17. številka. Ljubljana, sredo 22. januarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal Bdnedeljkci ni dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 golil., za pol lota 8 gold., za četrt leta 4 gol«!. — Za Ljubljano Imv. pošiljanja na dom za colo leto 13 gol.1., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopno petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Številke naj govore.
Ustavoverci bo od nekdaj čudni matema-tikarji. Odkar je Schmerling svoje volilne rede za kraljestva in dežele vedel tako umetno sestaviti, da povsod, kjer prebivajo Slovani in ko bi jih bilo, kakor na Češkem, 3 milijone proti 2 milijonoma Nemcev, imajo Nemci večino v deželnih zborih, bilo je vedno mišljenje ustavovercev, po direktnih volitvah Btvarjati si tak državni zbor, da jim bode za vselej veČina gotova. Dolgo so premišljali in kovali Aucrspergi in ITerbsti in vsa Bvojat nižje vrste doli do DeBcbmana in dr. Supana, predno so pred svet stopili s svojim elaboratom. In zdaj ko ta spaka tako zvane volilne reforme pred nami leži, moramo občudovati nesramnost, s katero se v obraz bije vsakema naravnemu pravu, vsakej pravici, samo da se ohrani neopravičena hegemonija ustavovernega nemštva nad nami Slovani. Pa naj številke govore.
Vse cislajtanske dežele štejejo 20,395.000 prebivalcev; državni zbor bode imel 335 poslancev, tedaj pride na 60.000 prebivalcev 1 poslanec. Slovencev nas je, če vzamemo najnižjo nemško-nradno številko: 1,220.000, torej bi morali v državni zbor vsaj 260 poslancev pošiljati. In koliko jih nam daje ta ministerski predlog, od katerega vladni list trdi, da je pravičen in da so narodi brez uzroka vznemirjeni? — Kmetske občine štajerskih Slovencev dobodo 3 ali k večjemu 4 poslance, pride tedaj eden na 100.000 do 130.000 ljudi. Mesta na štajerskem Slovenskem imajo 25.000 duš in volijo tš poslanca, torej na 12.500 duš enega! V očeh ustavovercev velja 1 mestna duša — samo nemškutarska mora biti — za 10 kmetskih duš!
Goriško voli tri poslance; sedaj je bil v državnem zboru eden Slovenec, eden Italijan in ne motimo se, da bodo volilni okraji tako razdeljeni, da v prihodnje Slovenci svojega enega poslanca obdrže, Italijani pa še enega pridobe, tedaj zopet na 140.000 Slovencev samo eden poslanec!
Mesto Trst dobi 3 poslance in slovenska okolica, kjer je 50.000 Slovencev, — nobenega!
Istra voli tri poslance, kateri so tako razdeljeni na skupine, da slovanska kmetska skupina s svojimi 160.000 prebivalci enega poslanca ima voliti; velika posestva in mesta pa dva.
Da 120.000 koroških Slovencev niti enega poslanca ne bode imelo v državnem zboru, zato skrbi volilni red, kateri umetno slovenske občine nemškim pridružuje. Tedaj bo tudi tukaj 120.000 državljanov ostalo brez zastopa v posta vodaj alni skupščini!
In zdaj poglejmo si še Kranjsko. Po
načrtu dobiva vsa dežela devet poslancev, kar bi res bilo v razmeri s številom prebivalcev. Pa kako je teh devet razdeljenih med skupine? Veliki posestniki volijo dva poslanca, mesta in trgi 3, in vse kmetske občine 4. Krivičnejše razdelitve pač nij mogoče bilo izmisliti si.
Velikih posestnikov s pravico v tej skupini voliti, je v vsej deželi 114 do 120, tedaj voli 60 velikoposestniških v deželni tabli vpisanih glav enega poslanca.
Vsa kranjska mesta štejejo 60.000 prebivalcev, pride 1 poslanec na 20.000 prebivalcev; v kmetskih občinah s 400.000 prebivalci pa eden na 100.000 prebivalcev! Eden nemškutarski velikoposestnik velja tedaj za nemške ustavoverce toliko, kolikor 3300 meščanov in 17.000 kmetov! Živimo res v 19 veka? ali nam hoče liberalna era vračati srednjo-veko feudalstvo? —
Morebiti pa so davki podlaga tej razdelitvi ? — Kaj pak ! — Vse Kranjsko namreč plača 1,600.000 gld. davka in sicer plačajo: kmetske občine 1,150.000 gld., mesta in trgi 400.000 gld., in velikoposestniki okolo 50.000 gld. (!!); prej manj, kakor več.
Po davkih bi so moral dati 1 poslanec na 177.000 gold. plačanih davkov in prišel bi na velike posestnike tretji del enega poslanca (ne pa dva cela), na mesta 2 in vsi drugi na kmetske občine. Po načrtu pa voli v velikem posestvu 25.000 gl. davka enega poslanca, v kmetskih občinah pa 287.500 gld. enega! Tedaj vel j d nemškim ustavakom en veliko posestniški goldinarček toliko, kolikor 52 mestnih ali 110 kmetskih goldinarjev davka!
lu nasproti taki v nebo vpijoči krivici, katera preti namSlovencemin vsem Slovanom Avstrije, da bi se ne postavili v bran? da bi se ne posluževali vseh postavnih sredstev, raztrgati vrv, katero pleto , in hote zadrgniti našo narodnost? S čem smo si mi vedno vladarju in državi n a j-zvestejši Slovenci zaslužili, da se nam krati najimenitnejša državljanska pravica — volitveua, da dobomo mesto 20 samo 10 poslancev?
