St« V. 167. V Trstu. « soboto, 17. junija 1916. Izhaja vhH *si ctj »e po5iIj«J« ureiniStvu list«. Nefrsnkirtni pisna M M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Jrdslateli lr cdtovorni trrednft Štefan Godlns. La^nlk korsorcJ| »ifta .EtSlrosti*. - Tisk tiskarne .Edinosti' vpisne zadrug«i« ipejerOJB fcrcttroni v Tretn. ulica Sv. FranČiika A«iSk«ga «.20, Telefon eredrilitva bi sprave «ev. U-57. heročrina *»a«a: 2a celo ielo........K fj nH Ma . .....................1X> ta _ J*1*^...... aa netf cljtk« 'tedaj* M u f^ hi...... It* _r 1 ' _ J 1 / r * J _ Letnik XU. Posamezna Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....po vlit Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov ...'.:.., 7......rnm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . • — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najman) pa 40 vinarjev. Oflase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« »pravi .Edinosti'. — Plaća ia toži se v Trstu. tal la-ratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČiika » — I^Biitarnlluitiil račun SL 841.S51 Presied najnovejših dosodKov. Ruska bojišča. — Južno Dnjestra ruska konjica odbita. Zapadno Višnjovčika na-daljni ruski napadi. V Voliniji na vsei fronti novi boji. V stohodsko-stirskem odseku ruski poizkusu da bi prekoračili reko, odbiti. Italijanska bojišča. — Laški napadi na doberdobski planoti in v dolomitskem odseku odbiti. Na asiaški planoti artiljerijski boji. Naš uspeh v crtlerskem okolisu. Zapadna bojišča. — Francoski napadi na »Mrtvega moža« odbiti. Na desnem bregu Moze močno obojestransko artiljerijsko delovanje. Balkanska bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — Angleži ob Evfratu odbiti. Rusi severno Sulejmana porinjeni na perzijska tfa. Na kavkaski fronti položaj neizpremenjen. _^^ flaše uredno porodilo. Položaj na severovzhodni fronti se ie od 14. t. m. sem nekoliko izpremenil in sicer nam v prid. ker ruska ofenziva na nobenem sedaj še nedotaknjeno ostalem mestu ni mogla doseči uspehov. Pri branitelju pa potnenja vsak dan časa, ki ga pridobi za uresničenje nameravanih protiukrepov, povečanje upanja v uspeh. V odseku Pflanzer-Baltinove armade so se izjaJoviM vsi poizkusi Rusov, da bi med Crnovicami in Sniatinom prekoračili Prut. V zapadnem odseku te armade, med Sniatinom in Horodenko Je sovražmk nadaljeval le obotavljaje se svoje prodiranje. V odseku Bothmerjeve armade na zapadnem bregu dolnje Stripe so bili gladko odbiti napadi ruskih mas iz doline proti našim na gričevju ležečim postojankam. Ob srednji in dolnji Stripi so naši neomajno vzdržali vse naskoke. Posebno vroči boji so bili zopet pri Višnjovčiku, kjer je sovražnik v svojih večkratnih, po dvajset členov globokih brezuspešnih napadih ime! izredno težke izgube. V ozemlju severozapadno Aleksinjca— Ridoma—Sapanovega so se mogli naši tudi še nadalje vzdržati proti napadom ruske premoči. V Voliniji so kot prednje ćete močnih ruskih sil mase konjice prodrle vse v okoliš Lokačev, jugozapadno Vladimirja Volinskega, kjer jih je naša konjica ustavila s karabinci. Največje napore posveča sedaj rusko armadno vodstvo premaganju stirskega odseka med Kolki in Sokulom ter za njim ležeče in sosednje obrambne črte ob rečici Stohodu. Več sovražnih armadnih zborov se je, zastavljenih v napad na običajni, človeški materija! zapravljajoč način, moralo 14. t. m. umekniti s težkimi izgubami. Boji na tem delu fronte postanejo najbrž še srditejši. V naslednjem najnovejša poročila našega generalnega štaba: DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. junija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Južno Dnjestra so naše čete odbile sovražno konjico. Drugače v tem okolišu samo praske. Zapadno Višnjovčika trajajo dalje naskoki ruskih kolon proti našim postojankam. V rokah braniteljev sta ostala dva ruska častnika m 400 mož. Pri Tarnopolu nič posebnih dogodkov. V Voliniji so se na vsej fronti razvili novi boji. V odseku Stohod—Stir smo zopet odbili več prehodnih poizkusov, pri čemur je sovražnik, kakor vedno, imel težke izgube. Italijansko bojišče. — Boji na južnem delu doberdobske planote so *e končali z zavrnitvijo sovražnih napadov. Ravno tako so se izjalovili ponovni italijanski sunki proti posameznim našim dolomitskim postojankam. Na asiaški planoti se vrše živahni artiljerijski boji. V ortlerskera okolišu so naše čete zavzele vrh Tukett in zadnji vrh Madatscha. __ PODI ' < T E K __ Trikrat pomaga Bog. Spisal Avgust Seuoa. Nu, sedaj bodi dovolj te stare slikarije! V to skladno in složno zakotje lepe hrvatske zemlje se je umaknil gospod Bre-berič z vsem, kar mu je bilo milo in drago, da ne bi videl, kako nevolja tare tužno domovino. Pod streho svojih dedov si je ustvaril maj dom, do katerega ni segala tuja roka. Gospa mu je vodila in urejala to gospodarstvo po stari navadi — saj je to delala že kot dekle Jelica. Samo, da ste ji bili sedaj na skrbi — sladki hčerki. Nu, ta skrb ni skrb; katera mati bi je ne prenašala rada? Tina in Mina sta skakali in pevali po vsem Brezovcu, da je odmevalo v gori in le skrbna mama je včasih s kuhavnico, ali pa oče z gromovitim kašljem ustavljal to dekliško nagajivost. Tedaj ste se umikali vsaka v svoj kot, motajoč med rokama nedopleieno nogavico. Ali prišel je čas, ko Tina in Mina niste bile več nagajive, ko ste postajali od dne do dne resneje ter začele v svojih glavicah Jugovzhodno bojišče. — Nič j pomembnega Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki nu morju. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: Brodovje pomorskih letal je v noči od IS. na 16. junija uspešno obmetalo z bombami kolodvorske naprave v Portogruaru in Latisani ter železniško progo Porto-gruaro—Latisana. drugo brodovje kolodvor in vojaške naprave v Rotta di Li-venza, tretje pa sovražne postojanke pri Tržiču, Škocijanu (v Furlaniji), Pierrtsu in Bestrigni. Zadeli so večkrat v polno na kolodvorih in v postojankah. Opazili so se močni požarji. Vsa letala so se vkliub srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovia. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega Štaba: 14. junija: Zapadna fronta. — Na vsej fronti od okoliša južno Polesja pa do romunske meje porivajo naše čete sovražnika dalje nazaj. Tekom včerajšnjega dneva smo zajeli 20 častnikov in 6000 mož ter 6 topov, 10 strojnih pušek in veliko municijskih voz, tako da skupna svota ujetnikov od začetka operacii znaša 1720 častnikov in okoli 120.000 mož, pJen pa 130 topov in 260 strojnih pušek. Več sovražnih četnih enot se po bojih od 6. do 11. t. m. popolnoma razkraja, kar potrjuje dejstvo, da so čete generala Cerbačevega v nekem razmeroma neznatnem odseku zajele 414 častnikov, 17.000 mož, potem 29 topov, 34 strojnih pušek in 36 municijskih voz ter drugega vojnega materijala. Došla poročila javljajo, da le sovražnik _ na nekaterih mestih zapustil take množine materijala, da je bilo v kratkem času pre-štetje nemogoče. Na nekem kraju je prišlo v naše roke za 30 verst (32 km) vojaške železnice. Na cesti v Vladimir Volinski se je sovražnik včeraj srdito upiral. Boji se razvijajo zapadno vasi Zaturci (25 km zapadno Lučka, ob cesti iz Lučka v Vladimir Volinski). V okolišu Zaturcev so izvrši!« naši Kozaki sijajno atako (naskok na konjih) in so posekali en sovražni ška-dron. Zapadno Dubnega so naše čete vrgle sovražnika in so prodrle preko vasi Demidovke. Jugozapadno Dubnega so vzele vas Kozin (25 km jugozapadno Dubnega). Severno Bučača, v okolišu na desnem bregu Stripe, je sovražnik izvajal srdite protinapade. V včerajšnjem boju se nam je posrečilo, da smo vrgli sovražnika in zasedli gričevje na zapacjjiem bregu Stripe, v okolišu Hajvoronke in - Pobu-linca (20 km severno Bučača). Južno Dnjestra smo zasedli Sniatin. Boj za čr-noviško predmostje traja dalje. — S e -verozapadna fronta. — Ob Dvi-ni so Nemci močno obstreljevali uxkullski most. Južno Smorgona smo zavrnili sovražnika, ki se je skušal približati našim jarkom. V okolišu Baranovičev in dalje proti jugu tja do polesijskega okoliša se je vršilo včeraj več spopadov z znatnimi sovražnimi silami. K prekoračenju romunske meje po ruskih četah. BLKAREŠT, 15. Romunska vlada je za preiskavo dogodka v Mamornici imenovala komisijo, obstoječo iz generalnega tajnika v ministrstvu notranjih stvari, Dimitrija, majorja Parjoleska od mejne straže, ter po enega finančnega in carinskega uradnika- Komisija bo imela nalog, da ugotovi škodo, ki se je zgodila na carinskem poslopju v Mamornici. Po dosedanjih poročilih je bilo carinsko poslopje razdejano. Romunski socijalni demokratje proti vo|nl. BUKAREST, 16. (Kor.) Snoči se je vršilo zborovanje socijalnih demokratov, na katerem se je sklenilo povodom do-1 godka v Moldavi, da naj se stranka z j vsemi silami bori pi'oti vstopu Romunske v vojno. _ Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 14. t. m.: Na posinski fronti je sovražnik zvečer 12. t. m. po krepki artiljerijski pripravi napadal v smeri proti vrhovom Forni Alti, Cam-piglia, Monte Oiove in Monte Brazano, a smo ga povsod zavrnili s težkimi izgubami. Včeraj se je sovražnik omejeval na to, da je z mnogoštevilnimi baterijami vseh kalibrov obstreljeval naše postojanke na vsej fronti od Adiže do Brente in posebno v odseku Monte Novegna. Naše čete so se krepko vzdržale v srditem sovražnem ognju in so zavrnile pehotne oddelke, ki so poizkušali prodirati. V gornji Boitski dolini so se popolnoma izjalovili sovražni protinapadi, ki so imeli namen, da bi nam zopet odvzeli naš napredek severno Podestagna. V gornji Belski in Jezemiški dolini majhni, za na® ugodni boji. Ob Soči nič pomembnih dogodkov. Zgorajšnje italijansko uradno poročilo vsebuje trditev, da so se v gornji Boitski dolini izjalovili naši protinapadi, ki so baje imeli namen, da bi zopet odvzeli Italijanom severno Podestagna (Peutelstein) dosežene uspehe. Proti temu italijanskemu poročilu se more ugotoviti, da so Ita-iijani deset dni zastonj poizkušali napa-i dati naše postojanke v Boitski dolini in severno Peutetsteina. Zastavili so številne polke, ki smo pa jih zavrnili. Z naše strani ni bilo severno Peutelsteina nikdar protinapadov, temveč samo na Crodi d' Ancona, kjer so Italijani začasno na nekem mestu vdrli v naše postojanke. Naše postojanke so slej ko prej neizpre-ineujeno v naših rokah. Niti stražnih postojank severno Peutelsteina sovražnik ni tnogel vzeti. Itaiilflosko Kabinetna kriza. LUGANO, 16. (Kor.) Ker se zdi, da se v Parizu in Londonu niso zadovoljili s samo ponudbo Sonninu, da bi obdržal ministrstvo zunanjih stvari, in ker je Bo-selli ustregel Sonninovim žeijajn glede oseb, ki naj bi ne prišle v kabinet in ker se je odrekel zahtevi po parlamentarni kontroli ali sodelovanju pri njegovih političnih odločitvah in dejanjih, ostane Son-nino za sedal minister za zunanje stvari. Kot glavni člani novega kabineta veljajo torej Boselli, Bissolati, Sonnino in Orlan-do. Najbrž ostane tudi Carcano zakladni minister, dočim pa dosedanjega, sedaj na pariški konferenci se mudečega finančnega ministra nadomesti reformni socijalist Bonomi, ki ie pred nekaj tedni javno nastopil proti gospodarski vojni. Za Bissolatifa se ustvari poseben urad, ki naj bi olajševal odnošaje med borečo se armado in ministrstvom. Imel bo naslov generalnega nadzornika volne«. To Bis-solatijevo mesto in njegov naslov naprav-ljata izboren vtisk pri interv encijonistič-nih revolucionarjih. V ostalem