Siev 200. T lihim v felrles dne 14. sepleouira 1322. leto L ■jj., '_ Naročnina " -za državo SHS: za celo teto naprej Dlu,12(K— za pol leta „ .. „ 80*— «a četrt leta m .. „ 30-— za en mesec „ .. „ 10«— za inozemstvo i eeiole no.....D u. 2'6 —- mesečno .... „ 18*— s Sobotna izdala: s t Jag>alavi|l. . . Din l > — vinoiamstvu ... „ 3i — posomna Štev. 75 por. MT Uredništvo |e « Kopltarjavl ullel štev, 6/111 Rokopisi se ae vračajo; nelrtaklrana plsm; se na sprejemajo. Uredn. telet. štv. SO, aprava. štv. 328. s Cene inseratom:^ Enoatolpna petltna vrsta mafl oglasi po K 4'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm višine »o K 8 —, poslana itd. po K 12 -. Pri vaojem naročila popast Izhaja vsak dan lzvzomSl ponedeljka In dneva po prazniku ob 5. nrl zjutraj. ■esečaa priloga: Vastalk S K Ji. Političen list za slovenski Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št 349 za oglaae, sagreb 9.011, sarajev. 7563, praške In dnnaj. 24.797 Rajtguzen: Proč z državno šolo! »Dozdaj so bili katoličani po postavi v mnogočem zapostavljeni. Oni prispevajo k davkom, ki se uporabljalo za javno višje šolstvo, toda ne uživajo nobene podpore, katerih so deležne protestantske šole. To stanje kliče po izprcmembi) višje katoliške šole morajo dobiti teti prispevek od države, katerega dovoljuje protestantskim. Vrhtega morajo katoliške šole biti popolnoma svobodne, proste vsake spone ali jerobstva od strani države.« Govor angleškega ministra za prosveto F i s h e r -j a avgusta meseca v spod« nii zbornici. Takozvani učiteljski parlament, v resnici zborovanje Pribičeviču vdinjanega dela »slovenskih« učiteljev in učiteljic, je imel tudi svojo dobro stran: odprl nam je vsem oči, kaikšne namene zasleduje to učiteljstvo z našo šolo, ki jo vzdržujemo mi s svojimi davki za svojo deco. To učiteljstvo se smatra za gospodarja naše šole, dasi je v resnici le uslužbeno nam, kateri mu svoje otroke zaupamo, da jih vzgoji v poštene ljudi po načelih njihovih starišev. Do tega pa je prišlo zato, ker se je nekaj ljudi polastilo vlade, se proglasilo za »državo«, in zdaj v imenu »države« izvršuje nasilje nad svobodo prepričanja in vesti, češ država je vsemogočna, ona sme vse, ona sme tudi otroka vzgajati proti volji in proti prepričanju staršev v svo;em duhu. V to svrho ji služi učitelj, S« je iz pover enika ljudstva postal prosti uradnik, dasi se uradniški značaj z učiteljsko službo prav tako malo strinja kakor n. pr. z duhovniškim ali umetniškim poklicem. To naziranje je treba zlomiti. Ona se ne strinja z resnično demokratično državo, koje temelj je svoboda vere, prepričanja in vesti. Današnja državna šola je ostanek jožefinizma, državnega absolutizma in pruskega militarizma, ko je kor-poral tudi v šoli komandiral, kako bo kdo molil, kakšne moralne pojme bo imel in v kakšnem duhu se bo razvijal. Tisti časi so minuli in svet se danes razvija v popolnoma drugi smeri. Zato je treba ves boj naperiti proti državni šoli kot taki. Anglija, Amerika, Belgija, Holandi-i'a, Skandinavija, gotovo najnaprednejše dežele sveta, svoje šolstvo čezdalebolj postavljajo na podlago popolne svobode prepričanja, smeri in duha vzgoje, o kateri nima odločati ne država, ne učitelji kot državni uradniki in sploh nihče razun staršev, dokler imajo oblast nad svojo deco. Država ima skrbeti da so šole, da se vzdržujejo, da je dovoli učnih moči in da se poučujejo taki in toliki predmeti, ki so za vsakega državljana v boju za življenje in za njegov splošni napredek potrebni. Duh, smer, verska in moralna podlaga celotne vzgoje, to je na izključno stvar staršev, njihovega verskega in moralnega nazirar.ja In njihovih nazorov. Tukaj nima uradnik, nima vlada, nima noben nadzornik nič govoriti! Kakor je dejal Fisher, tukaj ni trpeti nobenega jerobstva od strani države. Šola se osnuj kakor v naprednih nizozemskih deželah. Vsi plačujejo davke za šolo, iz katerih ima država šolstvo vzdrževati. Organizaci;a po okrajih in krajih pa sloni na načelu avtonomije občin. Duh in smer vzgoje je izključno stvar staršev. Za katoličane se morajo ustanavljati sorazmerno po številu šole, ki se vodijo celotno v katoliškem duhu, za protestante protestantske, za brezverce pa brczverske ali pa kakršnekoli, kakršne hc čejo. Tudi Nemčija gre po tej poti; Italija, Franci a in Španija, ki so v premnogih ozirih zelo nazadnjaške, posebno kar se srlošne ljudske izobrazbe tiče, ji bodo rledile. Partito popolarc je že na celi črti prešel v boj za svobodno šolo proti državni. To bo odslej smernica vsem katoliškim strankam na svetu: Ataka na celi črti proti jožefinski absolutistični državni šoli. Bomo videli, kdo bo močnejši: uradnik ali ljudstvo! ANTANTNE SKRBI. — VENIZEI.OS NA VIDIKU. Carigrad, 12. sept. (Izv.) Kemalisti so definitivno zasedli Bruso. London, 12. sept. (Izv.) »Daily Mail« javlja, da so zavezniki izročili angorski vladi noto, kjer izjavljajo, da ne bodo dovolili, da turške čete preidejo v Tracijo. Pariz, 12. septembra. (Izv.) Z ozirom na vesti, da bo Poincare odpotoval skupno z Lloyd Georgejem v Ženevo k sejam društva narodov, zatrjujejo, da je skupno potovanje obeh izključeno. Lloyd George se bo na svojem potu v Ženevo sicer ustavil v Parizu in se s Poincarejem posvetoval o položaju, toda Poicarč bo ostal v ( Parizu. Predmet posvetovanja obeh dr- j žavnikov bo položaj na bližnjem iztoku. ' Pariz, 12. sept. (Izv.) Angleška vlada jc poslala francoski vladi noto, s lcatero jo obvešča, da angleške čete ne zapuste svojih postojank na polotoku Gallipoli. Rim, 13- sept. (Izv.) Glede predlagane predkomference zaradi poravnave grško-turškega spora je laška vlada sporočila francoski vladi, da ne smatra predlagane predkonference prej za umestne, dokler sc ne sklene premirje med obema državama. London, 13. sept. (Izv.) Iz mnogih grških naselbin prihajajo glasovi, ki izražajo željo po odstopu kralja Konštantina in po povratku Venizela. Dr. Seipe! o pomoči za MALA ANTANTA, ITALIJA IN ŠVICA NUDIJO AVSTRIJI KREDIT. Dunaj, 13. (Izv.) Pod predsedstvom dr. Hauserja se je danes zbral odsek za zunanje zadeve k sej!, v kateri je poročal kancler dr. S e i p e 1 o pogajanjih za pomoč Avstriji. Povdarjal je v svojem poročilu, da je avstrijsko vprašanje že toliko dozorelo, da se ne obravnava več kot gola finančna zadeva. Nujnost rešitve Avstrije se že povsod priznava in se kaže tudi povsod pripravljenost, pomagati. Vendar s tem Avstrija še ni rešena. Nevarnost obstoji v tem, da se pogajanja utegnejo predolgo vleči, in bi Avstrija konca pogajanj ne dočakala več. Tudi je težko vse države pripraviti k hitremu sklepanju in ravnanju. Zato je tem bolj razveseljivo, da se je našel krog držav, ki so na Avstriji interesirane, in ki so pripravljene same hitro pomagati, če bi pomoč ostalih držav prihajala prepočasi. Te države so: sosedne države Avstrije: Češkoslovaška, ki je v tem slučaju govorila tudi v imenu Jugoslavije, in Italija. Te države skupaj so že sklenile, Avstriji hi- tro pomagati. Je pa tudi Švica, ki se nujno peča z avstrijskim vprašanjem in ki je v seji zveznega sveta skenila delovati na to, da vse interesirane države sklenejo z Avstrijo skupne gospodarske pogodbe. Sedaj gre za to, kedaj dobimo pomoč. Kancler je izrazil upanje, da bo ta pomoč kmalu prišla, ker so zgoraj imenovane države pripravljene skupno nastopiti in z Avstrijo skleniti skupno pogodbo, ji nuditi kredit ter nositi in prejemati skupne garancije. — Po Seiplovem poročilu se je vnela debata, v katero sta-posegla med dragimi socialdemokrata dr. Bauer in dr. Renner, vse-nemec dr. Dinghofer ter kršč. socialec Mi-klas. Dr. Bauer je predlagal resolucijo, ki puvdarja suverenost avstrijske republike in ki odločno prepoveduje vsaka pogajanja, ki bi kršila to suverenost. Miklas je stavil k drugi točki preminjevalni predlog, ki je milejši. Miklasov predlog je bil sprejet. Enako je bil sprejet predlog, ki izreka kanclerju zahvalo in zaupanje. Budimpešta, 13. sept. (Izv.) Na