In če sedanji državni zbor in sedanje ministerstvo preširuo prezirajo naše težnje, ostane nam še odprt pot do našega vladarja, do njih Veličanstva; tamo se obrnemo.
Politični razgled.
V |Jlll>l j talil, 21. januarja. Kranjska   trgovinska zbornica je menda edina med vsemi cislajtanskimi zbornicami, katero  ustavoverna vlada prav
kot mačeha v „volilui reformi" za vrata pahne med volilce penzijoniste in odvisne ljubljanske c. kr. uradnike. To je svetovalcev te od trgovinstva in obrtništva eele Kranjske dežele voljenih — nevredno. Mi upamo, da imajo denašnji reprezentanti te komore toliko časti v sebi, da bodo svoje in svojih volilcev pravo energično varovali, — vsaj svoj glas proti krivici povzdignili. Trgovinska zbornica je prva poklicana izjaviti se v redni seji in enoglasno proti nasilju. V tem morejo vsi odborniki edini biti, kajti tudi nenarodni, ali od narodne stranke odpali udje te zbornice menda ne bodo tako pozabili svoje vrednosti, da bi sami svojemu političnemu uničenju besedo govorili. Čujemo, da se med posameznimi svetovalci te komore vprašanje , kaj storiti , posvetuje. Za to jim kličemo, bodite možje in govorite do cesarja možato besedo. Za vami bode stala slovenska kranjska dežela!
TVotrmijc* d.«»%€»l<».
V finančnem odseku ostanka tiri/« «Aora je bilo 4,69^3.000 gld. za ceste dovoljeno. Med temi so izredne potrebe za Kranjsko 20.000, za Koroško 8000, za Štajersko 5210, za Primorje pa 53.000 gld., katere so v odseku bile potrjene. — Za dunajsko akademijo znanosti se dovoljuje redne podpore 75.000 in še izredno 0000 po vrhu.
i i(7«ini«, ta strašni udarec
Slovanom in pravici po obrazu, zanima vse kroge. Češki „Pokrok" preračuni to krivico s temi-le dati : Na Č c š k e m pride po teh direktnih volitvah na 3,200.000 Čehov 33 čeških poslancev, a na 1,800.000 Nemcev celih 57 poslancev! NaMoravskcmna 1,439.000 Čehov samo 9 poslancev , a na 514.900 Nemcev celih 25 poslancev. V Sle-ziji na 248.000 Slovanov 1 sam poslanec, a na 258.000 Nemcev 9 poslancev. Na Kranjskem na 423.000 Slovanov 4 poslanci, a na 29.000 Nemcev tudi 4 poslanci! Na Štajerskem prido na 413.000 Slovanov 3 poslanci, a na 717.000 Nemcev 19 poslancev. V Dalmaciji na 393.000 Slovanov 0 poslancev , ter na 47.000 Lahov 2 poslanca! — Ali ne vpije ta nemška krivica v nebo! ?
Češki poslanci so podpisali vsi zadnjič omenjeno peticijo na cesarja. V zgornjem Štajerskem je 49 konservativnih društev in 204 kmetskih občin vse nemške narodnosti podpisalo peticijo do cesarja proti volilni reformi.
V nanje driavc. #'#•*€## rov A* vojni minister general Cis-Bey je pisal načelniku versaillske armade, naj prepove tistim častnikom, kateri so po Napoleonovi smrti znamenja žalosti nosili, to storiti. Enako pismo je tudi Mac Mahonu poslal. Vsakako se kaže, da med Častniki francoske armade se še vedno nahaja mnogo bonapartistiČnih privržencev. Francoska je bila po Napoleonu preveč spridena, da hi ne bilo še dosti tacih ljudi, ki željno pričakujejo prevrata republike.   Vlada pa bi mo-
rala malo bolj energično postopati proti tej kliki, katera povsod razpošilja svoje agente in razširja oklice za Napoleonovo dinastijo. Tudi Orieanisti ne mirujejo in se skušajo pogoditi z Bourboni. Pretendentov tedaj dovolj, kamor človek pogleda, a republikanična ideja se vendar vedno bolj utrdi in tako je npati, da nade vseh teh prisiljeucev po vodi Bplavajo.
V efif '*;<<***l*t zbornici je finančni minister predložil sklep računa za 1*72. L že 18. januarja. Taka naglost je res nenavadna pri finančnih ministrih. Dohodkov je bilo 1296 m. lir, stroškov 1367 milj. lir; tedaj je deficit znašal 71 milj. lir. Kam bode vendar končno privelo tako gospodarstvo, po katerem se skoro v vseh državah dolgovi in in indefinitum množe.
Na Šp<t»tf\kr»M se še vedno upori Karli8tov na dnevnem redu in še nij videti konca, ker se v gorati severni Španiji uporniške čete lchko pred redno armado odmi-kajo v varne planinske kraje.
Dopisi.
—a— Iz Gorice 17. jan. [Izv. dop.J Že nekoliko dnij se vlači po Gorici in goriški okolici zelo nadležna megla; pri nas prav nenavadna prikazen. Sicer so v novejšem času jako meglene in zblojene tudi tukajšnje razmere kolikor med Italijani, toliko med Slovenci. V mestnem zboru goriškem še nij pravega miru. Nov župan , bivši solno-graški namestnik, grof Karel Coronini — je morda iz najboljšega namena povabil z uradnim pismom pet mestnih očetov, da bi se ustanovili ž njim vred kot odsek, kateri bi se posvetoval o nekaterih novih naredbah in potrebnih premembah v mestnem gospodarstvu, in bi pripravljal dotične načrte. To je zbolo veČino in posebno nekatere izmed nepoklicanih mestnih svetovalcev — in kmalu hi bilo prišlo V mestni hiši do novega hudega razpora, morda celo do odpovedi županove. V zadnjem trenotku se je pa stvar poravnala; štirje izmed petih povabljenih so objavili v „Isonzo" vsled povabila županovega, da smatrajo ovo posvetovanje kot čisto privatno, in da se bodo vsi dotični sklepi predložili starešinstvu v redno postavno obravnavanje. Samo dr. Pajer nij podpisal one objave; morda ker mu je žal, da se nij raz-por dognal?