se zdi, da ie oddaja ministrskih mest že toliko napeljana, da se sestava kabineta zaključi že danes in se BoselLiju oficijelno poveri preosnova kabineta Hemmo uradno porodio. BEROLIN, 16. (Kor.) \Volffov urad po-roča: Veliki glavni stan, 16. junija 1916. Zapadno bojišče. — Na levi strani Moze so Francozi z močnimi silami napadli južno pobočje »Mrtvega moža«. Ko se jim je posrečilo, da so začas, no pridobili nekaj tal, jih je kratek proti-sunek vrgel nazaj. Ujeli smo pri tem 8 častnikov in 238 mož ter zajeli več strojnih pušek. Ponovitev sovražnega napada pozno zvečer in podjetja proti sosednjim nemškim črtam na obeh straneh so biia popolnoma brez uspeha. Sovražnik je razmišljati o prevažnih predmetih tega sveta To je kaj naravno pri vseh deklicah. ko dozorevajo za možitev. Dasi gospa Breberičeva ni obrnila očesa od svojih otrok, ojstro pazeč, da bi se jima kak strupen črv ne zavlekel v mladostno srce, ter ju je skrbno ločevala od nevrednega občevanja, je vendar rada vabila goste. Kajti deklica je kot golobica, ki podivja, ako jej ne najdeš tovariša. Za denarjem Breberičevi niso prežali, da bi morda vlovila kakega mastnega zeta. — Gospod jim je dal, kolikor so potrebovali, in celo Še več; ali — kakor sem rekel — da se dekletci privadite svetu. To so gospodski ljudje na deželi v onih časih jako radi delali, ker je tako posestvo bilo varno pribežališče človeku svobodnjaku in rodoljubu proti tistemu izmečku človeške družbe, ki se pita in goji s tem, da izdaja in peha v pogubo svojega bližnjega. Mislim tu ogleduhe, ki jih je bila naša dežela v tistih časih — žaiibog -- polna. In tako se je tudi v Breberičevem dvorcu često zbirala družbica čestitih Hrvatov. Tu so se spominjali boljih časov in zapeli kako davorijo (bojno pesem). imel krvave Izgube. Na desni strani Moze se je bojno delovanje, izvzemši manjše, za nas ugodne pehotne boje ob thiaumont-ski grapi, bistveno omejevalo na močno streljanje artiljerije. Vzhodno bojišče. — Proti fronti armade generala grofa Bothinerja so Rusi tudi včeraj nadaljevali svoje napore. Pri zavrnitvi sovražnika ie nad 400 mož ostalo v rokah braniteljev. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Bo] na morju. KODANJ, 16. (Kor.) »Ekstra Bladet» poroča iz Malmo: V bližini švedske obali pri Ystadu se je vršil deseturen boj ined podvodnikom in letalom. Katerima državama sta pripadala, se ni moglo spoznati. Oba borilca sta bila, kakor se je zdelo, poškodovana. Potopitev Kffiarte „Haninsiilre". LONDON, 15. (Reuter. — Kor.) Admi-raliteta sporoča naslednje o potopitvi kri-žarke »Hampshire«: Iz zaslišavanja 12 mož, ki so se rešili s potopljene križarke »Hampshire«, se da naslednje sklepati o , tej nesreči: Križarka »Hampshire« ie vozila ob zapadni obali Orknejskih otokov. Bila je huda nevihta in valovi so udarjali čez ladjo, tako da se je moralo zapreti nekoliko krovnih odprtin. Med iVi in 7% je ladja zadela ob mino in se je spredaj takoj začela potapljati. Nato se je nagnila na desno stran in nekako Četrt ure pozneje se je potopila. Poveljnik je zaklical: »Vse na svoja mesta, da se ladja zapusti!« Nekoliko krovnih odprtin se je odprlo. Moštvo je takoj odšlo na svoja mesta in poizkušalo je spustiti čolne v morje. Eden se je prelomil čez polovico in ljudje, ki so bili v njem, so padli v morje. Ko je moštvo skozi neko krovno odprtino prihajalo na svoja mesta, se je pojavil Kitchener v spremstvu nekega mornariškega častnika, ki je zaklical: »Prostor za Kitchener ja I« Odšla sta proti po-lukrovu in pozneje je bilo videti 4 štabne častnike, ki so šli po polukrovu leve strani proti zadnjemu koncu ladje. Poveljnik je zaklical Kitchenerju, naj stopi v čoln. Nihče ni mogel videti, ali je Kitchener ! dospel do čolna ali ne, in kaj se je zgodilo s čolnom. Videl tudi ni nihče, ali je kak čoln odplul od ladje. Poročilo admi-ralitete se zaključuje z navodili o uporabi rešilnih pasov, plavalnih telovnikov itcL, , da moštvo more ostati na površini. 150 do 200 mož ie odrinilo od ladje na splavih, j a so drug za drugim zdrknili s splavov, ; ali so pa poginili zaradi utrujenosti ali 'mraza. Nekoliko jih je moralo tudi pogi-I niti, ko so poizkušali na skalnati obali priti na suho. Drugi so urmli, ko so prišli na suho. Admiral Jellicoe izraža na koncu poročila žalost brodovja zaradi Kit-chenerjeve smrti. s tHršKiiTToiiie. CARIGRAD, 16. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Angleži so se poizkušali izkrcati na severnem bregu Evfrata med Korno in Nasrije. Umeknili so se v neredu, po šesturnem boju, pustivši na bojišču 180 mrtvecev. Na drugih delih fronte vlada mir. V tridnevnih spopadih z ruskimi oddelki, ki so se pojavili v delu perzijskega omejnega ozemlja severno Sulejmana, smo vrgli sovražnika v smeri proti Bani v Perziji. Naši. v zvezi s perzijskimi bojevniki operirajoči oddel-k? so zasledovali sovražnika in so ga pregnali iz Bane ter ga nato porinili proti severu. V teh bojih smo odvze*i sovražniku en top, eno strojno puško in veliko množino municije ter opremuih predmetov. Kavkaska fronta. — Položaj je Lil včeraj neizpremenjen. V nekaterih odsekih je bil od časa do časa artiljerijski ogenj. Na levem krilu smo tekom bojev sprednjih straž vzeli Rusom še dve strojni puški. Z drugih iront ni dospela nobena pomembna vest. Bombardiranje Smirne. CARIGRAD, 15. (Kor.) Po podrobnih poročilih časopisja iz Smirne so bile pri zračnem bombardiranju 11. t. m. ubite ena Grkinja in dve Armenke. 