današnji seji vnanjepolitičnega odbora narodne skupščine je izjavil grof Bethlen, da glede nameravanih atentatov na romunskega kralja, kralja Aleksandra in predsednika Masaryka ogrski vladi ni nič znanega. Z ozirom na okolnost, da so prijeti atentatorji baje ogrski državljani, je ogrska vlada zahtevala pojasnil od romunske vlade preko svojega poslanika, a do danes ni dobila odgovora. Njegovo trdno prepričanje je, da so vse vesti o atentatu izmišljene in umetno narejene v cilju, da se Ogrska pred svetom diskre-ditira, proti čemur pa mora on svečano protestirati. m veiiaKi iu voijjsmi po cpaiH ISKANJE IZHODA. - DR. RIBAR ČAKA. - PRIBIČEVIČ PIŠE. Belgrad, 13. (Izv.) V krogih demokratskih poslancev, ki so v obilnem številu do-šli v Belgrad, se razvija živahna razprava o sporu med Davidovičem in Pribičevičem. Glede tozadevne debate v glavnem odboru so mnenja različna. Pribičevičevi privrženci trdijo, da je bila večina glavnega odbora proti temu, da gre Davidovic v Zagreb. Da-vidovičevi pristaši pa nasprotno trdijo, da je bilo za Davidovičevo potovanje v Zagreb 11 članov, proti pa 10 članov glavnega odbora. Koncem tega tedna se bo glavni odbor zopet sestal, da razpravlja o nadaljnem obstanku demokratske stranke. Nekateri poslanci, ki ves spor gledajo od strani, so mnenja, naj se Davidovic prisili, da odstopi kot načelnik stranke, Pribicevič naj se pa odpokliče iz vlade. Le tako bi bilo mogoče preprečiti razkol stranke. Belgrad, 13. (Izv.) Vesti, da je predsednik narodne skupščine dr. Ribar odsto- pil, se ne potrjujejo. Dr. Ribar bo počakal, kakšno stališče bo zavzel glavni odbor demokratske stranke glede njegove udeležbe na zagrebškem kongresu. Belgrad, 13. (Izv.) »Novi list;: prinaša članek ministra Pribičeviča, v katerem dokazuje, da je šel Davidovic na kongres intelektualcev v Zagreb proti volje stranke. Čudi sc, kako da je mogel to storiti, ker je vendar glavni cilj zagrebškega kongresa, da razbije demokratsko stranko. Iz celega Pribičevičevega članka odseva bojazen, da pride v demokratski stranki do razcepa. Ad demokratski veljaki. Belgrad, 13. (Izv.) V današnji sPoli-tikk je priobčil Davidovic svojo izjavo, v kateri ponovno povdarja, da je bilo zelo koristno, da se je udeležil zagrebškega kongresa. Davidovic konštatira, da je bila večina glavnega odbora demokratske stranke za to, da gre v Zagreb. Dr. KuKovec obupuje. KRIVDO VALI — NA DRUGE. Maribor, 13. sept. (Izv.) V današnjem »Taboru« je dr. Kukovec z ozirom na zahteve bednega uradništva podal izjavo, ki je v svojem političnem delu brez dvoma senzacionalna. Smisel dr. Kukovčevih izvajanj je naslednji: Uradniške plače so bile na tem, da se urede, in sioer tako kakor oficirjem. Toda med tem se je zgodilo, da je izbruhnila že dolgo pričakovana politična kriza, ki je vprašanje uradništva postavila v ozadje. Ta kriza bo imela naravnost dalekosežne posledice. Shoda du- ševnih javnih delavcev v Zagrebu, ki je to krizo neposredno izzval, sta se udeležila tudi šef demokratske stranke dr. Davidovic in predsednik skupščine dr. Ribar, ki je najbližji svetovalec krone v važnih odločitvah državne in ustavne narave. Ta shod v Zagrebu je pokazal, da so dogodki dozoreli in da se bližamo važnim spremembam v državi. Jasno je, da 5« v tako eminentno važni politični krizi ne bodo mogla reševati finančna vprašanja, kakor je uradniško, kjer gre za eno milijardo. Od Slovencev je v odboru, ki mu je v Zagrebu dana naloga, da odslej rešuje krizo, g. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane. Ta edini more odslej dati uradnikom avtoritativna pojasnila, kako je z njihovimi plačami. Kriza se tiče političnega spora med Srbi in Hrvati. Z ozirom na svojo 4 letno skušnjo sem se odločil, da pri rešitvi tega spora ne sodelujem več, ker se bojim, da bi Slovenci (ki jih demokrati negirajo! Ur.) utegnili plačati ceno pri reševanju spora med Srbi in Hrvati, ki se Slovencev sploh ne tiče. Zato se bo dr. Kukovec omejil na delovanje v svojem okrožju in na čuvanje interesov tega okrožja. Ključ do situacije pa ima odslej v rokah dr. Ravnihar. (Dr. Kukovec se zaveda, da je demokratska stranka popolnoma nesposobna, urediti uradniško pragmatiko in je zato za lase privlekel kongres zagrebških puntarjev. Ko dobimo celotno izjavo mariborskega demokratskega desperada, se nanjo še povrnemo. Op. ured.) Zaplenjeno pismo na dr. Simo Markoviča. Zagreb, 13. (Izv.) Policija je zaplenila pismo nekega komunista na voditelja komunistov dr. Simo Markoviča, ki biva na Dunaju. Pismo je sopodpisalo več dijakov in drugih oseb. V pismu zahtevajo denar za razvoj komunistične propagande. Vse prizadete je policija aretirala. Mednarodni invalidski kongres. Zagreb, 13. (Izv.) Danes se je tu nadaljeval VI. mednarodni invalidski kongres, ki se je začel v Ljubljani. Danes so bile manifestacije, jutri in v petek bodo pa seje. SKLICANJE ZAKONODAJNEGA ODBOR \. Belgrad, 13. (Izv.) Kakor znano, je vlada sklenila, da se zakonodajni odbor .sestane dne 1. oktobra. Ker pa je medtem predsednik zakonodajnega odbora dr. Tri-funovič že sklical prihodnjo sejo na 15. september, se bo seja vršila tega dne. »DRAGINJO POBIJAJO.« Belgrad, 13. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o pobijanju draginje. VOLITVE V ZAGREBŠKO TRGOVSKO ZBORNICO RAZVELJAVLJENE. Zagreb, 13. (Izv.) Trgovinski minister je obvestil zagrebško županstvo, da so volitve v trgovsko zbornico, ki so se vršile pred tremi mesci, razveljavljene in odrejene nove volitve. Kot vzrok razveljavije-nja navaja, da so se volitve vršile nepravilno. GROŽNJA POŠTNIH USLUŽBENCEV. Belgrad, 13. (Izv.) Jutri se vrne v Belgrad minister za pošto in brzojav. Takoj po povratku se bo podala k njemu delegacija neukaznih poštnih in brzojavnih uslužbencev in mu izročila svoje zahteve. Ako tem zahtevam do 1. oktobra ne bo ugodeno, jo delegacija zagrozila, da bodo vsi uslužbenci zapustili svoje službe. Usta nove češkoslov. vSacie. Praga, 13. (Izv.) Poslanec Švehla ho prihod, dni predložil predsedniku republike dr. Masaryku listo nove vlade. V novi vladi bo Švehla predsednik, llašin bo imel finančni resort, dr. Beneš pa zunanje zadeve. Imenovanje nove vlade se nc ho izvršilo pred povratkom sedanjega ministrskega predsednika dr. Bcneša iz Ženeve v Prago. Gospodarska kriza na češkem. Praga, 13. (Izv.) Na iniciativo predsedstva socialdemokratske stranke je predsednik paramenta Tomašek sklical na 19. septembra predsedstvo parlamenta, da razpravlja, kako bi se dalo odpomoči sedanji gospodarski krizi. Jugoslovansko-poljska časnikarska zveza. Krakov, 13. (Izv.) Tu se mudeči jugoslovanski časnikarji so imeli skupno s poljskimi časnikarji zborovanje, na katerem so sklenili, da se v svrho kulturnega zhli-žanja Poljsko in Jugoslavije ustanovi jugo-slovansko-poljbka časnikarska zveza. "SEDVENEC, TA. sepfemEra 1922, Ako se po teh' predlogih poveri pobijanje draginje in prehrana pasivnih krajev zadružnim zvezam, potem anketa misli, da bi se izognili nevarnosti socialnih neredov, ki prete naši državi zaradi draginje in slabe prehrane v pasivnih pokrajinah. Razen tega sta se sestavila na vlado še dva predloga: predlog o nekaterih iz-premembah v pravilniku za zakon o pobijanju draginje in predlog o kreditih za zadružno posojilništvo, ki bo potrebno v siromašnih krajih. Vse te predloge je posebno zadružno odposlanstvo dne 5. t. m- izročilo mini-srstva za socialno politiko in ministrstvu za poljedelstvo in vode. Sfefv. 