Med nami Slovenci v Gorici je tudi tako megleno, da ne moremo nikakor videti in soditi, kaj nastane iz sedanjih razpertij. Do zadnjih mesecev lanskega leta smo se ločili mladi in stari samo glede političnih vprašanj; če je bilo kaj boja med nami, bil je pri volitvah deželnih poslancev in v političnem društvu ali k večjemu, pa le bolj na tihem, zastran glasil obeh strank, zastran „Soče" in „Glasa". Zdaj se je pritiral raz-dvoj — in prav za lase se je pritiral — tudi v socijalno življenje in pred vsem v našo dozdaj še vedno skupno zbirališče — v čitalnico, kjer smo leta in' leta živeli v najlepši slogi stari in mladi, se deležih društvenih zabav, se med soboj ne glede na različnost političnega mnenja, prijazno pomenkovali, časnike čitali itd.
Prvo mrzenje je nastalo lani, ko so po neki besedi skoro vsi vpisani duhovniki nenadoma naznanili svoj izstop iz društva. Povod je baje dala igra „To sem bil jaz", katera jim je bila „prenenravna". Če je to res, potem mora vsak nepristranski priznati, da je pri teh gospodih zmagal cclotizem nad rod o lj u bj cm.
Mrzenje je od tiste dobe raslo med mladimi in starimi od dne do dne in je priki-pelo do vrhunca pri volitvah društvenega odbora. O tem, kako so se vršile, sem menda o svojem času že poročal. Zmagali so stari na škodo Čitalnice, katera zdaj mirno spi na lavorikah zmagovalcev.
V polit, društvu Soči, kakor že veste, je bila pri volitvi odbora enaka borba, kakor v čitalnici, a z nasprotnim vspehom; zmagali so oni, kateri se drže prvotnega namena p o-litičncga društva: vzbujati narodno zavest, pospeševati narodni napredek, braniti narodne pravice. Kaj dela pa zdaj nasprotna stranka? Zbira in posvetuje se, kako bi osnovala novo katoliško-politično društvo, agitujc marljivo proti „Soči" društvu in listu, katerima odpadajo dan za duevom duhovniki, cerkovniki in organisti; dobro, da si od drugih stranij pridobivata zanesljivcjih društvenikov in naročnikov. Zdi se, kakor bi bilo nekim gospodom prirojeno : ffOM|iodova(i — ali pofll-rufi! Kaj ko bi hoteli mladi čitalničarji enako postopati, kakor stari Sočani? Konec leta bi se morala čitalnica skrčiti v borno bralno društvo, ali celo popolnem razrušiti.
Pa vseh teh nepotrebnih homatij bi ne bili v Gorici doživeli in posebno v društveno življenje bi se ne bile s toliko strastjo uvele, ako bi ne bila nemila osoda zanesla sem nekega možicelja velih lic in udrtih očij, kateri je vsled svojih rodbinskih in prijateljskih razmer pri nas prišel celo do — višnjevega zavratnika. Stari grešnik, katerega pre-meščenje so nekdaj izprosile najodličnejše družine nečega „kranjskoga'' mesta — in to gotovo ne brez prav posebnih „pikantnih" uzrokov — si pri nas sicer ne upa prav na površje, a tem bolje rije skrivaj in na tihem. Njegovi tovariši, osobe, katere rabi za sredstvo pri izvrševanji svojih intrig, se ga sramujejo in nikdar ne črhnejo njegovega imena, a na vse zadnje je vendar res, da nij bil o n zadnja osoba pri snovanji dru-zega političnega slovenskega lista v Gorici, da je on zdatno pripomagal k lanskemu izstopu gg. duhovnikov iz čitalnice in k malo-častni agitaciji pri odborovi volitvi itd.
Lehko bi tukaj naštel nekatere date v dokaz vsega tega — a za denes zadosti. Kadar bo treba, segnem užj glob o kej i v žakelj, in svet naj bo potem sodil, kdo bi moral zagrinjati z debelejo plahto svoja dejanja stari ali mladi!
Iz Celovca, 15. jan. [Izv. dop.] Dolgo je že tega, kar so Slovenci spoznali, da narodna društva, narodne čitalnice koristijo in pripomorejo k večji omiki in k cenitvi naroda samega. Čitalnice so v resnici pravo ognjišče kjer se domorodec iskaje domorodca najde, kjer so slabotne moči ojačijo in marsikateri veternjak kot narodnjak doobrazi. Človeka, ki opazuje narodni napredek, mora veseliti, ako vidi, da se v najnovejšem času zopet prav živo gibljejo te svitle zvezdice na narodnem nebu. „Povsod se igra, poje, dekla-muje ter Slave slava povišuje."