24 oseb, med njimi nekaj otrok v najnežnejši starosti, je bilo težko, 10 pa lahko ranjenih; dva ranjenca sta že umrla. Porušeni ste bili popolnoma dve veliki ooslooji in 12 hiš, več pa poškodovanih, med njimi armenska dekliška šola. Okraje, kamor so padle bombe, je grozno pogledati. Časopisje z najglobljim ogorčenjem obsoja napade na obljudene inestne predele. Ententna gospodarska Konferenca. BERN, 15. (Kor.) Agencija Havas razširja v nevtralnem časopisju glasove listov o pariški konferenci, med katerimi se navaja tudi »Temps«, v katerem se jasno izraža, da list v očigled obstoječim rnilitaričnim in političnim realnostim ničesar ne pričakuje od teoretičnih razprav na konferenci. List pravi: Mi mislimo z Lloyd Georgesom, da gre predvsem za to, da dobimo vojno. Ce bi se za čas po sklepu miru ustvarila carinska unija, da bi se odstavil jez proti nemško-avstro-ogrski carinski akciji, bi se napravila največja pogreška Pač pa moramo z vsemi sredstvi poizkušati, da preprečimo uresničenje nemško-avstro-ogrskega načrta, namreč ustvaritev te srednje Evrope. Ne vdajajmo se zmotam. To vprašanje je življenjsko vprašanje. Ustvaritev te srednje Evrope ie glavni cilj osrednjih vlasti. Ce dosežete ta cilj, je Nemčija zmagovalka. Vsi carinski tarifi vsega sveta bi ne mogli ničesar izpremeniti v tem. Zato se je treba z vojno samo upirati tej ustanovitvi. List poudarja znamenja, ki kažejo, da se neprestano dela za uresničenje tega načrta, poudarja veliko razsežnost ozemlja, ki ste ga osvojili osrednji državi, balkanski vlak, nadaljevanje del pri bagdadski železnici in spise nemških trgovinskih politikov Lista, Naumanna, Helifericha. List meni končno, da do uspeha dovaja tu le sila, ne pa konference in carinski tarifi. ____ Švicarji o mirovnem posredovanju. BERN, 15. (Kor.) Pri razpravi o političnih poglavjih tretjega poročila zveznega sveta o nevtralnosti je izjavil Scher-rer-Fullmann, da smatra za pogreško, da zvezni svet doslej še ni vojujočim se državam ponudil svojega posredovanja za tnir. Ravno zadnji čas so krožila po časopisju poročila, iz katerih izhaja, da so nevtralne države stopile v stik v svrho posvetovanja o posredovalni akciji. Pozornost vzbuja dejstvo, da se Švica ne nahaja med temi nevtralnimi državami. Nordijske države da so v tem oziru storile več kot pa Švica. Zato bi vprašal zvezni svet, ali je že storil take korake, in če jih ni, ali jih misli napraviti v bližnjem času. Scherrer ie rekel še nadalje, da je po haaškem dogovoru formalna pravica nevtralcev, da ponudijo svoje posredovanje. Ta pravica šele preneha, če vo-jujoče se države podajo izjavo, da jim predlagano posredovanje ni ugodno. Nev-tralci imajo poleg tega moralno dolžnost, da ponudijo svoje posredovanje. Vo ju joče se države so brez izjeme zaslužile časten mir za svojo hrabrost. Današnji vojni položaj je brez dvoma pripraven, da se sproži skupen korak nevtralcev. Ce se združijo vse nevtralne države, da ponudijo svoje posredovanje, imajo vojujoče se države poroštvo, da se vojni položaj in njegove posledice ne bodo presojale enostransko in pristransko. Tej skupni posredovalni akciji bi se moral priključiti tudi papež, čigar vpliv na katoliške države ni majhen. Zvezni svet odgovori v večerni seji. Cesto se je seveda pod kakršno - koli pretvezo pojavil tudi kak nepovabljen gost — kak nemški uradnik, ali tega so znali naša gospoda »ex odio nationalita-tis« tako pošteno nasititi, da mu je težka glava tri dni pokala. Tak pogosti, a nikdar povabljeni gost v Brezovcu ie bil bližnji davkar »Hugo Sperber Edler v. Pfenighorst« — rodom Tirolec. Ne morem vam sicer nič povedati o rodoslovju tega plemenitega Tirolca, niti ne morem reči, ali mu je ta ponosni pridevek »von Pfenighorst« nosil le počen vinar; samo toliko so govorili ljudje, da je ta gospodič v tej kulturnim ljudem omra ženi nekulturni Hrvatski prežal na vse oči, ali ne bi z ženitvijo ujel kaj mastne-jega, nego je bil njegov tirolski predikat, to je, ali ne bi se mogel oženiti s kakim hrvatskim posestvom, ki tvori doto kake hrvatske deklice. Kjerkoli je bilo kako dekle za možitev, je potrkal g. Sperber; ali, žaiibog, nikjer se niso vrata odprla, a dekleta vse okolice so mu nadela slednjič priimek: »tirolski svat«. Ko se je že najmanje desetkrat opekel, si je končno »tirolski svat« izbral naj- inastneji cilj — hišo Breberičevo. Ker ni mogel najti drugačne prilike, si je »tirolski svat« znal vsakokrat izmisliti bajko, da ta ali oni kmet v okolici Brezovca tihotapski sadi tobak — pak. hajd na komi-Isijo, hajd tudi v Brezovac. Nu, ko je Breberič pogodil iz Sperber-jevega prisiljenega vedenja, da ste njegovi hčerki tista kaša. okolo katere se ta maček suče — toliko da ni počil od jeze. Nekega poletnega popoldneva je potrkal nekdo na Breberičeva vrata. »Svobodno!« je rekel gospodar in si je nadalje kratil čas z ubijanjem muh. »Sluga pokoren!« je pozdravil obiskovalec, rdečih las, četverooglatega obraza, tankih nog. sivih oči in zelenih naočnikov. »A! Vi, gospod Sperber!« je odvrnil Breberič flegmatično — loveč muhe. — »Kako vam je zdravje! Kako vaša spoštovana rodbina?« »Dobro, kolikor pač sedaj more biti dobro, le stenice nas mučijo.« »Res! Ali to menda zato, ker bivate v lesenem dvorcu; da sem jaz na vašem mestu, bi si sezidal trdno hišo iz kamna« »Bolje je siromaštvo pod leseno streho, nego gosoodstvo brez strehe.« »Ali. kako se hočete rešiti stenic?« »Kupim si praška za »švabe« (ščurke). Ta prašek je gospoda davkarja nekako neprijetno zadel. Umaknivši stolico za korak, je pogledal Breberiča znad zelenih naočnikov s kaj čudnim očesom. »Res, perzijskega praška?« je vprašal, ne vedoč, kaj bi rekel. »Da« je odgovoril Breberič hladno. »A, kaj dela vaša spoštovana rodbina, vaša mila dvojčka?«, je začel »tirolski svat« z milim grlom navajati vodo na svoj mlin.« »Gledajo rdečkastega jastreba, ki nam je hotel dve golobici-«aklati. Moj dečko ga je prijel.« »Ali, kaj mi pravite tu?« je odgovoril davkar v največji zadregi. »A, kaka sreča nas je prinesla do nas, gospod Sperber? Komisija?« — »Da, da, izvedel sem, da tu blizu vaški sodnik sadi tobak, pa...« »Pa niste nič našli, kakor je to navadno. Niso, niso naši ljudje taki, čeprav niso navajeni pušiti ušivca. kakor pri vas v Tirolski!« je odgovoril Breberič zlobna (Dalje.) Strap H. »EDINOST* štev. 167. V Trstn^ dne 17. junfja itfiti. Cenzura v Neaifllf. BEROLIN, 16. (Kor.) Listi objavljajo dopis državnega kancelarja driavru zvezi nemškega časopisja v odgovor na vlogo "veze glede cenzure. V dopisu se pravi: Ukrepe cenzure izven čisto militaričnega polja moreni smatrati le toliko za zaželji-ve, kolikor koristijo zmagovitemu vojevanju. Neomejene svobode glede takoime-novanih namenov vojne žal še ne morem obljubiti; vendar pa popolnoma odgovarja mojim željam, če se tudi na tem polju cenzura uporablja milo. V ostalem pa morem opozarjati na svoja izvajanja v petem državnemu zboru. Odredil sem že, da se re-sorti sporazume o novih pravilih za o-miljenje cenzure, kakor sem obljubil, kolikor namreč ostanejo potrebna za politične zadeve. _ GgrsKo-brtfatshi državni zbor. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Poslanska zbornica je sprejela indemnitetno predlogo ter finančno nagodbo s Hrvatsko v drugem branju.___ Hrvatski sabor. ZAGREB, 16. (Ogr. kor.) Predsednik je prečital naslednjo brzojavko v hrvatskem jeziku, s katero jc odgovoril generalni. polkovnik, nadvojvoda Ev gen, na predsednikovo pozdravno brzojavko: Predsedništvu sabora w kraJje-vin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, Zagreb. V toplih besedah izražene čestitke iz prvega saborskega zasedanja so me odkrito razveselile. Izrekam na tem patrijotičnem izrazu tudi v imenu podrejenih mi junaških čet najtoplejšo zahvalo. (Klici: »2ivio!«) Rusko posojilo v Ameriki. LONDON, 15. (Reuter. — Kor.) »Daiiy Te'egraph« javlja iz New Yorka: Novo rusko posojilo v znesku 10 milijonov funtov šterlingov je sklenjeno. Za volitve a m eri Lanskega p^dseduika. SAINT LOUIS, 15. (Reuter. — Kor.) Demokratski zbor je z vzklikom določil Uilsona in Marshala zopet kot kandidata za predsedništvo in podpredsedništvo. Položaj. 16. junija. V seji o^rsko-hrvatskega državnega zbor« dne 14. t. m. ste bili podani dve važni izjavi o sedanjih vojnih dogodkih, oziroma o vzrokih, ki so dovedli do te vojne. Ministrski predsednik grof Tisza je podal sliko o dosedanjih glavnih fazah vojne. A. kar treba posebno pohvaliti na njegovih izvajanjih, je — odkritost. Ne le, aa ni skušal ničesar prikrivati, marveč je izrecno naglašal, da bi bilo žaljivo za javnost, ako bi hotel zakrivati neugodne ticgodke, kakor so pač neizogibni v vsakem velikem boju tudi na strani tistega, ki zmaguje. Tako je prav, tako je tudi koristno, torej patrijotično. Pomislimo le na veliki moraiični pomen take odkritosti. Potaje-vanje kakih nevšečnih dogodkov — čim je javnost vkljub temu prizadevanju doznala za njih — izzivlja le nepovoljna razpoloženja m ugibanja, ki se rada razvijajo v pretiravanja v pesimistični smeri. Potajevanje vpliva na koncu konca vsik-dar neugodno na moralično razpoloženje. Nasprotno pa odkritost tudi tedaj, ko treba omenjati tudi nevšečnih epizod, Jeluje vsikdar kot znak samozavesti, moči in neomejene vere v končno zmago svoje stvari ter vzbuja v javnosti isto zaupanje. Moralična konstitucija državljanov se utrja. In res je tudi iz izvajanj grofa Tisze zvenelo trdno zaupanje v vojsko in nie vodstvo ter trdna vera, da naša monarhija častno in kot zmagovalka izide iz te velike borbe. »....Mislim, da moremo z globoko hvaležnostjo za dosedaj dosežene uspehe in z opravičenim zaui anjem v bodočnost zreti na menjajoče se dogodke tega ogromnega boja« — tako je zaključil grof Tisza svoja izvajanja in njegove besede najdejo gotovo živega odmeva v srcih in dušah javnosti. Iz razlogov, ki smo jih povdarjali tu gori, bi bilo želeti, da bi organi cenzure dobili uirektive za postopanje v smeri nazira- nia grofa Tisze. Druga važna pismena izjava je bila ona ministra za vnanje stvari, barona Buriana. ki jo je prečital grof Tisza. Baron Burian je podal historijat političnih dogodkov pred to vojno in je na podlagi konkretnih dejstev podal dokaz, da naše monarhije ne zadevlje krivda na tej nai-krvaveji vseh vojen. Našo monarhijo je nagon samoobrambe prisilil v to vojno. Hoče si zagotoviti varnost. In da ima naša monarhija le ta opravičeni cilj in da res ne zahteva nič drugega, o tem priča znamenita beseda našega ministra, da tudi po svojih sijajnih zmagah ne pozabimo na ta čili. In še eno veliko besedo nedogiednega pomena za našo monarhijo je izpregovoril baron Burian. rekši: »Bog ve, koliko težkih udarcev bo še treba, predno se bomo mogli odpočit: po tej novoustanovitvi domovine!« Baron Burian nam torej napoveduje preosnovo našega državnega življenja, napoveduje, da se to življenje postavi na nove podiage. Odpira nam nadebudno perspektivo v bodočnost, napoveduje izprememb, ki k,redo v živo vsem naroden monarhije, napoveduje nam reševanje velikega problema, ki ima določiti usodo narodov. Velika beseda, izgovorjena v velikem času, ki vzbuja dobre nade. V naravi i sivari je pa, da ni mogel v tem hipu reči nič konkretnega, po kakih načelih in v i kokih smereh se izvrši ta »nova ustano- vitev« domovine. Po velikih žrtvah, ki jih doprinašajo vsi narodi s patrijotično požrtvovalnostjo za tisto varnost monarhije, o kateri je govoril baron Burian, Je pričakovati, da se notranje življenje v monarhiji, razmerje narodov med seboj in njihovo razmeri© do države preuredi tako, kakor ie že mnogokrat zaželel tudi naš preja s ni vladar v svojih vladarskih oklicih do narodov da bo država zavetišče vseh Interesov vseh narodov, da bodo mogli zadovoljno živeti drug poleg drugega in da bo to zadovoljstvo tvorilo granitno podlago za državo in nje vladarsko hišo, spajajoč narode v veliko vojsko udanih in zvestih državljanov!! Reševanje italijanske krize naleta na težave in se menda ne reši tako hitro, kakor bi bilo misliti z ozirom na veličino trenotka. V ospredju ste dve imeni Boselli in Bisolatti. Prvi je že v visoki starosti 83 let. trdijo pa, da je še povsem čvrst na telesu in duhu. O njegovem političnem mišljenju govori dejstvo, da je vedno zastopal nazor, da je vojna proti Avstriji potrebna, in pa dejstvo, da je bil skozi vrsto let predsednik glasovitega društva »Dante Alighieri«. Bisolatti pa je socijalist in je njegova politika iz povsem drugačnega kova. O njem govore, da je bil za sporazum med Italijo in našo monarhijo. Ali tudi kot socijalist ni navadnega kova. Bil je n. pr. nasorotnik splošnega štrajka in delavskih nemirov. Je torej izreden mož. Nu, mi ostajamo pri svojem mnenju, da tudi v slučaju, da bi se uveljavila kombinacija Bisolatti, ni pričakovati izpremeb v italijanski politiki. Razlog za ta svoj nazor, smo že opetovano naglasili. A da tudi Bisolatti ne bi silil na kake izpremembe v vojni politiki Italije, za to govori dejstvo, da je bil doslej kot vojak na tirolski fronti. — Incident na romunski meji je baje zadovoljivo pojasnjen. Ruske čete da so le po pomoti prestopile na romunski teritorij. Tako se vsaj zatrja. Ce je tudi res — je drugo vprašanje. Mnogi dvomijo na veljavnosti tega razjasnila, sklicevaje se na okolnost, da so pri Rusih našli mnogo ročnih granat, in sodijo, da je pri vpadu ruskih čet na Romunsko šlo za to, da bi napadli avstro-ogrske čete od boka in da bi z iziTmadnim nastopom provzročili zmešnjavo v vrstah teh poslednjih? Nikdo seveda ne more slutiti, kje je resnica. Romunski politični horizont je tako zastrt z oblaki, da ne moreš slutiti, iz katerega kota utegne priti nevihta. Našim vodilnim krogom ne preostaja torej drugega, nego previdnost — na vse strani!! Rožne politične vesti Grof Tisza o poljskem vprašanju. — Kakor je znano, je v ogrsko - hrvatskem državnem zboru poslanec grof Julij An-drassy sprožil poljsko vprašanje, poudarjajoč, da prepoditev Rusov s poljskega ozemlja ne sme pomenjati osvojitve poljskega ozemlja, temveč osvoboditev. Na ta govor grofa Andrassyja je ministrski pred sednik grof Tisza opozarjal na to, da je izjavil tudi nemški državni kancelar, da se rešitev poljskega vprašanja more izvršiti edino le sporazumno z avstro-ogrsko monarhijo. Ministrski predsednik je zagotavljal, da se bodo prizadevali vsi pristojni činitelji monarhije, da bo ureditev poljskega vprašanja v najširši meri odgovarjala željam in eksistenčnim interesom poljskega naroda. Ta izjava ministrskega predsednika je izzvala v zbornici živahno odobravanje. Proti kršenju romunske suverenosti po ruski vojski, izvrševalni odbor romunske konservativne stranke je imel 14. t. m. sejo, v kateri je z ozirom na znano dejstvo, da so ruske čete prestopile pri Mrainornici romunsko mejo, sklenil naslednjo resolucijo: Stranka obžaluje, da je bilo mogoče, da so deli ruske vojske dva dni mogli ostati na romunskem o-zernlju, kjer so nadaljevale boj proti sovražniku. Stranka smatra za dolžnost države, da razoroži vse oborožence, pa naj pripadajo katerikoli državi, če prestopijo na romunska tla. Nadalje zahteva stranka kot poroštvo za bodočnost, da naj se meja strogo straži, da se ne bo mogla kršiti suverenost države. Zmago v pomorski bitki pred Shage-rakom si še vedno laste Angleži. Zato je te dni objavil beroJinski Wolffov urad naslednjo izjavo načelnika admiralskega štaba nemške mornarice: Poveljnik angleškega brodovja pred Shagerakom, admiral Jellicoe, je v povelju angleškemu brodovju med drugim izjavil, da ne dvomi, da izve, da nemške izgube niso manjše od angleških. Proti tej izjavi se opozarja na že objavljeno uradno poročilo 7. junija, v katerem so bile vzporejene obojestranske izgube ladij. Po tem izkazu so Nemci izgubili 60.720 ton, Angleži pa 117.150, pri čemer so se računale le one angleške ladje in rušilci, katerih izguba se je doslej priznala z angleške strani. Po izpovedbah angleških ujetnikov pa se je potopilo še več drugih angleških ladij, med njimi velika bojna ladja »Warspite«. Nemških drugih izgub, kot so bile javljene, ni bilo. Te so: »Liitzov«, »Pommern«, »Wiesbaden% »Frauenlob«, Elbina«, «Ro-stock« in pet torpedovk. Tako so tudi človeške izgube Angležev v bitki pred Shagerakom znatno večje kot pa nemške. Dočim z angleške strani doslej objavljene izgube častnikov znašajo 342 mrtvih in pogrešanih ter 51 ranjenih, znašajo nemške izgube pomorskih častnikov, inženirjev, sanitetnih častnikov, izplačevalnih mojstrov, praporščakov in krovnih častnikov 172 mrtvih in pogrešanih ter 41 ranjenih. Vsevkupne izgube moštva na angleški strani znašajo, kolikor jih je doslej objavila admiraliteta, 6104 mrtve in po- grešane ter 513 ranjenih; na nemški strani pa 3414 mrtvih in pogrešanih ter 449 ranjenih. Naše ladje so tekom bitke in po bitki ujele 177 Angležev, dočfen se, kolikor je doslej znano, na Angleškem ne nahaja noben Nemec iz te pomorske bitke. Imena angleških ujetnikov se po običajnem potu sporoče angleški vladi. Asqulth o položaju. Angleški ministrski predsednik Asquith je v svojem volilnem okraju v Ladybanku na Škotskem imel govor, v katerem se je najprej spominjal Kitchenerjeve smrti in izjavil, da ne bo nihče v državnem življenju mogel popolnoma nadomestiti izpraznjeno mesto. Nato je govoril o ruskem prodiranju, odporu Italijanov, hrabrosti Francozov in francoskih pomožnih sredstvih predVerdunom ter dejal, da je bila generalu Joffru ponujena angleška pomoč. Korake, ki se store, narekuje zdrava strategija. Naloga angleškega brodovja je bila, da varuje angleško obal vdora in nadzoruje transporte. Toda najmanj tako važna je bila tudi naloga, da skrbi za svobodnost oceana in za trgovinsko mornarico zaveznikov ter nadaljuje blokado. Posunek brodovja 31. dne meseca majnika je bil vreden ene najbolj cenjenih tradicij angleškega brodovja. še več takih zmag in nemškega brodovja ne ostane nič več, kar bi bilo vredno, da bi se govorilo o njem. Asquith je govoril nato o položaju na Irskem in je izvajal, da so ga dogodki na Irskem poklicali tjakaj, da bi poizkušal tamkaj napraviti red. Potem je nadaljeval: Naletel nisem niti na enega svoje odgovornosti si svestega Irca, ki ne bi bil čutil abotnost one brezuspešne vstaje. Vse stranke so edine v želji po uspehu sedaj se vršečih pogajanj. Naši odnošaji napram Irski so bili tragična vrsta neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih priložnosti. Temu številu po-greškov ne dopustim dodajati še novih. Kar se sedaj želi. je zasedaj red. Ko se konča vojna, rešimo irsko nalogo. Asquith je zaključil z izrazom priznanja kolonijam in dominijem za sodelovanje njihovih čet na raznih bojiščih. Kako se je potopila »Tubantia«. Potopitev velikega inozemskega prekomorske-ga parnika »Tubantie« je pred nekoliko tedni delala velike preglavice ne samo nizozemski, temveč tudi drugim vladam. Po potopitvi ladje so se našli kosi torpeda, ki je uničil ladjo, in šlo je zato, da se dokaže, odkod je bil ta torpedo. O stvari sedaj poroča »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, da je nemška vlada sporočila nizozemski vladi, da pripadajo kosi torpeda. ki so jih našli v rešilnih čolnih parnika »Tubantia«, nemškemu 54centimetr-skemu bronastemu torpedu 2033. Ta torpedo je 6. marca 1916 ob 4 popoldne štiri milje severovzhodno noordhinderske svetilne ladje izstrelil nemški podvodnik proti angleškemu rušilcu, katerega pa ni zadel. To dejstvo potrjuje izjava nemškega admiralskega štaba, podana 9. junija. Izstreljenega torpeda 2033 ni noben nemški podvodnik ni nobena druga nemška vojna ladja zopet vzela na krov, kakor potrjujejo službena sporočila vseh prizade tih poveljnikov. V noči od 15. na 16. marca, v kateri se je potopila »Tubantia«, se ni noben nemški podvodnik in tudi nobena druga nemška vojna ladja nahajala v okolišu desetih pomorskih milj pri onem kraju, kjer se je potopila »Tubantia«, kakor izhaja iz službenih sporočil vseh prizadetih vojnih ladij. V smislu izreka tehniških izvedencev je pač mogoča, da je ladja zadela ob plavajoči torpedo. Torpedi, ki zgreše cilj, morejo plavati često po več dni. pri čemer mora glava torpeda, ki more še vedno eksplodirati, v poševnem položaju več metrov pod vodo, eksplodirati, če se zadene ob kak predmet. Obširna nemška preiskava je dovedla nemško vlado do prepričao*«, da parnika »Tubantia» ni potopila kaJca nemška vojna ladja. Članku v »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« je dodana izjava nemškega admiralskega štaba o dejanskih podatkih, ki so navedeni v članku, potem lzveden-ški izrek Iadjedelniškega oddelka državnega mornariškega urada o poškodbah »Tubantije« m o zaključkih, ki jih je treba izvajati iz teh poškodeb. MILO. AprouizacilsKe stvari. Kaj dobimo prihodnji teden 1 Prihodnji teden, od 19. do 25. t. m. (4. razdeljevanje) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odrezek izkaznice za živila: FIŽOL. Vi kg po K 0*96 kilogram. SLANINA In MAST. Na izkaznice (sive) za slanino in mast, ki se bodo dobivale ta teden, se more dobiii slanina po K 7'60 in mast po K 8 — kilogram v običajnih prodajalnah do nedelje, 2. julija 1916, opoldne in sicer na izkaznice za 10 dkg po 7 dkg na osebo. KROMPIR. Krompir se bo dobival brez izkaznic po 20 vin. kilogram. CELOTNA MOKA. Od nedelje, 18. t. m., do nedelje, 25. t. m., se bo dobivala v vseh prodajalnah, kjer se prodajajo živila aprovizacijske komisije, »celotna moka« (moka, iz katere niso izločeni otrobi) po ceni 64 vin. za kilogram in sicer na Izkaz-ilce za kruh In mr>ko, veljavne od 12. do 25. t. m. Obenem se je treba izkazati z izkaznico za živila. JAJCA. Jajca se bodo prodajala po 18 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in ne dobi se več kot 3 jajca na eno osebo in vsega skupaj nafreč 15 jajec. Na izkaznice za živila se more dobiti i Gostilna «,Aa due Leoni" tudi milo in sicer V* kg na osebo. Cena 5 K za kilogram. POLENOVKA. Od ponedeljka 19. t. m., dalje se bo prodajala na ribjem trgu namočena polenov- ka po K 1'84 kilogram. * $ Razdeljevanje izkaznic za kruh In moko in izkaznic za sladkor. V pondeljek, 19. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko, veljavnih za tedne 38.-39. in 40.—41.; istočasno pa se bodo izdajale tudi izkaznice za sladkor (št. 4.), veljavne od 26. junija do vštetega 23. julija t. 1. Izkaznice je dvigniti tekom uradnih ur v prostorih krušnih komisij najkasneje do sobote, 24. t. m., in sicer proti izkazu z novo živilsko izkaznico. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne odlaša do zadnjih dni, da pride temveč vsakdo čim prej po svoje izkaznice, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. Vsaka sranka naj se pri prejemu izkaznic tudi prepriča, če je dobila zadostno število in če so izkaznice opremljene z uradnim pečatom. Izkaznice brez uradnega pečata so neveljavne ter se zaplenijo. • * =5= Sedež krušne komisije št. 16. se je premestil iz hiše št. 8. v hišo št. 2., 1. nadstr. ulice Alessandro Manzoni. G91MČ3 m\l Odlikovan ie s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje Miroslav Ambrožič, računski podčastnik 17. pešpolka. Odlikovanec je načelnik tržaškega ^Sokola« in tržaške sokolske župe. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil Vladimir Kuščer c. in k. praporščak 4. bos. herc. polka in bivši član vaditeljskega zbora *Trž. Sokola«. Glasom zadnjih vesti se nahaja v Čedadu povsem zdrav. — Prej se je namreč govorilo, da je ranjen. Gledališka predstava »V kraljestvu palčkov« se ponovi jutri, v nedeljo, ob 6 pop. Sedeže in stojišča ima v razprodaji vra-tarica Nar. doma. Cene: sedeži od 1.—8. vrste po K 1'50, od 9.—15. vrste po K 1'20, na galeriji po K 1'20, stojišča v pritličju 50 vin, na galeriji 40 vin., otroci 20 vin., lože 6 K. Prosimo, da se občinstvo že prej preskrbi zlasti s sedeži. Cisti dohodek predstave je namenjen v šolske oz. v pa-triotične svrhe. Obiskovanje bolnikov in ranjencev v tukajšnji garnizijski bolnici. C. in kr. šta-cijsko poveljništvo v Trstu naznanja: Obiski bolnikov in ranjencev v pomožni in kontumačni bolnici Rdečega križa v Trstu, ulica Fabio Severo (eamizijska bolnica) so dovoljeni vsak torek in petek v času od 2. do 3. in po! poooldne. Za obisk potrebne izkaznice se izdajajo omenjene dni v času od 8. do 11. dopoldne pri tukajšnjem c. in kr. štacijskem poveljui-štvu, ulica Sanita št. 10., II. nadstr. Izrecno se pripominja, da se izdajajo izkaznice za obisk samo navedene dneve in samo takim osebam, ki se morejo izkazati, da so cepljene proti osepnicam. Trst, 15. junija 1916. Schottkowsky polkovnik. if Trst, ulica Ar ca ta Stav. 16 Toči črno in belo istrsko vino ter pivo prve vrste vednv sveže. Domača kuhinja. Gorka in mtila jedila. Kosila K 112. Priporoča se rojakom okoličanom MARIJA GROPAJC, voditeljic, BROJ 2475. NatiežaJ. U smislu zaključka opć. zastupstva od 25. maja 1916. razpisuje se ovime natječaj na mjesto pomoćnog Činovnika kod ovog glavarstva uz plaću po pogodbi. Namještenje je za sada privremeno. Natjecatelji moraju dokazati izpra-vama sposobnost za manipu'ativnu službu kod občinskih ili sličn h ureda. Natječaj je otvoren do konca lipnja o. g. GLAVARSTVO OPĆINE. BUZET, dne 14. Lipnja 1916. Načelni k RAŠPOLIĆ v. r. SSS© easBBaaaasBrai PETER mm Trst ulica delle Becciierie 31 Prodaja in popravlja, sesalke za trte Ob priliki birme poselite Zlctlonilco G. Plna v Trstu iilicci Csnais ste«. i* ZOBOZDRAVNIC e V Di\JXermak se le preselil In ordinira seđa] v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. l2leii!ZG!ioy&n>zlioigaa3.Pioiirui3 UMETNI ZO&Jg. G Češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pešte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. m :: HALI OGLASI ee račumtj o po 4 etot. beselo. frastno tiskan« besede se računajo enkrat već. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 atotink. ; Oglasi, osmrtnice, zain&fc m vsakovrstna naznanila reklamne vsoblne, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« — Zaloga tu in inozemskili vin, špirita, likerjev In razprodaja na đrubno in debelo Trs?, Via deBge št. $ (Nasproti :ie Kn-«>n.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Kum, konjak, žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovtc in biinjavec. Izdelki I. vrste, došli i/, različnih kraj<* . Vsaka naročba se takoj izvrši. RazpoSiija se p » povzetjn. — Ceniki na zahtevo in franko. --Razprodala od pot IfSra napre}.--- Hfpfnn 2 dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve-rmif-U denja sespnjme takoj. Dobra plača in hrana. Pend ce Scorcola 361. Villa Emilia. 517 MArflfifnfN izvršuje vsako delo toxno in cle-liUlllSiifljtt gant- o po zmerni ceni. — Ulira Aleardi vrata 8, Pendice Scorcola. 518 Kupujem žaklje vsake vrste J Stebel Trat, ul. Tor rente M6. 175 Dftfntifff odrezke novega sukna, volnena po-uUiilljil&t kri val a in papir kupujem. — Ulica Molin piccolo St. 11. 3G9 FOtOŠNif ^nt0n posluje zopet v svnjtm Atev. 10. ateljeju ▼ Trstu, Via delle Po-te 'Z46* tf CinilfAVn vsako vrstne cunje. — Nasproti to-11UpllJCIII varne olja pri Sv. Ivanu. 3o9 #iiihS za cepljenje trt proda mirodilnica Cillia UUMI Ulica delle Poste St. 3t>6 fifteitniHfaff zmožna slovenskega, nemškega UUSPUaiina in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod JL 1916-. (nVflinn šivilja, ki zna šivati, ve?ati in krojiti diinSIIlll obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picart'i 2, I nad-▼r. št. 5. 321 VllMllfliKt Žafcjje vsake vrs'e. Jakob Margon, RUPUjCfil ul. Solitario št. 21 pri mestni bol-nit>n ci) Prva slovenska trgovina. 250 tla deszlo samo za preprodajalce. Nogavice, sukaneo, pipe, milo, gumijeve podpet nik-, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, ilice, raxua rezila, robci, mrežica sa brke, pletenine, srajce, spod nie hlače, o^leJ&la, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe*' in drugo prodaja JAKOB UKVI, ulica S. Jtficolo fttev. 19. 62 GneuniK „Edmasl" y Trstu ie izdal in založil naslednjo knjige 1. »VOHUN«. Spiral i. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GKOFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena SO vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslu-venil Josip Knailič. — Cena K 1.6U. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergjt> vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karumiu Svćtia. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena HO vin. 7. »IGRALEC«. Koinan iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Poslo-jevskij. Posloveni! R. K. — Cena K 1.60. 8. »JUE^KICA AGIČEVA«. Spisa! Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štela » Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisa! Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le CU?-valier de Mais'm rouge.) Rom.->n ;/ Časov francoske revolucije, opisal Aleks. Dumas star. Prevel iferdo Perhavec. — Cena K 2.50. m*_