200, r-f- Strah, Dobro poučeni krogi trdijo, da je kriza demokratske stranke, ki se z brezavomno gotovostjo kmalu razvije v krizo celega režima, učinkovala uprav panično na vodstvo slavne Uju. Pravijo, da velik del blejskih resolucionarjev premišlja, kako bi se dala preokreniti jadra v tabor zagrebških intelektualcev, ozir. kako bi se moglo preiti iz Žerjavovih voda v Ravniharjeve. Mogoče pa, da do razkola ne pride, ampak da bo kar celokupna Uju odplula v varnejše pristanišče sta-roliberalcev. Mogoče doživimo celo novo izdajo šolskih knjig, ki se izpremenijo iz militarističnih in centralističnih v avtono-mistične in federalistične. Baje o tem tudi že razmišlja slavni višji deželni šolski svet. Zlasti g. Gaberšček je v zadregi in ne ve, kako bi se sedaj orientiral, ko Pri-bičevičeva moč peša- Že pripravljena življenjepisa Pribičeviča in Žerjava za šolske čitanke se umakne. Tudi za Slomškarjev se zavzame bolj prijazno stališče. Taki glasovi se čujejo iz tabora demokratskih pedagogov, ki so pripravljeni na blejske resolucije popolnoma pozabiti.,. + »Pred vladno krizo«. Pod tem naslovom piše »Pravda« od 12. t. m.: »Na vče-rajšni seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o zagrebškem kongresu in o zagrebški resoluciji. V vladnih krogih vlada mišljenje, da je vlada vsled pristnosti g. Lj. Davidoviča na tem kongresu doživela obsodbo in da zato ne more dalje ostati na svojem mestu. V prvi vrsti se tiče obsodba demokratskih ministrov, ki čakajo na sestanek poslanskega kluba, da mu iz-roče svoje ostavke. V tem se ministri strinjajo. Tej ostavki bi sledila ostavka vlade, ki je po mišljenju članov vlade izgubila zaupanje za tako dolgo, dokler se stranke ne bi drugače izjavile.« + Pribičevič o zagrebške mkongresu. Kako globoko je zagrebški kongres zadel demokratsko stranko, se vidi iz tega, da sam Pribičevič posega ponovno v tozadevno časnikarsko polemiko. V »Pravdi« od 12. t. m. je priobčil dva stolpca dolgo izjavo, v kateri ostro prijema udeležnike kongresa, zlasti Davidovica in dr. Smod-lako. -f" Zagrebški kongres in revizija ustave. V svoji v »Pravdi« priobčeni polemiki proti udeležnikom zagrebškega kongresa piše Pribičevič med drugim: »Mogoče se bodo gospodje demokratski poslanci branili s tem, da se v resolucijah ne omenja revizija ustave. Toda velik del tega, kar se v resohiciji zahteva, se ne da izvesti brez re-viizje ustave. Stvarno so se gospodje izjavili za revizijo, čeprav te besede niso izrekli.« '+ Zagrebški kongres in demokratje. »Slobodna Tribuna« javlja iz Belgrada, da srbski samostalci (glavni del demokratske stranke) odločno nastopajo proti Pribiče-viču — ki strastno napada one demokrate — ki so šli v Zagreb. Samostalci trdijo, da bi sedaj Pribičevič rad postal načelnik stranke, na kar pa oni ne bodo pristali, ampak bodo rajši iz stranke izstopili. — Iz pisanja demokratskih listov pa se jasno vidi, da je razkol v demokratski stranki neizogiben. Zaradi krize v demokratskem klubu pa mora priti po mnenju nekaterih listov tudi do vladne krize. + »Jugoslovanska Zajednica«. »Politika poroča v zagrebškem kongresu med drugim: »Konferenca v prostorih >Kola« za osnovanje »Jugosl. Zajednice« se je udeležilo okoli 200 javnih delavcev iz vseh krajev. Ustanovljen je akcijski odbor, če-gar člani so dr. Markovič, dr. Smodlaka in dr. Ravnihar in imenovani so tudi zaupniki »Jugosl. Zajednice« v raznih mestih naše kraljevine. Ljuba Davidovič, dr. Ribar in dr. Veljkovič se tega sestanka niso udeležili. 4- Belgrajska »Pravda« in dr. Ravnihar. »Pravda« piše: »Na zagrebškem kongresu je dr. Ravnihar, bivši podpredsednik demokratske stranke v Sloveniji, napadel Draškovicevo »obznano«. To je nekorektnost, ki je ni para in ki jo moramo obsojati.« 4- Borbe v Radičevi stranki- Radičev poslanec dr. Hausler, ki se je udeležil kongresa javnih delavcev v Zagrebu, je v »Po-dravskem Glasniku;: napisal sledečo notico o nekem sestanku Radičevcev, ki se je vršil 25. avgusta: »Ta sestanek se je vršil 25. avgusta v Križevcih. Sešlo se je 7 zastopnikov in 8 predsednikov organizacij HRSS (Radičeve stranke). Po dolgi razpravi so bile sklenjene resolucije. Ali naj stranka (s svojimi poslanci) gre v Belgrad, o tem se ni razpravljalo z ozirom na sklep velike skupščine kakor tudi na sedanje mnenje hrvatskega naroda. Spremembo taktike more skleniti samo glavni odbor. Sklenjene resolucije imajo namen, dvigniti stranko z mrtve točke- Nihče se ne namerava pregrešiti nad strankinimi načeli, niti ne tedaj, ko opozarja na mrtvo točko, na nepraktičnost, ki na njej boleha stranka. Da bi tedaj različna mišljenja o taktiki v stranki sami mogla priti na površje, kjer bi našla svojo praktično rešitev v sklepu glavnega odbora, je bilo treba zahtevati, da se napravi red glede glavnega odbora ter da so v stranki napravi tak red, ki temelji na načelu »odspodaj navzgor«, a ne kakor se je doslej godilo »odzgoraj dol«. Tak red znači novo dobo za stranko, seveda pod pogojem, da glavni odbor sprejme sklenjene resolucije.« — Kakor so listi že poročali, je dr. Hausler Radiču te resolucije že predložil. Radič pa se je zjokal ter dr. Hauslerja objel. In sedaj zagotavljajo Radičeva glasila, da so Radičeve solze dokaz, da v njegovi stranki ni nasprotnikov. + Nov uradniški zakon. Po belgraj-skih listih posnemamo: »V uradniških vrstah opažamo zadnje dni vedno večje nezadovoljstvo zaradi vesti o izpremembah, ki jih je vlada uvedla v osnutek uradniškega zakona. Tako n. pr- trdijo, da je vlada znatno znižala višino plač, kakor jih je bila predlagala uradniška organizacija v zakonskem načrtu. Poleg tega so bile v posebnem poglavju čisto natančno določene uradniške pravice, uradniška stalnost, uradniške dolžnosti in odgovor- nost, To poglavje {e bilo še posebno značilno, ker je bila v njem izražena nova uradniška funkcija, ki zahteva svobodo, a zato nosi tudi odgovornost. S stalnostjo uradnika se je hotelo priti v okom znani korupciji, ki so jo širili po uradih vplivni ljudje in strankarski prijatelji posameznih ministrov. »Brez dokaza krivice v uradniškem častnem sodišču se ne sme noben uradnik odpustiti iz službe,« je stalo v zakonskem načrtu. To celo poglavje je vlada popolnoma prevrgla in črtala iz njega ccle stavke. Tudi paragrae, s katerimi bi bilo uradnikom prepovedano baviti se s politiko, namreč da se aktivno udeležujejo političnega življenja, so črtali. Uradniki trde, da je ves zakonski načrt o pragma-tiki, tako izpremenjen, da ni v njem niti sledu o kakem novem, modernem zakonu, ampak je tako prenarejen, da je še mnogo slabši od starega (srbskega, op. ur,), — Uradniška organizacija je vložila zaradi tega oster protest na vlado in sklenila posvetovati se s pokrajinskimi organizacijami o nadaljnih korakih.« -f Na naslov štajerskih Nemcev pri-občuje današnja »Cillier Zeitung« poziv na vstop v kočevsko podružnico nemškega »Kulturbunda« v Novem Sadu. + Prepoved pesmi »Deutschland iiber Alles«. V zasedenih krajih ruhrske-ga področja so zasedbene oblasti prepovedale omenjeno pesem. V IMENU NJEGOVEGA~VELIČANSTVA KRALJA 1 Kr. okrajno sodišče v Ljubljani je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravd-ništva opravitelja dr. Hubada, zastopnika zas. obtožitelja dr. Gregorja Žerjava odv. kand. dr. Lokarja v odsotnosti obtoženca in v navzočnosti zagovornika odvetnika dr. Natlačena o obtožbi, katero je dvignil javni in zasebni obtožitelj zoper Miho Moškerca zaradi prestopka po čl. III. zak. z dne 15. 10. 1868 št. 142 drž. zak. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženca po zakonu, razsodilo takole: Obdolženec Mihael Moškerc, rojen 30. okt. 1872 v Ljubljani, tja prist., r. k. vere, ože-njen, odgovorni urednik »Slovenca«, Dunajska oesta 38, že kaznovan, je kriv, da je kot odgovorni urednik dnevnika »Slovenec« v Ljubljani sprejel: a) v številki 9S »Slovenca« z dne 29. 4. 1922 članek pod naslovom »Gjubre«, v katerem se žali vojno ministrstvo in podrejene komande v pogledu službenega posla, vsled česar tvori vsebina tega članka pregrešelc po § 104 s. k. z.; b) v številki 148 »Slovenca« a dne 4. 7. 1922 notico pod naslovom »Kako se varuje avtoriteta krone?«, v kateri se zas. obtožitelja dr. Gregorja Žerjava, brez navedbe določenih dejstev, dolži zaničljivih lastnosti, tako da tvori vsebina te notice pregrešek zoper varnost časti po § 491 k. z. S tem je zanemaril dolžno pazljivost, pri kateri bi izostal sprejem kaznjive vsebine navedenih člankov v dnevniku »Slovenec«. Radi tega je zakrivil prestopek po čl. III. zal?, z dne 15. 