Naša čitaluica, katerej je letos po skoraj enoglasni volitvi stari odbor se ohranil, v katerem nahajamo — kar je jako vspešno in plodonosno — mimo starejših, izvedenih možakov tudi mlajše, delavne mofi, se vedno bolj razcveteva in to narodu na Čast in na jezo nasprotnikov in nekaterih, ki jim je, skoraj hi rekel, ta biser trn v peti. Či-
talnica naša, naš narodni dom, katerega potrebo vsak v Celovcu bivajoč domorodec živo občuti, krepko napreduje in vedno več marljivih čebelic šteje, katerim je društvena naloga sveta. — Odbor je v pričetku zime zopet upeljal tako imenovane ntihe večere", pri katerih se mimo znanstvenih govorov vrste druge zabavne in podučne točke. Slišali smo na ta način izvrstne govore:  »o zvezdnjih otrinkih", o „meteorih", no delovanji Fr. Prc-širnovem" i. t. d.  —  12. januarja smo pa imeli drugo čitalnično veselico nove dobe. Program veselice je Čitateljem „S1. Naroda" znan in gotovo pri vsacem , ki pozna tukajšne razmere, vzbuja misel, da je bil društvu v veliko čast in da je  izvršitev skoraj  za naše okolščine nemogoča.   In vendar je bila mogoča, in to v veliko radost in navdušeno pohvalo obilne množice, ki se jc vdeležila veselice. — Pevski zbori »Kdo je mar", Ncd-vedova „Domovina" in „Byvali Čehove" so se kaj  dobro obnesli.   Želeli bi prihodnjič zopet slišati „Kdo je mar" in to z glasovirom.   Tudi samospev se je prav prikupil. Gospod J. It. je kaj živo in z občutkom de-klamoval v materinem svojem, polskem jeziku Zbignievv Morsztyn-ov „Novy rok"; isto velja o gospodu R—k, ki je na posebno občno za-dovoljnoat deklamoval  Koseškega „Kdo je mar".   Dopadali so se zbranemu občinstvu obe piesi za gosli z glasovirom, ker so bile obe nalogi v mojsterskih rokah izvrstnih, nam že od zadnje Preširnove veselice znanih osob. Glasovima piesa »Potovanje po raznih deželah", v kateri smo našli mimo slovanskih arij laške in nemške, se je vsem tako prikupila, da je bila občna želja, da bi nam gospodična Olga J. tudi v prihodnje svoje izvrstne duševne moči  posveČiti blagovolila. Veseloigra   »Svitoslav   Zajček"   se   je izvrstno   izvršila.   Č.   gg.   predstavljalci so nekda imeli samo dve poskušnji in vendar so stvar brez vsake pomoči gladko, lepo, živo in precizno izpeljali. Govor je bil jako opiljen in lepo tekoč, kretanje prav primerno in predstavi popolnem ugodno.   Pri posameznih nastopih in odstopih je bilo ploskanja dovelj; po igri pa nij prej jenjalo navdušeno in ob enem hvaležno ploskanje, da so se vsi predstavljalci občinstvu pokazali. To naj bode očitni dokaz,  da je naše občinstvo prav za gledališčiuo igre vneto,  naj bi tedaj izvedene  in   pripravne moči  se  večkrat skupile ter enake igre pogostoma spravljale na oder. — Po besedi, ki je bila povsem jako prijetna in kratkočasna, sledil je redni ples, katerega se je udeležilo mnogo gospodov in lepi venec naših gospic. Ločili smo so težko od nam preljubljcnega kraja ko jc pričel petelin že peti. —
Končno še enkrat izrekamo iz hvaležnega srca hvalo vsem g. pevcem, igralcem, pre-čestiti gospej F. in gospodični O. J. za njih trud in pripomoč. Da se zopet kmalu vidimo, kadar napravi naša čitalnica prihodnjo veselico! Vsakdor pa, ki črti čitalnico, bi bil moral 12. jan. tja priti, da hi sc bil prepričal, kako neumno in brcztcmcljito sodi. — Iz Kagrolui, IS. jan. [Izv. dopis.] Ce so Magjaroni računili — in to so! — da bodo s Sinkovičcvim škandalom našoj narodnoj stranki kolikor toliko čurljiv udarec zadali, so se v tem svojem računu zelo zmotili. Čem dalje tem bolje sc namreč ta celi škandal v zgoljne osobnosti skrčeva. Narodna stranka jc po njeni celo nedotakueua ostala.
Glede našega politčnega strankarstva ostane tedaj po Sinkovičjadi i6to položje in isto razmerje, katero je vladalo pred njej. »Pesti Naplo" ima tedaj prav, če reče, da Sinko-vičjada nij politično ampak nravstveno vprašanje. Našim magjaronom je „in ultima li-nea" samo na tem ležeče, da vladino krmilo v rokah obdrže. Po petletnem vladanji vedo, kaj in koliko to krmilenje nese, in, kaj bi rekel — mi živimo v Btoletji materijalizma, v katerem se vsak za svoj košček kruha tepe! V tem njihovem prizadevanji prišla jim jc tudi ogerska vlada nasproti. S Sinkovič-jado hoteli so magjaroni naše narodne voditelje ob ono betvico zaupanja spravili, ki so si ga po raznih dogovarjanjih z ogerskimi državniki pridobili. Ta svoj namen so tudi 4osegli. Magjari so hlaetili s pravo požre-snostjo po Sinkovičcvih izjavah, ter sedaj iz samo osobnostnih in nravstvenih vprašanj, ki samo pred soduijo spadajo, kujejo političen kapital proti našemu narodu. Ogerska vladna glasila eksploatirajo Sinkovičevi izjavi na tak način, da se jim vidi, kako bi radi državopravna dogovarjanja z našo regniko-larno deputacijo, če že ne naravnost presekali in raztrgali, a to vsaj na kakov več ali manj honetni način razvezah. Izgubili bi po tem magjari več, kakor mi Hrvati. Načrt našega delovanja jc za ta slučaj že storjen. Narodna stranka bi politično polje za celo zapustila, ter svoje delovanje na slovstveno in narodno-gospodarstveno polje prenesla, ki je oboje po našej političnej borbi toliko obdelovalcev izgubilo. Mirno bi čakali tako še katero godinico , dok pride tudi za eentralizujoči magyarorszag enaka državna katastrofa, kakoršna jc tudi centralizujočo Avstrijo- pri Solferini in pri Sadovi zadela. Mi smo tedaj z našim računom celo na čistem, kar Magjari o sebi ne morejo reči.
