Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mate mesečno Din 25.— Zrn inozemstvo Dta 40.— PnfltnfM tHftM« t gffi^A Leto XVm., št 238 opi »vuidivik L.juogtioa. bomlijeva Ulica a — reletoo tt. »122. 8123, 3124, 3126, 8126. Lnaeratnj oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 8 — Tei *392 3492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Ceije ti.ocenova OL tt. « Telefon ftt 190 Rakuni pn poSL Celi. zavodih: Ljubljana St 11.842 Praga člslo 78 180, WlPr> St 105 241. Ljubljana, torek 12. oktobra 1937 NAPETOST V SREDOZEMLJU V Parizu in Londonu proučujejo sedaj položaj, k! je nastal zaradi negativnega italijanskega odgovora četrt stoletja od prve balkanske vojne V soboto, na črni marsejski dan, je minilo 25 let, odkar so hrabri Črnogorci napovedali iHirčiji vojno in s tem otvo-rili hudo borbo, ki je v kratkih treh mesecih izpremenila lice Balkana ter pognala stoletnega otomanskega tlačitelja pod same zidove Carigrada. V tem boju so stale Črni gori ob strani Srbija, Bolgarija in Grčija, ki so takoj za Črno goro s svojimi silami tudi prekoračile turško mejo in napadle sovražnika v njegovem lastnem ozemlju. Temelj skupnega nastopa balkanskih držav proti Turčiji je bila srbsko-bolgarska zavezniška pogodba z dne 13. maja 1912, ki sta se ji kasneje pridružili še črna gora in Grčija. Te dogovore so balkanske države skrbno skrivale pred velesilami, z edino izjemo Rusije. Le na ta način se je doseglo, da Avstrija in Nemčija osvobodilne akcije na Balkanu nista mogli preprečiti, kar bi gotovo storili, ako bi bili za njo zvedeli. Na vseh turških mejah v Evropi so tako pred 25 leti hkrati zagrmeii topovi in pod krepkim pritiskom slovanskih vojsk Balkana se je zrušila turška moč v prah. Turške čete so bežale od poraza do poraza in do konca leta 1912. je bilo delo v glavnem gotovo. Srbska vojska je v junaškem poletu potolkla Turke pri Kumanovu dne 24. oktobra, zavzela dva dni nato Skoplje, 18. novembra pa v bitki pri Bitolju dokončno porazila turške čete ter očistila vse Povardarje sovražnika. Tudi Bolgari so na svojem pohodu pobili nepri-jatelja pri Lule Burgasu in Čorluju ter ga zagnali do Cataldže. Črnogorci, katerih vojska ni bila moderno organizirana in opremljena, so oblegali Skadar, Grki pa so se polastili Soluna, ko so Srbi in Bolgari opravili glavni posel z največjimi turškimi silami. Do začetka decembra so bili Turki pobiti, borba se je nadaljevala le še pod Skadrom, pod Janino, okrog Odrina in pred Cataldžo, kjer so si Bolgari zaman prizadevali predreti utrjene turške položaje in zasesti sam Carigrad. Decembra meseca so bila že pogajanja za premirje, toda do miru ni prišlo, ker so se v Carigradu nadejali, da se bo vojna sreča morda le še obrnila. Čez zimo so operacije v večjem slcgu prenehale, le obleganje utrjenih mest se je nadaljevalo. Spomladi so trdnjave padale druga za drugo. Najprej so Grki 6. marca zavzeli Janino, dvajset dni nato je padel Odrin, ki ni mogel odoleti srbskemu težkemu topništvu, koncem aprila pa je enaka usoda doletela tudi Skadar. Ironija usode je hotela, da je samo Grkom ostala Janina, ki so jo bili zavzeli skoro brez prelivanja krvi, dočim sta Odrin in Skadar kljub potokom prelite slovanske krvi ostala pod tujo oblastjo. Največ zaslug za to si je seveda stekla Avstrija s svojimi spletkami, ker ni želela slovanske sloge na Balkanu. Ko so zagrmeii topovi na Balkanu in so zmagovite slovanske vojske tirale pobitega dednega sovraga od Vardarja in Marice do samih zidov carigrajskih, se je v svojih temeljih zatresla tudi po-dunavska monarhija. Turški poraz je bil obenem poraz njene balkanske politike. Val navdušenja nad zmagami bratskih narodov je mogočno pljusknil preko črnožoltih mejnikov v naše kraje in potrdil staro resnico o narodnem edinstvu, bratstvu in krvnem sorodstvu. Iz naših krajev so pohiteli dobrovoljei, da se bore v srbskih vrstah proti stoletnemu sovragu, naši zdravniki so hiteli na pomoč, ves narod pa je zbiral denarna sredstva za srbski in bolgarski Rdeči križ. V tem prizadevanju in navdušenju je bilo mnogo zavestnega in podzavestnega odpora tudi proti Avstriji. Ta je stavila vse svoje nade na zmago turškega orožja, zato je bila neposredno deležna strahovitega poraza otomanske sile. Nje ugled je padel in se v očeh našega naroda nikoli več ni mogel dvigniti. Na bojiščih Balkana je habsburška monarhija dobila prvi in odločilni udarec in razvoj dogodkov kasnejših let je pokazal, da se rana, ki jo je Avstriji že takrat prizadelo srbsko orožje, ni dala več izlečiti. Na balkanskih bojiščih se je kovala usoda Jugoslavije. Zmage srbskega orožja so osvetlile Kosovo, razširile oblast kraljevine Srbije dal^č na jug in postavile temelj naši sedanji državi. Nič manjšega pomena pa ni dejstvo. da se je s tem med južnimi Slovani pod avstrijskim žezlom silovito dvignila zavest skupnosti ter so se ljudske množice začele odvračati od Avstrije. Pogum in upornost sta se pojavila v jugoslovenskih dežplah monarhije, osob;to narodna mladina je začutila dih bližajoče se svobode, se z vso silo lotila protiavstrijskega dela med narodom ter budila jugoslovensko zavest. Legendarno hrabrost slovanskih vojsk Balkana je slavil ves svet. pri nas pa so se odDirala srca zavesti edinstva z bal-kansVimi junaki. Neumorna agitacija m!ad;h je povsod naletela nrioravliena tla ^a seme jvgosiovenstva. Zmagovale? " bitki pri Bitoliu. prestolonaslednik .Aleksander, kasnejši naš Viteški kralj, London, 11. oktobra, br. Italijanski odgovor na angleško-francosko vabilo k pogajanjem za ureditev španskih problemov in predvsem za dogovor o umiku tujih prostovoljcev iz Španije je napravil v Londonu izredno slab vtis. Londonski listi potrjujejo v svojih informacijah iz dobro poučenih krogov, da je odgovor povsem negativen, ker je italijanski predlog, da bi se pogajanja vršila v okviru londonskega nevtralnostnega odgovora, povsem nesprejemljiv. Londonski nevtralnostni odber je postal spričo velikega števila držav, ki so v njem zastopane in ki imajo vse mogoče divergentne interese, nesposoben, da bi uspešno uredil take probleme. Angleški državniki, ki so se včeraj mudili na deželi, so zaradi tega pospešili svoj povratek v London. Ministrski predsednik Chamberlain se je vrnil v prestolnico že snoči. Zunanji minister Eden, ki je odpotoval v Balmoral na škotskem, kjer ga je sprejel kralj v posebni avdienci, se vrne šele jutri, že jutri ss bo sestala posebna ministrska konferenca, na kateri bedo podrobno obravnavali italijanski odgovor, kakor tudi rezultate današnje seie francoske ministrske konference, da bi nato v sredo, ko bi imela vlada svojo rec-no sejo, definitivno sklepali o angleškem stališču glede italijanskega odgovora. Vsekakor bo stališče angleške vla.de povsem skladno s staMščem francoske vlade. Zanimivo je, da je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet nenadoma odpotoval v Pariz. Dobro poučeni pariški krogi zatrjujejo, da je prišel porc*at, kakšne zahteve ima Nemčija nanram Španiji da bi se lahko po njih presodilo, ali je itali- janski odgovor morda vendarle sprejemljiv. Francoski zunanji minister Delbos se je nocoj sestal z angleškim poslanikom Phippsom, katerega je podrobno Informiral o ugotovitvah današnje francoske ministrske konference. Jutri bo o njih francoski poslanik v Londonu, Corbin, še posebej poročal angleškemu zunanjemu ministru Edenu. Kakor poročajo, se je francoska vlada na svoji današnji seji postavila na stališče, da je Francija sicer pripravljena pogajati se še nadalje o vprašanju prostovoljcev z Italijo, toda nikakor v okviru londonskega nevtralnostnega odbora. Francija želi, da bi se špansko vprašanje uredilo čimprej, že ponovno napovedanih ukrepov, namreč ukinitve sedanje zapore na pirenejski meji, ln dobave orožja ter drugih vojnih potrebščin republikanskim Špancem, se bo francoska vlada posltižlla šele tedaj, ko bi bilo jasno, da po nikaki dragi poti ni mogeče doseči italijanskega pristanka na umik tujih prostovoljcev lz Španije. Politični krogi v Londonu in v Parizu soglasno poudarjajo, da od abesinske krize položaj še nikoli ni bil tako napet, kakor prav sedaj po italijanski odklonitvi angleškega in francoskega vabila. Težišče položaja se je sedaj premaknilo na Ba-learsko otočje. Tam tujci ogrožajo najbistvenejše angleške in francoske interese. Italijanski odgovor Rim, 11. oktobra, n. Italijanski odgovor na francosko-angleško noto z dne 2. oktobra, ki je bil izročen Parizu v soboto, pra- vi med drugim: Italijanska vlada jemlje na znanje francosko-angleska zagotovila glede politične neodvisnosti Španije. Tudi italijanska vlada je v polnem obsegu mnenja Francije in Anglije, da notranji boji v Španiji ne smejo biti več vzrok za sumničenja med narodi in da se položaj razvija na način, da bo mogoče tudi na drugih poljih doseči napredek v smislu splošnega razpleta. Italijanska vlada je pripravljena v najboljši volji, kakor tudi že poprej, proučiti vsa sredstva, ki bi omogočila uspešno politiko nevmešavanja. V verbalni noti od dne 2. t. m. predlagata francoska in angleška vlada, da naj se prično med Francijo, Veliko Britanijo in Italijo pogajanja glede ukrepov za izvedbo politike nevmešavanja. Fašistična vlada upošteva to iniciativo, mnenja pa je, da tu ne gre samo za interese Francije, Velike Britanije in Italije, temveč tudi za interese drugih držav. Izključeno je, da bi bilo mogoče doseči odločilne uspehe v tem pogledu brez Burgosa in Valcncije in to tembolj. ker je zastopnik Valencije v Ženevi odklonil odpoklic mednarodnih prostovoljcev iz republikanske vojske. Predlagana razprava v odsotnosti drugih držav bi bila torej brez neobhodno potrebnih elementov, ki bi omogočili sporazum med njimi. Fašistična vlada je prepričan«, da bi tako postopanje celo pri pripravljalnih posvetovanjih izven londonskega odbora ne samo zmanjšalo, temveč še povečalo nespora-zumljenja ter bi se splošen sporazum samo zavlekel. Vprašanje nevmešavanja naj se zato na- Urednlfltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon fitev. 24-55. Celje, Strossmayerj e va ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. daljuje v londonskem odboru. Fašistična vlada končno izjavlja, da v nobenem primeru ne bo sodelovala pri razpravah aji posvetovanjih, h katerim ne bi bila povabljena, ali katere se ne bi udeležila tudi nemška vlada. Italijani in možnost otvoritve pirenejske meje Rim, 11. oktobra, o. Italijanski tisk je danes pričel iazpravljati o možnosti, da bi Francozi dejansko ukinili zaporo na svoji Pirenejski meji. Listi menijo, da se valen-cijska vlada od otvoritve meje na Pirenejih prav za prav ne bi mogla mnogo nadejati. Tako pravi »Gazzetta del Popolo«, da bi španski republikanci v primeru otvorit-te pirenejske meje ne prejemali nič večje podpore iz Francije, kakor so jo doslej. Zato bi morali sl£j ko prej računati na večje podpore, ki bi jih prejemali po morskih potih. Vsako ojačenje španskih republikancev po tej poti pa bi lahko izzvalo samo nove nevarne incidente na Sredozemskem morju. Španska vlada za umik prostovoljcev, če • • • Valencija, 11. oktobra, o. Ministrski predsednik Negrin je snoči izjavil novinarjem, da je republikanska vlada pripravljena pristati na umik tujih prostovoljcev s republikanskega bojišča, če se umaknejo iz Španije tudi vsi prostovoljci, ki so se zbrali na nacionalistični strani. Konferenca devetih v Bruslju London, 11. oktobra. AA. V angleških diplomatskih krogih menijo, da se bo konferenca devetih držav sestala že v 14 dneh v Bruslju, 6e bo na to pristala belgijska vlada. Po večdnevnem otfnsou so prešH Japonci znova v napad, vendar tudi topet brez uspeha šanghaj, 11. oktobra. AA. Sedanji položaj na kitajskem bojišču se da na kratko takole orisati: Na šanghajski fronti se Japoncem doslej ni posrečilo spremeniti bojevanja v jarkih v premično vojno, tako zaradi kitajskega odpora, kakor tudi zaradi strašnega deževja, ki je vss ceste spremenilo v močvirja. Na severnim bojišču so okoliščine za bodoče japonske operacije ugodnejše. Tam so predvsem ugodnejše vremenske in terenske razmere. Razen tega razpolagajo Japonci na tem bojišču z več pomembnimi železniškimi progami. Zato zbirajo Japonci zdaj svoje čete v glavnem za prodiranje v pokrajini Pe-king-Hankov. Po drugi strani je neposredni cilj reka Huto. V bojih v teh krajih sodeluje na kitajski strani več ko 200.000 mož. Snoči so Japonci močno bombardirali Putung. Nova velika armada hiti Kitajcem na pomoč Šanghaj, 11. oktobra, o. Po hudem deževju, ki je onemogočilo vse vojaške operacije na šanghajski fronti, je danes nastopilo spet lepo vreme. V Šanghaju so se zato obnovili Ibojd na vseh sektorjih. Japonci eo cianes ponovno napadli kitajske postojanke med severno postajo in Kiangvanom, Kitajci pa eo .jih vselej odločno zavrnili. Na sektorju Liuhan-Lotien so Japonci dosegli nekaj uspehov in potisnili Kitajce za nekaj sto metrov proti severozapadu. Med tem ee Šanghaju že bliža nova kitajska vo.eka. ki so jo organizirali v pokrajini Huangsi. Ta vojska šteje okrog 200.000 vojakov in utegne povsem spremeniti razmerje sil na šamrhnjski front' ter odločiti sedanjo borbo za Šanghaj v prilog Kitajcem. Japonska letala so danes dopoldnf bombardirala Nangtao. Šest let-i je tam s svojimi bombami razdejalo več poslopij. 