10. 1868, št. 142 drž. zak. in se obsodi po cit. članu na 300 Din globe, oz. v slučaju neiztirljivosti na 6 dni zapora, terv smislu § 389 k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Za-jedno se oredi v smislu § 39 tisk. zak. da mora priobčiti obdolženec navzočo sodbo v 3 dneh po pravomočnosti v dnevniku »Slovenec« z istimi črkami in na istem mestu, kjer je izšel članek naveden pod a). Ljubljana, dne 21. avgusta 1922. Dr. Stojkovič l. r. Stran 3. židovski blok na Poljskem. Krakov, 13. (Izv.) Vsi v raznih političnih strankah organizirani židovski zastopniki so sklenili, da ustanove skupni židovski blok, ki bo pripravil vse potrebno za prihodnje volitve. Poljski listi, ki pišejo o vladni krizi, priznavajo, da vlada brez Židov in Nemcev ne spravi skupaj večine. Dvojezično uradovanje po južnem Tirolskem. Rim, 13. (Izv.) Tridentski list »Liber-fe« javlja, da bo v kratkem izšel kraljevi dekret, s katerim se bo uvedla na južnem Tirolskem po uradih in napisih dvojezič-nost. Italijanski jezik bo seveda na prvem mestu. TIPOGRAFSKA STAVKA V AVSTRIJI. Dunaj, 13. (Izv.) Danes je izšla »Ar-beiterzeitung«. Vsled tega so lastniki tistov postali odjenljivejši, edinole državna tiskarna ne odneha. Današnja pogajanja niso še uspela. Jutri se bodo nadaljevala. Upanje je, da bodo časopisi še ta teden izšli. Draqin|a in pretirana pasivnih krajev. Glavni zadružni Savez v Belgradu je pred kratkim sklical anketo o pobijanju draginje in prehrani pasivnih krajev. Anketi so prisostvovali številni odposlanci zadružnih zvez iz Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, Slovenije in Srbije. Anketa je konstatirala ta-le dejstva: Revščina in slaba letina je v nekaterih krajih naše države zavzela take dimenzije, da se je bati najhujših posledic za socialni red- Pomoč mora priti takoj. Z odlašanjem se vežejo roke pomočnikom, podpira pa špekulacija z živili. Zadružne zveze so pripravljene, da sodelujejo v delu za pobijanje draginje in prehrane pasivnih krajev. One so za to delo najbolj sposobne, ker so v zvezi s širokimi sloji naroda in ker ne delajo za dobiček. Država bi morala Zadružne zveze podpreti s kreditom brez obresti ali vsaj z nizkimi obrestmi, dalje s cenejšo prodajo živil z državnih posestev, z brzim in brezplačnim prevozom živil. Krediti se morajo dajati vsem zadružnim zvezam brez izjeme, tako v pasivnih kakor aktivnih krajih, da morejo kupovati od produ-centov in prodajati konzumentom brez dobičkarsksga posredovanja Treba je iskati možnosti, da se zadružnim zvezam poveri pobijanje draginje in prehrana tudi v tistih krajih, kjer zadružništvo še ni razširjeno. Zadružne zveze stoje na stališču, da ljudstvo hrano, ki jo dobiva, plačaj. Treba je pa ljudstvu to v siromašnih krajih tudi omogočiti. Velika gospodarska pomoč bo za ljudstvo, ako se posebno v gospodarsko slabih krajih izvrše javna dela, predvidena in zagotovljena v proračunu. Tudi iz »fonda za prehrano revežev«, ki je predviden v zakonu, bi se mogla sredstva porabiti za izvršenje del po revnih vaseh. Mnogo bi pomagalo tudi to: da se povzdigne stavbinska delavnost s tem, da se omogoči pokrajinskim kreditnim zavodom dajanje hipotekarnih posojil. Dr. Josip Mantuani: Zgodovinska razstava slik. (Konec.) Odd. VIL št. 19 izločena. Št. 20 je po moji sodbi izvestno Langusovo lastnoročno delo. — Št. 28. kaže zanimivost, da ima (po popisu) pokrajina dve desni strani; pravilno: na desni Rakovnik, na levi Rožnik. — Štev. 31. ima pri signaturi za letnico še ®/R0, to bo pač 30/n. — Št. 34 predstavlja A. H. H o h n a. — Št. 35 je signirana, spodaj na desni: Prof. Hayne Wien 1844. * Odd. VIIT. Št. 44. je portret ge. Ter-pinčeve. Št. 46 je označena kot kopija. Jaz nimam tega utiša; izključeno pa ni. Ako je pa kopija, tedaj jo treba povedati, po katerem izvirniku. — Št. 53 je Langusovo lastnoročno delo in celo signirano in datirano: M : L : p. 1831 (spodaj ob levi, na robu namizne plošče). — Št. 62 bi bilo primerneje, da se označi slika kot portret meščanske (ne stare) žene. Št. 64 predstavlja pokrajino ob portretu Št. Rupert na Dol. Odd. IX. Št. 82 ni verjetno, da bi bila \Volfovo delo, v prvi vrsti po tehniki ne. — Št. 96 je izločena. Dodane pa so tele slike. V odd. V. I. L a j e r j e v krog. Mati božja z detetom stoječim ji v naročju. Platno, olje, v Furniranem okvirju, pod steklom. (Meril seveda niniam.) — 2. Lajerev krog. Sveta Rok in Boštjan. Platno, olje, v novem okvirju. — 3. M. L n n g u s. Sv. Marka. Skica za pendatif ljubi j. stolnice. Lepenka, olje; 34v42 cm, — 4. Langusov sodobnik: Portret starega gospoda. Platno, olje. — 5. Neznan slikar Langusove dobe. Portret dame v sivomodri obleki; dopasna podoba. — Platno, olje, izvirni okvir. — 6. Matej L a n g u s. Bled. Platno, olje, pozi. okvir. — 7. Langusov sodobnik. Doprsni portret starega moža. Platno, olje, v okvirju. — 8. Jurčič, I. Moški portret, dopasna podoba; papir, akvarel, okvirju. — 9. Jurčič, I. Moški portret, dopasna podoba, papir, akvarel, v okvirju. — 10. Neznan slikar (iz konca 50 tih let). Portret dame v modrem jopiču. Plat- no, olje. — 11. Wolfov krog. Srce Jezu- sovo; na pločevini, naokoli pozlačena slika. — 12. Wolfov krog. Srce Marijino (ka- kor št. 11). — 13. M. Langus, Moški portret, dopasna podoba. Platno, olje, izv. okvir. — 14. Langus, Ženski portret, pendant k št. 13. — 15. L. Janša, Ide- alna pokrajina. Papir, sepija, v okviru pod steklom. Lastnik deželni muzej. — 16. L. Janša, Tdealna pokrajina s štafažo; pa- pir, sepija; v okvirju pod steklom. Last.: dež. muzej. — 17. Altarček s podobo M. B. — 18. Neznan slikar 17. stol. Ženski por- tret, dokolenska podoba, brez okvirja. In sedaj še besedico o nekaterih pri- pombah. Označevanje pri portretih naj bi bilo v tiskanem katalogu strogo določeno: doprsna, dopasna, dokolkovna, dokolenska podoba, cela postava. Doprsni svetniki (n. pr. 111/30) ali doprsni Kristus (111/33) se jako čudno čita in sliši. — Trivialne označbe (n. pr. bacek VII/28), bi kazalo iztrebiti iz seznamka, ki hoče biti resen. •— Pri označbi poslikane podlage bi bilo želeti, da se natančneje pove, katere vrste les, kaka pločevina (železna, cinkova, bakrena); I prim. IV/2, IX/86. — Upravne in privahie beležke so popolnoma odveč, ker nimajo za identificiranje slike nikake vrednosti (n. pr. VI1/23, VI11/61, 65, 66, 72). Nejasni so nekateri izrazi, n. pr. V/16 in VI/1 (svetnik z razširjenimi rokami), kar hoče pač reči: z razprostrtimi rokami; ali v pregledu str. 37: p o srednji umetniški okus, kar bo pač povprečni u. o.? Ali istotam osrednja osebnost, kar menim da hoče reči posredovalec? ali posredovalna osebnost, ako se že hočemo držati nemške fraze: die ver-mithelnde Personlichkeit. — Da je les čr-viv (111/35) ali da je dobil lastnik sliko v dar od avtorja (VI11/65, 66, 72) to so tako postranske stvari, da bi si bili gospodje lahko prihranili precej časa, ako bi jih bili izpustili. To so faktični nedostatki, ki jih je rodila naglica. Stari festina lente in nonum prematur in annum vendar še vedno velja. Seveda se mora vršiti ta premere nonum in annum pred razstavo. Ne preziram, da je bil to prvi poskus, ki je dobil naše duševne delavce še nepripravljene pri marsikateri točki. Vendar pa mora priznati vsakdo, da je navzic temu razstava vendar lep dokument našega napredka tudi na tem poprišču. Dal Bog, da gremo z z d r u ž n i m i močmi to pot dalje do one točke, ko bomo mogli reči: zdaj smo zmožni tekmovati z drugimi, velikimi kulturnimi narodi. * Dosfavok: V članku Zgodovinska razstava slik' je nekaj pomot, ki naj jih popravim. V prvem delu (št. 196), 4. stolpec, 4. vrsta: Romb (+ po 1. 1715); 1. 1674 jc bil rojen. — Istotam, 17. vrsta Runi (ne Kuni). — 20. vrsta: študije s o običajno • •. — 22. vrsta: je bil poverjen drugo-rodnim... — 31. vrsta: Makovvitz (ok. 1820) ... 