SinkoviČjada je razpihala vse magjarske vetrove na nas. Vsi magjarski časopisi brez razločka stranke pišejo o nas, kakor o samih živih hudičih. Politikar, ki zna iz ante-cedeuciji na konsekvencije sklepati, in tako t bodočnost gledati, se mora zgrožavati nad sliko, ki sc mu predstavlja. Magjarski časopisi pišejo tako, kakor da naše politično gibanje že tik tistega roba stoji, od katerega naprej se že upor in ustaja začenja. Saj so naši narodnjaki baje že celih devet centov strelnega praha po trgovcih Bothe-u in Kocnigu naročiti dali! Da jc to tendencijozna magja-ronska laž, to mi, menim, nij treba še po-sebe uaglaševati.
„Agramerica" jc svojega urednika pre-menila. Na mesto pl. Sachsa stopi med. dr. Valčič. Jaz to zavoljo tega omeujavam, ker je Sachs svojim bralcem ohcčal, da jih bo z mojimi v „Obzorovem" duhu v „Slov. Narod" pisanimi dopisi kratkočasil. Ker novi urednik Valčič brž ko ne o tej obljubi nič ne ve, ga na njo pozornega delam. Sacbsova obljuba jc bila reklama za list, in če novi urednik na njo ne hi obzir jemal, bi utegnili bralci še na zadnje minirati!
Iz ri»4li», 13. jan. | Izv. dop.J
Mi praznujemo šc le denes novo leto. Ob 11. uri jc svirala vojniška banda pred knezom, ko so došli konsulatski kor, gradjanstvo, oiiciri in uradniki, da mil čestitajo za novo leto. — Pretcčcno leto je bilo za Srbijo vrlo važno, kajti dobila jc prvega ustavnega vladarja. Posle strašnega ubijstva kneza Mi hajla veselili so sc naši azijatski sosedje z
leve in desne strani in nadejali se, da bodo Srbiji, katera se je posle 400 letnega robovanja otresla turškega jarma, zopet vzeli politično samostalnost in tako vso nado na bodočnost južnih Slovanov. Ali prevarili so se. V tej strašni nesreči poprijel je Blazno-vac z močno roko krmilo srbske države, in s sodelovanjem gosp. Kističa in Gavriloviča odklonil jc on vse preteče jej nevarnosti in predal jo 22. avgusta pretečeno leto polnoletnemu knezu Milanu močnejšo in napednijo nrego je pe bila. Vlada se jako brine, da se znanosti med na-narodom razšire, poljedelstvo poboljša in vojna snaga razvije, kajti Srbija mora siromašno rajo od resnosnega jarma osloboditi; geslo je: „što je nekag bilo naše, opet mora biti naše." — S početkom novega leta prestala je izlaziti „Pravda", a namesto nje izlazi zopet nov list „Budučnost", katero izdaje poznani rodoljub KaljeviČ, ki je pred nekoliko leti izdajal „Srbijo", a urednik je Kncževič, bivši urednik „Pravde". Program jej jc : zjc-dinjenje srbskega naroda i uzajemno poznavanje iu združenje vseh Slovanov, posebno južnib Slovanov.
Denes po noči smo imeli zopet velik požar ; na „mali piazi" jc zgorelo okolo 10 hiš, in mnogo blaga, vina, slivovice, soli, moke i. t. d.; škoda je velika, nad 20,000 duka-tov. Vreme je pri nas vedno toplo. Zraven tega pa meglovito. Te dni je bila taka megla, da je človek mislil, ka je v Ljubljani ali v Londonu.   Pri nas to nij navada.
Domače stvari.
— (Odbor političnega društva „S o č e") se je ustanovil, izvolivši za podpredsednika gg. Matija Doljaka in Viktorja Dolenca, kateri jc prevzel tudi tajuištvo zraven Krnesta Klavžarja ; denarništvo se je izročilo g. Ljudevitu Premerili, železničnemu uradniku. V zadnji odborovi seji je naznanil tajnik izstop nekaterih društvenikov in pristop drugih in so so vredile denarstvene zadeve. Občni zbor bo 30. t. m. ob 11. uri predpoludne. Na dnevnem redu: 1. Društvo se ujema z deželnozborskirn sklepom, po katerem naj bi se preustrojile naše srednje šole na narodni podlagi. 2. Razgovor o direktnih volitvah v državni zbor.
— (L j n h 1 j a u s k e g a „S o k o 1 a") odbor sc jc konstituiral. Starostu jc g. dr. Zar-n i k, podstarosta g. Noli, tajnik g. Iv. Z c-1 e z n i k a r, blagajnik F r. Ravnik ar. Prvi „sokolovski" večer v tem letu bode na debeli četrtek. Namesto g. dr. Munda, ki od-borništva nij sprejel, stopi v odbor g. J u-v a n č i č.
— (I n š p c k t o r d r. Vrečk o) jc — kakor njegova prijateljica „Tagcspost" zdaj pove — po slovenskem Primorji šole nadzoroval in pregledoval na poseben ukaz ministrov. Torej je več ko verjetno, da misli vlado 6 tem, kako gerinanizeaiji tudi na Goriškem in v Istri pot prokrčiti.
