tekmovalei krepko pntisniVi. meti ti j i ii 11 /lasti Finea NieJiu m Jalkancai ter naš .Smolei. ki je prehitel eek> vrsto tek movalcev. Pri km 30 je vodil Demorz. ven dar se mu je Nitmi ki jc taktfčno trvrot no razdelil ifOJt aaoči, /e nevarno približe val. Na /adnji kontroli pri km 3§ jc Niemi /e dohitel DcaSCtia in sta imela oba isti čas 2:47. Pri km -fcl je Demet/ MfiaJ popu >:.iti in ga je prehitel tudi Krappi««n. kana lu bi ga pa še tretji Finec Jalkenen. ki pa je na prvem delu proge preveč- 7-aostad in ni moj»ci vse izgube na čarsai nadoknaditi. Spao šno presenečenje je izzval na drugi polov>-Ci proge Smolo j. Plasiral »»c >e na 6. mesrto in je pustil za seboj vse ^vede in razen Borgcndahaa tudi vse Norvežane tesr scTexaa razen Demetza tiidi v«*e /^stopntke ostalaS narodov. Vrstni red je bil naslednji: L Niemi (Fitis-ka; 3:30:38. 2. K.srppinen (Finska | 3:43:59. 3. Demet/ (Italija) 3:46:39, 4. JaJ kanen (Finska) 3:46:45. 5. Bergendahi (Nor veška) 3:47:02. 6. Smoiej (Jugoslavija) i.*48:2&, 7. Mcglund (Švedska). Zosni Nor vo/an Rven ie pri 30 km izstopil. Zvečer jc bila v Kav. m i zaključna sreča nost z razglasitvijo rezultatov. Za nvct&vne prvake so bili proglašeni: v štafeti 4XT0 km Norveška v postavi Rven. Fredrikscn. Ro enn, Bcrtjerdahl; v smuku: pri daoruah t hristl Cranz (Nemčija- pri rnoLŠkrh E*mJe Al L (Francija); v specielnih skokih Bir ocr Vuud (Norveška);v slalomu: pri damah Chrfetl Oanz (NcnKija). pri n>uskfi Enri le Ailsia (Francija); v alpski kombinaciji pri damah (^hristl ( rairz.. pri n>oskm Kani le Allais; v norveški kombinaciji: Rocnn (Norveška); ntt 18 km: BergecidahJ (Norve-ika); na 30 km: Nieani (Finaka). Po kxx>ča nih svečajiostth se je predsednik FIS major Oestgaard zahvaJii Franciji za mmo izvedbo svetovnega prvenstva. Jugor*Iav-ija je tudi pri zdeui mrzi dobila zadoščenje. Upravni odbor FIS jc namreč up- >tcval pritožbo JZSS glede postopanja FIS proti Planici a tem. da jc razreJjarvil svojo okrožnico, s katero jc odredil aank ciie proti Planici. Tudi predlog J2BS3 glede uvedbe Jtmuskih roletov kot novo športno diseiplino jc FIS v^cl na znam>e m jc do ločil posebno komisijo, ki bo se letoa po setila Planico in proučila smuske poionr ter nato ves elaborat predložila prihodnjemu fcongrotll FIS v Helsinki L 1938. Do tedaj pa ni nobene ovire za prirejanje tekeni v ainusckih poletih, FIS je rudi določil držarve, kjer se bodo vršile prihodnje tekme za svetovno prvenstvo. Za L 1938 jc bil določena Češkoslovaška, za leto 1939 pa švedska. Italijansko posopao Avstriji? Parii. 18 febr. o. Kakor porodajo listi, bo v kratkem odpotoval v Rhn ski finančni mntnater Netameaer, da b* nrfdVo bil Italijo za prevzem polovice posojila, ki ga namerava ska viada. Borzna poročila. i«, i riz 20.406, 43«.S75, Bruselj aterdaan 390.70, .ao Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. februarja 1931. Zbor koroških borcev v Trbovljah VabTJcni M vsi koroAci StevU* Trbovlje, IS. februarja. V nedeljo 21. t. m. dopoldne zbere korošTi bonei laškega sreea v rojstnem kraju Legije koroških borcev v rudarskih Trbovljah, kjer je pred dvema letoma vzklila ideja te velike nase tovariske organizacije, ki Je pognala korenine že V vseh večjih krajih naše ožje domovine, se aasjdrada v prestotoem Beogradu, ter zbrala pod svojim okriljem Že veliko število članov te vseh delov naše države, ZAa-sti v zadnjem času se ustanavljajo v naši ožji d\>movim številne krajevne legije, tako da obeta postati ta tovariški pokret tako po števihi članstva, kakor po ovojih edini cah eien najjačjih bojevniških po-kretov in važen činitelj v našem društvenem življenju. Kakor vsak nov podoben pokret, talko je far.ela tudi Legija koroških borcev v svojem začetnem razvoju velike težkoče, zlasti, pri zbiranju članstva. Mnogi tovariši, ki so danes navdušeni pristaši tepa mladega idealnega gibanja, so ob rojstvu Legije zmajevali z glavo ter dvomili v uspešen razvoj pokreta. Danes je pokret večino teh težav že premagal s sistematičnim delom, zlasti pa, ker se je strogo ogibal vsega, kar bi dalo videz strankarstvaj pač pa je pokret živo propagiral kiejo jugoslovenskega vojnega tovarištva med koroškimi borci Slovenci, Hrvati in Srni, ki se je porodila na bojnih poljanah turnega Koro ta na ter stvorila prve Legije naše mlade junaške jugoslovenske vojske. Zdaj se zbirajo koroški borci v vedno gostejših vrstah v svojih krajevnih legijah, ti se ustanavljajo zdaj tu, zdaj tam, dokler ne bo ustanovljeno v zadnji gorski kmečki vasi poverjeništvo te tovari-ške organizacije. Koroški borci so se pričeli zavedati svojega velika poslanstva. Laste sd in zahtevajo upravičeno enake pravice, kakor jih imajo in uživajo bratski srbski borci, si so se bori i j za svobodo in svojo in zedinjeno Jugoslavijo, torej za enuce cilje ki i_ okoiBeatmi. eaj je padlo Mi okrog 200 najMtjm borcev Sfteov, Slo. venet* in Hrvatov, preko tfta pa Js bilo ranjeneh. Koroški borci bođo potom ovoje organizacije zaateeeli tM\ da tudi koroški borcMsrratidi kot krvelidS-borci Is Jugoslavije, torej tudi koroeki dobrovoljci in borci iste pravice in privilegije kakor ostali srbski borci in jugoslovanski bojevniki, ki ao se pred preobratom borili na katerikoli fronti za svobodo jugoslovanskega naroda in za ustvarjenje nase velike Jugoslavije. Razumljivo, da pa hočejo koroški borci potom svoje organizacije posvetiti tudi drugim važnim socialnim, kulturnim in narodnim vprašanjem vso pozornost. Pred vsem hočejo skrbeti, da se bodo grobovi tovarišev, padlih v borbah za svobodo zibelke slovenstva, za naš tužni Korotan, dostojno uredili, kakor ti junaki to saslu-žijo, kajti šli so v svojem mladem ne-ugnanem idealizmu v boj za svetinje naše. ga naroda in dali svoja mlada življenja. Ali naj jim ostane naš narod m država, za katero so se ob rojstvu borih in dali svoja življenja, te svete žrtve dolžan? Vsem tem in mnogim drugim perečim vprašanjem pokreta bodo posvetili pozornost fim&cijonarji krajevne Legije v Trbovljah in zastopniki glavnega odbora, ki pridejo iz Ljubljane na ustanovni občni zbor rojstne celice Legije trboveljske. Vabljeni so vsi tovariši koroški borci vsega laškega sreza, da se ustanovnega občnega zbora udeleže, ker bodo na njem izvoljeni tudi vodje krajevnih poverjeni-štev v posameznih krajih sreza, kjer bodo ustanovljena krajevna poverjenistva, ki bodo spadala pod delokrog trboveljske krajevne organizacije. Občni zbor bo ob 9. uri dopoldne v posebnih prostorih gostilne Volker v Lokah. VETJE IZ NIČE" Najlepša opereta, polna sladkih melodij, napete vsebine in dramatskih prizorov, v kateri nastopa prvikrat v glavni vlogi očarujoča in simpatična pevka EBNA S A C K — Film nam pokazuje življenjsko borbo mlade in lepe konservatoristke, kateri se po raznih spletkah, prevarah in težavah posreči doseči svoj življenjski cilj: »životi le za umetnost«. — V filmu nastopajo v ostalih vlogah priznani umetniki in komiki kot Paul Renip, Jane Tilden, Friedl Czepa in Kari Schonbock. Premiera jutri v kinu Unionu Ofccni zbor JS Zasedanje baltskega sveta Današnje zasedanje banskega sveta se je pričelo s poročilom finančnega oddelka, ki ga je podal načelnik dr« Orel Izubijana. 