0krog 50 ljudi je b'!o ubitih. Tri druga japo ska letala s>o bombardirala Capej. Bitka v provinci šansi Peking, 11. oktobra, o. Na fronti med Tin-čiianom in Sengčuajem, ki je dolga 1S0 km, se je razvila velika bitka, v kateri j3 na obeh straneh angažiranih skupno 250.0O0 ljudi. Kitajcem je uspelo ustaviti Japonce, ki 50 vse zadnje dni uspešno prodirali proti Tajanfuju v pokrajini šansi. Deloma so , bili Japonci prisiljeni ustaviti svoje nadalj-| nje prodiranje proti zapadu tudi zaradi na-i redov in uporov, ki so se pojavili v doslej j zasedenih krajih. ! Tudi na fronti južno Tiencina je položaj za Japonce zelo težaven. Velike težava jim povzročajo poplave, zaradi katerih le težko preskrbujejo evoje čete na fronti z o rož j am, strelivom in živežem. Poleg tega njihove postojanke s strateškega vidika niso nič kaj ugodne. Borba s strupenimi plini Šanghaj, 11. oktobra o. Japonci so na šanghajski fronti že ponovno uporabili stru-pane pline. Kakor zatrjujejo, so morali sa-nitetski oddelki danes odpeljati več sto s plini zastrupljenih vojakov v zaledje. Za-strupljenci trpe strašne muke. V mednarodnih koncesijah je zaradi tega nastalo 6ilno ogorčanje proti Japoncem, ki zaman demantirajo, da bi se posluževali v borbi proti Kitajcem takega orožja. Njihove baterije so uporabile le novo vrsto granat, ki eksplodirajo s podobnim učinkom kakor plinske bombe. Italija ho podprla Japonsko | Rim, 11. oktobra, o. Italijanski poslanik v Tokiju, Vuriti, je bil danes dopold-dne ponovno pri zunanjem ministru Hi roti ter mu je izjavil, da je Ifc?tlija pripravljena podpreti Japonsko tudi materialno, že v kratkem aa bodo baje pričela pogajanja o pod.pori) ki jo bo Italija nudila Japoncem v orožju in drugih potrebščinah. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se je ItaliV«. odločila za ta kerak zaradi Rooseveltovega čikaškega govora. Sodelovanje med obema d.žavama se bo pospeševalo pod geslom sficupne borbe proti boljševizmu. Vojna bo dolgotrajna Nanking, ll. oktobra, o. Maršal <5:mg-kajšek je sprejel inozemske novinarje in jim dal kratko izjavo o položaju. Poudaril je, da pomeni vojna z Japonci veliko preizkušnjo za. kitajski narod in njegovo žirvljensko sposobnost. Sedanja vojna zahteva od slehernega Kitajca ce.ega moža in vso požrtvovalnost. Vojna se nedvomno ne bo končala že v nekaj mesecih, temveč bo trajala še dolgo časa. Volitve v Franciji Pri nedeljskih kantonalnih volitvah se je pokazalo, da je ljudska fronta še vedno trdna Pariz, 11. oktobra, br. Včeraj so bile v vsej Franciji kantonalne volitve, čeprav so bile več ali manj lokalnega značaja, so jim v političnih krogih vendarle pripisovali veliko važnost, ker je bilo to prvo merilo za trdnost ljudske fronte, ki je zad-( nje čase zneva izpostavljena ljuti kampa-| nji desničarskih skupin. Pa tudi skupine ljudske fronte same so pri teh volitvah prvič pomerile svoje moči in je izid v tem pogledu zelo značilen. Kljub žilavi propagandi in kritiki vladne politike komunisti niso nikjer napredovali ln so le s težavo obdržali svoje dosedanje glasove. Pač pa beležijo, čeprav le neznaten napredek, socialni demokrati in radikalni socialisti. V glavnem je razmerje strank ostalo skoraj nespremenjeno. Skupno je bilo treba izvoliti 1525 okrajnih in okrožnih svetnikov. Doeedaj so zna- Mussolini o potrebi gespodarf^ osamosvojitve Italije Rim, 11. okto!-ra AA. Danes dopoldne se je pod predsedstvom Mussol'nija sestal osrednji korporacijski odbor, da prouči koordinacijo načrtov za gospodarsko osamosvojitev Italije, ki jih je zadnjih pet mesecev izdelala vsaka korporacija posebej. Mussolini je otvoril debato in navedel je postal predstavnik borbenega jugo-slovenstva, nosilec velike ideje ter nje najmočnejša opora. Vendar so v razvoju napočili še težki dnevi, ko so po sklenjenem miru 30. maja 1913 Nemci za-sejali razdor med zmagovalci, da se je vnela bratomorna vojna. Ta pa je imela posledico, da je Srbiji odkazala vlogo Piemonta. okoli katerega se je zbiral jugoslovensko čuteči živeli. Določila je Srbijo za nositeljico veličastnega programa osvobojenja in zedinjenja Jugo-slovenov. več osnovnih načel, ki naj vodijo nacionalno udejstvovanje. Poudaril je, da je treba končati nripravljalno fazo proučevanja in takoj začeti izvajati razne načrte. V vsem narodu mora zavladati miselnost osamosvojitve, to je, narod se mora navaditi, da se bo odrekel porabi blaga, ki ni neobhodno in ki se da v korist italijanske trgovinske bilance plodovito nadomestiti z italijanskim blagom. Na mnogih pomembnih področjih nacionalnega udejstvovanja je osamosvojitev že dosežena, ali ss bo v kratkem dosegla, v drugih področjih produkcije je pa treba akcijo pomnožiti, posebno s podpiranjem tudi še tako skromnih pobud, da so le v skladu z najvišjim ciljem, z narodno osamosvojitvijo. Nato je Mussolini čestital korporacijskemu ministru, podpredsednikom korporacij in njihovim sodelavcem k uspehom, na koncu je pa izjavil, da se morajo sklepi osrednjega korporacijskega odbora izvesti z veliko voljo in poletom ter s sodelovanjem vseh narodnih sil. ni rezultati za 1521 mandatov, od katerih je padla odločitev pri prvih volitvah za 1.053 mandatov, dočim bodo za 468 mandatov prihodnjo nedeljo ožje volitve. Komunisti so prvič v vseh kantonih postavili svoje lastne kandidate ter eo dobili samo 8 mandatov. Pet od teh so jih že imeli. V treh primerih pridejo komunisti v ožje volitve. Socialisti so ohranili 80 mandatov, na novo priborili 19, izgubili 9 in pridejo v 77 volilnih okrožjih v ožje volitve. Republikansko-demokratska unija je ohranila 164 mandatov, priborila 42, izgubila 18 in se bo morala v 47 okrožjih boriti še v ožjih volitvah. Levičarski republikanci so ohranil 163 mandatov, priborili 19, izgubili 27, čakajo jih pa ožje volitve v 47 okrožjih. Radikali so ohranili 314 mandatov, priborili 33, izgubili 56, v ožjih volitvah pa so v 195 okrožjih. S španskih bojišč Franco pripravlja novo veliko ofenzivo na severu, da končno likvidira odpor Baskov in Asturcev Madrid, 11. oktobra, o. Položaj na frontah se včeraj ni spremenil, le v Asturiji so se hude borbe nadaljevale. Sodeč po : akciji nacionalističnega topništva ter koncentraciji pehote na nekaterih strateško pomembnejših točkah asturske fronte, je že v bližnjih dneh pričakovati novo veliko nacionalistično fronto na severu, s katero hočejo nacionalisti končno likvidirati odpor baskovskih in asturskih republikancev. i Nacionalistični topovi so danes dopoldne hudo obstreljevali Madrid. Granate so eksplodirale sredi mesta, kjer je promet baš oživil. Mnogo ljudi je bilo ubitih. V severnem sektorju guadajalarske fronte so repu-! blikanci davi dosegli pomembnejši uspeh. Dosegli so višino 900, ki dominira nad vso okolico. i V odgovor na obstreljevanje Madrida so j republikanska letala danes popoldne napa-1 dia Granado in tam porušila več hiš. Dva civilista sta bila ubita, 17 jih je bilo ranjenih. Salamanca, 11. okt. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: N cionalisti se vodno prodirajo na astur-ski fronti. Zavaeli so nekaj strateško važnih vrhov in 13 vasi, med temi tudi Seguitndo, ki so jo pred c-dhodom popolnoma porušili in požgali. Na leoavsiki fronti so naše čete že naprej od Collaio de A ran as. Druga kolona je zasedla pegorie Castel.ones. Sovražnik je imel težki; izgube. Na ostalih bojiščih je bilo le m:Co streljanja. Valencija, ll. okt. AA. Ministrstvo za narodno obrambo objavlja: Na severni fronti še pritiska sovražnik, ki je zavzel kote 502, 230 in del kots 910, kjer so se naše čete hrabro borile. Na južnem delu te fronte so nacionalisti še dalje prodirali preti Časa Selora. kj:r se je razvila huda bitka. So.vraiao letailintvo je strašno bombaindiralo mesto Cangasde Onis. Na to mesto so letala vrgla nad 150 zažigalnih bomb. V odseku južno od reke Tajo smo se morali umakniti na postojanke s kater h smo zsč;li prodirati pred neVj dnevi. Vprašanje izmenjave beguncev in ujetnikov Madrid, 11. oktobra. A A. Brazilski poslanik je kot starosta diplomatskega zbora sklical tuje zastopnike v Madridu in odposlanca mednarodnega Rdečega križa na konferenco, da prouče predlog o Izmenjavi beguncev in vojnih ujetnikov. Debata se je omejlfla na proučevanje načina, kako bi se dala izmenjava izvršiti. Proti Oviedu Čete generala Davile so včeraj vdrle v Cangas de Onis. Republikanske čete so pred svojim umikom uničile mesto. Verouk obvezen predmet Salamanca. 11. okt. AA. Vlada generala Franca je izdala ukaz, da se mora odslej verouk zopet poučevati v vseh srednjih šolah. Maturanti bodo morali pri maturi polagati izpit tudi iz verouka. Roosevelt bo govoril po radiu Wa»h;ngton, 11. oktobra. AA. Predsednik Roosevelt bo v torek zvečer govoril po radiu o notranjepolitičnih problemih Zedinjenih držav. Ni še znano, ali se bo dotaknil tudi zunanjepolitičnih vprašanj. Arabski voditelji v internaciji London. 11. oktobra. AA. Z otoka Mahze, ki spada k britanskemu otočju Succiceles v Indijskem oceanu, poročajo, da so tja prispeli internirana palestinski arabski voditelji. Angleški rudarji groze s stavko London. 11. oktobra. AA. Iz Cly:'ea poročajo, da je 80.000 rudarjev sklenilo stopiti dne IS. t. m. v stavko, če podjetniki ne bi priznali Trade Unicnu pravico, da se pogaja v njihovem imenu. Presfseffnik medstarodns trg. zbornice v Beogradu Beograd, 11. oktobra. Danes dopoldne je prispel v Beogra.l predsednik mednarodne trgovinske zbornic« Thomas John Wateon s soprogo in tajnikom. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki našega nacionalnega odbora mednarodne zbornice pol vodstvom predsednika Stanojeviča. Ljubljansko Zbornico TOI je zastopal njen predsednik g. Je-lačin. Watson ostane v Jugoslaviji tri dni. Imel ho razgovore z vodilnim! osebnostmi naših gospodarskih krogov. Watson je gost angleško-ameriškega združenja. »Celjsko vprašanje" Zanimivi spomini iz narodnih bojev pred vojno ■ ToieZ U X. tSSf* "" Tabor v St. Janin na Dolenjskem Letos je poteklo 40 let od burnih dogodkov, ki so sie odigrali v Celju ob otvoritvi Narodnega doma. Bil je ob tej priliki v Celju sokolski zlet, na katerega je prišlo tudi mnogo Cehov. Dogodki 1. 1897 so imenu mesta Celja dali še večjo popularnost in so še razširili pomen »celjskega vprašanja«, ki je tiste leta igralo tako vlogo v avstrijski notranji politiki. Današnja generacija malo ve o tem in »celjsko vprašanje« ji po ogromni večini ni znano. Pred več kot 40 leti pa je pretresalo vso takratno Avstrijo in metalo valove tudi preko njenih mej na sosedno Hrvatsko. Bilo je to vprašanje prve slovenske srednje šole v Celju, vprašanje ali smeio Slovenci sredi svojega lastnega ozemlja imeti štiri nižje gimnazijske razrede, v katerih bi učni jezik vsaj delno bil slovenski. Te dni smo praznovali stoletnico rojstva inž. Mihe Vošnjaka, pionirja slovenskega zadružništva, ki pa je igral veliko vlogo tudi v našem narodnem političnem življenju. Zlasti jt odločilno posegal v celjsko vprašanje. Že njegov brat dr. Josip Vošnjak je kat državnozborski poslanec v avstrijske,m parlamentu v letih 1879-1885 leto za letom zahteval od vlade, naj se vpelje slovenščina kot učni jezik na gimnazijah v Celju in Mariboru. Toda takratne vlade so ostale gluhe za to upravičeno zahtevo slovenskih poslancev Ko je prišel 1. 1886 v parlament tudi Miha Vošnjak, je v svojem prvem govoru obširno razprav-3jal o stari zahtevi Slovencev. Ministrski predsednik je bil takrat Taaffe. Njegova vlada je prišla v velike politične stiske in Taaffe je klical k sebi predstavnike najrazličnejših parlamentarnih skupin, da bi jih pridobil za svojo vlado. Med drugimi je povabil tudi zastopnike slovenske delegacije Poklukarja, Kluna in Miho Vošnjaka. Vprašal jih je. pod kakimi pogoji bi hoteli slovenski poslanci še bolj podpirati njegovo vlado. Vošnjak je zahteval slovenske paralelke na gimnazijah v Celju in Mariboru. Taaffe se je sprva močno branil. Tožil je, da se nemški liberalci, na katere je nujno navezan, in štajerski deželni odbor Bilno upirajo. Končno pa je vendar obljubil, da se bodo s prihodnjim šolskim letom otvorile slovenske paralelke na mariborski gimnaziji. Ako bodo učni uspehi tam ugodni, se bodo potem otvorile paralelke tudi v Celju. Taaffe je svojo obljubo držal, uspehi na slovenskih paralelkah mariborske gimnazije pa so bili nad pričakovanje sijajni. Mi-bi Vošnjaku se je posrečilo doseči, da se je zaradi tega celotni konservativni poslanski klub pod Hohenwartovim vodstvom izrekel za ustanovitev slovenskih paralelk tudi v Celju. Taaffe je pristal in je imel očivid-no resno voljo, tudi to svojo obljubo izpolniti. Preden pa je do izpolnitve prišlo, je njegova vlada padla, ker je bila predlo- London, 11. oktobra. AA. Povodom obiska jugoslovenskega poslanika dr. Puriča je bil v Lvonu snoči banket, ki se ga je udeležilo mnogo uglednih osebnosti in francoskih in jugoslovenskih krogov. Miza je bila okrašena s krasnimi rožami, ki imajo ime »rože Aleksandra I« in ki so jih vzgojili lv-onski vrtnarji. Predsednik francoskega parlamenta Herriot, ki je obenem lvonski župan. je v svojem govoru rekel, da je vesel, da lahko pozdravi poslanika dr. Puriča; kot simbol in v spomin na to prireditev mu daje te rože, ki 60 biLe negovane v spomin na —i« žila državnemu zboru nor volilni red, ki je uvajal poleg do takratnih Se eno volilno kurijo s splošno volilno pravico. Ker bi se s tem v parlamentu ojačile slovanske pozicije, so se nemški poslanci strnjeno uprli ter Taffeja in njegovo vlado strmoglavili. Hohenwart je bil menda še posebno užaljen, ker se Taaffe ni pogovoril z njiim preden je parlamentu predložil volilno reformo. Taaffe ju je sledila vlada Wlndisch-gatz. Slovenska delegacija je stala pred odločitvijo. ali naj ostane še dalie v Hohen-\vartovem klubu in s tem v vladni koaliciji ali ne. Miha Vošnjak je imel pred očmi predvsem slovensko gimnazijo v Celju, ki jo je — morda tudi zato, ker je bil sam iz Celja — smatral za takratno najvažnejšo slovensko zadevo. Zato se je pri svojih poslanskih tovariših zavzemal, da bi Slo-venai šie dalje ostali v Hohenwartovem klubu, ako jim ta obljubi, da bo nova vlada izpolnila Taaffeejevo obvezo. Vendar se slovenska delegacija ni mogla zediniti, temveč se je razcepila v dva tabora. V Hohenwartovem konservativnem klubu je ostalo 6 poslancev, med njimi Miha Vošnjak, ki se mu je bil Hohenwart zavezal, da bo tudi pri novi vladi dosegel ugodno rešitev celjskega vprašanja. Res je bil njegov vpliv tako velik, da je Wdndischgra-tzova viada obljubila osnovati slovenske paralelke na celjski gimnaziji. V nemškem nacionalnem taboru je zaradi te, po sebi malenkostne zadeve nastala strašna burja. Celjsko vprašanje, kakor se je na splošno imenovala borba za slovenske paralelke na celjski gimnaziji, je dolgo časa polnilo predale ne le avstrijskih listov vseh narodnosti, temveč tudi inozemskih dnevnikov. Celje in zopet Celje, tako je odmevalo od juga do severa, od zapada do vzhoda takratne Avstrije. Prijazno mestece ob bistri Savinji je postalo slavno in znano po vsej Evropi. Pod pritiskom slovenskih poslancev pa je vlada držala svojo obljubo in dne 19. junija 1895 je proračunski odsek avstrijskega parlamenta sprejel vladni predlog o potrebnih kreditih za slovenske paralelke v Celju. Nemšiki nacionalci so zaradi tega še isti dan izstopili iz vladne koalicije in dva dni nato je Windischgratzova vlada odstopila. Prišlo je uradniško ministrstvo Kiel-manns>egg, ki pa je tudi priznalo in prevzelo obvezo prejšnje vlade. Vztrajalo je na predlogu po otvoritvi slovenskih paralelnih razredov na celjski gimnaziji in dne 11. julija 1895 je avstrijski državni zbor s 173 proti 143 glasovom v proračunski razpravi odobril tudi celjski kredit. Še iste jeseni je bil v Celju otvorjen prvi gimnazijski razred s slovenskim učnim jezikom za približno polovico predmetov. velikega kralja. »Rože bodo sicer ovenele, vendar bodo zopet vzcvetele, kakor ee stalno obnavlja in oživlja prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo. To prijateljstvo bo posebno zopet vzplamtelo, če se vnovič pojavi kaka nevarnost, kar pa nam naj Bog prihrani.