— (Citalnioa v Postojni) napravi na spomin Vodnikov dne 21». t. m. zve čer ob 7. uri besedo z godbo, petjem, govorom, tombolo, predstavljanjem igre ,,eno uro doktor", burka v enem dejanji, in s plesom, h kateri vabi uljudno Odbor.
— (Dež mesto snega.) /e tri dni neprenehoma dežuje po vsem Kranjskem. Ljubljanica iu Sava sto visoko narastli. Vsled deža se led na Gorenjskem raztaja iu ga bo
težko še toliko dobiti, kolikor ga od vseh strani naročujejo. V Ljubljani je edina Koz-lcrjeva pivovarna z ledom preskrbljena, vsi drugi krčm arji in mesarji so brez ledu. Kaj bo po leti, če ga ne dohod«') ? Sc imamo upanje do svečnice, da nam prinese snega in led"u.
— (Vipavski „Sokol") je imel kakor sc nam pi.še zopet 12. t. m. krasen večer. Udeležilo se je plesa vse odlično občinstvo iz Ipavskega, Ajdovščine in tudi nekaj rodoljubov iz Gorice. Septct rgt. Franca Karola je svojo nalogo v občno zadovoljnost izvršil, posebno pa je dopadala nova kadri-Ija „Soča", katero je kapelnik Blaškc iz najlepših slovenskih napevov komponirah Grajati je le nekatere g. sokolovec, ka sc menda — sramujejo ali kali — društvene oprave. Želeti bi bilo, da bi sc pri enakih prilikah vsi družbeniki v kompletni obleki udeleževali. — Priznavati se mora „Sokolu" da kaj vrlo napreduje na narodnem polji, kajti brez tega društva bi ne bilo socijalnoga življenja v vipavski dolini.
— (Ljutomerska čitalnica) bode imela v nedeljo, 2. februarja ob 3. uri popoldne svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. posamezni nasveti in predlogi j f>. volitev novega odbora. Zvečer ob 7. uri je potem društe-vena obletnica in Vodnikova beseda, katere program je: 1.Slavnostni govor\ 2. „Telegram", vesela igra v eucm dejanji. Češki spisal G. 1'fleger — Moravskij, poslov. Josip Stare. .'». Moški zbor „Slovan". 4. „Mali" ples. K občnemu zboru se vabijo vsi p. n. družabniki, k besedi tudi drugi. Vstopnina k besedi 30 kr.
— (L o k a v .š k a čitalnica) je napra-\ila — tako se nam piše — ono nedeljo, to je: 12. t. m. zvečer v čitalnični dvorani kratko pa precej krasno veselico. Nazočih bilo je šc precejšni broj • toda ne le pravih udov tukajšne čitalnice, ampak privrelo jih je od vseh, bolj ldi/.nili krajev, šc več družili odličnih gostov. Nekateri izmed tujih podpirali so nas duševno, nekateri pa šc celo gmotno. Tako postavim jo dal g. N. Plankar iz Pal, 10 gld. a. v. za uboge tukajšne občine; njemu izrekamo torej javno hvalo v imenu čitalnice pa tudi v imenu onih, koji so obdarovani bili. Dalje izrekam očitno hvalo gg. F. Vitori-ju in Francetu Rebek-u, koja sta nas navduševala in duševno podpirala z njunima govoroma: lepa hvala pa tudi gospici A. Sen-Ovij ko.ja nas jc počastila z njeno de klamaeijo: „Žena na gori!" — Pri tej priložnosti dodam t u tli program, po ko jem sc je veselica izvrševala: — 1.) Predsednikov pozdrav. G. Fr. liinelak. 2.) „Bratje v kolo/' pel je zbor. 3.) Govor, gospod Anton Slokar-ja. 4.) „Zdihlej slepega/' pel je g. Anton Furlan. 6.) „Slovenka sem," deklamovala gospica Ma-rička 1 Imelak ova. li.) „Složno," pel je zbor. 7.) ..Spartanka," dcklaiuoval g. Jernej Hajar. 8.) „Tiha luna/' pel je zbor. !i.) ,,Na moje rojake," deklamovala gospica Micka Lokar-jcva. 10.) ..Zc/.ulinkapel jo zhor. — Zdaj jc sledila tombola in po njej ples. Nij pa čuda, (laso BQ vsi jako radovali in vedelo rajali skoraj do belega dne, kajti bilo je še precejšni broj kiasnib in nježnih gospic, kojih obličja nijso le mikala b veselemu plesu mlade fante, ampak tudi može in še celo starčke. Napra-
vila pa bode tukajšna čitalnica v kratkem zopet besedo in veselico.
— (Tatvine.)  Kncnm ljubljansko-nem
žkutarskih obrtnikov g. Sebi.....jc bil uče
nec ali fant uscl. Terjal ga je nazaj, a lan tova mati mu jc sporočila, da ga ne da več v uk človeku, pri katerem se tatvine uči. T< izve ljubljanska policija iu začne preiskavati Našli so, da jc gospodinja dečka učila krasti in ga za to plačala po 10 do 20 krajcarjev od ukradenega komada. Tako je moral fant krasti kokoši, krožnike, srebrne žlice itd Gospa „barambašaw jc pa v žametu in svili okolo hodila, ta mož ob volitvah za uemšku-tarje kričal
— (Iz Motni ka) sc nam piše, da se je 16. t. m. tam nova pošta odprla.—Oni te den je imel motniški občinski odbor letni račun. Gospodaril jc dobro, ker jc prihranil 51 gld., katere bode obrnil za občinsko brizgalnico. Da bi sc vse slovensko uradovalo — pravi dopisnik — menda od zdanjega župana ne bomo dobili.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek 20. januarja so je prvikrat igrala vesela igra: „Univerzalni dedič", poslovenil J. Alcšovcc. Bogat fabrikant voli vse svoje premoženje namesto pričakujočim žlahnikom mlademu voditelju svoje fabrike Berniku (g. Schmidt). Med ilafato pride k čitanji oporoke tudi mlada vnučica ranjcega, Julija Dobrovska (gospa Valcnta-Brusova), v katero se zaljubi Bcrnik, pa si ne upa raz-odeti jej svojo ljubezni, dokler njegov prija-
začenjajo Rusko zapuščati in sc v Ameriko preseljevati. Doscdaj so imeli posebne pred-pravice, nij jim bilo treba vojakov dajati itd Ruska vlada pa jc vendar toliko pametna bila, te predpravice odpraviti. Nemški izvoljeni zarod pa soveda hoče povsodi imeti svojo posebno pečenko.