19. iebruarja Današnje zasedanje banskega sveta se je pričelo s poročilom finančnega odseka, ki ga je podal načelnik dr. Orel. Od kreaita 13.934.o20 Din odpade na osebne prejemke in pokojnine 1.924.320 Din, na Stvarne izdatke pa 12.010.000 Din. Upokojenin je M, ki prejemajo 567.516 I>in na leto. 20 rodbinskih upokojencev prejema 257.514 Din na leto. -Najvišja postavka je za obrestno in amortizacijsko službo banovinskih dolgov. V 1- 1936. je banovina najela za 3.100.000 Din novih posojil. Dne SI. decembra 1936 so znašali banovinski dolgovi 62,304.431 Din. Med upniki je na prvem mestu Banovinska hranilnica s saldom 19.000.000 Lun, na drugem mestu je Banovinska hranilnica v Mariboru z zneskom 15.480.000 Din, na tretjem Poštna hranilnica z 10 milijoni Din, potem Pokojninski zavod z 9.500.000 Din. Obrestna mera se giblje med 7r' in 9r- . Druga večja postavka so izdatki 1 milijon Din za obveznosti iz prejšnjih let. Za preselitev vzgojevališča iz Ponovič na Selo so se krili stroški iz sredstev Pokojninskega sklada ban. uslužbencev, ki mu bo treba zneske refundiraii iz novega proračuna. Stroški denarnega prometa potom Poštne hraniinice ioiašujo 200.000 Din. Za poravnavo obveznosti bivših okrajnih samouprav je določen kredit 50.000 Din. Krediti za zaupne zadeve in za reprezentanco skupaj 240.000 Din so se izkazali za nujno potrebne. K poročilu za finančni oddelek se je ogiasil v debati dr. AdleSić, ki je poudaril, da banovina ne sme tako delati kakor je delala mestna občina, ki je šla po denar v Mestno hranilnico, kadar ga je potrebovala. Svoje dolgove naj krije v skladu z normalizacijo razmer s pomočjo banovinskih obveznic, torej s posojilom v obliki samopomoči! Celjski župan g. Mihelčič je prečital resolucijo z zahtevo kreditov za novo sodno palačo v Celju. Sledilo je poročilo načelnika dr. Mama. TRCOVINA OBRT BS INI>USTWJA Lansko le toie bilo *e v znamenju go5 ^•odsFfcke krize, vendar je bilo opažati mnoge zidake zboljšanja, kakor večja podjetnost, >nvesticije, večja cirkulacija gotovine, večja mobilnost denarnih zavodov ;td. Pričakovati ie za takoče leto izdatno zbolpauje v gospodarstvu, kUjiib devalvaciji nekaterih valut, zlasti lire. Najbolj se ie izboJišal potožaj v MHMh ji. v t!vov..ri: le neenatao, zlaoli ne dfiftk', le v obrha n* nikakega wboij*an:a- Hilo je več odjav nego prijav. Leta 1935 je hi-lo 43 kon-kurzov in 74 pck-eloih poravnav, 1. 1936 pa 28 konkur/ov in 52 prisebnih poravnav- Delniških družb je v banovini 75- Lani sta bili ustanovljeni 2- Avtobusnih podjetij je bdio 53, k\ obratujejo na 78 progah v dolžini 1.871 km Novih ie bilo 7. črtanih pa 3. Opaža se zvišanje aktivnosti avtotwnih podjetij. Na vidu so t ud j mednarodne avtobusne zveze. POSPEŠEVANJE OBRTI N* razpolago je bilo 261.000 P in- Uporabil se je ta daj ar predvsem ra prirejanje moj-stnabh, obrrnoAo^ovodririh m Im&M' sfcfls tečajev, obrtnih ripetflv tor m. pedali - tev podpor in štppeadij. V obrtnih tečajih je bilo 732 mojstrov in pomočnikov. Za štipendije se je izplačalo nad 80.000 Din- Za žensko obrt se je mnogo sttonMo Devet mesecev že traja akvizicija za plasiranje naš.h ročnih izde&ov in drugega btaga v Nemčiji. Cjpk bi baje lahko prodo.li 7a 300 tisoč mark. STROKOVNO ŠOLSTVO Obče strokovnih nadaljevalnih 6ol je 32 s 3.682 uče-nej m 286 učitelji. Ot»čajnih siro kovnih tečajev je biLo 20 «. 725 učenci ter 76 učtfelai. Grem;jaljiib trgovakih nadali e-valn-h šol je 10 z 244 učenci in 57 učitelji Specantaih čtrokovnji nadaljevalnih šal je t>rk> 8 s 1.177 učenci i_n 92 imiietji. Vseh strokovno h šol je bilo torej 70 e» 6.173 učenci »n 511 učitelji- Vseh otartaiskih in trgovskih vajencev je v banovini 7.547, od teh 2120 ženek.b. Od teh je obe&ovalo nadadjevalne šole 5.690 vajencev ju vanenk. torej 756.». Strokovne nadaljevalne šole posebno pogrešajo učne knjige. Pletarska šola v Plihi se bo pretvorila v Sraz redno moško obrtno šolo za pJetercrvo- Znatno se je zvišalo &te-vUo učencev na trgovski akademiji v Ljubljani in na dvo raz redni trgovski soji v Cebju. TUJSKI PROMET 1'oložaj >e zadovoljiv. y I. 1^:^6 izkazu i e siplisjUca 179.387 goitov m 990387 prhajoč nin- Porast glede na lerto 1935 znaša 2.159 tujcev s 13.91)7 prenočninami. Nazadoval pa je obisk iz %-:o5lavi,e za 28.379 prenoenim Staftistika za preteklo leto je proti 1- 1935 zato nazadovala, ker jo mora obvezno vodfti samo 73 krajev, iand se je pa navedi« sta-t-ertdka 104 krajev. Razen tega je še kakih sto krajev, kamor hodijo tujci v manv-šem števfhi, ki tudi niso všteti. Največja ovira za razvoj našega tujskima prometa je neugodna turistična po:ii;»ka inozemstva. DomaČih ovir je tudi mnogo: nase csjabe ceste, na^e pogostin«5ivo tudi ni na viaku. turistični kraji imajo polno nedostat* kov. Tujca je treba pač negovati, da še pride nazai. Velik napredek je, da je država uvedla enotno organizacijo trejskega prometa za vso državo. Propagandni material brez rasopienJh oglasov je veljal nad 460000 Din. Banska upravo ie moralfH) i:n smotno [odpirala Ur rizern. rBOGRAM ZA TEKOČE JLETC Proračun -,461.056 Din ie premajhen za rosno podpiranje strokovnega šotatva, obrtno pospeševanje in tujski promet. aO-000 Din bi še potrebovali za j^oklicno posvetovalnico. Podpore 6e bodo dajale le za konkretne tuj^koprometne in planinske naprave, in sicer društvom, ki so doslej iwpe«no a^lovala. 0v«e m dotok tujcev se morajo od^njevati, propagwnda se mora tehj^čno zbonsalti- Z Jesenic w---— 6©la Nar<>dno stoofcovmo cmm aa Jesenicah bo imela v aoboto 19. t m. ob 19. uri četrto rodno prodavanje. Predaval bo jjj. dr. Jote Ml-hemk, profesor, o kredita. Predavanje bo v veliki dvorani Kasne ob Savi Vabljeni ao val delavci in namaicenci z Jtemlr Ja-vondtt m * Jueaalre, la. februarja V torek Je imela JaaenUam Jadranska straža svoj redni letni občni abor v prostorih restavracije Mesar. Predsednik g. dr. Vovk JJaako je v stojam otvoritvenem nagovoru paedarjal pomen J. 8. za narod In državo. Opisal je raavoj Jeseniške JS od njenih poosUsov do danes ter se zahvalil ustanovam, ki so v preteklem letu naklonile društva podporo, zlasti ielezniski nabavi jami aedmgi v Ljubljani in mestni občini Jeseniški. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Smrekar Alojslj, ki Je slasti omenil, da je šlo v preteklem letu na stroške društva in a podporo Oblastnega odbora v Ljubljani na Jadran 12 otrok z Jesenic, poleg tega se je udeležilo poučnega izleta P. J. S. meečanske šole na Jadran 35 dijakov. Jadranski dan je društvo proslavilo z blagoslovitvijo prapora PJS narodne šole, s predavanjem za šolsko mladino in s slavnostno akademijo s propagandnim predavanjem za Članstvo. Akademijo sta izvajala oba PJS narodne m meščanske šole pod vodstvom g. učitelja Costa in gdč. učiteljice Vidmarjeve s sodelovanjem sokol skega mladinskega orkestra. Po poročilu društvenega blagajnika g. Rabiča Vinka je za nadzorni odbor g. ing. Bartenjev podal svoje poročilo in predlagal, da se da odboru razrešnica. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Pri volitvah je bil z malimi izjemami m spremembami izvoljen prejšnji odbor, nakar je predsednik gg. dr. Vovk zaključil občni zbor. Pripommjamo še, da se je občnega zbora udeležilo večinoma učiteljstvo in državni nameščenci, ki tvorijo tudi večji del članstva, med tem ko ostali sloji prebivalstva niso pokazali za organizacijo JS zadostnega zanimanja. so preveč navdušeni, ker se nadejajo, da Jhn bo vodovod do Ml lz Kranja navzgor podaljšala miTrne obCsna, ki bo to tudi sigurno storila, sam se vodovodne rume. re v sjplnftnomi v Kranju aakalllrr sbolj-aajo. dnevu trikrat dvojčki Post festum Ljubljana. 19 februarja. Ljubljančani te dni zelo obirajo tisto štorkljo, ki je neprestano zaposlena v ženski bolnivi. Tako je treba povedati, da ji delajo veliko krivico. Ni se pregrešila zoper hišni red in ne zoper tradicijo. Obrnili smo se na g. primanja, da bi nam povedal, kaj je prav za prav na stvari Odgovoril je, da ni bilo nič posebnega; 12. in 13. t. m. so se v 24 urah rodili trikrat dvojčki. To pač ni nič posebnega v ženski bolnici, kjer so dvojčkov tako vajeni, kakor so ljudje v drugih državah propagande za povečanje rojstev. Naša štorklja nikdar ne sabotira in ne igra pasivne rezistence. Ce si včasih torej privošči šalo, da prinese trikrat zapored dvojčke v 24 urah, ljudje še ne smejo iz tega delati slona. Pomisliti je namreč treba da se v ženski bolnici rodi na leto po 80 dvojčkov. Seveda pa bi bili takšni dogodki nekaj izrednega v drugih državah, kjer imajo fo-toreporterji menda permanentno službo pred porodnišnicami ter čakajo, kdaj se bosta rodila otroka v dveh izdajah. V drugih državah bi ob tako veselem dogodku prihrumeli reporterji iz vse države v porodnišnico in zdravniki bi si morali vzeti dopust, da bi lahko ustregli vsaj najbolj vsiljivim radovednežem. Vsi listi bi priobcevali slike srečnih mater in še srečnejših dvojčkov in srečna bi bila vsa domovina. Vsi bi b:li ponosni še celo bolj kakor srečni očeti in slavnostni govorniki bi proslavljali življenjsko silo naroda. Pri nas pa novinarji zvedo za tako imenitne dogodke šele čez teden dni in še tedaj ne upajo z besedo na dan. Zdravniki so medtem že skoraj