« Poslanik dr. Purič ge je zahvalil za sprejem in lepe besede. Govoreč o jugoslovenski duši je rekel, da se ta ne bo nikdar spremenila. Jugoslavija gle-ia mirno na razvoj dogodkov in se bo uprla takoj proti vsemu, kar bi jo ogražalo. Beležke Odmevi objavljenega sporazuma Sporazum med arbijansko združeno opozicijo ln dr. Mačkom je bil službeno objavljen v soboto popoldne. Njegovo besedilo so v nedeljskih številkah objavili vsi dnevniki. Lastnega komentarja k objavi ni pristavil noben list, pač pa so vsi prinesli mnenje beograjskih merodajnih krogov, Id so ga čitali tudi na« čitatelji v »Jutru«. Tudi »Slovenec« se je omejil le na to objavo in nd povedal nlkakega svojega posebnega mnenja. Med ponedeljskimi listi razpravlja o sporazumu in njegovem odmevu samo oficioz-no »Vreme«. Po njegovi sodbi pomenja zagrebški protokol začetek negativne akcije, ki ima namen »oslabiti državni organizem ter ogroziti osnovno in življensko državno misel. Skozi ves sporazum teče kakor rdeča nit stremljenje, da se pahne država z ukinjen jem ustave v brezzakoni-to stanje, v negotovost in v boje, v katerih bi glavno besedo gotovo imeli skrajni elementi. Sporazum so sklenili ljudje, ki ne morejo nositi odgovornosti za stanje, kakršno bi nastalo, če bi se njihov političen odgovor začel praktično izvajati.« »Vreme« Je končno mnenja da se Je združena opozicija v svoji lastni želji priti do oblasti uklonila diktatu dr. Mačka; svojega cilja pa ne bo dosegla, ker je za vlado in oblast potrebno zaupanje vseh ustavnih činiteljev. Shodi združene opozicije Preteklo nedeljo je porabila združena opozicija za prireditev cele vrste shodov in konferenc. Večjega obsega so bili shodi v Leliču pri Valjevu, v Belem Manasti-ru v Vojvodini in v Kragujevcu. V Leliču sta bila glavna govornika zemljoradni-ška prvaka dT. Cubrilovič in Čeda Koka-novič, v Belem Manastiru vojvodinski vodja združene opozicije dr. Duda Boškovid, v Kragujevcu pa davidovičevec dr. Boža Mar-kovič. Vsi so razpravljali o perečih političnih problemih. Pravoslavni cerkveni tabor v Sremu »Politika« objavlja obširno poročilo o obisku mitropolita Dositeja in episkopov Serafima in Platona v Stari Pazovi v Sremu. Pri sprejemu visokih pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov so se zbrale tako ogromne množice ljudstva, kakor jih še nihče ni videl v Stari Pazovi. Mitropolita Dositeja je pozdravil tudi evangelski pastor Vladimir Hurban. Po cerkvenih obredih je imel mitropolit Dositej pred cerkvijo dolg govor, ki so ga napeto poslušali tisoči ln tisoči. Sličen govor je imel episkop Sera-fim na trgu pred poslopjem Kola srbskih sester. Govora obeh cerkvenih dostojanstvenikov so mase naroda neprestano prekinjale z burnim odobravanjem. Centralizacija bolnic V Novem Sadu zboruje kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva. Zbrali so se zdravniki iz vseh krajev države, le oni hrvatski zdravniki, ki so v političnem pogledu mačkovsko orientirani, kongres bojkotirajo. V nedeljo je govoril med drugimi dr. Klisič, zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Razpravljal je zlasti o bolnicah in trdil, da ogromna večina naših bolnic ne odgovarja svojemu namenu. Z edino izjemo Slovenije ljudstvo v bolnice nima zaupanja V naših bolnicah je 17 tisoč postelj za bolnike. Okrog 5 tisoč postelj ostaja neizrabljenih. Zato bo v bodoče treba temeljito revidirati dosedanji sistem malih bolnic, ter se lotiti njih centralizacije. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja že pripravlja poseben zakon o centralizaciji in koncentraciji naših bolnic. Ali je g. dr. Klisič povedal o pripravljajočem se zakonu kake podrobnosti, iz časopisnih poročil ni razvidno. Volitve v Paračinu in Obrenovcu Beograjsko »Vreme« poroča: »Danes (v nedaljo) so tdle v Paračinu ponovne volitve člana kmetijske ztornice za paračinski 6rez. Bilri sta vloženi dve listi: lista JRZ in lista združene opozicije. Pred začetkom volitev je bila lista združene opozicije zavrnjena z utemeljitvijo, da ni bila pravočasno vložena. Ostala je tako samo lista JRZ, ki je dobila 19 glasov. 26 volilcev 6e je glasovanja vzdržalo.« Enake naknadne volitve so bile v nedeljo, kakor poroča »Politika«, tudi za srez Obre-novac. Tam je bil izvoljen za člana kmetijske zbornic? Dragosiav Vojskič, ki je dobil 26 glasov, dočim je nasprolniški kandidat dobil 22 glasov. Izvoljeni Vojskič pripada zemljoradniški skupini posl. Voja Laziča, ki sicer sodeluje v narodni skupščini, a je v opoziciji proti vladi dr. Stojadinoviča. Porušen Radičev spomenik V vasici Mače v Hrvatskem Zagorju so pred dobrim mesecem odkrili z velikimi svečanostmi spomenik pokojnemu Stjepanu Radiču. V soboto ponoči pa so neznani zli-kovci spomenik porušili. To pobalinstvo je izzvalo razumljivo ogorčenje v vsem Zagorju. Čim je preial dr. Maček vest o van-dalskem činu v Maču, je poslal tja kot svojega zaupnika poslanca dr. Josipa Torbar-ja, da poskusi ugotoviti krivce. Ustanovitev omladinske organizacije JNS v Žireh V nedeljo dopoldne je bil ustanovni občni zbor mladinske organizacije JNS v Žireh. Nad 80 navzočih fantov in mladih mož iz vseh bližnjih krajev žirovskega kota je nov dokaz, kako se naša mladinska organizacija razveseljivo razvija prav povsod. Uspelo zborovanje je vodil Rudolf Bačnar, ki je bil potem tudi soglasno izvoljen za predsednika odbora mladinske organizacije; podpredsednik je Feliks Gregorač, tajnik Adolf Grošelj, blagajnik Franc Kavčič; poleg njih je še 12 odbornikov. Za delegata za sresko in banovinsko skupščino sta bila izvoljena Demšar ml. in Potočnik. Zborovanje je poleg krajevnih strankinih predstavnikov pozdravil zastopnik ba-novinskega odbora OJNS tajnik Juvan iz Ljubljane, ki je podal izčrpno poročilo o delu in nalogah mladinske organizacije. Njegova izvajanja je navzoča mladina z navdušenjem sprejela. Vrlim Žirovčanom želimo pri njihovem delu polnega uspeha. V 9t. Janša na Dolenjskem je bfl v nedeljo »tabor« v spomin 20-letnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Glavni govorniki eo bili minister dr. Krek, Franc Tereeglav in dr. Joža Basaj, o katerih pravi »Slovenec«, da »o »trije najbolj elitni govorniki prosvetnih taborov.« Minister dr. Krek je poveličeval pokojnega voditelja dr. Janeza Kreka, »ki je privedel svoj ljubljeni narod v novo domovino, obljubljeno deželo Jugoslavijo«. Dalje se je spomnil obletnice koroškega plebiscita, potem pa razpravljal o marsejskem zločinu ln obsodil, kakor se Je izrazil, narobe nacionalno delo pred kraljevo smrtjo: »Strašno razdiralno je bilo to delo. Ravno to delo je bilo eden tistih usodnih činiteljev, ki so morda nezavedno dovedli do marsejske tragedije.« Kakor nedavno na Igu je g. minister tudi v nedeljo v St. Janiu hudo okaral ne-zadovoljneže in nergače v lastnih vrstah. »Oni, ki hočejo razdvajati našo skupnost,« je med drugim rekel, »oni, ki sejejo razdor, da bi želi zase koristi, ti nergači so Zdravniški kongres Novi Sad, 11. oktobra, o. Kongres zdravniškega društva se je danes nadaljeval. Na dnevnem redu so bili strokovni referati. Zaradi izstopa mačkovskih zdravnikov h organizacije je kongres 6prejel resolucijo, v kateri obžaluje tak korak in naglasa, da nikakor nimajo nobenega razloga za izstop iz skupnega društva. Kongres je poveril novemu odboru društva nalogo, da privede zagrebške zdravnike nazaj v vrste skupne organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika Jugoslovenskega zdravniškega društva primarij dr. Ivan Mat-ko iz Ljubljane. Za podpredsednika »ta bila izvoljena dr. Zivkovič in dr. Petrovič iz Beograda, za tajnika dr. Vukčevič in dr. Sonc, za blagajnika pa dr. Gavrilovič. Match Euwe~Aljeftin Amsterdam, 11. oktobra. w. V nedeljo zvečer se Je pričela tu med dT. Einvejeim in dr. Aljehinom tretja- partija v matehu za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Dr. Euwe je otvoril igro z damskim gambitom, Aljehin pa je zopet odgovoril s slovansko obrambo in že v šesti potezi zastopil z novostjo. V 14. potezi je prevzel Euwe iniciativo. Partija je bila prekinjena v ugodnejšem položaji za Euwejiaj in se je nadaljevala danes zvečer. Teniški turnir Zagreb, 11. oktobra, o. Danes se je zaključil nacionalni prvenstveni teniški turnir. Punčec si je spet priboril naslov na-cionalega prvaka ter mednarodnega prvaka Jugoslavije. Dance sta se odigrali dve sin-gle partiji. Mitič je premagal Kukuljeviča v br€h setih z rezultatom 6:1. 9:7 in 6:1, Punčec pa Palado z rezultatom 6:0, 2:6, 2:6, 6:1, 6:1. Koroški drobiž V Borovljah je pogorela veletrgovina Renko. Kljub naporu domačih in okoliških gasilcev, se ni posrečilo požara omejiti. Zgorelo je tudi veliko blaga, še več je pa po ognju in dimu pokvarjenega. Lastnik trpi veliko škodo,. Vzjrodii požara se doslej niso mogli dognati. Občinski odbor v Borovljah je pri reviziji blagarjne ugotovil večje poneverbe. Skupni znesek pon overjenega denarja znaša baje nad 5000 šilingov. To vsoto je tekom časa pomeveril občinski tajnik Alojz Werner, ki je bil obenem od vlade postavljeni komisar za nemško telovadno društvo v Borovljah. Werner je bil aretiran. Načelnik slovenske Kmečke zveze na Koroškem g. Tonče Grill iz št. Lipše v Podjuni je kupi na Brdiu v Ziljski dolini od g. Warmiutha posestvo, ki meri okroglo 115 ha, in na Jezerskem, ob jugoslovenski meji drugo posestvo v izmeri 90 ha. Tako sta bbe posestvi prišli zopet v slovenske roke. V Hodišah je tamošnji cerkovnik inor-ganist med prepirom v razburjenosti ubil svojo ženo Terezijo Bleibsršnik, s katero se je bil poročil šele Pred štirimi meseci. Med obema zakoncema so bili hudi prepiri na dnevnem redu. Ob zadnjem prerekanju je imela žena slučajno v rokah kuhinjski nož in je z njim grozila možu. On ga ji je iztrgal iz rok in ji v hipni raz-draženosti prerezai vrat. Po izvišenem dejanju je hotel izvršiti samomor. Napravil je celo oporoko in z:ipustil svoje imetje sinu svoje žene, svojemu pastorku. Na dečkovo prigovarjanje pa je opustil samomorilni namen in se udal v usodo. Dan po uboju so ga prijeli orožniki v Celovcu. Zagovarjati se bo moral najbrže pred prekim sodom, ki je v Avstiiji še vedno v veljavi, —■ KAjG. kakor garjeve ovoe. Z nergaStvom prof ti nadih vrst. Vedeti moramo, da narod milijon šle v nič ne pomeni, da pa nekaj fantov, mož, žena in deklet, ki vedo, kaj hočejo, pomeni mnogo.« Minister dr. Krek je končal svoj govor s vzklikom: »Z Bogom ta. domovino 1« Drugi govornik g. Terseglav je ugotovil, »da spadamo Slovenci k veliki jugoslovanski družini, k družini jugoslovanskih narodov, ki naj žive med seboj v »logi in spoštovanju.« Obširno je razpravljal o svobodi in dejal, da je že pokojni dr. Krek učil, »da moramo poslušati samo Boga in avojo vest. Dr. Krek nam je vedno dejal, da je le tista država močna, v kateri se ljudje svobodno pokorijo postavam. Tujcu robovett je razumljivo, bratu robovati, je sramota!« Dr. Basaj je govoril o dr. Janevu Kreku kot prosvetnem, političnem, zadružnem ki socialnem delavcu. »Slovenec« pravi, da Je bflo tudi to zborovanje končano s petjem »himne slovenskih fantov«, kljub našim ponovnim prošnjam pa še vedno Doče razkriti, kakšna je ta skrivnostna pesem. Ban danes ne sprejema Ljubljana, 11. oktobra. AA- Ban dravske banovine dr. Marko Nafclačan jutri ne bo sprejemal strank, ker je uradno odsoten. Dr. Korošec zastopa predsednika vlade Beograd, 11. oktobra. A A- Ker se bo predsttdmiBc vit de in zunanji mmiMer dr. Stojadinovič mudil nekaj časa v tujini, je v imenu Nj. Vel. kralja z likaaoen kr. namestništva imenovani za njegovega ze^-stopnika notranji minister dr. Anton Korošec. Iz državne službe Premestitve carinikov Beograd, 11. oktobra, p V cartarf* službi so bili premeščeni: h glavo! oari-narnAcd v Beogradu kontrolorja Marko VučtOič iz LJubljane ta Dragomor Jowa-novič z Rakeka; v Ljubi jamo višji kontrolor Kazimi r Mihaijlovič iz Skopi ja, kontrolor Ivan Gregorčič iz Dubrovnika ter kontrolor Matija Novaik iz Novega Sada; v Maribor višji kontrolor Vilko Manojtovič iz Bi-banja; y Novi Sad kontrolor Gabrijel Novak iz Ljubljane; v Su-botico kontrolor Borivoj Karadžič iz Gornje Radgone, na Sušak Vinko Borč&č iz Ljubljane, v Dravograd pa krmtrotar Franjo B rumen iz Biograda na moro. Spremembe v finančni službi S kiBOjevim ukazom sta upokojena Djordje Bidič, načelnik oddelka aa državne dolgove in državni kredit ta dr. Oto Laufer, finančni direktor v Splitu. — Postavljeni eo v finančnem ministrstvu za načelnika oddelka državnih dolgov v 3/2 Ljufoiša Mlkič, načelnik oddelka drtame-ga računovodstva, za načelnika oddelka državnega računovodstva v 3/2, dr. Milan Horvatski, svetnik ministrstva v 4/L ter za direktorja splitske finančne dftrekdje v 3/1 Zr/onimir Bogdanovič, finančni direktor v P- Premestitve sodnikov S kraljevim ukazom je imenovan za tajnika pri beograjskem kasacSjskem sodišču, odelek B v Novem Sadu Stjepaa Benjtlk, sodnik okrožnega sodišča v Novem Sadra. — Premeščen je na sresko sodišče v Krškem dr. Ivo Dougaa, sodnik na sreskem sodišču pri Sv. Lenartu, za sodnika v 7. skupini pri Sv. Lenartu pa je imenovan Franc Vogrinc, sodni pripravnik v 8. skupini na okrožnem sodišču v Novem Sadu. Upokojen železničar Pretgledovalec vagonov Alojzij žnida-rič iz Ljub ljane je upokojen. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Hladni val s tu pa tam oblačnim vremenom zajema večji zahodni del evropske celina. Nove depresije so nastale nad severno Italijo in nad južno Rusijo. Njihov vpliv se čuti v južnovzhodni Evropi in v Alpah; tam vlada oblačnost, ponekod dež, ponekod v Alpah in v Sudetih pa tudi snsži. Jugoslavija: Hladno vreme; na Primorju in v severnih krajih se je zjasnilo, drugod je pa oblačno; v zetski in vardarski banovini ponekod dežuje. Najnižja toploia Mrzle vodice 4, najvišja Mostar 27 stopinj. Zemunska vremenska napoved: V viesj kraljevini bo prevladovala oblačnost Dež je pričakovati v zahodnih krajih in tu pa tam v notranjščini. Temperatura se bo nekoliko dvignila. Dunajska: Menjajoče se oblačno, padec temperatura, mogoče ponekod nekoliko padavin, severni vetrovi. Zagrebška: Vreme se bo ustalilo. Tempe-rature e« bodo nekoliko zvi&Ufe Eckhardt za povratek Habsburžanov Budimpešta, 11. oktobra, o. Vodja stranke malih posestnikov dr. Tibor Eckhardt, je imel snoči na zborovanju v Budimpešti govor, v katerem se je izrazil za restavracijo madžarske monarhije pod žezlom Habsburžanov. V svojem govoru je dejal, da je bil v preteklem poletju pri Otonu Habsburškem in se je tedaj prepričal o njegovih socialnih nazorih in o tem, da bi vsekakor vladal kot ustavni vladar. S tem so dana vsa jamstva za varnost in napredek Madžarska. Podunavski narodi so izpostavljeni dvema nevarnostima; ruski in nemški. Prav zaradi tega bo restavracijski problem postal še zelo aktualen. Nansenov dan Oslo, 11. oktobra. AA. Nansenova organizacija za pomoč, popolnoma nepolitična ustanova za podpiranje političnih beguncev, ki so zaradi razmer ostali brez državljanstva in brez slehernega varstva, namerava svoje delovanje razširiti. Organizacija posveča zdaj pozornost v prvi vrsti političnim beguncem vseh mogočih narodnosti na Dunaju. Po zbranih podatkih živi na Dunaju do 10.000 političnih beguncev iz raznih držav, ki so brez državljanstva, brez potnih listin in brez denarja. Da se zbero prispevki za to človekoljubno akcijo, se je včeraj vršil Nansenov dan. Tast generala Gora siga se je ubil Bad Reichenthal, 11. oktobra, AA. Notar dr. Riegele, tast generala Goringa, 63 je ponesrečil pri vajah stotega polka alpske pehote, kjer je služil kot oficir. Z izvidniškim letolom je treščil na tla in se ubil. Vojvoda Windsorski v Nemčiji Berlin, 10. oktobra. AA. Davi ob 8.45 je prispel v Berlin vojvoda VVindsorski s soprogo. Na postaji sta visoka gosta sprejela dr. Ley in polkovnik Widemann. Na trgu pred kolodvorom je mnogoštevilno občinstvo prisrčno pozdravljalo vojvod-ski par. Vojvoda in vojvodinja se bosta ustavila v Berlinu za dva dni, nato bosta pa potovala po Nemčiji. Letalska Mala antanta Praga, 11. oktobra. AA. Konferenca letalskih strokovnjakov gospodarskega sveta Male antante se je v soboto 9. t. m. končala. Sprejela je pomembne sklspe o športnem letalstvu in o tehniškem poenotenju letastva Male antante. Smrt turškega zgodovinarja Ankara, 11. oktobra. AA. V carigrajski bolnišnici je umrl ugledni turški zgodovinar Ahmed Rifik, star 55 let, i Preiskava o požaru v Splitu Split, 11. oktobra,, o. Pr-eiskala zaradi požara, ki je včeraj uničil tiskamo in upravo splitskega dnevnika »Novo doba«, se je danes nadaljevala. Komisija skuša oceniti škodo. Ugotovila je, da je v upravi zgorelo prav vse, razen železne blagajne, v kateri je bdi k sreči spravljen tudi seznam naročnikov. V tiskarni sta bila močno poškodovana dva stavna sbioja in rotacijski stroj, škoda je vsekakor ogromna in presega milijon dinarjev. Tiskarna je bila zavarovana pri štirih zavarovalnicah. Dnevndlk bo kljub požaru redno izhajal in ga bodo tiskali v Hrvatski tiskarni, ki je last istega konzorcija. Nov podban v Sarajevu Beograd, 11. oktobra, p. Za podbana drinske banovine v Sarajevu je bil imenovan dosedanji načelnik iste banske uprave Mihael Krečkovič. Pravosodni minister pri cerkvenih predstavnikih Beograd, 11. oktolVa. p. Novi pravosodni minister Milan Simonovič j€ danes v spremstvu načelnika oddelka za vere pose-til zastopnike treh glavnih cerkva v Beogradu. Najprej je bil pri arhiepiskopu Do-siteju, nato pri nadškofu dr. Ujčiču in končno pri vrhovnem rabinu dr. Alkalaju. Sprejem v vojaško geodetsko šolo Beograd, 11. oktobra. AA. Z dovoljenjem ministra za vojsko in mornarico se podaljša rok za vlaganje prijav v nižjo vojaško geodetsko šolo do konca t. m. Prijavljeni kandidati, ki so dobili vrnjene listine, se morajo javiti načelniku vojno geografskega instituta 5. novembra t. 1. Velik planinski dom na Sljemenu Zagreb, 11. oktobra, p. Hrvatsko planinsko društvo je na Sljemenu zgradilo ve-ldk planinski dom, ki je stal 3 milijone Din. Za ta dom pa so prispevali večje zneske mestna uprava v Zagrebu, benska uprava in država. Podaljšan trgovinski dogovor z Nizozemsko Beograd, 11. oktobra. AA. Z izmenjavo not med našim zunanjim ministrstvom in holandsko vlado se podaljša jugosloven-sko-holandski trgovinski dogovor z dne 26. septembra lanskega leta do konca tega leta, Berrfot o prijateljstvu z Jugoslavijo Pravda za knjigo »Vodja govori« Zagreb, 11. oktobra, p. Pred civilnim senatom okrožna ga sodišča se je danes nadaljevala pravda na tožbo Joe Matošiča, urednika »Danice«, proti dr. VLadku Mačkic, zagrebškemu poslancu dr. Reberekemu, upokojenemu polkovniku Begiču in tovarišem, ki baje Matošicu dolgujejo okrog 83.000 Din za naklado knjige »Vodja govori«. K razpravi so danes prišli, poleg tožitalja in prič tudi zastopnik dr. Mačka dr. čimič t ar obtoženca dr. Reberski in Begič. Ostale obtožence sta zastopala odvetnik dr. Šaj in dr. Vukovid. Danes so bile zaslišane priče. Mirko Glojnarič, sotrudnik »Hrvatskega dnevnika«, je izjavil: Zbiral sezaželjene frekvence«, niti bi se »oddaljenosti (?) v nobenem pogledu in nikakor ne dala omiliti. Koča ]e res potrebna izdatne obnove in izključeno ni, da bi loška podružnica, če bi prišla v kakršnokoli posest koče, že iz gospodarskih, pridobitnih ali drugih ozirov ne stremela, da njeno dosedanje stanje zboljša. Vendar pa temu nasproti stoji zopet dejstvo, da je bila do nedavna Krekova koča v pogledu postrežbe zelo diskreditirana, kar je napotilo Osrednje društvo do spremembe oskrbni-žtva; da se je nadalje v pogledu reklame dobesedno spalo, dočim že letos zaznamujemo v tem pogledu hvalevredno postopanje; in končno je neizpodbiten dokaz, da ima Osrednje društvo samo resen namen za postopno renoviranje koee, novo pre-kritje ostrešja, ki se bo izvršilo še letos, najkasneje pa prihodnjo pomlad. Do »za-željene frekvence« Krekove koee bo Osrednje društvo polagoma tudi prišlo, toda edino z gospodarskimi potezami, v ostalem pa za zaključek, da je n. pr. primerjanje Krekove koče z ljubniško povsem nesmiselno! Preskrbite si pravočasno »»"e««**:« Lutz-peči, Ljubljana—Šiška. * Poroka. V nedeljo sta se v Novi vasi na Blokah poročila gdč. Marija Hitijeva, hči uglednega bloškega posestnika in g. Franjo Ravljen, orožn. podnarednik v 6lužbi na obmejnem uradu v Planini pri Rakeku. Mlademu paru želimo mnogo sreče! Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. ogi. reg. br. 15031936 * Dom za pobijanje beraštva ustanovi zagrebška of>čina. Zagrebčani so na glasu dobrotljivih ljudi, vsaj berači ee simi tako hvalijo. Zaman so izgoni potepuhov in be-račkov. ki se venomer fpet vračajo. Zato bo zdaj dala zagrebška občina poloviti v6e nadležne berače, zlasti mladino, ki noče nikjer delati, v novem domu pa se bo tega gotovo naučila. Socialni odsek, zagrebške mestne občine ima 12 milijonov proračuna, vendar s tem ne bo mogla sama zgraditi in vzdrževati doma. Pomagat' bodo morale ostale oblasti in pa zasebniki. Zagrebško mestno poglavarstvo ponovno apelira na meščane, naj nikakor več ne dajejo beračem po1:pore v denarju ali v naravi, marveč samo preko mestnega socialnega odseka. ker se bo samo s takimi pOilp-rami lahko čimprej zgradil Dom za pobijanje beraštva. * Zadnje potovanje na pariško svetovno razstavo. Kakor izvemo, pripravlja beograjski »Putmk« za 28. oktobra zadnje potovanje na svetovno razstavo v Parizu. Potovanje bo trajalo samo pet dni ter ima na programu obisk razstave. Pariza in Versaille-sa. Stalo bo samo 1600 din. Tako bo marsikomu dana prilika, da vidi še zadnje dni pred zatvoritvijo veličastno razstavo in da obenem spozna lepote in zanimivosti mogočnega Pariza. * Želja vsake praktične gospodinje je, da si kuhanje olajša in poceni. To danes ni več težavno doseči, samo si je treba nabaviti štedilnik »Triumph«. Štedilnik »Triumph« je okusen, štedljiv in cenen. Eno srce — ena RADENSKA. * Ogenj t rojstni hiši dr. Tavčarja. Komaj tri tedne je tega, odkar so ob rojstni hiši pisatelja dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Školjo Loko okrili spomenik. V noči na soboto pa bi zgodovinska hišica kmalu pogorela. Ogenj1 je nastal na podstrešju in se naglo razširil. Na pomoč prihiteli gasilci eo preprečili, da ni postala vsa stavba žrtev požara. Škoda je precejšnja, a je poravnana z zavarovalnino. * Za 20.000 Din ga je okradel. Iz Vodic nam pišejo: V noči na nedeljo se je neznan tat vtihotapil v hišo Rosulnika Franca na Golem pri Vodicah, udaril spečega Rosulnika, da ga je omamil, nato pa mu je ukradel 20.000 Din, ki jih je Rosulnik prejšnji dan vzel iz Mestne hranilnice ljubljanske za popravilo hiše. Ko so ga domači prišli zjutraj zbudit, je bil še nezavesten, da so ga morali buditi z umetnim dihanjem. Orožniki so šli takoj na zasledovanje. Kakor kaže, je vlom izvršil domačin, ki je vedel, da je imel Rosulnik denar. * Dvojni roparski umor pri Krapini. V Radoboju pri Krapini so našli umorjena gostilničarja in posestnika Janka Slibarja in njegovo ženo Antonijo. Preiskava je pokazala, da je neznanec izvršil roparski umor. Pravijo, da je Slibar baš te dni imel doma 20.000 Din. Morilcu so baje že na sledu. ♦Matere ln očetje! Pri vzgoji ln negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24 din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru. Iz LlfibHans n— Žalna svečanost vigkega Sokola. Tudi viški Sokol je v soboto lepo počastil spomin, na tretjo obletnico smrti kralja Muče-nika. Ob 19. se je zbrala vsa velika družina viškega Sokola pred spomenikom kralia Aleksandra, ki je bil ves v zelenju, ob straneh je plapolal ogenj iz dveh žar, a vnožje spomenika je bilo v lučicah. Za spomenikom je bila državna zastava, nanjo r>a pritrjen velik trniev venec z napisom »Za edinstvo 9. X. 1934«. Komemoracija se je začela z žalnim koralom, ki ga je zaigrala godba Sokola I, nato je pa izpregovoril o kralju junaku pod#arosta br. Rudi Marin-čič. Njegovemu vzkliku »Slava Viteškemu kralju Aleksandru Uedinitelju!« so se vsi navzocni odzvali. Svečanost je bila zaključena z državno himno in žalnim koralom iBenedictus«. Samoprodaja: za Ljubljano: FRANC GOLOB, za Maribor: PINTER in LENARD. u— V počaščenje Masarykovega spomina priredi dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze javno predavanje v magistratni dvorani v četrtek 14. t. m. ob 20. Tomaž Garrigue Masaryk je bil kot zagovornik demokracije zaščitnik vseh zatiranih in brezpravnih ter je tudi ženo postavil tja, kamor spada kot človek in državljanka, na ono mesto v družini in državi, kjer skupno in enakovredno z možem lahko razvija svoje sposobnosti v lastno srečo in v blagor družine in družbe. u— Zlata Gjungjenčeva se poslovi od ljubljanskega občinstva v petek 15. t. m. na koncertu Ljubljanske filharmonije v veliki | filharmonični dvorani. Na sporedu bodo pesmi s spremi j evan jem orkestra in operne arije. Nastopi ves orkester filharmonije-70 godbenikov. Dirigiral bo Niko Štritof. Prodaja vstopnic v naprej je v Matični knjigarni. Cene od 12 do 40 din. u— Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike na področju poste Ljubljana 1. opozarjamo, da poteče 15. t. m. rok plačila telefonske naročnine. Vplačila se vršijo na že dostavljene čekovne položnice. Naročniku, ki zamudi rok plačila, se telefon začasno izključi iz prometa 16. t. m. V primeru, da kak naročnik omenjene položnice ni prejel, jo reklamira lahko pri pošti Ljubljana i, telefon 37-07. u— Pešci in promet v Ljubljani. Zveza šoferjev dravske banovine naim je po-slaila: Glede na man. fščajoči dmevni promet na ljubljanskih ulicah in tudi na deželi bi bilo potrebno, da se vselej uvedeta red in disciplina. Pešci se v mestu gibljejo povsed, samo tam ne, kjer bi bilo potrebno in zainje varno. Kolesarji v mestu in na deželi vozijo vsak po svoje ne oziraje se na to, da. s samovoljnim postopkom cg-iažajo sami sebe in še druge. Vozniki z konjsko vprego voz'jo, kakor bi bila cesta samo zanje, časopisje je polno nezgod z vozniki konjske vprege, a skoro zmerom se krivdo pripisuje vozačem motornih vozil, češ da prehitro vo- ! zijo. če bi vozniki s konjiško vprego vozi- j li pravilno, bi marsikatera nesreča izo- j stala. Brezbrižnost voznikov je še večja 1 po noči, ko vozijo bre zluči in često spe i na vozovih. Motorni vozač naj pazi nase NAJNOVE1Š1 VZORCI A.