35. vrsta: metode svojih učiteljev navadno... V drugem delu (št. 197), 3. stolpec, 5. vrsta od zdolaj, mesto: sv. Družina, bolje Rojstvo Marijino. 4. stolpec, 8. vrsta: S c h m i d t (ne Schmiedt). V tretjem delu (št. 198) 1. stolpec, 6. vrsta od zdolaj: 286 (ne 291); potem 199 (ne 39) del; teh 199 podob je slikalo 39 raznih znanih umetnikov. 2. stolpec, 6. vrsta: preskrbeli z i m en i iz te vrte. 3. stolpec, 20. vrsta: je črtati ime L. Janša, ker sta razstavljeni 2 sliki (sepia) od njegove roke. 24. vrsta: črtati ime Jos. Egartner st., ker je razstavljena ena njegovih slik (V odd. št. 29). 4. stolpec, 9. vrsta od zdolaj: moramo posebno mi ogibati... 4. vrsta od zdolaj: navajam nekatere, ki sem jih mogel izvršiti brez nadaljnih poni očkov kot posetnik razstave; podajam jih... 2. vrsta od zdolaj: odboru pa nudim beležke in gradiva za popravo. V IV. delu (št. 199), 2. stolpec, 12. vrsta čitaj v osredju (mesto: ospredju); 15. vrsta: Illouscheg (mesto Hlouscheg). V 19. vrsti je popis zaključen z besedama: Deloma preslikana. Oznaka posestnika: »Cerkev sv. Petra v Ljubljani« bi morala tvoriti posebno vrstico zase pod popisom. — Stolpec 3., vrsta 10 čitaj: je po risbi iz kroga Tie-polovih neposrednih posneuialcev in epigo* nov, dasi ne po barvi. Vrsta 12. naj se glasi: »Št. 23. Spodaj proti levi je slika signirana: itd. Vrsta 15 naj se glasi po letnici 1713; torej ni treba označevati slike, da je iz prve polovice 18. stoletja, ko je letnica točno dana. Dr. J. M- SteV. 500. SLOVENEC, dne T4. sepfemHra 1923, mm*m rnri t&ftm 3K Orlovski taHor v Ljutomeru. i Ljutomerski odsek, najstarejši med odseki j okrožja, je obhajal na Mali Šmaren desetletnico ; svojega obstanka in svojega dela. Okrožje je za to ] slovesno priliko priredilo na čast odseku orlovski labor in javno telovadbo. Iz vseh odsekov ljutomerskega okrožja se je zbralo lepo število Članov in članic, ki so so zbirali na vzhodnem koncu mesta. Prišlo je tudi dosti brntov in sester središkega okrožja in zastopniki mladih prekmurskih odsekov; Bogojina, Krog, Bratonci in najmlajšega Murska Sobota. V sprevodu, na čelu katerega so šjo zastave in orlovska godba iz Svežine, jo bilo nad 220 popolnih krojev in nad 40 polkrojev. Na trgu pred okrašenim znamenjem Brezmadežno so jo vršila služba božja ob tako obilni udeležbi, da je bil ves prostrani trg napolnjen in se ceni udeležba nad 3000 ljudi. Lep cerkven nagovor je govoril zbranemu ljudstvu stolni kaplan iz Maribora, g. Resman, eden izmed ustanoviteljev. ljutomerškega odseka, ki je zlasti poudarjal važno orlovsko krepost: orlovsko zvestobo napram veri in domovini. Pri taboru, ki sc jc vršil na istem mestu in pTed istim občinstvom, so je preds. okrožja Drago Novak zahvalil vsem članom in članicam pa tudi vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu pomembnemu dnevu. Pozdravil je navzoče zastopnike, zlasti predsednika O. P. v Ljubljani dr. Basaja, goste iz središkega okrožja in zastopnike prekmurskih odsekov ; očrtal je kratko pomen in uspeh odsekovega dela v preteklem desetletju in bodril k vztrajnemu in pogumnemu delu za bodoče desetletje. — Predsednik O. P. dr. Basa j je, živahno pozdravljen od orlovstva in drugega občinstva, razvijal lepe misli o najbolj vzvišenem cilju orlovstvn: o Kristusu, ki oznanja ljubezen in spravo in za to spravo na križu umrje, ki pa je tudi odločno napovedal boj laži in zmoti, boj temi, ko je ponovno zalučal v obraz odkrito besedo pismarjem in farizejem. Zato se moramo od učenlka učiti ne le ljubezni, temveč tudi poguma za sveto stvar, za svet boj proti lažem današnjega svobodomiselstva. Organizirajmo se za ta boj, širimo svoje vrste, izobrazujmo svojega duha, krepimo svoje mišice in svojo voljo, da bomo vse-»transko pripravljeni završiti zmagonosno boj za jeslo našega prapora: »Bog in domovina«:. Burno ploskanje in živijo klici so izražali splošno pritrjevanje k lepim mislim. Po popoldanski službi božji se je na Serše-aovem vrtu vrfiila javna telovadba. Z brnskimi članskimi vajami je nastopilo 52 članov; izvajali so vaje precizno, gibi so bili krepki, sočasni, odsekani. Orlic je nastopilo z vedno lepimi simboličnimi Vajami 48. Telovadile so zelo enotno, z veliko eloganeo, ki bi delala čast velikomestnim l dekletonh-Samo eno željo smo imeli, ko smo gledal/ te lepe vaje s krasno glasbo, da bi ostale stalno na programu orliških krožkov. Tudi naraščaj je pokazal dobro pripravljenost, imel lepo kritje in telovadil z odrezanimi gibi, enotno. Pri orodni telovadbi so nastopali tudi brnski zmagovalci; obilo pohvale je žel načelnik O. P. br. Ivo Kermavner. Med telovadbo je zbrane Orle in Orlicc prisrčno pozdravil zastopnik prekmurskih Orlov, br. akademik Baša, ki je naglasa], da prekmurski odseki pričakujejo v začetku bratske pomoči od vzornega in krepkega ljutomerskega okrožja, čegar najstarejši odsek Ljutomer slavi danes desetletnico orlovskega dela in s ponosom lahko gleda na dosežene uspehe. — Umrl je nenadoma na Breznici dne 12. t. m. zvečer umirovljeni župnik-dekan in častni kanonik Jožef Zupan, rodom z Dobrave pri Bledu. Služboval je v tržaški škofiji v Sežani, v Tomaju kot kaplan; v Rodiku in v Brezovici in nazadnje v Dolini pri Trstu kot župnik, oziroma dekan. Deloval je 47 let v dušnem pastirstvu. Ob razsulu se je vrnil na Gorenjsko, kjer je pri sestri Heleni v Zabreznici živel doslej. — Rajnik je bil vzor duhovnika: svet, blag, skromen in ponižen ter gorečnik po volji božji. Po večerni molitvi, ki jo je še opravil skupno s sorodniki, je hipoma izdihnil blago dušo v naročje Njega, ki mu je sedaj bogat plačnik. — Pogreb je danes ob 10. na Breznici. Pokoplje ga njegov bivši škof Andrej Karlin. Počivaj v miru, sveta in blaga duša! — Dr. Krekova kuharsko-gospodinj-ska šola pri uršuiinkah v Ljubljani. Vsled nepričakovano nastalih težkoč se more na dr. Krekovi kuharsko-gospodinjskt šoli pričeti redni pouk šele 4. oktobra (v sredo); notranje učenke morajo biti na zavodu že 3. oktobra. Toliko na znanje priglašenim. Vodstvo. — Bestialna perverznost. Pod tem »aslovom poroča »Jutro« 12. t- m. o zločinu v Hrastjah in nesramno laže, da jc to storil »Orel M.«. S tem si je dalo »Jutro« spet lepo spričevalo, kajti zločinec iz Stranišča ni Orel in ga kranjski Orli komaj Poznajo. Pač pa so povedali sovaščani, da so ga večkrat videli v sokolski druščini, 'dravo, kaj ne, »Julrovci«! — Odličen gost. Kakor javlja »Jutro«, "as je v ponedeljek posetil odličen gost, ?• Rajtguzen iz Polhovega Gradca. Po vrlo ljubeznivi poslovitvi od nas se je napotil !. Rajtguzen v uredništvo s Jutra«, da )bišče Mozolovega Blaža, po domače Dol-etovega, in mu izroči važna pisma. — Poroka. Dane,s so p. oči na Brezjah g. Franc K o v a č , sodnik v Kostanjevici, z gdč. Marijo K o n š e k iz Trojan. — Bilo srečno! - »Plati porez za mene — pa ču gla« sat' za tebel« V belgrajski »Politiki« beremo: »Neki Belgrajčan ima nedaleč od mesta posestvo, ki meri okoli 10 hektarjev in sadonosnik. To posestvo je za Bel-grajčana čisto postranska stvar, čeprav mu je letos neslo okoli 120.000 dinarjev dohodka. Vsega davka pa plača na leto 150 dinarjev. Da ministrom in poslancem pokaže, kako lahko on plača davek, je dal natrgati košaro hrušk, ki jih je prodal v Belgradu in z izkupičkom plačal svoj davek.« — Srečni srbski kmetic! Če bi ta srečni Belgrajčan imel svojo zemljo v Sloveniji, bi ga naša davkarija že naučila na hruške! — Rob. Na splošno željo domačega občinstva ponovi kat. slov. izobr. društvo igro »Mala pevka« v nedeljo 17. t. m. ob dveh popoldne. S ponavljanjem igre bo ustreženo posebno onim članom sosednjih društev, ki so bili zadržani udeležiti se 20 letnice. Nihče naj ne zamudi prilike, ogledati si to lepo igro. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Taksa na vozove. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija posrednih poreza jc dala z razpisom štev. 20.437 z dne 17. avgusta 1922 glede plačila takse na vozove na zmeteh (fc-drih) sledeča nova pojasnila: Ker mora;o hiti vozovi na vzmeteh po svoji konstrukciji ali običajni (navadni) vozovi na vzmeteh ali pa polfijakerski vozovi, je od tega tudi zavisr.o pobiranje takse, in pobirati sc mora v prvem primeru (navadni vozovi na vzmeteh) samo prijavna taksa, v drugem primeru (polfijakerski voz) pa prijavna in letna taksa. — Tiskovni uradi v ministrstvih. Belgrajski listi javljajo, da bodo v vseh belgrajskih ministrstvih ustanovili tiskovne urade, ki bodo dajali časnikarjem in javnosti vsa potrebna pojasnila. Kako pa vlada, ki je v Ljubljani ukinila dopisni urad, misli to izvesti, je drugo vprašanje. — Za invalide je daroval princ Jurij 1 milijon dinarjev. — Nevihta v Zagrebu. Včeraj popoldne je divjala nad Zagrebom med tretjo in četrto uro popoldne silna nevihta, ki je napravila zlasti v okolici ogromno škodo. — O Ljubljanskem velesejmu ic priobčil zanimivo in zelo obsežno poročilo »Privrcdni Glasnik«, ki izhaja v Skoplju. — Tatvina drv na Uncu. Posestnici Ivani Pupis iz Unca je bilo ukradenih 20 voz bukovih drv. — Roparski naped. Ko je šel posestnik Janez Jakopin iz Ravnika s sejma v Ložu domov, je nesel s seboj 56.000 kron denarja. Na deželni cesti med Bloško Polico in Glino ic stopil pred njega neznan mož z namerjenim samokresom, kateri jc zaklical: »Denar sem a'i smrt!- Jakopin jc s palico odbil samokres in ga udaril po glavi. Nekaj časa sta cc valila, končno je pa ropar zbežal. — Vlado tožijo za odškodnino lastniki barov in varijetejev. Svojo tožbo utemeljujejo s tem, da so odprli svoje lokale in vanje vložili velike svoie na podlagi oblastvenih koncesij. Kakor znano, je dal novi minister notranjih zadev te lokale nedavno zapreti, ker niso zabavišča, ampak leglo nemorale. — Nesreča. V Križali pri Tržiču so se spla-šili konji Frančiški Lončar, vsled česar jc padla z voza in se na glavi močno poškodovala. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Vlada je prepovedala vse liste, ki prihajajo iz Rusije, ker širijo itd. — Taksameter v Zagrebu. Zagrebški izvoščki bodo dobili v najkrajšem času taksametre. Zagrebčani upajo na ta način priti do cenejših voženj. — Tnko so upali svojčas tudi na Dunaju, ampak delali so račune brez lijakerjev. Previdna uporaba nnvadnoga zobotrebca tisto uro: tako požene, da napravi .-iura: vselej 10 kilometrov namesto enega, kar je za voznika jako ugodno. — Talka. V Zagrebu jo ukradla neka Malči Medved iz Maribora perici Mariji Hudina 3 prstane. Policija jo jc izročila sodišču. — Prepovedan malarski listi. Vlada jc prepovedala liste »Uj Elek, »Magyar Hirado« in ■Ebrcde Vilamoš ', ker pišejo proti itd. novice. š Obmejna komisija, ki ima nalogo urejevati meje med Avstrijo in Jugoslavijo, ic pret. teden obiskala meje od Arveža do Ka-ple. V pondeljek jc bila od Reminika do Rodla, v sredo pa je delovala med Sv. Lov-rencom in Loko ob koroški meji. š Linčan morilec. Morilca Ribiča, ki je umoril kakor prao poročali, brata Jožefa 'n Karla Belca, je ljudska množica linčala iz ogorčenja, ker ni hotel priznati umora in ker ni hotel moliti za duše rajnih bratov. Ko je uklenjen korakal za vozom, na katerem so vozili truplo, ga je ljudstvo toliko časa obdelovalo, da jc na glas molil. Končno se je orožnikom posrečilo, da so ga mirno pripeljali v Maribor. š Demokrati proti dr. Rosini. Iz Maribora5 Dr. Rosina se je, kakor znano, udeležil shoda v Zagrebu. To je dr. Kukovčeve mariborske demokrate tako razjarilo, da ga sedaj napadajo in mu groze, da mu vzamejo posojilnico, i »Jutrove« palače v Mariboru. Ker »Jutro« tako vneto zatrjuje, da je vlada že kupila v Mariboru liišo za nastanitev oblastnih uradov, se je naš dopisnik informiral na mc-rodajnem mestu, če je to resnica. Dobil jc odgovor, da o tem ni govora, ker jc to nemogoče, saj ni za to nobenega naročila, in ker so dotični objekti sploh neprikladni za tak namen. »Jutrova palača v Mariboru visi sedaj v zraku. Gosti^^s^o, OMEJITEV BOR/NEGA PROMETA. Z včerajšnjim dnem so sto le v veljavo dalekosežne omejitve borznega prometa. — Vlada je ukinila, takozvano poslovanje .ned senzali v izvenborznem času, takozvano predborzo. Vsa prodaja in nakup tujih plačilnih sredstev se vrši samo na borzi in sicer ne med senzali, ampak borzni komisarji določijo kurze na podlagi sorazmerja med ponudbo in zahtevo. Tozadevno diferenco krije Narodna banka. Naloga za prodajo tujih deviz in valut morajo biti izdani pismeno. S tem je borzno poslovanje postavljeno na minimum. g Uspeh II. Ljubljanskega vcleseftna. — Razstavilo jc okoli 800 tvrdk, med njimi 182 inozemskih, kupčij je bilo sklenjenih, v kolikor so razstavljalci dali podatke sejmskemu uradu, za 354,552.200 dinarjev. V rcraici pa je vsota sklenjenih kupčij veliko večja, v naslednjem podajamo pregled razstavljalccv in sklenjenih kupčij po panogah: Strojna industrija: kupčij za 31,590 tisoč dinarjev; Kovinski izdelki: 78 razstavljalcev, kupčij za 57,870.000 din; Orožje: 3 razstavljalci, kupčij za 2,340.000 din; Lesna stroka: 58 razstavljalcev, kupčij za 21,672.000 din; Kolarstvo: kupčij za 3,060.000 din; Pohištvo: kupčij za 1 812.000 din; Godala: 6 razstavljaclev, kupčij za 9,997.200 din; Živila: 79 razstavljalcev, kupčij za 51,816.000 din; Orodje: 65 razstav-ljacev, kupčij za 8,296.000 din; Elektrotehnika: 26 razstavljalcev, kupčij za 6,031.000 din; Monlanistika: kupčij za 300.000 din; Usnjarstvo: 45 razstavljalcev, kupčij za 14,140.000 din; Tekstilna, čipke, perilo: 98 razstavljalcev, kupčij za 46,356.000 din; Papir, grafika, kartonaža: 43 razstavljalcev, kupčij za 40 milijonov 656.000 din; Kemična: 95 razstavljalcev, kupčij za 26,340.000 din; Poljedelstvo: 22 razstavljalcev, kupčij za 2,664.000' din; Stavbarstvo: 21 razstavljalcev, kupčij za 840.000 din; Bijouterie, galanten, draguljar-stvo: 63 razstavljalcev, kupčij za 7,908.000 din; Steklo: 23 razstavljalcev, kupčij za 3 mil. 200.000 din; Klobuki slamniki: 13 razstavljalcev, kupčij za 8,844.000 din; Avtomobili, dvokolesa: 19 razstavljalcev, kupčij za 8,820.000 din. — Obisk se ceni približno kakor lani. Vsled slabega vremena je bilo manj gledalcev, zato pa tem več resnih kupcev. Pohvalno moramo tudi omeniti carinarno, ki je delala noč in dan, da jc mogla pravočasno za-cariniti došlo blago. g Prijava prometa z devizami in valutami. Finančni minister jc izdal naredbo, na podlagi katere morajo vsi bančni zavodi in menjalnice, ki so pooblaščeni za poslovanje ■/. devizami in valutami, prijaviti generalnemu inšpektoratu v roku 10 dni — lo jc do 20. t. m. — koliko so imele dne 31. avgusta 1922 dobroimelja in koliko dolga v inozemstvu. Dalje koliko so imele isti dan tujih plačilnih sredstev v svoji zalogi. Dalje, koliko tujih plačilnih sredstev so od 1. jan. do 31. avgusta kupili ali prodali, Isto velja za industrijalna podjetja, ki morajo do 20. t. m. javiti generalnemu inšpektoratu, koliko so dobile za izvoženo blago — tujih plačilnih sredstev. gžitni trg;. Na novosaclski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 17.60 K. ječmen 15.00 IC, oves 12.80 K, pše-nična moka (št. 0) 25.40 Iv, (št. 2) 24.80 K, (št. 6) 22.00 K. BORZA. Zagreb, 13. sept. (Izv.) Devize: Berlin 21.40, Italija 13.36, London 14.80, Ne\vyork 310, Pariz 23.60, Praga 1048, Dunaj 42.20, Curih 58.88. — Dolar 302. Curih, 13. sept. (Izv.) Devize: Pešta 0.22, Berlin 0.33<4, Italija 22.45. London 23.57, Ncwvork 530, Pariz 40.40, Praga 17.65, Dunaj 0.00K, Sofija 3.25, Zagreb 1.75, Varšava 0.08, Holandska 205.57. — Nem. avsfr. krona 0.007/,. Dunaj, 13. sept. (Izv.) Devize: Pešta 32.45, Berlin 48,85, Italija 3186, London 33.290. Newyorl< 74.850, Pariz 5704. Praga 2502. Sofija 439<<, Zagreb 239-K (059), Holandska 29.050. DgsP^r?^!* mf^Jftii, lj Odvetniški in notarski uradniki se nujno vabijo, da se udeleže sestanka, ki sc bo vršil v soboto, dne 16. septembra t. 1. ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. Sklicatelj. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevske vaje za jubilejne koncerte sc vrše za moški zbor v torkih iu petkih, za ženski zbor v ponedeljkih in četrtkih, vsakokrat ob četrt na sedem zvečer v dvorani pevskega zbora. Točno. Odbor. lj Tatvina v Zvezni tiskarni. Vinko Tomšič in Ivan Erbežnik sta služila v Zvezni tiskarni, kateri sta ukradla knjig in papirja v vrednosti 2267 Din 50 par. Dne 13. aprila ju je zasačil g. Pesek, ko sta ravno nosila knjige s podstrešja. Deželno sodišče je prisodilo za to Tomšiču 3 mesece in Erbežniku 6 tednov ječe. lj Podstrešna tatica pred sodiščem. Ivana Zupančič jc stara šele 21 let, toda kaznovana jc bila že osemkrat, kar jo pa ni nič poboljšalo in jc v noči na 14. avgusta kradla v podstrešju hiše št. 3 v Šubičevi ulici. Zupančičevi jc prisodilo deželno sodišče 6 tednov ječe. lj Ker je ukradel kolo dne 29. decembra pr. 1. Josipu Ocvirku, je bil Jakob Dimnik iz Zadobrave obsojen ua 3 tedne ječe. lj Policijska kronika. Dne 12. t. m. opoldne so dozdaj šc neznani zločinci vlomili na Sv. Petra cesti v trgovino s. Tratnik« in odnesli blaga v vrednosti 29.000 K. — Policija je aretirala Jožefa Selinca, ker je kradel v Kolodvorski ulici. Selincu jc policija zaplenila kolo, katerega je prevzel v svoic varstvo pol. olicijal g. Maks Jelene, kojemu se je čudno zdelo, ker so bile številke .—r-r-,rr- Zalep je odstranil in ugotovil, da je bilo Scliačevai kolo ukradeno mesarju Ocvirku s Tržaške ccsta, ki je bil zelo vesel, ko mu ga je g. Jelene vraJL — V tramvaju je bilo invalidu Franju škrabi iz Zagreba ukradenih 300 dinarjev. — Pri dohodu vlaka z Jesenic ic bila ukradena gospej Ani Visjak denarnica z vsebino 400 kron in zlata ura-zapett-nica z zlato ovratno verižico, vredno 4000 kron. V kurilnici glavnega kolodvora je bil ukraden gonilni jermen, vreden 3000 kron. — Dr. R. Blu-maurju na Zaloški cesti je bilo ukradenih več stvari, vrednih 1330 krou. — Na škodo družbe Austro Daimler je bil ukraden magnet, vreden 0000 kron. — Iz ljubljanskega policijskega okoliša je bila za vedno izgnana Josipina Jančar. — V kavarni »Evropa« je bila ukradena Pavlu Bohincu listnica z vsebino 11.600 kron. lj Našla se je ženska ruta. Dobi se pri Ani Gregorčič, Dunajska cesta 17. IV. nadstr. lj Izgubila se ic moška srebrna ura z double verižico 9. sept. od pokopališča Sv. Križa do to-varne za klej. Pošten najditelj naj jo odda nazaj proti dobri nagradi v uredništvu našega list«; Orlovski vestr?ik. Občni zber O. P v Ljubljani se vrši dae 24. septembra. Odseki, ki se še niso prijavili, naj to takoj store. Ako jim je udeležba absolutno nemogoča, morajo naprej poslati opravičilo. Izkaznice za polovično vožno po južni železnici in za polovično vožno po državni železnici dopošljemo vsem odsekom še ta teden. Polovična vozna velja za tri dni, t. j. od 23. do 25. sept. Vsem odsekom O. P. Ker se 24. t. m. vrši občni zbor Orlovske podzveze in želi predsedstvo podati kolikor mogoče točno statistiko o članstvu, zaključno z mesecem avgustom, opozarjamo vse odseke, da nujno pošljejo preko okrožja vse v tekočem letu zaostale mesečne statistike vključno s statistiko za mesec avgust. Okrožja naprošamo, da vplivajo na odseke, ki bi te dolžnosti sami ne izpolnili. Ko polagoma ob zaključku poslovnega leta obletne račune, moramo položiti tudi obračun v tem, koliko nas je in koliko se je v odsekih delalo. Bog živi! — Predsedstvo O. P. Ljubljana. Redni občni zbor Šentjakobskega Orla se vrši v torek, dne 19. t. m. § 74. poslovnika določa: Občnega zbora se morajo udeležiti vsi redni člani odseka. Kdor ne more priti, se mora opravičiti predsedniku. Proti rednemu članu, ki izostane brez tehtnega vzroka, se nastopi po 102. poslovnika. Redni občni zbor šentpeierskega orliškega krožka sc vrši v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih šentpeterske prosvete. Udeležba vseh rednih članic je obvezna. — Odbor. Ljubljanska porota. Ljubljana, 13. sept. 1922. Današnja porota se je pečala z dvema zelo tipičnima slučajema, ki sta posvetila v gotove socialne plasti v Zagrebu iu v Ljubljani. Porotnemu senatu jc predsedoval višji svetnik Levičnik, vo-tanta sta bila svetnik dr. Mohorič in okrajni sodnik Kralj, državno pravdništvo je zastopal državnega pravdnika namestnik Lavrenčak. TIPIČNA PRIKAZEN ZAGREBŠKIH KAVARN. Božidar Mrkonjič, pravoslavne vere, je iz-učen trgovski sotrudnik, toda, dasi je šele 21 let star, se že 3 leta ni pečal z nobenim poštenim delom. Sam je povedal, da se jc pečal v Zagrebu s »šibanjem« valute in s švercanjem. Dne 21. maja letos se jc seznanil v zagrebški Narodni kavarni z Luko Uzelacem. kateri je v ameriških rudokopih pristradal nekaj dolarjev. Pregovoril ga je, da naj Uzelac na Dunaju zamenja 500 dolarjev. Uzelac ga je naprosil, naj se pelje z njim na Dunaj, ker on ni dovolj nemščine vešč. Vzdrževal ga bo že on. Peljala sta se v II. razredu, spala sta pa v I. razredu. V Zidanem mostu ic dal Uzelac Mrko-njiču 500 dolarski bankovec, katerega je ta skril na hodniku pod nadpisno desko. Ko sta se pripeljala čez mejo, je Mrkonjič rekel Uzelacu, da so bili dolarji ukradeni. Uzelac mu je verjel in mu jc še na Dunaju dal 40.000 avstrijskih kron, sam sc jc pa odpeljal v Zagreb po druge dolarje. V Zagrebu so sc šele Uzelacu odprle oči, kakšnemu poštenjaku jc padel v roke in je celo zadeto javil oblastem. Ugotovilo se je, da ie Mrkonjič 27. maja na Dunaju zamenjal 500 dolarjev za 5,000.000 avstr. kron. Ko so Mrkonjiča aretirali, so našli pri njem 122.400 jug. kron. Mrkonjič je v preiskavi iu tudi danes pri glavni razpravi zanikava), da bi bil on okradel Uzelaca. Pri njem dobljeni denar je pošteno zaslužil s »švercanjem«« in s »šibanjem« valute. Vsled krivdoreka jsorotnikov je bil Mrkonjič obsojen na 2 leti težke ječe. TATVINE PRI LJUBLJANSKI TVRDKI BREZNIK 6t FRITSCH. Anton Velkavrh in Jožef Kocmur sta služila pri tvrdki Breznik & Fritsch. V letu 1921 in 1922 sta pokradla veliko množino raznega blaga. Predsednik Levičnik jc vprašal obtoženega Tomažiča: .Povejte, kako ste prišli na pregrešno misel, da stn začeli svojemu gospodarju krasti?« — »Meseca januarja 1021 me ic nagovoril Ivan Dovč, naj mu pomagam krasti. Nato me je zapeljal hlapec Jože! Kocmur, da sem kradel, približno dobro leto r.cm polagoma kradel, dokler me niso aretirali. Kocmur mi jc rekel, da mi bo dajal polovico od izkupila ukradenega blaga, dajal mi je pa le 60 do 70 kron na teden, za kateri denar sem si kupoval kruha: kadil nisem, v gledališče in v kino tudi nisem hodil. Kocmur jc tudi priznal, da je kradel. Solastnik ukradene tvrdke g. Venčeslav Breznik jc rekel, da je bil Tomažič tih, priden fant, Kocmur pa hinavec, tat in pijanec, katerega je obdržal v službi, ker sc mu jc smilila njegova žena. Tomažičcv zagovornik dr. Adlešič je v svojem zagovoru jioudarjal, da je bil Tomažič zapeljan. Vsled pravoreka porotnikov je razglasil na to predsednik porotnega senata Levičnik oprostilno sodbo glede na Tomažiča, in da se Kocmur obsodi na 1 leto težke ječe. Porota je neprekinjeno zborovala od 9. do pol 16. ure. Poslano* Na naslov g. Ivana Bidovca, zid. mojstra v Kranju. Na Vaše poslano v »Slov. Narodu« z dne 7. 1 septembra t. I., v katerem me Vi obdolžite krivde j na nesrečo pri stavbi g. N. Adamiča v Kranju. ; vzamem na znanje. Proti tej javni obtožbi bodem sodnijsko po stopal takoj po sodni razsodbi, katera sc bode bavila z omenjeno nesrečo in nepristransko ugotovila, ali sem kriv jaz, ali kdo drugi. JOSIP PERNU8, i obl. preskušeni mestni tesarski mojster, Kranj. ———— * Za vsebine tega dopisa odgovarja nrpdni«l» i|r.^ »v* i r i ... k i K J k. J /i I K J ; K J | k',4 O ESP J0ŠK0 PFEIPER posestnik in župan. ŠTEFI PFEIFBR roj. RUMPRKTH poročena. Krško, v septembru 1922. » • « Brez posebnega obvestila. Gozdni manipuiant » samostojni zagovodja, z daljšo prakso, z znanjem les. induatr. podjetij v tu-in inozemstvu, periekten slov., hrv. in italij. ter nemškega jezika, želi preme-niti mesto pri večjem podjetju. Ponudbe ■a upravo lista pod »Gozd«. 