pozabili na serijo veselih dogodkov in se čudijo novinarski radovednosti, ko je vsaka radovednost še tem bolj anahronizem. Zato pač doslej ni še nihče upal zapisati, kako so se vrstili s filmsko naglico veseli dogodki v tisti znameniti hiši v aentpetrskem okraju. (Upajmo vsaj, da novinarji vedo. kje je hiša veselih dogodkov v Ljubljani). Naj torej post festum čestitamo štorklji, v upanju, da bo ostala tudi v naprej tako delavna, da ie ne bodo ljubljanski jeziki niti utegnili sproti obirati. Vremensko poročilo po stanja 19. februarje ob 7. uri zjutraj. Severni m aeverozapadrri veter čisti oblačnost Slovenije. Nastopilo Je jasno •mr-alo vreme. Jug je za sedaj popustil. Smuka predvsem v višjih legah prav dobra. Raaafie: —13, jasno, mimo, 70 snega, pršič. Plaeki dom ne Vogla: —10, 240 snega, pršič. Sv. Krit nad Jesenicami: —4, jasno, severozapadnik, 50 snega, pršič. Dom na Kofcati: —8, jasno, mirno, 80 snrsra. pršič. Dom na Krvavcu: —i, jasno, severozapadnik, 60 snega, pršič. Velika planina: —4, jasno, 120 snega, pršič. Sv. Planina: —4, jasno, 60 snega, pršič. Sv. Jošt nad Kranjem: —4, jasno, vzhod nik, 20 snega, pršič. Rakitna: —2, jasno, vzhodnik, 80 snega, sren. Polževo: —2, jasno, mirno, 25 snega, sren. Senjorjev dom: —9, jasno, mirno, 120 snega, pršič. Pesek: jasno, mirno. 110 snega, pršič. Ribnica: jasno, mirno, 50 snega, pršič. Mozirska koča: jasno, mirno, 110 snega, pršič. Smrekovec: jasno, mirno. 90 snega, pršič. Rimski vrelec: 40 snega, pršič. Pohorski dom: jasno, mirno, 80 snega, pršič. SOKOL Iz Kranja — Smrtna ueereča pri kopanju vodnjaka. Pri tekstilni tovarni Sire na Gašteju, kjer vodovoda ni. so kopali zadnje čase -10 m globok vodnjak, ki je bil že t koro dovršen. Pri delu je bil tudi zaposler HLn-rPe-?era s ceste«, kakršnih le malo vidimo na podeželskih odrih. To je velik uspeht da se lotijo talko težkega dela, ki ga je mogoče uprizoriti le z največjim požrtvova-njem in še to le v mestih. Tu gre pred vsem zasluga izvežbanim članom dramske družine. Igra je doživela pri nas sijajen us.peh, kar je samo dokaz, da se je naš sokolski oder dvignil na ono višino, da se lahko kosa z mnogimi drugimi najboljšimi diletantskim i odri. V spretni režiji br. Zorka je igra midSla vsem poset-nikom obilo užitka ta neprisiljene zabave. Mnogo smeha je vzbudil dobričina Krištof — br. GobeiLŠka. Njemu polnovreden partner je bil pijani Kari — br. Zorka. Posrečen in resničen tip cigana Miška je postavil na oder br. Kuhar, ženski vlogi Ane in Kati sta posrečeno podali ss. Ribičeva in Gorečanova. Konrad — br. Gorečana je bil izboren. V vlogi stražnika je prejel loderski krste br. Puš nik, ki se je prav dobro »odrezal« in mu želimo na polju dramatike kar največ uspeha. Vprizoritev >Pesem s cestec dokazuje, da se voditelji dramske umetnosti zavedajo moča in pomena na odru spregovorjene beseie. Pozdravljamo ukrep, da je mladini vstop k predstavam zabranjen vendar želimo, da se dramska družina opomni s kakšno primerno igro tudi nase mladine! — Redna glavna skupščina so1 o's\e iu-Pe Celje bo v nedeljo 14. marca i b 9.30 dojoldne v mali dvorani Narodnega doina v Celju- Spored: Nagovor stareSisic, p ro-89a župniih čanrt-eljev. župrii proračun in prispevek, župne prireditve, sokolska Vc farove pe^etka, proHogi »a župno hi savezno sku'p^fino, predlogi Sa vosu /,1 Hne-novanje župne uprave nadzorner.i odix>ra in ča*tne hoto 13. mai-ii zvečer bo eeja iupne uprave in ae^t?Tiek deleTatov, kakor ob priliki lanskega občnega zbora. Edšndce prejmoje prihodnje dnj posebno vabilo. i P O R T — Mladinsko prvenstvo v "ealčni kombinaciji. GZSP razpisuje za nedeljo 21. t. m. mladinsko prvenstvo v klasični kombinaciji s startom in ciljem v Mojstrani Ob 9 bo start za tek, ob 14 pa skoki za kombinacijo. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanic bo ob 17 v hotelu Triglav v Mojstrani. Klasično prvenstvo GZSP se bo pa vršilo jutri in v nedeljo tudi v Mojstrani. Informacijska pisarna bo v hotelu >Triglav<: pod vodstvom tajnika Stanka Ravnika, Rezultati pod nobenim pogojem ne smejo biti objavljeni, dokler jih ne potrdi pisarna GZSP. Predsednik razsodišča je t0*ip Zupan, tehnični vodja Janko S?rm7«»i -f^-rJn t0 Zupan In aae Razinger. časomerilca Miha C*r^ m Maks Rabič sotnika na cilju Janko Kramar in Josip Zupan. Skakalne tekme se prično ob 10 popoldne pa propaeanrfn? skoki. Starter za skoke bo Hu<*oTin Anton, sodnika Janko Kramar ta Miha Cerne. merilci skokov pa Josip Zupan. ing. Potočnik. Rudi Zupan, Lakota ta KoMr. Pri vseh fekmah bo pomagal oddelek vojakov. V soboto ob 20. bo po tekmi n« 18 km v ho-^lu *Tri£r»rtvAR Danes: Četrtek, 19. februarja katohča»i: Konrad- DANAŠNJE PRIREDITVE: Kiuo Malica- NeekrtnuiiL II. dol. ZKD. Zvok * mladosti ob 14.15 v Mati«. Ktao Ideal: D;ja,k prosjak. Kino Sloga: Sence pretehtani kin« L nt«»n: Nesrečnik; I. de Kino Moste; tank* e«til Društvo >1'ravujki: preoaneniO univ. prof. dr. Milen škerija >Naort občega državljanskega zakonika -«jAki 7 k* ob 18- na sodišču so ki 70. Sokol pro: ava škofa Strossmaverja ob 20. Koncert pianista Rude Kirku>nyja: ob Hk v ssjMhj fiibftrmoii t dvorani Fosili 1 družabni > e<>r ob 'JO. e» BjrOd nj**m v anstanracijl 'Slane D&tURNE LEKARNI Deees« \h- Bakari \ - . Jakob« tre: sV Kamor. Miklošičeva ce*ia -0. (iarli^. Monte Zalceka centa. 0i&r*cd mita O kruli mačehi snn> btali licnrej, Ju je privezovala s\mojemu pustorku Lojrku \ tu iz Orchovskcgii vrha trebuh v iriUsj želodca s steznikom in Jj je ime! steznik celo jeklene \'h>/ke. ?.c pred Umskim božičem mu ie prh -e/«•?/.1 steznik čez trebuh zelo trdo in mu zubičiUt, da g« moru nositi noč in dim. Ju ne bo pre\*eč pojedel. In brtth smo tudi. Ju *f* orožniki zločinsko mitčehn takoj ovadili . •:. liudre sn jo pa hoteli kar t inču ti in pra\~i :<>• da bi morali tudi nji ziidr^iiiti sle/tiik okrog trebuha, da bi rnuni reJ!u. /Zgodba o kruti mitčehi in ubogem pastorku s steznikom okrog trebuha se nam zdi za naše čase na moč značilna. Poznamo le eno kruto mačeho, ki ima sjg mnoga pastorkov in vsem je zadrgnila steznike okrog trebuha, da ne morejo mno£o usti. Te mačehe pa orožniki ne morejo c\\uliti sodišču ker je takorekoč abstraktna in sploh jako čuden stvor. Će bi Ji rekli krita* bi ustrelili resnici mimo ušes. Naše gledališče DRAMA Začetek <>b 20. uri. Petek 19. februarja: zaprto. I Gostovali jo v Celju: Repostev, AUnUt). Sobota 20. frhnmrja: Kvadratura kropa« lcven. Cene od 20 Din navzuol. Nedelja 21. februarja: Ob 15. uri: Korajža velja! Izven. Cene od 20 Din navzdoL Ob 20. uri: Simfonija 19'.: n. Cene od 20 Din navzdol. OPEKA Začetek ob 20. uri. Petek 19. februarja: zaprto. Sobota 20. februarja. Pikova dama, Pre-mierski abonma. Nedelje -1. L'brunrja; ob 15. Pod to fjea zeleno • • . Izven Cene od 30 Din navzdol. Ob 80. Manon. Izven. Cene od 30 l>ia navzdol. Iz Kamnika — Kamniški vodovod. — 2e delj časa se je opažalo, da vodni pritisk na Sutnl stalno popušča in da v višja nadstropja voda skoraj ne priteče ver. Ko pa je padel zadnji sneg, ki je nato raUi mraza zmrznil, se jc v Samčevem predoru pokazala lisa nezmrznjenega snega, ki je jasno pričala, da pod njo ni nekaj v redu. Ker pa ravno preko tega mesta vodi glavna vodovodna cev, je bilo takoj jasno, da je morala glavna cev počiti. Pričelo se je kopanjem na tem delu in ko sc prisil do cevi, je bila domneva potrjena. Cev je bila počena na večin mestih in razpoke so bile na več mestih po več centimetrov dolge in ftiroke. Cev bodo morali izmenjati, vendar je delo zelo oviralo deževno vreme, ki je sproti polnilo jamo z vodo. Na vsak način se lahko v bodoče pripravimo na več sličnih slučajev, ker je vodovodna napeljava že zelo stara in bo treba sčasoma misliti na izmenjavo vseh cevi. — — Planinsko društvo ta opozicija, — 2e lani smo ob priliki občnega zbora podružnice planinskega društva v Kamniku poročali, da se je na tem obenem zboru pojavih: opozicija miajSe generacije, Ki je hotela vreči stari odbor in pre/zeti vodstvo podružnice v oje roke. Očitah so namreč odboru ne !♦> K vnosi in valili nanj krivdo, da se danos nimamo koče, odnosno zavetišče na Podih in da se podružmea pri osrednjem odboru ne briga, da bi se popravile planinske koče po naših planinah. O umestnosti ta neumestnosti teh očitkov, smo lani obširno poročali. — Kakor doznavamo je sedaj ta opozicija, ki je na lanskem občnem zboru pogorela, zbrala podpise ene tretjine članov m zahtevala pri »reškem načelstvu izredni občni zbor, ki se bo vrši! v teku 14 dni. Dan občnega zbora še ni določen. O rezultatu tega zanimivega spora bomo obširno poročali. — Spolzki hodniki. — Kakor so kamniški hodniki že obrabljena zadeva katero je pretresalo že menda vae slovensko časopisje, tako postane zopet zelo zanimiva v sedanjih dneh posebno za one ljudi, ki morajo radi malomarnosti posameznih hišnih posestnikov polagati na izpostavljene dele svojega telesa hladne obkladke. Ce že mestna občina na strgan^e snega s cest, radi pomanjkanja denarnih sredstev, ne more misliti in po ubogi meščani obsolent. da brodijo grozno brozgo, ima pa zato na razpolago policijo, da opozori hišne posestnike na njihovo dolžnost v poeledu čiščenja hodnikov Ce se bo policija zavzela za to s tako etrogostio. kot ae v posameznih gostilnah za nreVor? č«rtie nolfeUske ure, poWr> ho tudi v tem pogledu kmalu red ▼ snel* Stev. 4L »SLOVENSKI N A R O T>€ petek, 19. februarje 1OTT. Stran > i Matuieja Z. K. D. Krasen pevski film pod devizo: ULADOSTl PRIPADA SVET ! Zvoki m ado s t J O S E P Danes ob 14.15 v Elitnem kinu Matici H S C H M I D T Matinejske cene Din 3.50 in 5.50 DNEVNE VESTI — Konferenca industrj'alcev Iz vse države. Centrala industrijskih korporae j v Beogradu je sblieeia za 34. in 2i t. m konferenco indnstr^efoev, . katere dnevu; red obse^ra za vso nače industr jo važna vprašanja ObravTiava '■<> >o ho vprašanje Mirovinske j« Kiduetrijskc pol-foke Oe U uinarja fzvozne prebije, koiitruia uvo/.a in izvora i-td.) dizaraj: mrla. predli »i; dopolnitve zakona o ttdčgti indusMijpkc svpisu predm«etov) prlnsojbl*. in r U$jsk£b kreditov. Govorilo se bo tuda o potrebi reo ga n izaći je državnega sveta $n o delitvi trgovsko ndoeCiijlklL zbornic. Centrala indiis:rijs\ ih korporarij jc po vab;] a na konfore-noo tudi predsednika vlad*-. re?ome m£n"stre in na-černfke gospoda mkih resorov. Zvezo iadu-Strijeev za Slovenijo bolo zastopal,- gg. A. Krejčj, A. PrajkOtnft in dr. Adolf Golia. tez* se pa konferenoe tudi več slovenski! v industrijalcev. B Na splošno željo samo še danes SENCE PRETEKLOSTI HELENA Luise TJUrich, Gustav Diessl »NESREČNIKI« n. de' (JLes Mlserables) Harry Baur Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. 22% UNIO Danes nepreklicno zadnjikrat! »NESREČNIKI« L del (Lee Mlserables) HARRY BAUR {Pi&cUtcove. oŠ- IG., 19„15 in 2-l."xiA£ — Sestanek tarifnega odbora. V kratkem •e v Beogradu ponovno sestane tarifna odbor, ki bo obravnaval železniške iQ pristaniške tarife. — Dr. AI]ehln zopet poseti Jugos'avi:o. Bdvsi svetovni šatbovsk- prvak dr. Aleksander Aljehin pride letos zopet v Jugoslavijo ki bo fetel po vseh večjih najih meBuh sžmulta,itke. — Angleška industrija se zanima za Balkan. Zadnje čase se angleška industrija vedno bolj zanima za Balkan. V Beograd prispejo te dn zastopniki največjih &igteSkih tvornlc, da se informirajo o možnosti plasiranja angleških industrijskih izdelkov na Balkanu. Angleška industrija je sklenila sodelovati v finansiranju javnih del v balkanskih državah. — Pevsko društvo samih Baranovfeev. V Sjtoeniku l »o v kratkem ustanovljeno pevsko društvo »Baranovič« in po pravjJih bo-le lahko član samo pevci, ki se p:?ejo Baranovič. V Šibeniku je okrog1 7*> rodbin 8 tom r»rl«m.korn in eaen bodo pač lahko Baranoviči ustanovili tudi 6voje pevsko društvo — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmanjšanje oblačnosti, čez dan lepo, toplejše vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani, deževalo pa v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 7, v Ljubljani in Zagrebu 5. Iz drugih krajev radi pokvarjene telefonske zveze ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala —L Iz LJubljane —Ij Velik nered v kidanju snega Letos ko ]am je zima jrtaik prizanesla » 6neJonru ye rasta' nered v kidanju snesra po ttiestti Obe'na zahteva od h&Mi posestnikov, dfl morajo bito bođntfb takoj jČieecnl snega in posuti s peskom, čim sneff 7apade. sa Bsb pa ne poskrhj da b: lahko ljudje no-i !' varno nit; tam k)ier j? promet največja. Rnecr kidajo po meetr koliko* ga sr>loh kidajo bre-7 pravega načrta ne oziraje se na to. kje bi gra bilo treba na pr'*]" odstraniti da bi se tlak nosnsrl in da bi Hudje lahko hod;d- brez nevarnosti Baš sadnje dni je biJo prometnih križiščm' nrnoero primerov da so lhidi;e padali ker oesfe n:so bi'e posut« * pesT-Offn, kaj šo'e da r>- bf'1 *r\eii odnosno led odstranjen —\\ K anketi o vajencih. Združenj« sobo-črkos'ikarjev ole«kariev lrearjev v Ljubs ;jan sporoča slede na članek v »Slov. Narodu« št 26 z dne 3 t- m- glede ankete z va enni da ni res. da bj b»la v združenju registrirana kaka učna Pogodba, da se kak vaipnec učt 5 1e»t Kot Je to neresnično, tudi n; venetno da bi moral kater' vajenec de lejj do 20 ur dnpvno. Glede plačna vaien cem Da ie do uredb«3 ran- trgov ir, jndustri-ip v 7v*»7! 7 m;n za t*o<\ politiko dano moj* s-m na prosto a!? sp'ob kaj odnosno koiriko da nn£jr?do svojim vajencem: r»i pa nobenih doiočpnh pla? V nameni Prot?>akonrtega ravnanja z vaiene1' pa naj se starš, odnosno varuhi 7. vsem zaiinatiiem obrneio na upravo 7^ni7^Tita nam^srhi da b? prftre|a11 nenotreb ankete, ki spravijo v javnost take ne-reati.čnostii. — Tenorist Rjjavec irostuje v ljuoij.inski operi v selo 24. t. m. v kPa >u v mas.vain«. —li B-.bji trg je sadnje čast- nekoliko ž] valmejši zaradi oficiebiega posta. Danes je bij ludi precej dobro založeui. Gospodinje so posegale tudi po draž; h vrstah mnskfh rib Na več morskih rib pokupijo irostrlnČarji-Cene to v splošnem nespremenjene že deli časa. Danes so prodajal, med morsk mi ribami predvsem: lin je in palam do po 2b I>in, oslče in ciple po 28, salpe po 22. bobe po 20, sardel.ee jx> 16 Din k£. Zelo redka na naseni trgu je pasara k; je podobna morske mu listu in k; so je danes imel7 naprodaj neikai k? po 80 D n. Ze delj časa ni bi o r.a trpi roma. k; so ga prodajali danes po 40 Din. Cene drupih reenh ri!> so nespretne njene. Danes je bilo precej ž'vih Po*slrvi po 40 Din k:ga i\ (t7 sb r, M -Uee ki da so na pazpolara s V' 5 w h vrst Prav pooebae ooov ' roj n < ml -d^o na ta kon^er" dipđtn s - s nr balkonu dvorane. D^ 18 eee fe p ed.1* o daja v knj,:ttirrii fi!aiiiionqfcaega i>os"o;•;" Začet. >k točV»o ob 20. uri i i pr'si'nn 'tidi za točen prihod. > —Ij Glas s ner fer tTud o pr< s* ti V-jo stro zo»pet p'-estaJi včera: k*1 na^ j» jni.ni sneT po{nio:aiI r-este- Mesč ni, ki Živite sreda mesta. & ne morete nt m's UH k?> o S;»lno vnlfv*1 sln.bo vreme na pr meitvmcs' ne>vn o-b'obin. V srelrV»n st- gimn tu n t.iin bre^ teV'o a do'*m s nn peTjferiji ob takšni h priftto^h ntapfjamo v brorgi. ire da bi kdo za to vede' Ve^r^i s • b;1e n>*o-ffe ceste povsem nrep'avljene Vendar se veselin>>. da sn^sr prav tako hv.ro koon'. k^fcor nas |q zas:pavT!il da en bomo *e«n prej izkopali iz b'at^. Da pn ne bomo ni-komoir krivični, je treba aplsetl da sta bila pred dnev; posuta hodnika n*» Celovški oes^ In hodniik na Ceett na Rornik —!j Pedagoško društvo v Liubljan? sMi-ouie za danes 19. t m. ob 20. v ris ra««i dr^avtiega u^^išea na Re«t.:ev' eeat.i «r-8^' sestanek Članov -m prijateljev. Na dnevnem redu je razgovor o psiholoških ;n pe-da?r«,-*fr temeljih šoVke preosnove Iskreno vabljen';! —H »Zakonci stavkajo« je rsaslov qove velerabavne kmečke vepeiorgre. Glavna ulocra. j© v rokah Juija Vjzjaka, k« rovi r*r? nremrer: fivoi strt?? n?s4op. R^'ra Metka Kučarfevn. ^olelujejo se: Choffeuova, Kmetova Grgure vf^eva Moser. Bučarjeva in še vrsta nov^ i€rralrev Predstavi bo»ra v sobo? 10. - 12 od 15 - 17. ure. —Ij X*«rc«nild I .del v kinai Union se predvaja danes nepreklicno zadnjikrat. —h DmWre pri^elfe? SIot jtorie bo ime lo rednf letni občn; zbor v četrteic 25. t. m-ob 20. v posebni sobi >Emone« v kleti. Dnev; ni red oh*čaierj —Ij Loveif D^n^ ofc 9f» ar drn«?>v.i večer « nreda vaniem v refttavTaoij; »^lon< I —Ij Tatovoui pride vse prav. Včeraj po no i je uu ofc.sivii; meiian.cno delavnico Jo-a i-rničija v i šKi in ^one&ei pred- _c ni zaanjt koio, aaije dve drrmnu sve-ik.. vec oioaja in uve torbxi, v skupni vreanosL. 1200 Lnn. V pokajenemu nmjorjn ioiiju "C tat oap^i.a. Lnn vreonega psa, nemškega ovcaija starega 11 mesecev V stanovanju Aloe^te Rok v Gregorčičevi ul.ci 7 je prisei te dm nek brezposel-než, ki je hitro izrabil piiliko ter ukradel z mize 900 Din vredno zlata zapestnico z rubini Na Tratj pri št Vidu pa je nekdo obiska, hlapca Antona Tratnika, ualuzoe-nega v Ziberdovi gostilni ter mu ukradel kompletno obleko plašč, par Škornjev ter nekaj perila, v skupni vrednosti nad 1000 Din. —Ij Niso bli izbirčni V sredo ponoći so obiskali shrambo posestnike Antona Cerina v štepanji vasi lačni m izbiren1 ponočnjaki. Iz shrambe so odnesti 6 ko-ov svinjskega mesa in 76 suh h klobas ivo so se najedli, so stopili v sneeiini pxo-^tor, kjer so ukradli delavcu Antonu De-bevcu črno suknjo in vojaško knjižico, iz veze pa namočeno perilo. Skupna »koda znaša okrog 8.000 Din. —ij Pogrešana služkinja. Od neke stranke v SlomSkovi ulici 7 je pred dnevi izginila služkinja Marjeta Hribar, doma iz Trnjave pri Krašnji. Ker se Hribarjeva ni zglasila ne pri sorodn kih In ne pri znancih, je verjetno, da se ji je pripetila nesreča. Dekle je rdečega obraza, svetlih !as m je nosila temno moder plašč, svetlo modro obleko z enako čepico ter črne nizke čevlje. —Ij Tatvina hranilnih knjVfcc Nedavno se je s plazil v stanovanje neke stranke v mestu izredno drzen in spreten vlomilec. Si se je polastil petUi hranilnih knjižic. Prva knjižica, na ime Jo^ip Čuden Mestne hranilnice ima st. 7.967. Vloga se glasi na 30.000 Din Druga knjižica istega zavoda z vlogo 10.000 *Din ima St. 8.001 in se glasi na ime Čuden Drago. Tretja knjižica se glasi na ime Du&an Čuden in višina vloge ni znana. Četrta knjižica Kmetske posojilnice se glasi na ime Ol-gica Savn i k z vlogo 30.000 Din in peta knjižica Postne hranilnice z vlogo Din 5000 na rme Čuten Josip. Tat bo seveda skušal spraviti knv denar. z*rto svarimo pred nakupom. Mati in hS umorjeni —c Poučno predavanje za trgovce i«t trgovske muncščeeee. Trgovsko društvo v Celju bo priredilo v oblik; diskusijskega večera v četrtek 25. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Obrtnega doma predavanje o »Prodajni umetnosti v praksi« s predvajanjem skioptičnih slik Predaval bo strokovnjak g. Stane Megušar iz Ljubljane. —c Mladeniču-rekruti ki Želijo, da bodo čimprej pozvani na odsluženje obveznega roka pri vojakih, da bi se mogli okorni ti z določili g 47. zakon* o ustro stvu voske in mornar ce. naj vi: lio zn ';evn p:o* j? čimprej po p isto nih občinah Pr * e poslane neposredno vojašk obiasti se ne bodo upoštevale —c Prav Jiiik' za pob ra«v* obč-n k h davščin. Na uradni češki mestnega poglavarstva so nabiti pravilniki za pobiranje kanalske naklade od strank ki so oproščene zgradarine, prav.lnJ: o pobira nm užitnine na meso in mesne izuelke, izpre-membe in dopolnitve pravilnika o pobiranju občinske uvoznin * ter izprememba p^a-SJJnfka o pobiranju ohsjn&ke uavičiue na vozila. —c Xe->rcča ne počiva. V torek popoldne je neki tovorni avtomobil n^. ce^tl v Petrovca h pritisnil C4-l3tno dcLtvčevo ženo iz Ce'ja ob brzojavni drog t.r ji zmečka! das-nj kazalec, src'incc n prstanec Pred dnevi si ie 58-letna vc-ova po sreskem cajn*ku ga. Kator^na RoSeva v Ce!'*y pri p-;;'cu na ulici zlomila levo r-ok:r: v zapestju. V torek ie padel 42--etn' orožnSki narednik Ro:n n Dežute-j iz Laškega v gozdn na Slivne.m ir» si piav tako ziomU levo loko v zapestju. Pones'ečenci s? t^'v^vi^ v c~!^sk' bolnici. —c Oaevle fe v čet:tek na Ccstj na grad Hfev. 47 v si tresti 70 let trgovka s pohištvom in pope-trs:~a rra. ISarije Baumgart-nerjeva v Gaberju pa je umr'a v sr-ido 47-letna đnbBarjeea Sbbsi HEarijR PSeteseva Kcstela pri Humu b Sotli, v četrtek pa 53-letna brespoSKlna .elcvk« Mnrija M tie-linova z ^tran:c pr' Konjicah. —C Sreakl 0;!>.^t- dcBSOSa IMr^ejra križ- Podrobnosti groznega Metlika. 18, februarja. Komaj je nošniko na 1 večni c o teto dni od groznega umora starega siromaka Jakoba Pečarja, ko se je danes dopoldne kot blisk razairila po mestu grozna \ est, da sta bla davi ubiti v Curilih pri Metliki dve starki LončaričevL Okoli 9. ure dopoldne je prihitela na orožni&ko stanico v Metliko pocestnica Govedniltova m izpovedala, da so ravnokar aeSii njuni sosedi Loncaričevi pobiti v kisi. Orožniki so s komandirjem g. Zdovoem takoj odeli ne kraj zločine. Danes okoti 8. ure zjutraj je nesla po sestmea Govsdnikova -vojima sosedoma kruh. ki ga je epekla za njiju. Trkala je na vrata, ve&der ni »ogla nikogar pri. klicati. So je pogledala skozi okno, je vi. dela, da je po hiši vse razmetano in velik amerikanski kovčeg odprt. Odšla je domov, vendar ji ni d tlo miru in čez kake četrt ure je zopet potrkala na vrata. Začudeno je tudi ugotovila, da so tedaj bila vsa okna zagrnjena Kc je zopet po vratih loputala. je zaslišala, da so se odprla zadnja vrata in takoj nato je zagledala nekega moškega, ki je na vso moč bežal od hiše. Glavo si je zakrival s suknjičem In tefcel proti gozdiču Borih:. oddaljenem dobrega pol kilometra od vasice. Na njene klice je pritekel njen mož posestnik Govednik Janez n so ?p«*» .:. Morilec se je najbrž poiakomnil domnev n1h dolarjev in v zgodnjih jutranjih urah vdrl v hiSo ter starki pobil a -ekiro Mlaj Sa je bila namreč ie oblečinft v kuhinh' in je zadobila straSen udarec v zatitnik. najbrž z ostrino sekire. Presekana je hrbtenica in m oz g, pa tudi na temenu ima zasekano lobanjo. Starejša leži v poste lji pod kupom okrvaljenth blazin Stra-hoter udarec, najbrž z uŠeso«m ?ekire. ji je od zadaj zdrobil in pooolnomu defor miral lobanjo. NatančiejSo ugotOA .* I umora in po-';n;b Ki ugo -vi'a s^Jna komisija. Kdo je ^ro7jii morilec se »»praš.ijejo ljudje in ugibajo rje mogoče. Preiskava gre v več smeri in trdno upamo, da b naši orožniki kaj kmalu prlj tli rloCiZtt a. Iz Maribora — Nedelja v gledališču. Ob 15. uri ponove melodiozno opereto »Visoko t ple-šel>r«. Pri pcpoldansk; predstavi veljajo znižane cene. — Razstava slovenske r°i*jgraf5je \ Ma-riboru. Is a zadnjem občaiein zboiv. Foto-k'-uba so predvsem razpravljali o vel'ko-potezr.i razstavi slovenske fotografije pod geslom >Pomen slo* enske fotograf Me v svetu<.. Ta zanimiva in za naš tujsKi promet zelo važna razstava bo prirejena v okviru letošnjega Mjaxibocake0a tedna. Ma ribori:k' Fotoklub bo razstavil samo one fotografje, ki so bile v inozemstvu priznane. — Pregled motornih vozil. Marioorska pebcajc razj^iasA, o?. ,«e bo vit>:i ;ed::i pes- le^ motoi mh i v r. u r'oeL ai 1- ža v Olin :mcl ietrtek i ^ečer v s?i- na dvorani na rnagletriatu redn obč-.i zbor, na katerem je 1»" z rmalbol izpremembanci dr. Jurcu\ Mrs.i.ovcem na čritv PRI BRA?JJEVXI — Ali so La jajj^S -?vf i* ? — S. imaj£! že jui'i-^ij. daLjrn. Kaj hočete 5e vee ? r:boreA-i. šareči) * da.eii Ž.2. w- Ji. u-. :a-njrjtf ed -J*, uac ia'ie na ' 1 :*v^o-bus^K-^a pwljexja v Pana*niski ui:ci. — fUAii * Mi-r:J*"f<.. :'• ie jc *>- č 1 v Mariboiu ^piJou. ...i^. -i^r.i.r, na 3a priLtja JMarioor^K.1 MsVVBllJ luab rši lu'* mrju sodelujejo najbotjći Sah eti in je to priprava za turnir, ki Daj določi prvaka kralje'~sk s igre 9 KplfbeffU, — T'jdi vionj v Zadružno mM poj^«*-n.jen. Te dni je tukajšnja policija razjas-r.ila kar dva velks, /Icma, ki sla rftzou-r>i vćo javnost \.o je vlom v HodiIlIlMI go-spodarsko ba.oko in Zairužno svezo v Mariboru. O prvega vlomu rjiio poroča-i že v včerajšnji stevfiAi. Nedarvno so eretira.-U dina iz ^cKe ztilo u^iedne martnorifae rod-b.nc. k, jo bil Cia.ir.ijen eloosa v Z-.družno ZVOZO, kje: jo cxj».i^s-^l nPĆDO b'i^gajno s •i.~A>0 Det Arettranec j*^ d. .a je nviasnaJ Ln se nahaja strmj \ u*z>--,T*h ^r-a . • ie ga okrožnega so-i-£čn o temi ^iK.itj: je nr.'a pobe.ja poj?^nila Ove dizna siosee, za kar ji gre vse priznanje. — »8M d.naijev ah ziv!.jeuk deteta*« T^kc i« je glasilo pismo, ki ga je te dni prejela trge čcv. žena Emilija Rogar iz Krizovcev pri Ljulocr.eru. V P—rnu grozi neznacaec, da bo uoil njenega otroka, ea ne bo tZTO&0a n:l8denič-j, ki se bo zgladi v njea^rr. o ter. o van j u 500 Din. Nekaj dni neto ^.e je ves javil neki lyletni mladenič kn zahteva denar. K sreči s je takrat a ijotovanja vrnil trgovec, ki neznanca prijel in odvedi na žaniirme-rije k .s.»r ie priznal, -'a »esf.rn lao «ai gro--z-lr-j r-i.s». o divr-im; ■eio^nf.mi •tor^i so vi,aa itsjvizie do ^OOne ~»t pritTk; i-.rlerta r. U0immmp* -i« kurjenim av^Maronj »Pu^?