&E.SKABERNČ LJUBLJANA in svoj voz, poleg tega pa še na spečega voznika s konjsko vprego, ki vozi brez luči. Istotako vozijo kolesarji etokrat na. levi, enkrat na desni in spet po sredini ceste, tako da je mnogokrat avtomobilist v skrajni zadregi, na katero stran bo gosipod kolesar zavil in se umaknil. Pešci se enostavno ne ozirajo na nevarnost, ki jim preti, ko prestopajo cestišče ali stopijo numadno s hodnika, ne da bi pogledali okoli sebe. Avtomobilist naj sluti, kam kdo hoče iti. če se zgodi nesreča, je avtomobilist kriv, ki je prehitro vozil. Pa ng samo avtoaraobilist, temveč tudi kolesar kriv, če prevrne pešca, ki je pravkar stopil s hodnika naravnost pod kolo. Tudi voznik je zakrivil mesrečo, ako-prav je vozil korakoma, ker se mu je zaletela kaka oseba v konje. No, pa konj je živo bitje in se sam ustajvi, ako mu kaj leži na cesti. Pozivamo vse občinstvo, da se prilagodi policijskemu cestnemu redu o prometu, ker je samo njim v korist in tudi tujci se ne bodo mogli spotikati na naši civilizaciji. Hkratu bd tudi oblastva opozorili, naj napravijo red, in to ne z rokavicami, temveč z bloki po 5 do 10 Din, kar bi bil najboljši lek za d;sciplino. u— Nova štirinadstropna stanovanjska palača v Pražakovi ulici. Prejšnji teden je pričelo stavbno podjetje arhitekt Hugon Schell iz šiške kopati temelje štirinadstropne stavbe v Pražakovi ulici štev. 12. S tem so odstranjene starikave planke, ki so vezale nekdanjo Mencingerjevo hišo štev. 10. s sosedno nizko pritlično hišico štev. 14. Menda so tod še ostanki starodavne ozke predilniške ulice in po prevratu porušene predilnice z visokim dimnikom. Zemljišče te predilnice se je raztezalo tja do kurilnice. Gospa Alojzija Ha-nuševa, lastnica gradeče se palače, bo v tej hiši na bivšem dvoriščnem vrtu gostilne »pri starem tišlarju« imela 8 stanovanj, 4 lokale in stanovanje za hišnika. Hiša bo še letos pod streho, drugo leto pa uporabna za stranke. u— Predavanje o ljubljanskem železniškem problemu. V petek 15. t. m. ob pol 19. bo predaval inž. Stanko Dimnik v Frančiškanski dvorani o ljubljanskem železniškem problemu. Predavatelj bo pokazal okrog 40 diapozitivov, s katerimi bo pojasnil vse dosedanje načrte za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. Pokazal bo z diapozitivi tudi, kako so poglobljeni razni veliki inozemski kolodvori. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za ta pereči problem ljubljanskega mesta. Vstopnine ne bo. u— Mesarski mojstri načelno proti kolektivni pogodbi. Za nedeljo dopoldne je mestno poglavarstvo povabilo člane Mesarskega združenja na sestanek v sejno dvorano mestnega magistrata, da bi se končno uredil spor, ki je nastal med mojstri in pomočniki. Čsprav šteje združenje 150 članov, jih je prišlo na sestanek samo 6, a 19 jih je poslalo pismena potrdila, da so za pogajanja s pomočniki. Ker je bila udeležba premajhna, seveda razprave ni bilo. Kolikor nam je znano, so mojstri v načelu proti sklenitvi kolektivne pogodb?. KINO IDEAL MARKA ROKK, HANS SOHNKER v filmu JDUET" VABIMO VAS, da si preskrbite srečke državne razredne loterije novega 35. kola. ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki, bo v Ljubljani Veliko izbero številk Vam nudi ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica S t. 6. Pustolovščine In ljubezen mlade evropske igralke v Ameriki. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. u— Vpisovanje v 12dnevni tečaj o negi in prehrani in higieni dojencev in malih otrok v zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije) je vsak dan od 8. do 12. dopoldne (tudi telefonično). Tečaj se bo vršil ob ponedeljkih in četrtkih popoldne od 16. do 18. a večerni tečaj na ista dneva zvečer od 20. do pol 22. Dostop ima vse odraslo žen-stvo. Tečaja sta brezplačna. u— Slovensko stenografsko društvo priredi letošnjo zimo tečaj za slovensko stenografijo za začetnike in za parlamentarno pismo in za nemško stenografijo. Ukovina bo znašala mesečno 30 din za 8 ur pouka na mesec. Začetek bo ob koncu oktobra na trgovski akademiji. Prijave sprejema društvo na trgovski akademiji, Bleiweisova 8. u— Esperantsko drnštvo »Zelena zvezda« vati vse, ki se zanimajo za mednarodni jezik esperanto, da se udaleže tečajev, ki jih prireja vsak torek in petek od 19.45 do 20.45 na učiteljišču (moški oddelek) in vsak četrtek od 20. do 22. na realki. Učite se esperanta, da se boste lahko sporazumevali z esDerantisti vsega sveta! u— Dve žrtvi junakov noža. V nedeljo zvečer so bili reševalci pozvani na kolodvor, kamor so iz Zasavja prepeljali hudo ranjenega brezposelnega delavca Alojzija Bre-garja, doma iz Završja pri Dobovcu, občina St. Jurij pod Kumom. Fant je popival v večji družbi, med katero je nastal prepir in nekdo ga je z nožem sunil tako močno, da mu je preparal vso stran izpod leve pazduhe do bokov. Nesrečni fant je izgubil mnogo krvi in je silno stokal, ko so ga naložili na reševalni voz. Prepeljali so ga naglo v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje zelo resno. — Druga žrtev junakov noža je postal 23-letni delavec Andrej Jakolin iz Podgrada pri Zalogu. Ta ie popival na Fužinah z več delavci. Vino jim je stopilo v glavo, beseda je dala besedo in naenkrat so si bili v laseh. Izkupil jo je Jakolin, ki ga je nekdo sunil z nožem v trebuh in ga je nevarno ranil. Tudi tega so reševalci prepeljali v bolnišnico. a— nevaren lat T DrartJ* ]• oof /n Drž. hip. banka — (100.25), 7<>/o Blair 85.50 — 85.75 (85.25), 8% Blair 94.25 — 95 (94.50), Narodna banka 7500 — 7600, T Chicago, 11. oktobre. Začetni tečaji: pšenica: z* dec. 101, za maj 101.75. za julij 95JO; koruza: za dec. 58. 875, za maj 59.125. f VPinntpeg, 11. oktobra. Začetni teCa-Ji: pienlca: za dec. 120.25. ŠPORT SK LJubljana v Borovem Na« so Izgubili z 1 : 4 (1:2) Borovo, 11. oktobra. Včeraj se Je na stadionu SK Bat'e v Borovem odigrala prijateljska tekma med SK Bat'o in SK Ljubljano, ld se je končala z zmago Bat'e s 4 : 1 (2 :1). Domači so zaradi boljše igre v obeh polčasih gladko premagali Ljubljančane. Moštvo Ljubljane Je pokazalo povprečno igro, toda mnogo preslabo, da bi bilo lahko ogrozilo zmago domačih. Častni gol za Ljubljano je zabil desna zveza Lah. Sodnik Adler iz Vinkovcev Je sodil dobro, gledalcev je bilo okrog 800. S to tekmo se je SK Bat'a več ko revanžlral SK Ljubljani za tekmo pred 14 dnevi na njenem igrišču. Kdo Je kriv varšavskega poraza? Veliko razočaranje, ki ga je doživel ves jugoslovanski nogomet zaradi nedle&jeke-ga poraza državne nogometne reprezentance v tekma s Poljaki, se zrcali že iz prvih poročil vseh naših listov o tem ne-s'ečnem srečanju. Por;k 0:4, ki je po zadnjih nastopih naS» nogometne elite že S"im po sebi zrflo velik, je tembolj katastrofalen zaradi tega, ker smo ga morali spraviti na važni 'tekmi, po kateri se nam je odpirala pot do tekmovanja za svetovno prvenstvo med najboljšimi nogometnimi državapii na svetu. Za podrobno presojo, kdo in kaj vse je bilo krivo, da smo v Varšavi doživeli tako bla-mažo, je treba počakati podrobnih poročil in raznih izjav, ki jih bo sedli j začelo deževati javno ali tudi ne tako, čim se bodo naši brez slave ovenčani »beli oill< vrnili v domovino. Po prvih nami-gavanjih sodeč bo o tej tekmi padlo še precej ostrih kritik in bržkone bo naš nogomet v kratkem imel spet majhno afero, ki pa seveda onega neuspehi v Varšavi ne bo mogla več spraviti s sveta. V tem nas potrjujejo že prve ugotovitve, ki jih na račun »belih orlov« in njihovega vodje sajveznega kapetana Popo-viča objavlja »Poflitika«, ki pravi med drugim: »Brez dvoma Je naša nogometna reprezentanca trenutno v slabi formi. To hi bdi izgovor, če ae sploh more najti izgovor za ta poraz a Poljaki, ki so vsekakor vsaj dazdaj bali slabši od nas. Toda treba je pribiti tudi derjstvo, da so naši šli na tekano v Varšavo kakor na svatbo 2e 10 dni so naši igralci zdoma (igrali so preteklo nedeljo v Pragi in potem ves teden gostovali v Zlinu), živeli so tako kakor niso navajeni, kar je brez dvoma vpli- DEBELOST pomeni fiesto, da obstojajo ftkode za zdravje, motnje, ki morejo dovesti do nezaže-1 j enih posledic. Smisel za razumno nego telesa, za skrbno brigo o prebavi in presnovi materije je postala danes splošna. Vemo, da se nabirajo v telesu usedline in gošče, ki jih je treba odpraviti, da se s tem odstranijo škode za zdravje, motnje, kakor tudi zaželjena aH nezaželjena debelost. 2e več decenijev se je izkazala Krušen sol kot koristna. Uživa se najbolje vsako Jutro. Pričnite takoj, ako želite nagel uspeh. Krušen sol priporočajo zdravniki, in stane velika steklenica, ki zadošča za tri mesece, samo Din 45., a mala steklenica Din 27.— Dobiva se v lekarnah. Oglas rog. 8. br. 29.813/33 vato na posfetošanje njihove koocfflclje. Dober del krivde pade tudi na savezne-ga kapetana Kdko Fopoviča. On je vzel s seboj v Varšavo Zagorca iz sarajevske Slavtje, pa Je vendar postavil v moštvo poškodovanega, Matošiča in razen tega je kljub temu, da je bila splošna ocena praške tekme zadovoljiva in je naše moštvo igralo dobro, vendarle izvedel nekatere spremembe, ki so bile naravnost fatalne. Bolnega Marjanovi č a je poklical z bolezenskega dopusta, in ga postavil v moštvo. Najbolj čudno pa je to, da Je zamenjal Gajerja s Stevovičem, ki se do zdaj nd oibnesel na nobeni reprezentativni tekmi, temveč je razen slabe igre izzival samo še neprijetne incidente. Smatramo, da saveanl kapetan aa te spremembe v moštvu nd imel objektivnih razlogov.« Tako beograjska »Politika«! Hudi so ti očitki in niti igralci niti saveznl kajpetan Popovič ne bodo molčali nanje. In posledica bo, da bomo zaradi tega poloma v Varšavi spet prali zamorca, v nadaljnjih tekmah za svetovno prvenstvo pa bodo igrali Poljaki in še marsikateri drugi, ki se zrušijo talcih mednarodnih športnih nai-log lotiti resno kakor naši. Slnibeno is odbora lahkoatletskih sodnikov za Ljubljano. Redna letna skupščina bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20. v restavraciji Slamiič. V slučaju nesklepčnosti ob določeni uri bo skupščina sklepčna pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora bo drevi ob 20.30 v klubov em lokalu, Selenburgova uL l/II. Načelniki sekcij 6» opozarjajo na zadnjo okrožnico. Iz Novega mesta n— Naročnikom in inserentom »Jutra« v Novem mestu in okolici. Cenjene naročnike in inserente, ki plačujejo naročnino ali oddajajo inserate in male oglase v naši novomeški podružnici, opozarjamo, da smo kakor drugod tudi v Novem mestu popolnoma ločili upravo od dopisništva. Prosimo jih, da oddajajo svoja naročila izključno voditeljici podružnice naše uprave gdč. Radi Blažičevi. Tudi vsa plačila za naročnino, inserate in male oglase naj se izročajo le njej ali od nje izrecno pooblaščenemu inkasantu. — Uprava in inseratni oddelek »Jutra«. V vinjenosti je usmrtila moža Krvava ialoigra v Marini vasi pri Žetalah fcetale, 11. oktobra. V hiši 54-letnega posestnika Antona Mohorka v Mbrlnl vasi pri žetalah so bili že dolgo prepiri na dnevnem redu. Mo-horko in njegova 57-letna žena Marija sta bila zelo vdana alkoholu in sta se v vinjenosti vedno prepirala. Mohorko je svojo ženo tn otroke v vinjenem stanju pogosto pretepal, tako da so morali več-taitlt pobegniti iz hiše. Mohorko in žena sta bdla poročena že 31 let. v zakonu se jima je rodilo 11 obrok. Od teh živi sedem, in sicer en sin in šest hčetrk. štiri hčerke so doima na posestvu, ostali pa žive v naznih drugih krajih. Mohorko in njegova žena sta se, dokler sta bila trezna, dobro razumela, a nesrečni aOkohol je ugonobil njuno Složnost. Nedavno sta se Mohortaova napila pre- vrelega šmairndičnega mošta in se začela prepirati. V jezi Je Mohorkova pograbila žepni nož in ga zas.tcMa možu naravnost v srce. Mohorko se Je takoj zgrudil Priča žalostnega dogodka je bila njuna hčerka Marija, kli pa ni mogla preprečiti materinega dejanja, ker ni slutila k da bo mati zaibodla njenega očeta. V času dejanja sta boli zunaj pred hišo Mohoikovi hčerki Nežika in Uršika. Tam Je bil tuxfl posestnik Franc Mohorko iz Iste vael, ki Je na vpdtja Marije Mohorkove pohitel v hišo itn našel Antona Mohorka že mrtvega. Marijo Mohorkovo so orožniki takoj are tirali in jo po zaslišanju odvedli v zapore okrožnega sodišča v Celju. Mohorkova priznava svoje dejanje, pravi pa, da so postale razmere v hiši že tako neznosne, da je moraHo priti do tragedije. NaS nadvse ljubljeni soprog, atek, brat, stric in svak, gospod dr. MARKO IPAVIC sreski načelnik in banski svetnik v pokoju najbolj blago srce, Je po kratki, mukepolnl bolezni dne 10. oktobra ponoči mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 13. oktobra ob 18. Uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana 14. oktobra ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene. MARIBOR, 11. oktobra 1937. KRISTA IPAVIC, soproga s hčerkico TANJO; Dr. BENJAMIN IPAVIC, zdravnik, brat; MINILA CANJKAR, LINČI ARTMAN, sestri; dvorni svetnik TOMAŽ CANJKAR in JANKO ARTMAN, svaka. V neizmerni žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je v torek 5. oktobra t. 1. ob pol 23. uri po kratkem a mukapolnem trpljenju nenadoma, v cvetju mladosti 27 let spravljena z Bogom zapustila za večne čase naša nadvse dobra hčerka, plemenita žena, zlata mamica, sestra in svakinja, gospa GRČAH ROZINA roj. KOVAČ Pogreb blagopokojne je bil v petek, dne 8. oktobra ob 9. uri zjutraj izpred hiše žalosti, Dogoše št. 108 v Mariboru na farno pokopališče Marija Brezje. Ob tej priliki izrekamo najtoplejšo zahvalo g. primariju dr. Varlu za njegovo požrtvovalno prizadevanje, da bi pokojno ohranil pri življenju. Prečastitemu g. župniku za poslednjo tolažbo umirajoči, prisrčno zahvalo vsem tistim, ki so jo polnim sočutja in tako polnoštevilno spremili k njenemu zadnjemu počitku. Bodi ji lahka zemlja! Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA—MARIBOR, 11. oktobra 1937. Užaloščeni: GRČ AR STANKO, soprog, Ljubljana VII; STANCEK In VERICA, otroci; KOVAČ FRANC st., oče; KOVAČ MARIJA, mati; FRANC KOVAČ mi, KARL KOVAČ, brata; BORSTNER MARICA roj. KOVAČ, ŠTEFANIJA KOVAČ, sestri; GRČ AR FRANJA, tašča; FAN1KA HORVAT roj. GRČ AR, svakinja — in ostalo sorodstvo. »JUTRO« št 238 6 ToneE H X T937. Teden važnih in usodnih odločitev za Evropo Mussolini General Franco Chamberlain Edem Chantenips Negrin Rimska vlada ie odgovorila na angleško in francosko noto, da spada reševanje vprašanja nevmešavanja v špansko državljansko vojno pred londonski odbor. Obenem vztraja ftaUjanska diplomacija na stališču, da * J = B ima pri reševanju španskega problema sodelovati tudi Nemčija. To tezo odklanjata slej ko prej angleška m francoska vlada Živi torpedi Izum, ki so ga pred Japonci uporabljali Francozi — Izvotljen in z dinamitom nabit jambor V poročilih o vojni na Kitajskem srno brali že večkrat o tako zvanih živih torpedih. To so z razstrelivom napolnjeni torpedi, ki jih izstrelijo kakor običajne torpede. Izstrelek krmari prostovoljec z velikansko brzino proti sovražnemu vojnemu brodu. V trenutku, ko zadene vanj, se torpedo razpoči in uniči brod, a tudi moža, ki ga je vodil. Nešteti japonski vojaki so se baje javili sta ravnanje tega skrajno nevarnega orožja. Bilo jih je toliko, kolikor vedo povedati japonski listi, da vsi niso prišli niti v poštev in so zavoljo tega izvršili harakiri. kVendar pa ne gre za japonski izum. Francoski listi opozarjajo na to, da so neko vrsto živih torpedov uporabljali že V francosko-kitajski vojni v letih 1884— 85. Ta vojna je nastala zavoljo Tonkinga. Francija je odposlala pod vodstvom admirala Courbeta veliko vojno brodovje v kitajske vode. Pri pomorskih bitkah s Kitajci so si Francozi izmislili svojevrsten napadalni pripomoček V kljun kakšnega čolna so položili izvod j en in z dinamitom napolnjen jambor, tako da je jambor molel ven. Čim je bila ladjica pripravljena, so jo prostovoljci ravnali proti sovražniku. Vodili so jo tako, da je moral zadeti v sovražno ladjo, pri čemer je dinamitni naboj eksplodiral. Usoda i90vražnega broda in čolna je bila s tem zapečatena. Teoretično bi moralo biti konec tudi prostovoljcev, ki so vodili takšne napade. Toda iz poročil, ki so se nam ohranila, je razvidno, da so našli skoraj vedno dovolj časa in prilike, da so skočili pravočasno iz čolna ki je potem izvršil svojo dolžnost, med tem ko so ostali njegovi krmarji živi. V moderni pomorski vojni seveda ni več možnosti, da bi ušel smrti, čim so živi torpedo izstrelili. V ostalem pa niso samo Japonci, ki uporabljajo žive torpede, pitali smo že večkrat poročila, da so tudi Kitajci poskusili takšne napade in zadnjič so na ta način japonsko admiralsko ladjo »Idzu-mo« težko poškodovali. Drugi proces proti Velgovi Te dni se je začela nova obravnava proti 2oletni Mariji Velgovi, ki je bila obtožena, da je s pomočjo nekega Jana Černega umorila svojega 571etnega moža, brnskega višjega sodnega svetnika dr. Velga. Prva obravnava se je končala s temi, da so Černega, ki je bil poskusil samomor in je pri tem oslepel, obsodili na 30 lat ječe, Marijo Velgovo pa so oprostili, česar ni bil nihče pričakoval. Velgova se je zagovarjala s tem, da ni bila neposredno udeležena pri umoru svojega moža in da je Černega pripravila do umora zavoljo bede, v kateri jo je puščal mož, in v stanju posebne duševne razburjenosti. Druga instanca je na priziv državnega tožilca razveljavila sodbo in odredila novo razpravo. Gotovo je, da se Velgova tokrat ne bo izmazala. Iz Pariza v Nico v enajstih urah Balet rumunske kraljice Marije V varšavski Veliki operi bodo v letošnjem novembru prvič predvajali balet »Taina«, ki ga je sestavila rumunska kraljica Marija in ga je uglaebil skladatelj Andricu. Pesnica je opernemu ravnateljstvu sporočila, da pride k premieri. Skušnjam ho prisostvoval ministerialni svetnik v rumunskem prosvetnem ministrstvu Riamniceanu, ki je znan gledališki strokovnjak. Naslovno ulo-go v baletu bo imela varšavska primabale-rina Radlinska, nje drug pa bo ruski plesalec Leifas, baletni mojster pariške Velike opere. S kraljico pride k predstavi več rumunskih oiličnih osebnosti. Predstava bo prva med tistimi, ki jim je odprla pot letošnja kulturna pogodba med poljskim zunanjim ministrom Beckom in rumunskim ■zunanjim ministrom Antonescom. Atentat na ameriško vojno ladjo Podvržene zakovice, ki bi lahko povzročile strahovito Poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Pacifiku, admiral Leahy, je sporočil, da so na eno izmed največjih ameriških vojnih ladij pripravljali svojevrsten atentat. Katera je ta ladja, ni povedal. Vojna ladja sicer ni bogve kako poškodovana, vendar pa so bile okoliščine, v katerih se je izvršila ta stvar tako resne, da so morali ovesti najstrožjo preiskavo. Ta vojna ladja jo dobila pred kratkim v raznih delih svoje sredine nov oklop. Pri tem so namesto običajnih zakovic iz jekla uporabili takšne iz jeklu podobne zlitine, ki ima to lastnost, da se v razmeroma nizki temperaturi topi. Izdelava te zlitine in delo s kovino je ena izmed skrivnosti ameriških vojnih ladjedelnic. Ker so te zakovice uporabili posebno na tistih mestih ladijskega trupa, kjer gredo cevi za paro in vročo vodo mimo, bi se na vojni ladji lahko zgodila velika katastrofa Oklop bi se na teh mestnih ločil sam od sebe. Tehnična naaziralna služba pa je to sabotažno dejanje odkrila, še preden je ladja od plula na morje. General Milch v civUn Svetovna pevka v veliki bedi Posledice razsipne darežljivosti in nesrečnega zakona Nekoč svetovno znana italijanska pevka Luisa Tetrazzini, ki je slavila na milanski Scali, v eoventgardenski operi v Londonu in v newyorški metropolitanski operi prave triumfe, živi, kakor poroča »Daily Te-legraph< v Milanu v največji bedi. Danes šteje 67 let itn živi zelo osamljeno. Le redkii ljudje, po večini njeoa Mv§e učenke, se zanimajo zanjo. Preživlja ee Se vedno s pevskimi urami. Na višku svojega razvoja je imela baje milijon funtov Stesr-lingov. Razsipna darežljivost, nesrečni zakon in druge okoliščine eo jo spravile ob to imetje. Se pred peffimi teti jo nastopala nekdanja zmagovalka na prvih odrih sveta poleg akrobatov in clovvnov v ameriških provin-cialnih varietejih. Bolezen ji je onemogočila še ta vir dohodkov. Poročevalec londonskega lista je govoril z neko njeno učen ko, ki je dejala: >Luisa Tetrazzini poje še danes tako krasno kakor nobena (iruga živeža pevka.« Otroška paraliza v Nemčiji V Berlinu ee močno širi otroška paraliza, Id je zavzela naravnost epidemičen obseg. Baje so se pojavili prvi primeri te bolezni že za Museolinijevega bivanja na Bavarskem Z ozirom na manifes tatovem značaj nemško-italijanskega prijateljstva in sodelovanja pa eo bolezen prikrivali in niso zaprli šoL Tako je prišlo, da se je začela bolezen širita zaradi nedostajanja zdravstve niih ukrepov. Več bolnišnic je rezerviranih samo za paciente s to boleznijo,^ poleg tega pa je prijavljenih oblastem še 60 primerov otroške paralize. Države in vojne Neka statistika ameriške Havardove univerze pravi, da je bilo v zadnjem poldrugem tisočletju na svetu 1615 večjih uporov in 902 vojni. Najbolj krvava doba je bilo prvo četrtletje našega stoletja. Španija je med vsemi državami iimela največ vojn. Med sto leti njene zgodovine jih je bilo 67 vojnih let. Anglija sledi s 56 vojnimi leti v stoletju, Rusija 6 46. Zanimivo je, da je Nemčija iemla povprečno samo 28 vojnih let na sto. to Deset podporočnikov romunske vojske se je oženilo ob istem času. Novoporočeod so se po poroki skupno fotografirali Dvanajstletni morilec AmeriSka. javnost je ogorčena nad dejanjem nekega 12-tetnEka. Ta reček, Robert Snyder, je obiskoval šolo z deklico svojih let, Daisy. Snyder je bil nje častilec, toda deklica se ni mnogo brigala zanj. Da bi ji iimpoiniral, ji je obljubil izvršiti dejanje, nad katerim se bo čudila vsa Amerika. Naslednji dan je v odmoru stopil v sobo šolske voditeljice, miss June Mapesove, in je zahteval od nje z osornim glasom, naj ga povede v dekliški oddelek. Ko ga je 59 letna učiteljica nagnala, je potegnil iz žepa samokres in jo je ustrelil. Potem je ostavil šolsko poslopje in odšel domov. Preden ga je policija prijela, je poskus:l samomor. Mapesova leži zelo težko ranjena v bolnišnici. ANEKDOTA H Cherubiniju je prišel nekoč mlad mo-Ski s prošnjo, naj bi skladatelj poslušal njegovo petje in mu povedal svojo sodbo o glasu. To petje pa je bilo bolj kričavo nego me-lodiozno. Pevec je dolgo čakal na profesorjevo sodbo in Cherubini mu jo je naposled povedal: »Veste kaj, postanite rajši izklice-valec kakor pevec — kajti izkliceval ec rabi tako močan glas, kakor ga imate vik Pet tisoč funtov odškodnine ranjenemu poslaniku Angleška vlada je sklenila, da bo plačala britskemu poslaniku v Nankingu, ki je postal žrtev japonskega letalskega napada, odškodnino v znesku 5000 funtov šterlin-gov. Na bližnjem zasedanju britskega parlamenta bo predložila zakon, ki bo uredil stvar. VSAK DAN ENA Vila starega pomorskega kapitana . .. (»S&ndagsnisse Strix<) Usoda treh zastonj' karsklh potnikov Dne 29. septembra so se trije Italijani vtihotapili v Arcirealu v neki francoski tovorni vlak. da jim bo na ta način uspelo priti na francosko ozemlje. Skrili so se v neki vagon, ki je bil naložen z zaboji ci-tron. Vagon so pa na italijanskem ozemlju plombirali in so ga le polagoma prepeljali v Francijo. Slednjič je vlak s tovorom ci-tron prispel na francosko postajo Modane. Tam so odprli vagone in odkrili v enem tri sestradane Italijane, ki niso že šest dni použili niti kapljice vode in mrvice kruha. Pokrepčali so jih, nato pa so jih naložili na prvi vlak, ki je odhajal v Italijo. Trije ita-lijani so hoteli čez francosko ozemlje priti na Špansko, da bd se tam pridružili vojski generala Franca. General Gamelin v Bukarešti gef francoskega generalnega štaba, general Gamelin, je prispel te dni v Bukarešto, kjer so ga sprejeli na postaji z velikimi častmi Med najbolj tragične nesreče, ki eo se zgodile v letošnjem letu, spada smrt gorskega vodnika Julesa Simonda h montblan-škega ozemlja. Simond, ki je tvegal svoje življenje neštetokrat na najtežjih gorskih pohodih, je izgubil življenje ob povsem navadni cestni nezgodi. Na svojem motornem kolesu je vozil iz Chamonixa v Argentieres. Na mostu preko Arve pri Le Youxu je treščil s polno brzino v neki tovorni avlo. Obe vozila sta pad- li preko mosta v reko. Cestni detervd bo rešili vozača tovornega avta. Sianond pa ja bil že mrtev. Stei je komaj 27 let, pa je bil med Internacionalnim svetom, ki obiskuje Mont Blanc z«lo znan. Izviral je iz drufin«, v kateri se poklic gorskega vodnika podeduje od rodu do rodu. Njegov oče, ki je haš stopil v pokoj, je bil desetletja vodnik belgijskega kralja Alberta. Morski volkovi požrli 39 ljudi Poročali smo že, da je začel voziti na progi Pariz—Niča elektrfficirani vlak, ki prevozi progo v enajstih urah. Na sliki vidimo lokomotivo novega vlaka Gorski vodnik je umrl na cesti Zaletel se je z motociklom v tovorni avto Iz Veracruza poročajo: Motorni čoln »Vincente Antorrto< se Je med vožnjo v Villo Hermoso pokvaril in je postal nesposoben za manevriranje. Visok val je čoln nato prekucnil na morju. Petnajst potnikov se je rešilo s plavanjem na neko morsko kleč, s katere eo jih pozneje odpeljali. 39 drugih oseb, ki eo takisto bile v čolnu ob času nesreče, pa se ni utegnilo rešili in jih pogTešajo. Sumijo, da so jih požrli morski volkovi, katerih mrgoM v vodah, kjer se je primerila katastrofa z motorko. Kaznovana prešernost 201etm trgovski pomočnik Kafko je prošlo nedeljo obiskal neke svoje sorodnike v okolici Lin ca. Vračal se je domov z večernim vlakom Med vožnjo je bil tako razigrane volje, da je od prevelike prešeraosti splezal na streho vagona Prijatelji in znanci so mu to odsvetovali. Kafko pa je vztrajal pri svoji odločitvi in je odšel iz vagona. Ko je vlak prišel na končno postajo, eo prijatelji in znanci iskali Kafko, a ga niso našli nikjer. Pozneje eo odkrili njegovo trupto pod nekim mostom. Preiskava je ugotovila, da je mladenič padel med dva vagona, nakar ga je vlak povozil do smrti. Nemški državni pod tajnik v letalskem ml" nistrstvu general Milch si je te dni ogledal svetovno razstavo v Parizu. Fotograf ga je ujel na ploščo v trenutku, 1«» je odhajal iz nemškega paviljona VJUTRO« ll 23S r ~rif» 7 te ToreE ti X. 1537. 87 MORSKI KRAGULJ »Nehajte veslati!« Tamtam je takoj utihnil, a sužnji so storili še en udlarec. »Nehajte veslati!« je ukazal iznova. »Asad, reci jim, naj nehajo, če ne, vas poženem vse skupaj šejtanu v naročje!« Fobesil je svetilko taiko da je slonela prav na robu sodca s smodnikom. Zdaj so vesla obmirovaiSa; sužnji, gusarji, častniški in sam paša so kafcor hromi strmeli v zlovestno, od svetil jtke osvetljeno postavo, ki j5m je grozila s poginom. Marsikatere možgane je nemara prešinila misel, planiti nanj, toda strah jih je uklepal; vsak gib je utegnil pospešiti vzbuh. Z glasom dušečim se od besnosti je Asad zakričal: »Allah ti pošlji smrt! Kaj te je bes obsedel?« Marzak je položil puščico na samostrel: »Zaikaj stojite in samo zijtate?« je zavreščal. »PobGjte ga že!« In v tem, ko je govoril, je vzfdSgnil loik. Toda roka njegovega očeta, ki se je zavedal neogibnih posledic ga je zadržala. »Samo za korak naj se mi kdo približa, pa »Teti ta svetiljka v modlnik,« je mirno rekel Ssfcr el Bahr. »In če ti, Marzak, sprožiš, se isto ngodi saimo od sebe. Pazite, komur se ne mudi v prerokov raj!« *Sakr «t Bahr!« je Eakfflcal Asa«, k gSa« mn > »Jajci spravljivo BazvemeL. Proseče je iztegnil roke proti kapitan«, čigar obsodbo je bil sam ie izrekel. »Saikr el Bahr, na kruh in sofl, ki sva J® skupaj jedla, te zaklinjam: opajmetuj se, o, moj sin!« »Pameten sem, da bolj biti ne morem,« je bil odgovor, in ker sem pameten, si ne želim usode, ki me čaka v AlMru, in nič me ne miče da bi se dal obesiti ali vnovič prikovati na veslaško klop!« »In če ti prisežem, dla se ne zgodi ne to ne ono?« »Tedaj prisežeš po krivem; ne zaupam ti več, o Asad. Izkazal si se bedaka, in v vsem svojem življenju nisem bedaku še nikoli zaupal — z eno samo izjemo, ki me je prevalila. Včeraj sem ti pokazal pot razuma, dal sem ti priliko. Samo majhne žrtve je bilo treba, pa bi me lahko obesil po mili volji. Ponujal sem ti svoje lastno življenje; ti si to vedel, nisi pa vedel, da vem tudi jaz.« Zasmejal se je. »Ali zdaj rajzumeš, kak norec si bil? Svoji starčevski pohoti se zahvali za pogin. Tvoje roke so hotele zagrabiti več, nego so mogle obdržati. Tam vidiš posledice, tam se bližajo; tamle, v podobi angleške galeone!« Asad je zvil roke, srce mu je bilo pofino onemoglega gneva in cibupa. Moštvo je drevenelo od groze; nobena roka se ni upala ganiti, da ne bi pospešila konca. »Povej ceno!« je zakričal paša. »Tako mi brade prerokove, plačam jo!« »Povedal sem jo včeraj, pa si mi jo odbil. Potiu- >3 sem 8 prostost ki Bv^j(U(ji aa drugega človeka.« Sir OBver ni opazil, kafro so RozamuokS mahoma, bflianlle očL »Bogatega te storim, s častmi te obsujem, Sakr el Bahr. Kakor rodtai sin mi boš. Sam pašalik naj ti ostane, kadar ga jaz odložim, in vsi naj te čas te kakor mene samega.« »Mene nI moči kupiti, o mogočni Asad Na prodaj nisem bdi nikoli Taiko besno si mi privoščil smrt; zdaj jo lahko ukažeš, a le, če t menoj vred izpaješ kelSlh. Kar je zapisano, je zapisano! Nekatero hrabro ladjo sva skupaj potopila, o Asad. Ako je tvoja volja, lahko danes tudi skupaj utoneva.« »Da b! ma vekomaj gorel v peklu, podli fcidaja-lec!« ga je Asad preMeL Njegova togota je raztrgala vezi, s katerimi se je bil obrzdal. In ob tem priznanju poraza se je vzdignilo med moštvom glasno tarnanje. Sakr el Bahrovi morski kragulji so klicali vodjo in ga spominjali svoje ljubezni in zvestobe. »Zaupajte ml!« Jim je odgovoril gusar. »Se vsa- Mkrait sem vas povedel k zmagi; tudi to pot, ko zadnjič stojimo drug ob drugem, vas ne pustim na cedilu.« »A galeona nam je na vratu!« je zarjovel Vtgi-tello. Res je bilo tako. Počasi, kakor ga je nesla slabotna sapa, je rasel pred njimi njen veliki trup; njen klun je v ostrem kotu meril na kljun galea.se. Še trenutek, in bila je vštric, in njeni kavlji so ob T gosMo fcw#o. Skora tisti mah m je nOa reka ljudi v prsnih oklepali hi bojnih čeladah na sovražno paluba Niti streh pred smodnikovim, sodom ni mogel zdaj udnžati gusarjev, da ne bi pripravili napadalcem sprejema, s kakršnim so bili od nekdaj vajeni častiti nejevernike. V trenutku se je izpremenllo bojišče na kljunu v en sam cftvji pekel, ki mu je zilovesfcno svetil rdeči sij svetiljk na »Srebrni čapljl«. Vsem na čeflu sta bila planila na palubo Lionel in sir John KMHigrenvI vsem na čelu jima je bdi stopil Jasper naproti, in tisto sekundo, ko se je Iionelova noga dotaknila dleskš, ga je predrl odpadnikov meč. Preden je utegnil Sakr el Bahr sini glas ustaviti bcj, Je pedlo na obeh straneh do deset ljudL »Stojte!« je v »ISngui lranki« zairjovel svojim morskim kraguljem »Nazaj! Prepustite vse nadaljnje meni' Rešil vas bom teh sovražnikov. Sir John KiilSHigrew« je nato zaaMLcal po angleško, »ukažite, naj meči mirujejo, dokler me ne slišite! Pokličite svoje fjuldi najzaj, in ko zveste, kar vam imam povedati, nasitite v božjem imenu svoje maščevanje!« Sir John ki je videl Rozamundo ob gusarjevi strani in trepetal za njeno življenje, je sam skočil Pred svoje ljudi. Tako nenadoma, kakor se je bil boj pričel, je spet prenehal. »Kaj mi imaš povedati, odpadniški pes?« je vprašal sir John. Fr. Chopin in G. Sand Pariz, oktobra. L. 1837 sta se srečala mladi skladatelj Friderik Chopin in takrat že priletna pisateljica George Sandova, »la fille de Rous-seau«, Rousseaujeva hčer, kakor jo imenu-pokojni Thibaudet v svoji nedavni izišli postumni »Histoire de la Litterature fran-(jaise«. Sandova je že imela za seboj roman z Mussetom; zdaj sta se znova srečala dva vroča temperamenta, ki sta vsak po svoje — Chopin z glasbo, Sandova z romani — izražala poezijo, zanos in nenasitno hrepenenje romantične dobe. Pričela se je ljubezen, ki ni ostala samo zasebna zadeva: s svojim svežim prilivom je inspirirala Chopinova in Sandove dela, ki najbrž ne bi bila ustvarjena. V zgodbi njune ljubezni ne odseva samo du-ševnost te genialne dvojice, marveč se zrcali tudi doba s svojimi razpoloženji, s svojo veličino in bedo, s svojim iskanjem novih, še neodkritih celin človeške miselnosti. Poljaki so vešče izkoristili stoletnico tega srečanja in priredili v svojem pariškem kulturnem domu razstavo »Fr. Chopin in George Sand«. Sredi neštetih razstav, ki jih ima Pariz v letu svoje svetovne razstave, bi utegnila ta dokumentacija franco-sko-poljskih stikov ostati na obodu pariškega kulturnega življenja, ln vendar je to ena najzanimivejših razstav, ne glede na svoje poijsko ozadje. Obe osebnosti, ki sta tu predstavljeni z mnogimi neznanimi dokumenti iz svojega intimnega življenja, stf. vredni še dandanes tople pozornosti. Poljski kulturni dom v Parizu — to je trinadstropno poslopje na Quai d' Orleans. Orieansko nabrežje je na lle St. Louis, na •otoku, ki ga tvori Seina v tesni bližini lle de la Cite. Z mostu sv. Ludvika se odpira krasen razgled na monumentalno ozadje notred-amske katedrale. Hiše na tem otoku imajo ponosno lepoto plemiških domov. Ta košček Pariza ie odmaknjen bulvarskemu prometu in kakor ustvarjen za sanjarske sprehajalce, ki uživajo v poeziji Seine in poslušajo v šumenju drevoreda ob obrežju Verlainove »les sanglots longs — des violons — de 1' automne.« »Biblioteka polska,« kakor se imenuje to poslopje, (na prvem mestu je poljski napis), ie staro središče poljskih študij v Parizu. V poslopju, ki ga upravlja s podporo vlade poljska akademija v Krakovu, je poleg velike knjižnice sedež poljskega znanstvenega instituta, ki izdaja krasne publikacije in še muzej Adama Mickicsvicza. V pritličju in v prvem nadstropju te palače so torej priredili razstavo o Chopinu in Sandovi. Medtem ko razstava o Chopinu ni nova, je novo gradivo, ki se tiče te romantične ljubezni, novi so mnogi, prej neodkriti dokumenti, ki so prispeli iz raznih zasebnih arhivov. Čeprav je bil Chopin v tej ljubezni, kakor sklepamo po nekaterih dokumentih, pasivnejši deležnik, je vendar njegova osebnost osrednje jedro te muzeal-ne prireditve. S tihim veseljem odkriva častilec njegovih nesmrtnih sonat neposredne sledove Chopinovega kratkega, a duhovno neizmerno plodnega življenja, ki je še danes gorko v prilivih in odlivih svoje umetniške vsebine Tako vidiš z njegovo otroško roko 1. 1818 spisano poljsko pismo z napisom »Kothany Papo«, njegove šolske knjige in slike poljskih krajin, v katerih mu je potekala zgodnja mladost. Vsi dokumenti pričajo o poljski zavesti mladega Chopina. Pozneje je našel v domovini svojega očeta, v Franciji, drugo domovino, ni pa nikdar zatajil prve. Njegovo poljsko-francosko dvojstvo je eden najpomembnejših pojavov kulturnega sodelovanja med Poljaki in Francozi in obenem najvzornejši primer takega »dvodo-movinstva,« ki vse sprejema, a se ničemur ne odreka. — Tu so razstavljene tudi prve skladbe, koncertna vabila, slike, pisma: tu je ves arhiv Chopinove mladosti. V prvem nadstropju vstopa v Chopino-vo biografijo temperamentna možača Sandova. Obiskovalec ima priliko, da si ogleda originale intimne korespondence dveh slavnih zaljubljencev romantične dobe. Tu so mnogi dokumenti o Sandovi, številne slike, knjige in razni drugi spomini, v kolikor se od.iašajo na to mučno in vendar obojestransko pozitivno vplivajoče ljubezensko razmerje. Pogled se razširja: Sandova dobiva stike z drugimi Poljaki, med njimi s »knezom poljskih pesnikov« A. Mickiev/iczern, ki je predaval v Parizu zgodovino slovanskih slovstev, s Chopino-vo sestro Louiso, s poljskimi emigranti in aristokrati Izmed mrtvega, orumenelega listja preteklosti zaveje dih poljskih salonov, revolucionarnih akcij, zanosa in vere v nesmrtno Poljsko... Tamle v ospredju je piano, na katerem je igral Chopin, malo dalje so številni avtografi njegovih slo-večih skladb. Zal da je vse to arhivsko in muzealno, mrtvo, toda vzvišeno in prikupno v svojem molku. Človek bi hotel tu sli- šati »Sonato mesečine« in verovati, da ti mrliči, ki skrivajo sledove svojega življenja za steklenimi vitrinami, žive v nas, v naših sanjah in hrepenenjih, v našem iskanju tistega, kar so nekoč sami iskali in kar je dajalo njihovemu življenju višji smisel. Toda plamen strasti ugaša, v zatemnitvah in v bolestnih krčih se bliža romantična ljubezen svojemu koncu. Sandova daje takt umiku, kakor je dajala začetku. Tuberkuloza se zajeda vedno globlje v pljuča nežnega Chopina. Bliža se smrt. Vstopamo v sobo, ki je posvečena Chopi-novim poslednjim dnem in smrti. Slaba svetloba pada z dvoriščnega okna, le s težavo prebirajo oči razne drobne zapiske, pisma s smrtne postelje, obupne klice mladega življenja, ki se bori s prihajajočimi grobnimi teminami in sluti svoj bližnji poraz. Toda slaba svetloba v sobi pristoja smislu in duhu dokumentov. Več slik nam kaže umirajočega Chopina. Tamle je njegova mrtvaška maska. Tu je odlitek nežne, skoraj ženske roke. ki je bila v toliki meri pokorna stvarjajočemu geniju. Velika relikvija. Tik nje je košček papirja, na njem pa eden poslednjih življenjskih znakov Chopina. Ker ga je preveč dušil kašelj, si ni več upal govoriti; napisal je s svinčnikom v francoščini, naj mu po smrti odpro truplo, preden ga pokopljejo. Bal se je, da bi bil živ pokopan... Slutimo, kakšne težke misli so rojile v glavi umirajočega umetnika. Spoznanje, da je vse zgubljeno in da se neizprosno pogreza v večnost, se je srečavalo s peklenskim prividom človeka, ki se vzbudi v grobu iz navidezne smrti. (Takrat je bil to moden motiv, ki pa bolj ustreza romantični domišljiji, kakor stvarni možnosti). Konec. Zdi se, kakor da prihaja iz daljave tiha melodija, izražajoča pomirjenje in odpuščanje. Fortis&imo življenjske volje je prav tako izzvenel, kakor fortissimo strastne ljubezni. Tako odhajamo tudi sami pomirjeni in vdani usodi, ki se igra z nami kakor z lutkami. Zunaj je sonce, Seina vali svoje vodovje proti masivnemu hrbtu Notre Dame, ribiči popravljajo trnke in z bližnjih bulvarjev prihaja šum velikega Pariza. Zapiski Knjiga o skladatelju Emilu Adamiču. Kakor že znano, bo za obletnico smrti našega najbolj priljubljenega in plodovitega skladatelja Emila Adamiča izšla v založbi »Groharja« izpod peresa prof. L. M. Šker-janca obsežna biografija, ki bo prva slovenska knjiga te vrste. Prospekt knjige napoveduje obsežno delo, ki bo poleg skladateljevega življenjepisa obsegala ša izčrpen uvod o stanju naše glasi:« pred nastopom Emila Adamiča, dalje podrobno analizo najvažnejših njegovih skladb z notnimi primeri in pa popoln seznani vseh tiskanih in rokopisnih Adamičevih skladb, katerega ja sestavil knjižničar ljubljanske glasbene Matice, Slavko Koželj. Seznam bo navajal preko 1000 Adamičevih skladb, kar priča o izredni in skoraj nesluteni skladateljevi delavnosti in uvršča našega domačega avtorja v skupino najbolj plodovitnih komponistov sploh. Knjiga bo obsegala poleg teksta še tudii 16 strani slik na posebnem papirju ter bo kakor obeta napoved, prva slovenska glasbena biografija kakor jih imajo drugod. Etbin Kristan, čigar sedemdesetletnice se je pTed meseci spomnilo »Jutro«, je v zadnjih letih literarno popolnoma umolknil. 0 njegovem novem zanimanju za slovensko literaturo in publicistiko priča revija »Cankarjev glasnik«, ki je pravkar pričela izhajati v njegovi redakciji v Clevelandu. Izdaja jo ^Cankarjeva ustanova*, ki jo tvorijo razne kulturne in druge organizacije ameriških Slovencev. V »Cankarjevem glasniku« priobčuje Etbin Kristan svoje novo dramatsko delo »Ob zadnji uri« in prozo »Nevesta iz starega kraja«. Med sodelavci novega obzornika ameriških Slovencev so nadalje Katka Zupančič (povest »Pritisk od zgoraj«), Jože Šircel, Zvonko Novak in dru-gi- Ruda FirkušnY, mladi češki pianist, ki je z lepim uspehom koncertiral tudi v Ljubljani, je pravkar nastopil svojo prvo evropsko turnejo, nakar priredi sezijo koncertov še v Zedinjenih državah ameriških. Izreden uspeh češke »Jugoslovenske knjižnice«. 5. številka »Českoslov.-jihoslov. re-vue« prinaša na uvodnem mestu članek o izrednem uspehu »Jugoslov. knihovne«, ki jo je v zvezi z založbo L. Mazača ustanovila Češkoslov.-jugoslov. liga v Pragi. Kakor znano, .ie izšlo v tej knjižnici hkrati deset knjig iz sodobne jugoslov. literature, med njimi prevodi VI. Levstikovega »Dejanja«, Juša Kozaka »Belega mecesna« in Seiiškar-jevega »Nasedlega broda«. V teku ne celega leta je bila razprodana vsa prva naklada, t. j. 50.000 knjig. Založba L. Mazač pripravlja sedaj drugo izdajo, ki bo postavila zopet 40.000 izvodov knjig iz naših slovstev na češki knjižni trg. Uredništvo »Cel.-jiho-slov. revue« po pravici poudarja velik kulturni pomen tega uspeha, ki pričuje, da je češkoslovaško čitajoče občinstvo, čigar evropski nivo je znan, sprejelo te prevode iz naših slovstev še z večjimi simpatijami kakor kritika. Uredništvo vidi vzrok v tem, da se na Češkoslovaškem kaže vedno očitneje potreba, spoznati Jugoslavijo kar moči temeljito in se ji čim bolj približati. — V istem zvezku ^Českoslov.-jihoslov. revue« je izšel tudi daljši članek o Krleževih »Baladah Petrice Kerempuha«. Ostala vseUna je predvsem informativnega značaja, medtem ko so poročila o literarnih novostih v Jugoslaviji to pot izostala, menda zaradi odsotnosti dr. O. Berkopca, ki z veliko ljubeznijo in obsežnim znanjem urejuje to rubriko. Iz Julijske krajine Himen. V Gorici se je poročil g. Stanko Lupine z cdč. Dragico Koejančičevo. Novi grobovi. V Trstu je umrl v najlepši moški dobi sodni kanclist Karlo Bukovnik. Pred leti se je mnogo udejstvoval v kulturnih društvih, zlasti v pevskem društvu »Kolu« in v »Dramatičnem društvu«. Pri Sv. Ivanu v Trstu je nenadoma umrl 62 let stari Ivan Valoveč. Tudi on je bil nekoč zelo delaven javni delavec. Mnogo se je udejstvoval v svetoivanskem pevskem zboru. Pri pogrebu so se pavci posebej poslovili od pokojnega tovariša. Umrli so nadalje: v Trstu Andrej Semič, Leopold Komar, 621et stari Ivan Vidmar in Svetka Čokova, stara 22 let, v Gorici 741etna Amalija Bevčičeva, Urša Paglavec v visoki starosti 93 let, 81-letni Valentin Remec, 4tletni Anton Rusija od Sv. Križa na Vipavskem in 171etni Polde Tomažinčič iz Mirna. Borba proti požarom. V zadnjem fasu^ so se posebno na deželi požari zelo pomnožili. Več požarov so povzročile strele, 6aj je bilo preteklo poletje po Julijski Krajini nenavadno mnogo neviht. Mnogo požarov pa je nastalo tudi zaradi neprevidnosti ljudi. Zato so oblasti v posameznih krajih odredile lastnikom hiš, naj v bodoče vse bolj pazijo na to, da po neprevidnosti stanovalcev ne bi nastali novi požari. Tako je tolminski podestat odredil, da se morajo dimniki očistiti vsakih 6 mesecev, peči v pekarnah najmanj vsake 3 mesece, prepovedal je kajenje v hlevih, odredil, da morajo biti luči, ki se rabijo v hlevih in na skednjih, obdane z žično mrežo in izdal še druge tak5 ukrepe. Prazna stanovanja. V Trstu je praznih čez 1200 večjih stanovanj s skupno 6000 prostori. V poslednjih letih so se ljudje zelo omejili in rabijo zgolj majhna stanovanja. Gradbena industrija se je v tem času sicer res razvila docela v tej smeri, vendar pa na drugi strani malih stanovanj še zmerom primanjkuje, tako da je povpraševanje po njih prav veliko. Dve novi občinski posojili. Goriški pokrajinski upravni odbor je te dni dovolil občinskima upravama v črničah na Vipavskem in v Črnem vrhu, da najameta dve novi posojili. V črničah nameravajo kupiti neko večjo hišo in jo preurediti, da bo služila za občinski dom. Zato bodo najeli bržkone pri goriški Posojilnici posojilo v znesku 75.000 lir. V Črnem vrhu nameravajo dovršiti neke nujne vodne naprave, za katere v občinskem proračunu ni potrebnih postavk. Zato bo treba stroške kriti s posojilom, ki bo znašalo 42.000 lir. Počitniške kolonije. Tudi letos so orga nizirale pokrajinske fašistične zveze številne počitniške kolonije. Kakor poročajo listi, so dosegle letos zelo lepe uspehe v socialnem pogledu. Tako je bilo n. pr. samo v tržaški pokrajini poslanih na deželo skupno okrog 6000 otrok. Sredstva za kolonije so se zbrala pri denarnih zavodih, samoupravnih usta novah in zasebnikih. V goriški pokrajini se je ta akcija finančno zaključila s precejšnjim primanjkljajem. Zato so začeli ponovno zbirati sredstva za njegovo kritje. Po informacijah listov je prav te dni 11 goriških občin prispevalo skupno 5000 lir. med njimi tolminska in idrijska po 1000 lir. Nova vojna ladja. Iz reške ladjedelnice so preteklo nedeljo splovili v morje novo edinico italijanske vojne mornarice, torped-no ladjo »Libro«. V poslednjih treh tednih je bila to že druga vojna ladja, ki je bila v zadnjem času zgrajena v reški ladjedelnici. Zaradi bega čez mejo sta bila prijavljena goriškemu sodišču 211etni France Abram iz Lokavice in 191etna Angela Jeričeva iz Štanjela na Krasu. Avtomobilska nesreča. Pri Bajti v goriški Rožni dolini se je preteklo soboto pripetila huda avtomobilska nesreča. Na velikem ovinku sta trčila dva potniška avtomobila. V prvem so bili Ciril PlanSček iz Ajdovščine, Miroslav Velikonja, njegov brat France ter njegova žena Angela, v drugem pa predsednik tržaškega pokrajinskega upravnega odbora Peter Pieri in njegova hči Bruna. Planišček je bil ubit, ostali pa so bili več ali manj hudo poškodovani. Prepeljali so jih v tržaško bolnico. Planiščka so v ponedeljek popoldne v Gorici pokopali. Pogreba 6e je udeležila velika množica ljudi. France Velikonja in njegova žena, sta se šele pred kratkim poročila in sta se s Planilčkovim avtom baš vračala s poročnega potovanja. Ne samo modema linija... nego tudi vse ostale odlike SIERA radio-aparata: Q KRASEN GLAS, £ SPREMENLJIVA SELEKTIVNOST, £ SPREJEM VALOV OD 15—2000 m. VELIKA SKALA POSTAJ, ^ DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE. SIERA D. D. GLAVNO ZASTOPSTVO: BRUNO KLEMENČIČ LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 80 — TELEFON 35-58. RADIO Torek, 12. oktobra Ljubljana 11: golska ura: Kakšno hrano naj uživam in k: (ko naj jem, da bom zdrav in krepak (g. Pranta Mis). — 12; Virtuozi (Plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13; Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: V modernem ritmu (plošče). — 18.40: Krščanstvo in nacionalna misel (g. Fr. Veber). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Od plemena do naroda in dižave (g. Srdja Djokič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Plošče. — 20.20; Jurčičeva žafioigra f Tugomer« izvajajo tč lani rad. igr. družine. — 21.30: Orgelski koncert (plošče). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert radio orkestra. Sreda, 13. oktobra Ljubljana 12: Koncertni plesi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: O glasbenem oblikosloju I. (dr. Anton Dolinar). — 18.40: Zgodovina gibanja za varstvo živali (dr. J. Kune). — 19: Čas. vreme, poročila, sjx»red, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Hrvatska v začetku XVI. stoletja. (Arsen Vence-lides). — 19.50: Šah. — 20: Koncert opernih spevov. Sodeluje gdč. Vera Majdičeva in Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.50: Klarinet solo (g. Franc Urbane). Beograd 16.45: Narodna glasba. — 19.50: Hindemithov koncert. — 20.50: Humor. — 22: Komorna glasba. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Koncert orkestra in solistov. — 20.25: Zvočna igra. — 22.15: Lahka glasi a. — Varšava 19.20: Deški pevski zbor. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Orkester. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka godba. — 17.30: Bittnerjeve skladbe. — 19.10: 50 let gramofona. — 19.35: Koncert dunajskih simfonikov. — 22: Lahka godba in ples. — Berlin 19.10: Romantična muzika. — 20: Lahka glasba. — 21 s Koncert velikega orkestra. — 22.35: Zabavni program. — Miinchen 19.10: Slavni pevci. — 20: Ljudje v uniformi. — 21: Glasba za časa Wallensteina. — 22.20: Uvertura — 23: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19.15: Ura vedre glasbe. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Simf. koncert. Naše gledališče DRAMA Torek, 12. oktobra: Pesem s ceste. Premierski abonma. Sreda, 13. oktobra. Tarelkinova smrt. Red A. OPERA Torek, 12. oktobra: Zaprto. Sreda, 13. oktobra: Evangeljnik. Red Sreda. Tretje, t. j. zadnje gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta bo drevi. Izvajal se bo Lhotkov balet »Vrag na vasi«, ki je doživel tudi pri nas kar največji umetniški uspeh. P. n. občinstvo opozarjamo, naj dvigne za to predstavo rezervirane vstopnice danes do 4. ure popoldne v dnevni operni blagajni, ker bodo sicer po tej uri na razpolago drugim re-flektantom. Prihodnja operna premiera bo prihodnji teden. Izvajala se bo Donizettijeva »Lin-cla di Chamounix« z gostom gdč. 2upev-čevo v naslovni partiji. Muzikalni part je naštudiral dirigent Neffat, režijo ima prof šest. V tem delu bomo imeli zopet priliko slišati dovršeno petje koloraturke gdč. Župevčeve, ki žanje v svojem novem an-gažmanu v Zagrebu kot partnerica znamenitega tenorja Christi Solarija pomemb ne uspehe. Poleg nje bodo peli gg. Bano-vec, Primožič. Betetto, Kolacio, Gorski In dame Kogejeva in Golobova. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 12. oktobra ob 20: »Najboljša ideja tete Olge«. Red A. Sreda, 13. ob 20: »Revizor«. Red D» IIAL1 OGLASI Službo dobi 1 Dl«. l4"k » ^ It jttro kil 5 Dta. Najm»a)4i UM««* 11 01». Dekle »pretno, {vrsto, dobro in p5>žtera>, 0 u lltro zli lajanj« oa«J«v» 9 Din. Nijm«njSi in»**k 17 Din. Baročni salon 10 komadov, umetniška vrednost, ugodno na pro daj. Istotam jedilna kredenca, pisalna miza, omara s predali. Kupi se večja pisalna miza, jeuilna miza, moderna kuhiniska kredenca, moderna predsobna stena, pianino. Ogled od 12. do 15. Grum, Gltnce, lOa. 26922-12 Krojaškega pomočnika tmoinega finega dela, velikih komadov, sprejme takoj v stalno službo Skober-ne, Trbovlje. S70S2-J. Tub b«M0. Ponudbe na podružnico Jutra v Marihc.ru pod »Navedena piafa«. 27066-2 Mož in žena brez otrok, išfeta zaposlitev bodisi za samostojnega oskrbnika aH kaj podobnega, kje v Sloveniji. Nastop i. januarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva in pošter.a<. 27058-2 Mlekar trezen, ve?8 vsakega dela, i daljšo prakso in boljšimi »pričevali, gre v mlekarna ali prodajalno takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Nudim kavcijo«. 36770-2 Vajencs(ke) Bcsoda 1 Din. lavek S Din M Šifro lajanj« a«sl Stanovanja Za 1. december iščem lepo dvosobno stano vanje s kopalnico v središču m-st« ali blizu. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka 600«. 26768 21 a Večjo prazno sobo s Štedilnikom, separaten vhod, elektrika, oddam za koncema. Gerbnčeva ul. 7. 27056-23 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib eenab ČERNE - juvelir Ljubljana, VPelfova alica t. 12-38 UJjIOtJlilL timeoa 1 Du> lavek U Din i& iitro »i* lajanje naslov* 5 Din. Najmanj« tn»«e» 17 Din. Prazno zračno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Premerstein. Cojzo-va št. 1. 27066-28 Beseda 1 Din, davek 8 Din ta Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje po najbolj« ceni in takojšnjemu izplaftiln Izposluje vse bančne, denarne, kre ditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij Planinšek trg. ag. bančnih poslov. Ljubljana, Beethovnova al. 14/1., telefon 35-10. 38-16 Posojila 2000 do 80.000 privatnim in državnim nameščencem in nameščenkam. obrtnikom, posestnikom. — Zaupne informacije daje BoTštner, bančni zastopnik, Ljubljana, Glince, Tržaška cesta 13/1. Dražbe: Beseda 1 Din. lavek J Du> za šifro ali lajanje naalova 5 Din, NajmanjSI znesek 17 Din. Sodna prodaja grobnice pri Sv. Križu — na lepem prostoru bo dne 12. oktobra 1937 ob !6. uri v Ljubljami YH. Medvedova št. 8. 27035-33 Beseda 1 Din. lavek 8 Din za Silno ali dajanj« oaalova S Din. SajniiijSi zaeatk 17 Dla. Vilo enodružinsko, z vsemi priti-klinami, lepim vrtom in avtogaražo, ugodno prodam. Po želji večji znesek hipoteke proti T/t. F. Pristavec Ljubljana, Erjavčeva ce9ta -Ua. Telefon 33-81. 27069-20 Enonadstropna hiša v Zagrebu, pro«ta davka, 100 korakov od sejmišča in klavnice — obkrožena cul 6 velikih tovarn, blizu kolodvora — naprodaj. V hiši je že več let dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in gostilno. Proda se obenem z blagom in opremo. Potrebno je 600.000 Din, ostalo po dogovoru. Reflektanti naj se javijo na »Promet nekret ninama«, Zagreb, Martiče-va 5. 36631-20 Na stanovanje sprejmem gospodično s hrano ali brez, v lepo sobo. Cena nizka. Privoz 18/1. — Prule. 27057-23 Opremljeno sobo v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27054-23 'jjld Vsaka t>e».da i IS-n; lavek 8 Din, M lajanje naslova t Din; najmanjši znesek 20 Din. Mlajša osamljena z lastno hišo, želi spoznati dobro situiranega gospoda. Le resne ponudbe s sliko poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Oktober«. 26776-214 Razno Prilik ugodnega nakupa| trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Pre ske r Sv. Petra cesta 141 V Industrijskem mestu Slovenije ae proda pod ugodnimi pogoji odvetniika pisarna Ponudbe pod »Ugodna prilika« na ogl. od<•■>.1^1' MOKMIK KOMETIH^-5P LIH S. br. 17274/37 G. Th. Rotman: Gcspod Kozamurnik pesfane umetni jahač 15 Kmalu je postalo še lepše: konj je jel plesati na sprednjih nogah, in gospod Kozamurnik se je pri tem zvijal na najneverjetnejše načine. Tedaj se je pokazal redar, na čigar besedo je moral lajnar takoj prenehati. Umrl nam je naš predobri oče, gospod ANTON JAKIN Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 12. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. oktobra 1937. ŽALUJOČI OTROCI ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin mojega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Karola Blftderja TOVARNARJA. Posebno zahvalo izrekam preč. duhovščini, zdravniku dr. Volavšku, delavstvu tvrdke A. Rojina & Co za lepo spremstvo, podarjeno krasno cvetje in njih v dušo segajoč govor na kraju počitka, kot vsem darovalcem lepega cvetja, prijateljem in znancem, za ves njih trud in tolažbo. LJUBLJANA, v oktobru 1937. GUSTI BINDER z otroci. Državna razredna loterija i ' Z i Ji Državna razredna loterija javlja tem potom, da je za prihodnje 35. kolo srečk do temelja spremenila svoj loterijski načrt SREČKE L RAZREDA 35. KOLA so gotove ln bodo dane v prodajo 17. septembra t i. v 100.000 celih srečkah. 2rebanje I. razreda bo 20. in 21. oktobra 1937. leta. Cena srečk za vsak razred je sledeča: ena cela Din 200.—; ena polovica Din 100.—; ena četrtina Din so.—* Skupna vrednost dobitkov je povečana ob isti količini izdanih srečk in isti ceni napram prejšnjemu načrtu od Din na Din 64,391.0 V tem kolu so pomnožene premije in dobitki tudi v prvih štirih razredih, kakor tudi v samem petem razredu tako, da bodo igralci že v samem pricetku igre, t. j. že od L razreda sledili z močnim zanimanjem igri v tem mteresantnem kolu. V vseh petih razredih je osem premij in to po: Din 2,000.000.—, i,©oo.ooo.— tri po 500.000 Din, 400.000 Din in dve po 300.000 Din. Poleg teh premij so še sledeči večji dobitki: osem po 200.000.— Din; 16 po 100.000.—, 17 po 80.000.—, 17 po 60.000.—; 19 po 50.000.—, 17 po 40.000.—. kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov. V V. razredu tega kola je vpeljano veliko število dobitkov, ki prej niso obstojali, in to: po Din 35.000.—, 25.000.—, 15.000.— 12.000.—. Po začrtanem razporedu denarnih dobitkov je povečano v V. razredu število dobitkov iznad Din 10.000.— od 105 na 302 dobitka, in bo na ta način skoraj na vsak večji kraj naše kraljevine prišel vsaj en večji dobitek ali premija. V najsrečnejšem primeru, z možnim združenjem premije 'n dobitka V. razredu, lahko zadenete na eni celi srečki tka v Din 3,200.009. Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj. Pobližna pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Kdor kupuje srečke državne razredne loterije poleg osebne koristi, ki jo je možno doseči, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji m invalidom, ker se razdeli čisti dobiček, dobijen pri prodaji, po zakonu sorazmerno v prej omenjene svrhe. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.