* (Društvo sv. Jeronima) v Zagrc bu, imajoč isti namen, kot naše Mohorjevo društvo, hode za 1. lH73svojiin u d mu dajalo tri knjige: „Danico", „Životinje-' i „Mladu Majku". Letni društveni donesek znaša 1 for iu se naj plača do polovico meseca marca; knjige pa sc bodo do vseh svetih razpošiljale
Narodno-gospodarske stvari.
(Agrarni kongres.) V 4. seji sc je posvetovalo o vprašanji V katerem oziru jc gospodarstveno postavo dajalstvo pomankljivo in po katerih načelih se naj ravna pri davanji novih postav? Potem sc je govorilo o postavah proti živiu-skim kugam in o pomanjkanji živinozdravni-kov.   Kongres   nasvetujc, živiuozdravniške šole na državne stroške ustanovljati. Cas jc, da vlada ta sklep,  ki ga jc agraričen kongres že 1. 18b'8 bil storil, tudi izvrši. Pa kaže sc, da vlada skliče posvetovalne shode zvedencev,  sklepi pa da ostanejo samo na papirji.
— Francoska banka je imela 2. januarja 1872 gotovine 032,925.000 frankov iu v cirkulaciji bankovcev za 2,429,400.000 frankov; 2. januarja 1873 znašali so bankovci 2,787,800.000 frankov, gotovina pa se jc na 791,425.000 fr. vzdignila. Sploh se je obrt in promet na Francoskem v pretočenem letu zopet jako povikšal. Uvažalo se je v pivih 10 mesecih lanskega leta blaga v
telj Božidar, cvirnopredec v fabriki (g. K a j-I™**™11 2*84 miliJ™?v frankov,   med temi lv , .   .   , . .    . I za 1603 mil i. surovine m natormh produktov;
zel) ne posreduje in koncem prvega dejanja| izvažal0 pa se jc za 3027 milj. frankov blaga,
ju srečno skupaj spravi. V drugem dejanji živi Bcrnik s svojo mlado ženo v mestu, žlahta ranjcega pa obseda njegovo hišo, in ker se Bernik nc ve prav po salonsko obnašati, posmehujo se mu in celo žena bi rada iz njega napravila salonskega človeka. Bcrnik se čuti prav nesrečnega v mestu in si želi nazaj na fabriko. Zopet pride Božidar, sedaj voditelj fabrike in pripomaga, vred z najdenim pismom v boketu in z duelom, da se Bcrnik z ženo, oba srečna, vrneta na deželo. Reči sc more, da je igro rešil sam gosp. Kaj zel, ki je cvirnopredca igral po svoji navadni izvrstnosti. Drugi nijso igrali slabo, a ipak nij bilo pravega ognja in srca, kakor drugekrati. — Ker je bila gospodična Rosova zbolela, nij sc mogla dajati opereta „Izbujeni lev". Zato se jc ponovila spevoigra nPri meni bodi", v kateri so igrali gospoda Noli in Kajzcl ter gospodični Jamuikova in Odijeva vse hvale in vsega priznanja vredno. Razen tega smo pa ta večer imeli soloigro (g. Noli) „Ob pol sedmih". Da te soloigre nc vidimo več na odru! Že misel sama na sebi (gledališki sufler zleze pred glediščem na deske in kaže tu svojo dramatično vednost), nij za naše občinstvo. Redko ploskanje temu komadu na konca je veljalo poslednjemu političnemu udarcu v kupletu, gotovo ne stvari sami.
Razne vesti.
♦(Podmorski tune 1) med Europo in Azijo prek Bosporusa misli napraviti an gleško - turško društvo in tako po suhem zve-zati Carigrad z azijskim bregom. Tunel bi bil 1200 črcvljcv dolg in 12 kvadratnih črev-Ijev otliuc imel.
* (Nemški naseljenci) na Ruskem, kjer jih je mnogo zlasti v južni Rusiji, v Besarabiji, okolo Odese, potem pri Saratovi,
med temi za 1727 milj. fr. fabrikatov, za 213 milj. fr. vina, 116 milj. fr. svile, 191 milj.fr. usnja itd.
— Iz Bel grad a sc piše: Po dvakratnem zasedanji sc je turško ministerstvo odločilo, da sme Srbija zidati svojo železnico do Jankovc-Klisurc in jo z rumunsko zvezati pri Novi-Bazari.
— Fužine v Tržiču in obširne boste grajščinc tržiške je knez Sulkovski, sedanji lastnik, delniškemu društvu: „Kra.ini.sche Indnstric-Gesellschaft" prodal; grajščino pa si je obdržal.
— llostc vojniške granice so se začele prodavati; in sicer se jc prodalo dozo" a j 6 oddelkov za svoto 513.000 gold.; kupci so večidel v Diakovaru in Vukovaru.