«'^'. v K t*>i/kjc *vi :\>;-, |n ud::v i iv v efhu|e JU t a', ob 14'; eti ho ela >Orel«. povra tc«k v iianbor v nedeljo '21- t. m. ob cca 20- uri. Prjave -prejemi na va-nr e Jo pciNd 19. t. m. opoiiin.' . nt.«,iv . Iseribor Mi sandrova ce.>i;i I o. kelefoa -1 _ li-iz>oj le-ne Uida^irij^. Lon.i : ru« na >Trgopila ./. 1'cirovurada j** vzela v Dra vogradu v nr.i«-n velike /en»l.ii>ke pr<»*it»r ■-, ker bo ustainrv: i«'na |Hxlrii/Jaira le vc ike tvnike. V to svrho je prieeele ze več urad n;kov. S tem be na.»a le-na mduo»:r>ia go tovo zeo po/ivala n IknIo fi.i'- / ■ I l.n nipo^j brešpot t n — 8eno nini;: iiolieue »ene. Maril».»; k okoliški' kiue.je ^e priiožujejo. tla le do»*" *zo nko rako t eno prodajali tena kot teloa-TjUvo »o kupe in zadnjem sejmu v Mat bo ru kupovali seno m otavo le |*» vi" Diai incLniki stot. Pravijo, da |e 'emu kriv premajhen konzuni 1 »-'trani rojeSIke irpreve n luj h preiriip^rTnlfnr — Kaj je z MTJIioi»te ir^nir«? Toi" 1 -um že da h■ n.* o!'"*:iiii /i'v^r,lj nw*,rulM»fvkc i./l kU-n Ji. da l»o nieS'Ma oi>ri.na Zf„r.'a v v...- t 1 i.-';a . lud i:k -n i ^oi"!;it-.'. kn>_>- n ra/ui^trivaj« S ejMKek peee^og h. kje na- .-*• /gradj tri-inča V enem -o s- 1. i vsi td'ni namreč, da Vojosrui.-k 'rs to n primi en \-ska peiitšcna franka pa i»- i>.i- jfari-kr»->I.K«>nia'o /!»r..}a /a in:ir.U»rsko '.r/v *■>>. Vo na^nn nv:«M;ii .majo v \i \. ■ -.>- - • ■ šamju besedo \kv lini, 11.'v gospod a rak > krogi ;::,.i o • ankero, na U.:.«-ri sc r.ai to \-pra^:juJe ;•<»-drohflio •>' ra-. enem, — 1">5 kg tci .1 svinja. IV*».^':i;,a F.lua i>eta Trampus iz Kre^.erniee prt Mar bonj ie zreJ;la svin o kj glede teže edina motteSi v celi >li>vj/iiji. I (> dni ao io /aiklali in je tehtala url mu] kol 153 Vio^ratuov. / v Uma (*•£' a « ::iu*la Jlii kilogramov >!;i a ne. 1 ač lep pr mer na.:o umne SllutsTejU Iz Trbovelj — Net^refa prj delu. \ sredo or*»ld*>e »1 pe pri nem v lcs m*n 1 uklo l:-ni /.lomi: nln ri — Gripa iiuli pri nat; precej m»ejja. Ki -t. se je pr družila z*iaj še ta mučna bolezen, karere vT5rx»k ie nanvef t*lal»o vreroe j»n pre* mila zorna- Toliko lo že »-koro prostora zman-'kalo v bo^jec M»»OTt. fm'ni'vov }e po karvdomi»6j 0 kt:' 7 r^i race aiki »V pa on , ki sc po~ ; o že iKjl^e ■« so bil<; iz bolmce odalo\- 1 eni — I *»»sk<» pr«*d.ivan}e. Na občnem 7iM.>ru ' : v ikega a-vškvga društva, k: bo r ne ! \ o '.'i t m ob 9. urj dopoldne ori For-.e u v T.4m>v"y\h predavaj g. dr. Joen. Herfort o revnanu z ustreljeno d.vja6iBM>. .■»Wi»CTF*X|npWWMmHI'HI»H»Mt»H ■ OGLA J^aeda 50 para davek Oin s.—. oesede 1 Um daveK 3 Din pre lene) £a pismen« Ktgovor* gieoc nu.lifa jgtuso\ je ir*»on ^riioSit znamko Popuatov za male ogla** ne prizao^uo PRODAM R^^da 50 par 'lavek S Din Sa ima niši znesek 8 Uir SUHA DRVA KOKS £ la TRBOVELJSKI R E M O 6 /\ BREZ PRAHU NUDI I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon Beseda dO por. davek 8 Din Najnianjii cnesek 8 Dtp KUPIM Diesel tovorni avto 2—atomih, •i-vV rabljen. Simon Weiss ^>m bor 521 RAzno B^iseda 50 per. tisvek % Din Vamianiei znesek 8 Din KLIŠEJE v't "' » s; u 0 0 O g a C1K A STAHOVAnJA Beseda SO per. davek 8 Din Naimanvsl znesek 8 Din VALU SOBICO en a eno (ali kabinet) opremljeno i&e ves dan odsoten «nspod s 1 marcem. Pormdbe z naved» bo cene pod »Marec« 56l I UUBUANA r IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PMMPHO&TM II/ NAJF1A&JŠB Makulaturu! papit proda LinMleMM, Knanteva ulica itev. % Siran 3 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 19. februarja 1MT. Stev. 40 Stavbna dela« Id obetajo Glasovi o zidanju večjih poslopij v i preveč optimistični Urubljana, 19 februarja Stavbna delavnost, ki je v primeru s prejšnjimi leti precej oživela, ni le enoletni pojav, čeprav lanska stavbna sezona ae ne pomeni temeljitega izboljšanja. Dovolj znakov je, da lahko pričakujemo tudi letošnjo stavbno sezono živahnejšo. Kljub podražitvi gradiva in čeprav na denarnem trgu se ne vladajo normalne razmere, bo letos precej zasebnih stavbnih del. Obetajo ae nam tudi nekatera večja stavbna dela v Ljubljani, vendar še ni zanesljivo ali se bodo začela že letos. ALI JE V LJUBLJANI ZE DOVOLJ STANOVANJ ? Glede vprašanja, ali je Ljubljana že sa-turirana s stanovanji, so naziranja zelo različna. Najemniki trde, da hišni lastniki s izvestnim namenom naglašajo, da je v Ljubljani že dovolj stanovanj ter da je nesmiselno zidati še stanovanjske hiše. Zato se najemniki sklicujejo, da so stanovanja še vedno predraga v primeri z dohodki uradnikov hi srednjih stanov sploh, da o potrebi cenenih, zdravih stanovanj za revne ljudi sploh ne govorimo. Sklicujejo se tudi na to, da bi ne bil niti zanesljiv znak, da je stanovanj že preveč, čeprav bi bilo mnogo starih stanovanj praznih. Stanovanja v neštetih starih hišah so namreč nehigijenična. nimajo primerne svetlobe in ne dovolj prostornine, niso dovolj zračna in navadno so tudi vlažna. V resnici so pa po vojni, ko je bilo od leta do leta več novih stanovanjskih hiš, mnogi hišni lastniki preuredili stara stanovanja. Samo po sebi se razume, da niso preurejena še mnoga stanovanja in da nekaterih sploh ni mogoče izboljšati. KAJ PRAVI STATISTIKA Će hočemo torej odgovoriti na -to vprašanje objektivno, se ne smemo ozirati le na mnenje stanovanjskih najemnikov in hišnih lastnikov, temveč bi bilo treba vprašati strokovnjake za strokovno presojo, žal naši strokovnjaki nimajo pri rokah popolne statistike. Vedo sicer koliko stanovanj je v Ljubljani' in koliko bi jih bilo treba vsako leto sezidati novih, toda ali je že kdo ugotovil, koliko je še v Ljubljani neprimernih stanovanj, ki bi jih sploh ne smeli šteti med normalna, stalna stanovanja, temveč kvečjemu med začasna? Pri nas menda nihče ne računa. da postane vsako leto 1% stanovanj nerabnih, kar je prejšnja leta znašalo okrog 90 do 100 stanovanj na leto. Teoretično je bilo dognano, da bi bilo treba v Ljubljani vsako leto 188 novih stanovanj, ko še niso bile inko-porirane okoliške občine. Zdaj se je to razmerje seveda nekoliko spremenilo. V letih 1890 do 1910 je Ljubljana pridobila povprečno po 140 stanovanj. Niti za eno hišo in niti za eno stanovanje se pa mesto ni obogatilo 1. 1917 In 1918. Od 1. 1906 do 1934, ko je znašala pred vojno povprečna potreba 110 hiš na leto in po vojni 188 stanovanj, je Ljubljana pridobila skupno 4.659 stanovanj. Po vojni se je število novih in adaptiranih stanovanj povečalo do !. 1934 na 3.798. Strokovnjaki so trdili da ro bile 1. 1934 že normalne stanovaniske razmero da je bila stanovanjska kriza premagana. Število ponudb se je sKoraj povsem izenačilo s povpraševanjem, vsaj teoretično, dočim najemniki trde, da je stvar v praksi drugačna, namreč, da je še vedno velik naval na primerna nova stanovanja, ki niso predraga. V resnici opažamo, da so stanovanja v mnogih novih hišah oddana celo, preden je hiša pod streho. Po številu je bilo namreč ie nekaj let dovolj stanovanj, ni pa še dovolj primernih stanovanj. Mnoga ljubljanska stanovanja so zelo primitivna. Zal nimamo statistike, ki bi nam lahko pokazala, da večina hiš nima kopalnic. Toda to bi še ne bila največja nesreča. Pomisliti je treba, da mnoga stanovanja v starih hišah nimajo niti stranišč s tekočo vodo, precej stanovanj je pa celo brez stranišč. To se pravi, da več stanovalcev uporablja skupno stranišče. Mnogo je tudi stanovanj, ki nimajo vodovoda. Razmere so se poslabšale v tem pogledu zlasti po inkorporaciji, ko moramo prištevati med mestna stanovanja tudi periferijska. LANI 481 NOVIH STANOVANJ L. 1935 se je število stanovanj v Ljubljani povečalo za 219, lani pa je Ljubljana pridobila celo 481 stanovanj v 140 novih hišah. Vprašanje je, kako je sestavljena statistika za lani, ali je računana tudi že periferija, ki predlanskim Še ni spadala pod mestno občino, ali ne. Kjub temu pa lahko sprevidimo. da je bila lanska stavbna sezona precej živahna ter da je število novih stanovanj skoraj doseglo višino leta 1931, ko je bilo 487 novih stanovanj. NOVE STAVBE, KI SE NAM OBETAJO Tudi letos bodo zasebniki še precej zidali stanovanjske hiše. Ze delj časa se pa pripravljajo tudi nekateri na zidanje večjih poslopij, ki bi ne imele zgolj stanovanjskega značaja. Tako se bo morda premaknilo z mrtve točke vprašanje zazida ve celotnega tako zvanega Dukičevega bloka ob Tvrševi cesti, kjer so zdaj parcele v rokah več lastnikov. Samo po sebi se pa razume, da ne bo še tako kmalu zazidan ves blok že letos, čeprav bi zadeva Še tako zadovoljivo dozorela. Glasovi o zidanju nekaterih poslopij v središču so mnogo preveč optimistični. Tako n. pr. še vedno ni padla odločitev o zidanju novega hotela i Slom*. Ce bi bila pogajanja ugodno rešena med lastnikom in gradbenim uradom, bi najbrž že letos začeli zidati. Preveč bom bastične so bile tudi govorice o zidanju Bat'inega nebotičnika na vogalu Aleksandrove ceste in šelenbugove ulice. Vprašanje je še. če bo podjetje investiralo denar za zidanje velikega poslopja v Ljubljani. Vendar lahko računamo, da bo najbrž prej ali slej prišlo do zidanja te ali one večje stavbe, ki smo jo omenili. Med nje je treba tudi prišteti Maverievo hišo na Marijinem trgu. Med večja poslopia. ki jih bodo začeli letos zidati v Ljubljani, pa ne moremo prištevati nove bolnice. Med poslopja javnega značaja, ki jih bo Liubliana dobila prej ali slej. spada tudi Tehnični dom. V bližnji bodočnosti bo najbrž zidala tudi poštna hranilnica stanovanjsko hišo za svoje uradništvo. čeprav še nima parcele za njo. Občni zbor Touring ki&ba Ta za naš tujski promet zelo važna organizacija lepo napreduje LHibljana. 19 februarja V mali dvorani hotela Metropol je bil v torek zvečer ohčnj zbor Jufroslovensi.ecra Touring kluba. Organizacija je velike važnosti za naš tujski promet in za čim ugodnejše potovanje ne samo po o/.j; domovini marveč po vsej državj. Zl*>r je otvori! ob lepi udeležbi predsednik g. inž. Ivo Barll. kj je uvodoma pozdravil podpredsednika centrale, direktorja dr 2$£ka in druge go ste. V toplih besedai) se je spomnil nedavno □mrlega vzornega Sapa kluba trgov-ra, gostilničarja te»r posestnika Alojziju Spjnd!er;a h Trebnjega katerega spomin m> navzocj počastili z vzklikom »SlavaJe Predsednik je obširno poročal o delu med letom, spomenjajoc* se tudi začetnih težav, ob ustanovitvi kluba pred dvoma letoma. Iz pripravljalnega odbora 10 Sagov je n:» rasla sedaj že volika družim Tourinc: kl u Ka. ki šteje da-nes nad 400 članov a se sprotj kaže povsod še večje zanimanje 7.1 pristop v organ i za oj jo Posebno pozornost je odbor posvečal med letom stanju naših cest ter povsod skušal odpravit, nedel za do- tok turistov j7 tu:ih zlasti pa sosednih držav tor ji:n skuša' povsod ii.i na roko. G. predse tnik je v svojem govoru posebno pondarij i>o:rel>o po turističnem dinar ju, ki naj s«1 čim prej uvede v nee) drža vj, ker je spričo enakih ukrepov v tujini nevarnost da bo tujski promet v naš; dr Savi v bodoče močno nazadoval Tajniško poroč'I o za pretoki ■ poslovno leto je podal g. Janez Jeomen. Takoj v začetku jo rjagiasH. da :e dosegel kino tudi v preteklem letu lepe uspehe število članov se }*' dvignilo posebno v vrstah hie.j-klistov Lan, je bilo izdanih 135 kolesarskih trjptikov. več motocikl istočnih ter 4? mednarodnih dokumentov za avtomobil ste. v poletju je! klub priredil dvodnevni tz!et na GrosscrloK-.kner ki s- ga je nde/e ilo 29 članov Povsod so bil-- lep° sprejeti, posebno pa od sekcije avst.T-"jsk.eca Tonrin-i kluba v Beljaku kj je priredila islet svo-ieira članstva v Ljul»L;ai>o ob času jVsrn--keira velesejma. s skoro 100 člani Letos 11. julija je klub povabljen v Beljak o pri'Kki mestnrh svečanosti CIani kluba so *e udeleživa b raznjih športnih prireditev ob koncu sezone pa je sledil enodnevni izlet na Bloke. Lanj s, je klub mnopo prizadeval, da bi dosegel pocenitev bencina in se je posrečilo dobiti za člane popust 30 par pr1 litru m sicer na črpalki Standard Vacuuin Osi Companv ter na vseh črpalkah tvrd-ke Pipan & Co. Zal pa je bil u popust 11. januanja preklican z motivacijo da j v ce na bencinu spet zvišana /..»r:<«ii po viška ažija, a so izgledi, da !*u popuni >(>e.t dovoljen čz se lazm-crt spreuteuc. Te dni se je pa benom znova podražil. Naša država bj morala enkrat za vselej napraviti konec izkoriiščaniii našega trga po močnih inozemskih družbah, a tudi sama bi morala znižatj previsoke trošarine, ako ji je na tem. da se bo pri nas razvil avtomobilizem Lan, smo uvozili le 1228 osebnih ki 427 tovornih avtomobilov, kar je za oMjudenost in obsežn«! naše države vsekakor premalo Kai se tioe cestnih del. ta le počasi napredujejo in vs* težko pričakujemo, kdai? se prične gTaditi mednaro- ne avtomobilska cesta Ljnrijene-Blagajnjsko poročalo g Frane K h ama ugotavlja, da je imel klub med letom prometa 102.000 Din. Za nadzorni odbor je poročal g. Ivo Marinko in predlagal raz-resico, ki j© bile soglasno sprejeta. Slc-djle so volfHvo nove upravo ter so bik; izvoljeni; Ing. Ivan Rartl. Iludolf Zaloker. Slavko l*.n*nr. Tsnfii Jerman, Franc Boršt-nar. Franc K ham Ivo Lukič, >všin. H ie rozini Deejeer. Anton Skrajnisr Al Ivin Smerkolj. JaM Čepom, dr. Ludvil; I.ajovv in ing. Ciril Pogačnik kot zaslonu k Kajak kluba v nadzorstvo dr Kn.li.lt Maru. Ivo Marink >. Aleksander Fri»*dr;,h Fran«- Hol/backer. 8 tem sta bila določena tuli delegata za centralo, in sicer Slavko P Uit ar ter Ev gen Lovšin. Pri slučajnostih jc bjl določen pro*rr;un dela za leeoenjo sezono ter se je razvila tudi živahna debata o nameravanih Iz'etih po naši držav; in inozemstvu Abesinski cesar v izgnanstvu Haile Selassie iivi zdaj zelo skromno v angleškem mestu Bate Mož nizke postave in temne polti stoji na vogalu neke ulice v mestu Bath pod odprtina dežnikom, da je zavarovan pred dežjem, čaka na tramvaj, ki naj ga odpelje domov. To je abesinski cesar, Lev iz Judeje, ki je sedel nekoč v Addie Abebi v senci zlatordečega ceremonijehiega dežnika svojih prednikov. Sedanji naslov Njegovega cesarskega Veličanstva abeainske-ga se glasi skromno Fairfield, Neubridge-hili Bath. Poročevalec velikega angleškega lista je bil sprejet v domu abesinskega cesarja, zgrajenem nalašč zanj in njegovo rodbino v času. ko je izgubil na bojišču zadnjo bitko in ko se je moral zateči v izgnanstvo. To je družinska hiša s 14 prostori in od drugih hiš mezta Bath se skoraj ne razlikuje. Okrog nje je zgrajen visok zid. Hiša stoji med starim drevjem na položnem pobočju griča. Goste sprejemajo v eni izmed dveh večjih sob, zvezanih med seboj s premičnimi vrati. Abe-.cdnski sluga sprejema goste s spoštljivim poklonom in če morajo na gospodarja nekaj časa čakati, jim ponudi vvhiskv ali kaj drugega, da se osveže. Večina pohištva je v francoskem slogu, skoraj vse je pozlačeno in bogato okra-ženo. To je glavno imetje bivšega cesarja. Pri oknu stoji lepa pisalna miza iz 18. stoletja, cesaričina last. Skozi to okno se vidi na prostran vrt. Fairfield ima mnogo služinčadi. Vrtnarji so angleški, domača Hluiinčad pa abesinska. Cesar ima tudi osebno tajništvo, ki mu pomaga v mali, trgovsko opremljeni pisarni v pritličju Ima tudi več komornikov. V Bathu pravijo, da ti temnopolti tujci niso bili preveč popularni, ko so prišli v mesto. Naj-konservativnejže angleško mesto je rabilo precej časa, da f . • *rkanje ni odzval. Zato je odšla k svo emu stricu, kjer je našla svojega bra'^ Borisa in mu povedala, da je pri očetu zaman t. kala. Boris je ta'-ioj odšel na očetovo stanovanj". Očetova -oba je bila zakljenjena in na njegovo trkanje ga je oče prosil, naj gre takoj po zdravnika, češ, da je postalo niegoverm: sinu Alekseju, Borisovemu in IrenJnemti bratu, naenkrat slaba Boris jc res odš 1 po zdravnika, bo e ;e pa vrnil, je našel pred hišo že veliko množico občinstva, sredi radovednežev je pa ležal njegov oče z okrvavljeno gla\ o Faraoni bodo znova pokopani Ali je svetovna kriza, nevarnost nove vojne in dolga vrsta drugih ne.streč posledica tega, da en Evropci motili mir faraonov, onečastili njihove grobnice in prodrli v piramide? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo praznoverni ljudje po vsem svetu in mnogi temu verjamejo. Ce bi bilo to res, bi se pa lahko veselili, da bo v kratkem na svetu zopet rod in mir Kgipt-ska vlada hoče namreč dati znova pokopati faraone, čijih mumije so bile z 7xie~ je pa spravljene v mavzolej, ki ga je v ta namen dala na razpolago egiptska vla da. Mavzolej prvotno ni bil določen za mumije, temveč za egiptakega narodne ga junaka Zaglula pašo, ki je umrl pr* devetimi leti. Lani so njegove zomske ostanke odkopali im prenesli v mavzolej, mumije so pa spravili nazaj v muzej, kje-pa niso dostopne javnosti. Od takrat » v Egiptu neprestano govori o tem ka; storiti z njimi. V poštev prihaja najbo'; predlog, da bi zgradili za nje poteben mav-aolej, bodisi v Gize ali pa v 1U1 "-»polisu Najbrž bo mavzole; v Gize. ker /i tam zrak bolj suh in gp dajo mumij«' bolje ohraniti. Mumije bodo spravljene « mavzoleju prav tako. kakor v piramidah tn oko živega človeka jih ne bo smelo več videti. Prof. Franjo Sič: Knjigovodstvo • Ljuljana, IS te* uarj. »Slovenski Narod t je o Strokovni za ložbi poročal že v začetku scptenmr.i, ki je začela izdajati res potrebne strokovne knjige in je kot svoje prvo edit ij<» izdal«*i prof. Fr. Siča »Knjigovodstvo , 1. del. Ne davno je prvi knjigi sledila tv dni-a, v kratkih presledkih pa bosta izšla Se m in IV. del Sičevega »Knjigovodstva tako da bomo kmalu imeli popolno izdajo tep? < zanimivega dela. Sičevo »Knjigovodstvo« je namenjen« predvsem samoukom, ki se žele seznanit s knjigovodstvom in imajo resen namer Istega spoznati od najnižje do najvis stopnje. Knjiga pa je seveda namenjeni tudi strokovnjakom praktikom, ker obra\ nava bilance delniških, javnih in komandit-nih družb, zadrug z omejeno in neomejen' zavezo ter različnih drugih prigodnih, po leg tega nas pa uvaja tudi v orgn zaci j* in transmisije ter prehode iz ene družb«-v drugo. Poleg tega avtor zelo podrobne pojasnjuje temelje bančnega, industrijsk-ga, tovarniškega, spedicijskega in komisijskega knjigovodstva tako, da je ta ad ministrativna panoga res vsestransko or delana. Sičevo »Knjigovodstvo* je namenjeno ti; di trgovcem in organizatorjem, ker prika zuje moderne amerikanske oblike, modernejše kartotečne in najmodernejše kopirnr (prepisne) sisteme knjigovodstva, poleg tega pa tudi razne kontrolne naprave sal-dne kontrole s praktičnega in teoretičnega stališča. Avtor je naposled dodal tudi lastne teze in hipoteze saldne in sistemske teorije ter obdelal knjigovodstvo iz svojega doslej še neobjavljenega vidika. Kot prihodnjo knjigo je napovedali! :«Strokovna založba« delo prof. Cemeta Poslovni spisi v srbohrvaščini'-, ki bo vse bovala dopise v blagovnem prometu, reklamacije in preklice, menična in oporni njevalna pilma. komisije informacije okrežnice, priporočilna pisma, oferte potnikov, dopisovanje z zavarovalnicami, ponud be, prošnje, zgodovino podjetij, bank in drugih podobnih ustanov ter naposled izvleček iz srbohrvatskega pravopisa in razlago strokovnih srbohrvatskih izrazov Poleg tega namerava kot izredno knjigo izdati tudi Blagoznanstvo«, ki bo ne ivom-no vzbudilo dosti zanimanja, sa; imamo baš Slovenci res malo dobrih in poljudno a vendar temeljito pisanih strokovnih knjig. Goorees Ohnet: 45 LJUBEZEN Roman — Po teh vaših besedah bi res ne smela oklevati, — je odgovorila Lucie žareč j h oči, — da se že nisem odločila sprejeti vašo ljubeznji»vo ponudbo. Opozoriti vas pa moram, da ne storim tega iz užaljenega samoljublja ali iz hrepenenja po izpremembi svojega dosedanjega življenja. Ne, premagali so me vaši osebni čar], vaša dobrota. Da, to srtorim zavoljo vas, ne pa zavoljo sebe. Slutim, da bom občutila srečo tesnega zbližanja z vami in da se bom počutila pri vas kakor doma. Mini so stopile solze v oči. Prijela je Lucio za roke in jo nežno objela. Tako sta se nekaj časa gledali jn smejali. Nežno Minino srce se je odprlo in začutila je resnično naslado. Nji, ki ji je bilo tako težko sovražiti, se je zdelo mnogo lažje navezati tega ljubljenega otroka nase skoraj z materinskimi vezmi. Gledala jo je in ji božala bujne kodre z mehko belo roko. — Lahko bi imela hčerko v vaših letih, če bi mi bOa ueoda privoščila biti mati, — je dejala. — Kako srečna bi bila, če bi jo bila mogla pesto-vati in bdeti nad njo vse življenj?. V vaši osebi mi pošiija usoda nadomestjilo in to'ažbo. Ce se vam zdi, da me boste mogli ljubiti vam lahko jaz rečem, da vas že zdaj ljubim. Tako sta stali roko v roki in se vsi srečni gledali Ves Minin st**ah se je razblinil, njeno plemenito srce na več čut-lo ljubosumnosti. Svoje življenje bi bila dala za to. da bi v Luciisio dušo nobena grda misel ne naš!a poti. Iz jasnega pogleda njenih modrih oči jc brala njeno poštenost in krepost. — Zelo sem srečna, — jL vzkkknila z vso radostjo tega novo odtkritega čuvstva. — Zdaj ste povsem moja. Lucie se je zdrznila in ji pokazala na svojo črno obleko, rekoč: Še ne povsem zaenkrat še žalujem in živim v svojih težkih spominih. Vidite, da sem se povsem uklonila vaši volji in da sem pripravljena slediti vam skozi življenja. Vendar bi pa rada ostala še nekaj časa sama. To sem dolžna tisti, ki sem jo izgubila in ki mc je tudi globoko ljubila. Zaslužila je, da jo objokujem Ko bo konec mojega žalovanja, se vrnem k vam. Dotlej pa prosim, da me pustite samo. To bo moje slovo od samotarstva. v katerem sem živela etosi ej. — Pa naj bo, — je dejala grofica, — vašo željo rada upoštevam, toda težko se ločim od vas. Tem večje bo pa moje veselje, ko se povrnete. Vstaii sta. Grofica je spremila Lrticio, ki se je baš pripravljala odtirti, ko so oe vrsta oi^na in na pragu sta se pojarvila grof h baro i Ovava-iit. Armand je lahno prebedel, se n.i.s.nehni; ii segel Lueii v roko. Baron de Cravarr je po drj,vii dami in stopil! h groficj očavidno radoveden, kdo je to lepo dekle. Mina se je obrnila k Lucii in ji predstavila barona, njemu pa Lucio. Baron se je priklonil in že je s-lišal grofićine besede: — Na svidenje ie to p d: za vedno! Lu-cje je pa odgovorila: Da, milost iva na svidenje, bratrance! Baron je zrl za njo in ko je inghrH, *e je obrnil h komtesi: — G-ospodična Ajidrimontova. Araiandova sestrična? Nikoli mi niste z besedico omenili da ima Armand sestrično — Res je, — je odgovorjla grofica. - Saj je . tudi midva nisva poznala. Prispe'a je iz ko1 oni j. — Ah, tako! Potem takem vam pa eestitmna k nji! Je namreč čudovito lepa, — Kaj ne? — je pritrdila grofic vn. Btfo je ob desetih zjutraj, solnce je sijaio na jasnem nebu in sipalo alate žarke na morsko obalo v DeauviiUe. Pred vhodom ene teh krasnih vil sredi čarobnih vrtov je stala gosposka kočija in iskra konja sta nestrpno hrzala Kmalu se je pojavila na verandi grofica de Fontenav v širokem lepem klobuku s solnčnikom v roki, z njo pa baronica Treeorier in lepa gospa de Jessac. Za njimi so prihajali Armand. baitsn Tresorier, elegantni Firmont in Paul Cravani. Baron Tresorior in vsi gospodje raze a igrale t so bili v jahalnih oVekah. Grofica je bila odšis po stopnicah verande in se obrnila k enem • Ucmed služabnikov, rekoč: — Asthone, poglejte, prosim, če je grospo-ična Andrimontova že pripravljena. Služabnik je izročil uzdo konja enemu svojih tovarišev in baš se je pripravljal stopiti na vrt, ko so se odprla v steni pod brsjinoii skii vraa-ca in na pragu se je pojavi-a Lucie. Bila je v t^mnomodri jahalni obeki, na glavi je imela visok siv klobuk, v roki je držala jahalni bir- z zlatim ročajem. — Kaj sem se zakasnila? — je vpraša''' videč vso družbo zbrano pred vhodom. — Torej sle čakali samo še mene? — Ne. niste se zakasnili, mi smo prišli predaj, — je dejala grofica de Fontenav m ji podala roko. Grofica in Lucie sta se objeii; potem se je Lucie pozdravila z vsemi in vzkliknila radostno: — Kako lepo jutro je danes in kako lep bo naš izprehod ... — Kaj, vi ne pojdete z nami? — je vprašaja Firmonta. ki se je sukal okrog grofice. — Ne, ne morem, — je odgovoril igralec. — Ne smem se utrujati. Drevi bom moral recitirati stihe pri vojvodin ji d' Argeles. Otovek se mora ozirati na občinstvo. Jahanje bi mi škodovalo. Urejuje Josip Zupančič — Ze »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo In maeratnJ del lista Oton Christot - Vsi v LJubljani. -