3840 Dve dijakinji Sprejmem na hrano in stanovanje. Hrenova ulica 19, Frelita. 3801 Dr. BLEIVVEIS odpotuje od 15. septembra do 15, oktobra t. i. Sprejme se GOSPODIČNA l večletno trgovsko prakso kot BLAGAJNIČARKA v trgovini LUD. KUHARIC v Ortnožu. Oskrba vsa v biši, plača po dogovoru. Ozira se le na starejše prvovrstne moči, z dobrimi spričevali in poštene. 3824 RAZGLAS. Pokrajinska uprava je dovolila, da sc vrše nadomestni semnji za živino, konje in drugo blago in sicer dne: 19. septembra v Trebnjem; 3. oktobra v Veliki Loki; 12. oktobra v Št. Lovrencu. Ker je pri nas dosti in dobre živine, vabimo kupce. GOSPODAR. ODBOR TREBNJE, VELIKA LOKA, ŠT. LOVRENC. Vinski mošt se toči v hotelu »JUŽNI KOLODVOR«, pri Mikliču. 3832 Dražba. V soboto, dne 16. septembra, ob *>. nri dopoldne bodo naprodaj hrastove in I/ini različne mecesnove IV rl U I velikosti MIRJE štev. X LJUBLJANA. 3833 STAVBENIKI se opozarjajo, da bo Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani zgradil nekoliko enodružinskih hišic ki morajo biti še to jesen v surovem zi-dovju dograjene in pod streho spravljene. Opeko, cement iu apno bo dobavil zavod sam. Refleldantom, ki so pripravljeni prevzeti gradnjo, bodo načrti in natančnejša pojasnila na razpolago v petek, dne 15. t. m. dopoldne v uradnih prostorih zavoda, Šolski drevored 2, L nadstr. 3823 Naprodaj so: mize, stoli, postelje, podobe, železna peč in drngo. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3810. Iščem KOVAČA Samskega mojstra, v kovačijo na deželi, ki jo a a m v najem skoro brezplačno. -— Zglasili se je ustno ali pismeno pri ALOJZIJU SMREKAR, Drašča vas št. 3, pošta Zagradec, Dolenjsko. 3837 Trije čehoslovaki mlajše moči. 2 trgovska pomočnika, 1 skladiščar, iščejo poljubne službe. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod > Čehoslovaki <. 3331 Prevzamem MESTO POTNIKA pri kakem večjem podjetju, najraje v špecerijski stroki. Grem tudi za tiakupovalca poljskih pridelkov ali živine. Sem dobro verziran v tej stroki, ter dobro poznan v Vojvodinji. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: .ZANESLJIVA MOČ«. 3809 Hlapce za težke konje išče mestna pristava. Cesta na Kodelievo štev. 8. — Stanovanje in hrana v niši. Deklo k prašičem, Izkušeno in zanesljivo, išče graščina Bokalce, p. Vič pri Liubljaai. — Plača po dogovoru. 3792 Dobro nagrado dobi, kdor preskrbi STANOVANJE: 2 sobi in knbinja, v stari ali novi hiši. — Pismeno sporočilo vratarju hotela »SLON«. 3803 NAJVEČJA IZBIRA različnih pletenin, malic nogavic in rokavic pri tvrdki A & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG St 10. GOSTILNO vzamem v najem ali račun v krajih Škofjeloke do Ljubljane ali v Kranju in okolici. — Razpolagam z vso potrebno opravo za gostiiniško obrt in sem dobra (uharica. Ceni. ponudbe se prosi na nalovi Ivanka Telban, Škofjaloka, Karlovec Predmestje štev. 51. 3755 Otroški vozički, dvokolesa, novi motorčki na ženska kolesa, šivalni siroji, pneumatika, najceneje pri BAT-JELU, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4, Stari trg štev. 28. 3688 Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova cesta 57, telelon it 88; veletrgovina sena, slame, drv. koruze, ovsa. sadja itd. Brzoiavi: Oset Andrej, Mat&or. POZOR! POZOR! Kapitalisti! Na neoliremcnjeno posestvo (s hišo in gospodarskim poslopjem) na jako prometnem kraju Slovenije, v vrednosti 4 milijone kron, iščem posojila 1,600.000 K proti vknjižbi na prvi prostor ter čistim obrestim. — Ponudbe pod: »POSOJILO 14« na upravo tega lista. Zaradi preselitve je v DOBREPOLJAH-PODGORICA štev. 6 naprodaj v zelo ugodni legi in dobro urejeno. Ob-! rega okrog 25 oralov. Polovica je dobrega j.ozda, smrekovega in bukovega, ležečega ob cesti oziroma dobri poti, od koder se lis s primeroma majhnimi stroški spravi na železnico. Drugo so travniki in njive. ,, , . . Vse jc dobro obdelano in zagnojeno. Vrt iscem eno an ave so 121 j® »«j« » ^i™ z.™«?; j«^ zasajeiu z drevjem. Hiša (vila) solidno zidana pred 20 leti, ima 6 sob poleg drugih prostorov. Svinjaki in hlev je zidano , kasneje. Tudi vodnjak je pri hiši. Na že-' Jjo dobi kupec tudi premičnino: krave, prešiče, vozove, poljsko oredje, mrvo in drugo, da takoj nadalje obratuje. Gospodarstvo je urejeno za mlekarstvo in pre-šičerejo. Kdor hoče svoj denar varno naložiti in ohraniti ter imeti poleg tega zdravo in udobno stanovanje, naj se oglasi pri lastniku v Dobrepoljah. 3781 z ali brez pohištva, po možnosti poraba kuhinje enkrat na dan. Takoj ali od 1. oktobra. Ponudbe na upravo lista pod > Iščem sobi«. 3805 šivalne in pfietlSne stroje lahko tudi pokvarjene, kupim. — Naslov pove uprava lista pod številko 3794. TRGOVSKA M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Marling. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta St. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica St. 3. Priporoča sc prečastiti duh ni in vsem naročnikom, da si > 'iar,e našo stojnico na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru objekt A, oddelek II., stojnica štev. 14. Priporočamo v nakup vse v našo stroko spadajoče predmete kakor voSčene sveče, svitke, v najboljši kakovosti in fini izdelavi. CRHRbES PRI0C Ljubljana Balkan - Dunajska cesta 33 Izprašan strojevodja za ozkotirne mater, železnice dobi stalno službo. - Samci imajo prednost. - Ponudbe s prepisi spričeval je oddati pod štev. 3822 na upravništvo lista. Salonska suknja i TELOVNIKOM in črna žaket-obleka, oboje dobro ohranjeno, ceno naprodaj. -Več povedo: Opekarska ccsta 31, v salonu. dvonadstropna, v Sp. Šiški, 7. velikim dvoriščem, skladiščem in vrtom, je takoj naprodaj. Lokali, gostilniški prostori in stanovanje takoj na razpolago. Hiša moderno zidana in v dobrem stanju. Ponudbe sprejema do 17. t. m. Alojz Planinšek, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 18. 3826 40 oralov, travniki 35 mernikov posehe. jozdi in njive, za 'roda se iz proste modni rakit, vse potrebščin«? za Šivilje in krojaCe siajcene^e pri: Siaiiovlc nas!. I Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. JI Mirni stre. proM AEG električna števci proizvod AEG žarnice Tunsrsram, vse elrktro-tehnične potrebščine v zalogi po ugoduih cenah. Elentroteh-nična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, Celje, Proračun brezplačno! roke. Cena po dogovoru. Vpraša se pri .......... CIRMAN, Bočkovo, Nova- M1HAELU vas pri Rakeku. 3319 „Min imaxu ročni Se sil ni aparat. — Generalno zastopstvo za Slovenijo: BELUŠIČ, Ljnb-Ijana, Resljcva cesta Utev. 3. 3556 Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zuacem, da je Vsemogočni poklical danes k sebi v večnost predobrega soproga ozir. očeta in starega očeta, gospoda Ivana Staudacherja evidenč. nadolicijala v pokoju v starosti 60 let Truplo dragega pokojnika m položi v grob na Trebanjskem pokopališču dne 15. t m. zjutraj. Maše zadušnlce se bodo brale v župni cerkvi Trebanjski. Blag mu spomin! Trebnje —Ljubljaia, dne 13. sept. 1922. IVANA STAUDACHER roj. SM0LIC, soproga, in dmžine DRČARJEV A, FERMNČICEVA KMETOVA. Brez posebnega obvestil«. in 66 Pozor peki! »D1AMALT«, tvorefee Hao-set l Sobolka, Bcč - Stadlou, v predvojni kakovosti, sc zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDL1ARD DLZANEC, Zagreb, SKLADIŠČE Strosmajerova nlica it. 10. P. n.! Čast nam je, da Vam tem potom naznanjamo, da fj smo tvrdki Importna kuča «JE-KA» v Zagrebu pove- i rili zastopstvo in komisijsko skladišče naših proizvodov t za Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo ter prosimo, da $ se v slučaju potrebe izvolite obrniti na omenjeno k tvrdko. — Z velespoštovanjem JVCardešie § Gie., J{omiža, i mm siev. gospodarsko društvo k. s. z. v Zagrebu. ilnlcarji I Prvovrstna hrvaisko-slavonska vina vseh vrst morejo se v vsaki množini ceno nabaviti na odi 17.— 23. sept. 1922. ,1 i & i § s $ S fi i s g g Hira M isdaja fcflusetij »Sioveoeac Odgovorni urednik Mihael MoSkere v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.