.Dunajska bornu 21. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . ti7 gld. 6 kr. Enotni drž. dolg v .sivimi    .   ,   71   n   96 „
18W) drž. posojilo.....10.J   „   60 „
London.........109   „   80 „
Kreditne akcijo......327  „  25 „
Akcijo narodnu banko   .   .   . 900 „ — „
Napol..........8 „ 08 „
C. k. cekini.......— B — „
Srobro........ 107 „ — .
svojo
Kupčijsko naznanilo.
Podpisani   si čustita v občo naznaniti, da jo
pekarijo
v Ljubljani, mesto, Lingove ulice št. 275,
znatno povek.šal in raznovrstni* pokarijc s tem pomnožil, da pripravlja vsake vrsto
finega suhorja,
kakor.
graskoga, poinuikega, janeževega in varilnega.
Ob cnom so tudi naznanja, da bo vsaki dan ob Hih v jutro mladi orehovi iu makovi rogački pripravljeni Mod tem da ne podpisani '/.a dozdajuo zaupanje zahvaljuju, priporoča so šo za naprej prijaznemu, množnemu obiskovanji čestitoga občinstva. (23—2) Udani
Franc Foederl.
n trgovsk učenec /a mojo manufakturno, sprearijsko in galanterijsko statiino v Ribnici se precej sprejme.
Ljubljana 20. jan. 1873.
(24—1)        llllftO   I lil li.
Kdeu trezen v slovenskom in nemškem, jeziku popolnem izurjen
pisar
(25)
dobi takoj službo pri odvetniku.
Dr. Guido Srebre v Brežicah t Kanu).
Mojim
čestitim kupovalcem
v liccii In pokrajini!
Po prevzetji Moževega imel U it sem v
položaji, mojim p. n. kupovalcem sledeče zapisano članke po nenavadno nizki ceni in h porofttvom ZMZMiit'Mlf ivo in dobro blago
ponuditi in si dovoljim ob enem na-tO pozoriti, da so čestitim p. n. kupcem taksa priložnost k dobremu kupu primernih
božičnih in novoletnih daril
n« bodo tako hitro spet ponudila, in namreč: l*«kl*llO Kil i?ON|MMlO.
ttrajce iz pravega batista a gld. 1.30, 1.G0,
2 gld. najfinišo. !!«'!«' Mrajce iz najfiuiše angležke hombaže-
vino po gld. 1.60, 1.80, 2, S.60, 3, 3.50, iz-
šito gld. 4.25, 4.75, 5.20. Bel«  »rajce   iz  najboljšega rumbitrškega
platna a gld. 1.50, 1.80, 2.50, 3, 3.50, 4, 5,
ti, 7 in 8.
Mpodnje lila«*- zii goNpotlc po nemški, francoski in ogorski obliki a gld. 1, 1.50, 1.80.
Perilo zai kom po.
Nrajce Kii KONpr iz najboljšega rumbtirškega platna a gld. 1.50, 1.80, 2, 2.50. 3.50 in 4.
Jopice (corzotu) onoj nato a gld 1.30, 1.80, iz barhanta gld. 1.00, 2, 2.50, 3.50.
Jopice z izšitim vkladanjem gld. 2.50, 3, 3.50, 4.50, 5.50 najfiuiše.
■lulj«- x» go»pc po š gi ali na vleček a gld. 1.80, 2.50, 3, 3.50, 4, 5 in 0.
Npoduje klace km go»tpe iz naj ti niši« angležke bombaževino ali barhanta gld. 1.20, 1.00, 2, 2,50.
JMutitfiiliiu.
Francoski robci is batittta s pravobar-vaniiu obroboni '/a dvanajsterico gld. 1.C0, 2, 2.50.
Beli platneni robci '/a dvanajsterico gld.
1, 1.50, 2, 2.50, 3 najliniši. Brli platneni robci v elegantnem obrisku
V, dvanajsterico gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5. 1 kos   , široko 30vatoljno bribovako platno
gld. 5.75, 0.75, 8.50. 1 kos V« široko  30vateljno  uboljono runi-
burftko platuo gld. 8.60, 10, 11, 12. 1 kos '■ , široko 30\ aicljim ruuiburnkoplatno
gld. 12, 13, 14, 15. 1 kos 8/« široko 48 — 50vateljno bolaudijHko
platno gld. 19.60, 18, 20, 25. 1 dvanajsterica obrinacev a gld. 4.50, 5, 6,
iz damasta gld. 7.50. 1 kos 30vateljno obrinucev  iz dauiauta
a gld. '.», 10, 11, 12. 1'nou anglczka bombnževlna vatelj 18,
20, 96, 30, 3ti kr. Kazim tega vsako biro nnuiizjc, gradi, po-Hteljttka pcrtcnlua, nankiiiNko platuo, ■notozi, pi<|uc, barbaut itd. po čudovito uizkej coni.
Pletenina.
NoKiiiice za gospode za dvanajsterico gld.
2.50, 3, 3.50, 4. Nogavice za goHpe za  dvanajsterico gld.
3.50, 4.50, 5. Zdravilni prHniki za goNpodc a gld. 1,
1.50, 2.50, 3.50. 1'i-Miiiki za goMpe po gld. 1.50, 2.50, 3.50,
posebno zoper nahod priporočati.
Naslov:
Tovarnica platna in perila Fr. It a u h i i sclick-a
,,zur Billigkeit"
II itn.   M<tl>,>i\tiuxxf Jf.i.
Naročho v okrajno so na povzetje ali pošiljatev zneska izvršujejo.   Popolni razka-zek cen na zahtevo franeo in zastonj. PnmiQt    Pri aarofiitvi na gld. 100 ono i ujjuoi.    oelo nami/ju za 12 osob. (21(3—11)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Ne m en.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno".