poštninit »tačamei » ©»*<*»tel
p Cfubllaisi, aprila *S>38
£el® 51 » Sifes.v 1®
Z neupogljivim pogumom «- naprej!
Mnogo »e dane« piše o težkean položaju slovenskega kmeia. »Domoljub« ja že ponovno ugotovi! sedanjo nepovoljno stanje kmeSkega stanu m s ir»n dokazal, kako mu je pri srcu usoda slovenske kmečke domačije, na kateri s ioni vsa naša naro<ina moč in is katere raste največ žlahtnih sadik naše narodne bodočnosti.
V nekaterih člankih je bilo ugotovljeno, da mora vsaka na .(a prava agrarna (kmetijska) politika sloneti na načelu, da si je treba ustvariti trdni in trajno zanesljivi trg za naše kmetijske pridelke d o ni a, ne jih pa v prvi vrsti iskati v tujini. Da bo pa ustvarjen domači trg, je treba v Sloveniji dvigniti obrt in industrijo, kamor bo še! del kmečke mladine, ki na grudi ne bo mogla ostati, in kamor bo krnet prodajal svoje pridelke.
Ta ugotovitev je točna. Nekam je z otroki kmečk>!i družin treba: vsi ne bodo mogli osiafi na kmetiji. Tudi za kmetijske pridelke je ueitje treba dobiti stalen domač trg isi jim na ia način zagotoviti primerne, kar moči »talne cene, da bo kmečki gospodar lahko vsaj prihčno zanesljive preračunal, kako bo mogel uspešno gospodariti. To so naloge, ki se jih Im treba po načrtu in temeljito lotiti; lotiti se jih bodo morali vsi, ki jim je naloženo, da skrbijo za kmeta, njegov obstoj ki napredek: javna oblast, kmetijska zbornica pa tudi stanovske in strokovne organizacije slovenskega kmeta, med katerimi je na prvem mestu Kmečka zveza, tn tu smo pri točki, o kateri je treba zapisati v zvezi z zgoraj omenjenim nekaj misli.
Cislo jasno jo iu mora biti vsakomur, da pri vseh teh prizadevanjih za ohranitev in napredovanje slovenskega kmečkega stanu brez krepkega sodelovanja toga stanu samega "o pojde. Ce pa brez kmetovo močne volje po izboljšanju položaja, v katerem se dane« (bodimo pravični na vse »tirani im se nikomur ne laskajmo, ker to Škoduje) nahaja ne brez sleherne svojo krivde, rte borno uspeli, potem Je treba pri vsem delu za slovenskega kmeta računati s kmečkim človekom. Vemo pa, da človek ue živi od same »novi (materije), ker m j* samega telesa, marveč ima tudi dušo m duševno potrebe, pa tudi duševno, notranje razpoloženje. Verno tudi, da je pri vsakem 6'u, pri slehernem pokretu, ki si prizadeva zajeti mnogo ljudi za dosego, stavljenega ci-n»\ • a "P^evaH tudi notranje, duševno »strojenje posameznika in po njem množice.
»t bi! voditelj, slab vojskovodja, ki ve, vi«10 Sprijenosti njegove armade od-™na al. zmaga ali pora«, p« bi računal zgolj a telesne moči ia zunanje okoliščine, no-
|0' du*evno moč, iz katere raste junaštvo,
žrtev ia satnoodpoved, bi pa t neprimernimi besedami uničil, namesto, da bi jo podžgal in razvnel.
Nekajkrat je bilo že na raznih mestih zapisano: slovenski kmet je na tieh. Govori se o strašnih številkah, o obupni bedi, o ne~ vzdržnosti položaja. Pišejo o vaseh, kjer ni v vasi niti »kovača« (namreč onega, ki zanj lahko nekaj kupiš!), kjer ni v hišah niti za sol. Položaj se slika v najbolj črnih barvah.
Kako je s kmetom na tleh? V gospodarskem pogledu je res kmet v težkem položaju, aii na tleh ni, vsaj tako ne, da ne bi mogel "•stati. In da si bo mogel polagoma pomagati, se je vendarle že nekaj storilo (brisanje polovice dolgov, postopna oživitev kmečkih posojilnic itd.). Storiti bo seveda treba še mnogo z velikapoteznositjo, ki se je bomo morali tudi Slovenci naučiti.
Toda na drugi strani se lahiko postavi trditvi o kmetu na tleh druga nič manj resnična, ki zadeva njegovo duševno stran: naš kmet se je pričei zavedati samega sebe in svoje stanovske moča. In ta pojav je izredno važen iu ima za bodočnost slovenskega kmečkega stanu ogromen pomen. Tako velik pometi, da lahko upravičeno zapišemo: slovenskemu kmetu se vkljub težkim časom bodočnosti ni treba bati, ker je začutil moč sta. novske skupnosti. In Mor našemu kmetu želi dobro, mu te vere v lastno moč ne sme ubijati. Boste odgovorili: »Olepševanje dejanskega stanja nič ne pomaga. Kmet propadal« — Zakaj, propada?
Poslušajte zgodbo, ki je resnična kot amen v Očeoašu in ki je zgled za sto, tisoč in se več čisto podobuih zgodb. Živel je kmetič, ki je imel zelo majhno posestvice in veliko kopico otrok. Bi! jo res majhen kmečki obrtnik brez »patentac, ali tisto, kar je zaslužil, je
po večini dobil plačano v naravi, kakor 5>i dobil tudi, če hi hodil v »tabrh«. Nič ni imei, ko jo začel na svoje, kaikor pridne roke iu ped. zemlje cd očeta. Pa je postavil hišico ia vzgojil lepo število obrok. Si mislite: bilo je v onih dobrih časih pred vojno, Zaires v onih časih je Ho, pa dostikrat ni bilo pri hiši beliča za sol in smrdljive«, noben otrok ni imel posilili lastnega zimskega plašča, tudi kruha je sem in tja zmanjkalo. Večina otrok ni spala na postelji — pa so danes ti otroci, sposobni za življenje iu se jim ne godi slabo, Nobenemu, Zakaj pri hiši je bilo zaupanje —. in je še danes — v silo in uspeh lastnega premišljenega prizadevanja, s katerim se je mogoče izkopati iz vseh težav in nesreč. Čs povem še, da je bila mati po dvanajstem otroku leto dni na postelji in je nato gospodinjstvo prevzela najstarejša 20 let stara hčerka, bo slika popolna. In iz te družine je ta, ki vam te vrstice piše.
Družina ni propadla. Tudi posestvo no. Zaikaj bi propadla drugaY ln če propadajo^ zakaj propadajo? Kdo je na tleh? Tisti In sa« ao tisti, ki je zgubil voro v svojo lastno moč, Mi vemo, da te vere slovenski kmet ni zgubil, saj prav zadnja leta kažejo ravno nasprotni«. In kar moramo danes z vsem poudarkom kmetu povedati, je tole: Ne obupuj! Ne pusti, da te tvoj težki položaj in razne neugodne ugotovitve drugih zavedejo v malodušnostl Pravijo, da je pri bolnem človeku trdna volja, da hoče ozdraviti, več vredna kot kopica zdravil. Težko je danes kmetu zares, toda vzemite zgodovinske knjige v roke in beritet še vso hujše čase so preživeli naši predniki^ pa so obstali in nam lepo slovensko zemljo obranili. Tudi mi jo hočemo! Kmet mora do* biti pravice, ki mu gredo, mora pa tudi san* svoj del doprinesti, da se bodo časi zbadjšali, Ta svoj delež l>o pa doprinesel le, če bosta njegovo srce in duša polna neuklonljivega, poguma in vedrega eamozaupanja.
Kako ho z novimi posojili'
Posojilnice so oživele. Vlagatelji dobivajo denar. Za vse potrebe jim je zadoščeno. Le za to rie, da M denar nosili drugam, posebno ne v zavode, kjer za kmeta ni kredita.
Tudi posojila so potrebna
Sedaj se pa oglašajo twdi kmetje, ki bt radi posojila. Toliko je stvari v gospodarstvu, za katere je nujno potrebno imeti denar. Zato bi bilo prav zaželjeno, da končno posojilnice odprejo svoje blagajne tudi za dovoljevanje posojil, ne pa samo za izplačevanje vlog. Saj posojilojemalci tudi Se šest led niso nič dobili, saj so oni tudi šest let zaman čakali kakor vlagatelji. Res je to, toda njihov čas še rti
prišel. Sele, ,ko bodo vsi vlagatelji zadovoljeni in pomirjeni, potem pridejo na vrsto jposojiloa jemaloi, potem bodo začelo posojilnice z dovoljevanjem posojil.
Večja previdnost pri posojilih
Glede novih posojil bo pa stvar nekoliko drugačna, kakor je bila pred krizo. Posojil* niče bodo pri dovoljevanju posojil bolj stroge,) bodo dovoljevale manjša posojila in Še ta posojila le »ui krajši rok.
Zakaj naj posojilnice bolj strogo postopajo? Z»to, ker so se v prošlosti marsikaj naučile. Zlasti so videle to, da se je mnogokrat posojilo porabilo za negospodarske na-
»DOMOLJUB*, <lue 21. aprila 1938. ______—-
Vlada se briga za zetezmcar;e
mene, da se jo posojilo naravnost zapravilo, nameoto da se uporabi' izključno le za gospodarstvo, aa njega izboljšanje in napredek. Že od Raiffeisesna imajo kmečke posojilnice to vafeo nalogo, da gledajo, česnu je posojilo namenjeno in če se res posojilo za t;i namen po-n8>i.	. .
Stanjša pen&jila
Zakaj pa bodo dovoljevale le manjša posojila? Obtok denarja začenja polagoma. Denarja že daleč ni toliko, kot ga je bilo pred krizo. Novih vlog v posojilnice preteka malo aii skoraj nič. Pa tudi poeofilojemftVo! zaenkrat Se ne prenesejo večjih posojil, ketr so od krize preveč oslabljena, da bi niogii plačevati vsakoletne obresti in zraven odplačevati še glavnico. Poleg tega sto mnogi poGojiloje-inalci sedaj dolžniki Privilegirane agrarne banke in imajo le tej odplačevati vsakoletni obrok. Drugi so pa zopet pri Priv. agrarni bajikiš v obvezi kot poroki in plačniki. Na dolžnikih enako kakor na njihovih porokih pa bcresneni vknjižba Agrarne banke po sili zakona s prvenstveno pravico, četudi mogoče v zemljiški knjigi zaenkrat Se ni izvedena.
Posojila le ia krajši rok
Zakaj le posojila za krajši rok? Posojilnice ao večinoma pod zaščito. Uredba o zaščiti denarnih zavodov pa dovoljuje zaščitenim zavodoei le dovoljevanje kratkoročnih poso-jdL Posojilnice morajo zelo paziti na likvidnost, ker amo krizo komaj še preboleli. Raivno zaradi tega smejo dovoljevati le kratkoročna posojila, da se denar bifcro vrača. Naposled, so pa tudi kmečke posojilnico po načelih Ratf-fetsan-a celo v normalnih časih smele dovoljevala posojilu na največ Štiri leta, torej redoma tudi le na krajši rok. Kes- se dajejo le manjša posojila, pomenijo ta posojila za kmeta le prehodno pomoč do nove letine, t. j. do jesena. Treba je natopiti orodje, treba je kupiti vola ali konja, treba je plačati zaoatak davek; goSovine ni in nujno potrebno je posojilo, toda le do jeseni, ko bo za pridelke mogoče dobiti gotovino in posojilo vrniti. Ta posojila torej predstavljajo Ie kraitkoro&u obratni kapital za kmetovo gospodarstvo in ako je ta obratni kapital izposojen, se mora ob novini v jeseni vrniti. Srednjeročna posojila za zgradbo gospodarskih poslopij, za is&-boljganje zemlje, za nabavo poljedelskih strojev pa za enkrat niso mogoča, ker bi jih kmet mogel vračati šele tekom treh do petih let.
Kakor bodo pritekale nove vloge, taks
bedo mogoča posojila
Kdaj pa bodo mogoča posojila v večjih vsotah in za daljši rok? To je odvisno od toga, kako se bo kmetijsko gospodarstvo popravilo in kalro bodo na drugi strani posojilnice zopet začele dobivati v svoje blagajne kmečke prihranke. Moramo reči, da so se vlagatelji zaradi dolgotrajne denarne krize posojilnicam precej odtujili. Potrebno je, da gi posojilnice z (/pet pridobijo zaupanje vlagateljev. To je tudi razlog, zakaj mora denar biti sedaj prvenstveno ali celo ialključno na razpolago samo vlagateljem.
Posojilnico bodo mogle svojo nalogo glede dovoljevanja irizkoot»re»teih posojil kmetovalcem za izboljšanje gospodarstva vršiti le v toliiiio, kolikor bodo uživale zaupanje vlagateljev. Zato moramo sedaj vsi, tudi posojilojemalci, delati na to, da domača posojilnica zbere vse prihranke svojega okoliša, <fa ti prihranite ne gredo v mesta in v denarno 2'
Ono nedeljo je na shodu železničarjev v Mariboru povzel besedo tudi minister dr. Krek. Ta je uvodoma poudarjal, da je sedanja JRZ tista stranka, ki s svojimi voditelji dr. Stojadi-novičetn, dr, Korošcem iu dr. Spahom po« več a vso pažujo želeirai&JBrakemu »tacu. Čeprav ima dr. Korošec v sedanji vladi drugo ministrstvo, se živo zanima za vsa železni6a*ska vprašanja ter se vedno zavzema za njih pravilno in pravično rešitev. Gospod minister je nato podal pregledno porodilo o našega notranjemu položaju. potem pa svoja izvajanja posvetil delu vlade za koristi želczaj&ujev. Želftzničarsko vprašanje je del vprašanja državnega oslužbenstva, kateremu je sedanja vlada morala pred dvema letoma znižati prejemke, ker je ob prevzemu oblasti našla prazne državne blagajne, Čim pa se je stanje državnih blagajn zboljšalo, je vrnila svojim nameščencem del odtegljajev, vendar ni mogla vsega, ker je morala presežek svojih roračitnsfcih dohodkov porabiti za popravilo starih železniških prog, ki jih je prejšnja vlada tako zanemarila, da smo imaM nesreče, ki jih je povzročilo strahotno stanje našega železniškega omrežja. Gotovo pa imajo železničarji sedaj občutek, da se bliž-a Cm izboljšanja, saj vozijo po naših progah polne vlake, ka« odpira državni blagajni nove vire dohodkov, iz katerih bo mogoče železničarjem dati, ka<r jim po pravici gre. Vlada na železniško osebje ni nehala misliti ter jc v okviru možnosti ugodila njihovim željaaa. Promemi mitnister je dobi! pooblastilo za novelo k zakonu, ki bo uredil železničarska vprašanja. Imenovana ie že komisija, ki dela aa tej noveli. V letotojem. imnačnem zakonu je rešeno vprašasaje starih ia kronskih upokojencev, ki se prevedejo na dinarske upokojence.
Pripravlja sc dodatek k delavskemu pravilniku, ki bo uredil starostno zavarovanje vsega ž«lezniČAi-skega delavstva, nastavljenega »n
»Slovenec« z dne 15, aprila 1938 je priobči) neko okrožnico Ljubljanske »okolske žu-pe. Iz »je jc razvidno, da *e je Sokol v Sloveniji začel pečati z organiziranjem nekih tajnih priprav in da bi se pokazalo, ali organizacija deluje »strogoredno« ali ne, na skrivaj skliče od časa do žaSa »obrambni zbor«, kar Sokoli sami med seboj imenujejo »hajdučki »a*tasia,lr«, navadno na nedeljo zjutraj in traja ves dan. Lansko leto, 9. maja, se jih je ob taki prilika zbralo v Ljubljani 3218, letos pa mislijo aa ta način zbrati 13.000 ljudi, vse, kar je so-kolskega na področju te župe, do 60. leta starosti, Gotovo je, da Sokol tega načina organizacije mm a v tistih pravilih, ki so javnosti na razpolago, zlasti pa mu tega ne bi bilo treba v osvobojeni državi, kjer mu vse stopnje ob-
zavode, v katerih za kmeta ni kredita. Sedaj j® boij kot kdaj treba poudariti to misel, da morajo biti posojilnice naše kmečke barake, v katere na eni strani nosijo kmetje svoje prihranke, na drugi strani pa dobivajo potrebna posojila. Naše posojilnico so tej nalogi demtstle i ii ao jo do denarne krize sijajno vršile v veliko korist kmečkega gospodarstva. Vršite jo bodo lahko sedaj po dolgotrajni krizi, če jim bodo vlagatelji vrnili svoje zaupanje. Tu se 1)0 pa prikazalo, koliko velja naita kmoBk* ataipooBt, naša kmečko zavednost.
n »nastavljenega. Zaposlit«* <Mav*tva bo urej* na. Nov pravilnik bo predvideval aialno Število delovnih ur in število tafa <Mavxtv*.
I »delan je pravilnik o aiažbeni obleki, ki bo izdatke driavas blagajn« poveča) s« S ai. iijonov dianjerv. Z njim bodo iaamdnrrm pri-»pevki nižjemu uslužbenatvu zvišani za 50 S, Generalna direkcija pripravlja nov pravilnik, ki predvideva izboljšanje posebnih dohodkov osebja. Pri starem pravilniku ao slovenski it-lezničarji bili prikrajšani m 50%. Pod pitij, j, že pravilnik o izpitih, ki jih morajo v svrho napredovanja ptilagaii železničarji, pa jih smo mogli polagati, ke* ni bilo pravilnika, in so M zato občutno oškodovani.
Željam železničarjev po novih varnih olajšavah je prometni minister ugodil. V« uani-benoi imajo pravico do brezplačne selitve po železnici, upokojenci dobijo naneslo dosedanjih 24 48 voitesaj in neomejeno število vožtnj do 60 km. Uradniki dobijo letno eno brezpUi-no karto za svojo »lužinčad. Letne karte za otroke upokojencev so dovoljene. Veljaim«! za mesečne karte se poveča na 30 kna, Ukinjena je taksa na delavske »pralnice. Tudi delavci dobijo popust za prevoz pobižtva po železnici. Znižane so tudi tariie zs. prevoz žjriL gradbenega materiala za železničarje.
Vse to je dokaz, da ima sedanja vlada »misel za vprašanja železničamskih družin in da s« trudi ugoditi železničarskim zahtevani!, v kolikor je pač bik* možnosti.
Vlada bo vso svojo posornort posvetih ustanovi državnih železnic in bo a tem ustvarjala lepi« življenje železničarjev. Ob koncu j« gospod minister pozval vse delavce v strokovnem klubu, da politikom pri njihovem delu pomagajo m v tem sodelovanju ustvarjajo jasa-vo, da se bodo mogli veseliti vzajemnih uspinov.
lasti omogočajo popoln javen razmah — Se ima v tej osvobojeni državi poštene namene. Tajnost je zmeraj znamenje, dta nekdo nekaj pripravlja, kar ne sme prezgodaj priti na dan. Ob takih prilikah se ljudstvo znova izprašuje, kaj neki se ie začelo sfcrivaiti za. slovenskim Sokolom, da tako prikriva nek« priprave. Da mu je vzgojna osnova brezversfvo m najbolj grobi matmalizem, priznava sam, v novejšem časa najbolj v svojem gfeusiln »Sokol« z d« 1. aprila 1938, kjer se zavzema za neko morale, ki izvira »iz znaaosti ia naroda* in dopušča popolno svobodo«. Takemu naaoru je treba dati samo še primerno zastavo in znamenje, pa je izrazito komunistično brezboštvo. Glavni protimarksistični odbor v Belgradu pa poroča, da se v doslej nacionalni Snmadiii javlja močan komunistični val. Ni čudno, če se je taka morala skrivala za nacionalisti. Veseli bi biK Sokola, če bi slovenski Sokol vodil mlade moči k izgraditvi kremenitih j-načajer, če bi gojil »zdravega duha v zdravem telesu« in cenil krepost, veseli bi ga bili kot tekmeca. Če pa goji brezboštvo, ki mu je za mladinsko vzgojo naravnost izhodišče, ga pa ns moretno biti veseli, ker vidimo, kani brezboštvo vsako družbo m vsako državo pripelje. Zato čimdafje bolj prodira prepričanje, da je s Sokola treba vzeti značaj državne organizacije, da postane —• če trna življenjske sile v sebi — državljanska organizacija, kakor tc&ko <hv0i.
^Jte^Jd........___......_
kaj JE
OSEBNE VESTI
i Kraljevska družina. Kralj Peter, kraljica Marija in kraljeviča Tomiialav in Andrej »o zapustili Bel(frad m se odpeljali v gradi« Miločer ob Jadranskem »»rja, kjer «m> ostali za velikonočne praznike.
domače novice
d Birmanje v ljubljanski škofiji. Vrstni red tiirmanja je spremenjen sledeče: Sv. Križ ob Krki dne 27. aprila, Cerklje ob Krki dne 28. apršla, Čatež ob Savi dne 29. aprila in Velika Dolina dne 30. aprila. 5 d Spomenik devetim žrtvam plazu pod Sioržičem na tržiškem pokopališču sr> blago-»lovili v nedeljo 18. aprila.
d 75 letnik je postal Anton Gantar iz Ho-bovša pri Stari OseliicL Je žs 48 let naročen ca Domoljuba. Bog živi starčka še mnogo leti d Državna pomoč z« gradnjo šolskih poslopij. Prosvetna minister je podpisa! odlok glede graditve šolskih poslopij v proračunskem letu 1938-39, Iz razpoložljivih kreditov so v te svrhe določen« naslednji zneski: za dravsko banovino 200.000 din, za savsko 230.000 din, za vrbasko 450.000 din, za primorsko 200.000 din, za drinsko 370.000 din, za zetsko 340.000 din, za dunavsko 350.000 din, za morasko 400,000 in za vardarsko 460.000 din. — Če bi bila pri vsaki vsoti vsaj še ena ničla, bi komaj zadostovalo. Vendar, hvala tudi za to pomoči
<1 Burni delovni dan vpeljejo s 1. majem v vseh zagreških trgovinah in poslovalnicah.
d Pozeba, Mraz je skoraj po vsem Dolenjcem poškodoval vinograde, uničil letošnji pridelek orehov in breskev. Tudi zgodnje češnje, | ki so že cvetele, ne bodo dale pridelka. Oni ponedeljek zjutraj je bila zemlja zmrznjena kakor pozimi. Burja je brila, da jc bilo težavno lunaj hoditi.
d Vse se organizira. Krvodajalci so se v I-iubijani združili v posebno organizacijo. Društvo šteje zdaj 40 članov, med ajimi dve ženski. Lani so dali 158 litrov krvi za 212 primerov pretoka krvi. Društvo skrbi za red in se bori proti nepošteni konkurenci ter za boljše plačilo krvodajalcem, ki ta svoj poklic vršs večinoma zaradi neugodnih gmotnih razmer in brezposelnosti,
d Mednarodno šahovsko tekmovanje je wlo te dni v Ljubljani. Igrajo: Furlani, Trifu-B»vič, Astaloš, Brčder, Kostič, Pire, PreinfaKk, lartakover, Szabo, Foltys, Tot, dr. Vidmar, »temer in še drugi.
-- Pri neredni stoiki, napetosti črev V6led zapeke prav odlično odvaja naravna -^ranas-Jnsetova« grenka voda zaostanke P^bave nakopičeno v črevih V zdravniški praksi se uporabl ja »Prnnz-Josefova« voda 8 polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
B«s- po min. ioe. pol. in nnr. tSr. 8 bi 1,1485, M. V. W
<1 Ali ste še Slovenke, alf ne? Ono nedeljo , 0 sl,ša'i v Ljubljani govor neke Srbkinje, ki I9 s ponosom povedala, da je zastopnica »Kola "Pskih se5tara«. Skromni Slovenci in Sloven-se kar zgrozili nad tem »separatiz-
v hišo Domoljuba!
»»m«. Kaj bi mi Slovenci rekli, če bi se ob katerikoli priliki prijavila k besedi kaka gospa ali gospodična in izjavila, da je zastopnica »Kola (ali bolje povedano kolesa) slovenskih sester«! Ce bi bilo v Ljubljani kakšno društvo »Kolo slovenskih sester«, bi bilo gotovo obdbl-ženo ne vem kakšnega separatizma. Nikomur pa ni padlo na misel, da bi izjavo ugledne Srbkinje tudi smatral za separatizem, kar seveda ni. Srbkinje so dovolj ponosne, da so obdržale ime svojega srbskega naroda tudi v svojem društvenem naslovu, toda na žalost je narodni ponos samo v Srbiji tako zakoreninjen, da nc pozna nobenih izjem. V Sloveniji je sicer večina Slovenk, v prvi vrsti seveda »klerikalnih«, na svoje slovensko ime tudi ponosna, žal pa imamo tudi izjeme, ki jim je menda neprijetno že to, da so Slovenke in hčerka slovenskega naroda.
d Nevarnih smodnišnic se znebimo z Ljubljanskega polja. Pravkar so bila namreč že ■oddana dela za nove smodnišnice prav daleč od Ljubljane, da se nam nikdar več ne bo treba razburjati zaradi tako nezanesljive soseske. Z deli bodo pričeli takoj, a veljale bodo nove smodnišnice 1,600.000 din, ki jih plača naše ■mesto.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Bo lahko še mnogo »konferenc«. Na sestanku JRZ v Pazariču je minister n. r. Branko Kaludjerčič dejal glede na govorice o skupščinskih volitvah; »Letos ne bo volitev. Ta narodna skupščina bo sprejela še en proračun, takrat se bo šele govorilo o volitvah.«
d Da se ne pozabi. Pod naslovom »Skozi 40 let« je priobči! vseučiliški profesor dr. Fr. Ilešič v »Slov. narodu« z dne 16. aprila 1938 članek, kjer čitamo med drugim tudi to-le: »Žerjav je Bolgare jemal v jugoslovenstvo nekako en&ko kakor Srbe; jaz sem tako razširje-vanje jugoslovenstva smatral za škodljivo zmoto. Mislil sem, da se s pritegovanjem Bolgarov v jugoslovenstvo jugoslovensko vprašanje tako komplicira, da bo potem nerešljivo; treba najprej razviti srsko-hrvatsko-slovensko jugoslovenstvo in šele potem poizkušati storiti korak na Bolgarsko; v nobenem primeru nam bol-
Tehničnd oddelek banstke uprave je v letošnji zimi pripravil več načrtov, po katerih naj bi se uredili šolski vodovodi in vodnjaki. Na visto so seveda prišli najprej kraji, v katerih je stiska najhujša in kjer pomanjkanje zdrave pitne vode še najbolj grozi zdravju mladine. Te dni je ban dr. Marko Natlačen podpisal več takih načrtov in odločil tudi višino podpor, ka se bodo dale v te namene iz bano-vinskiih sredstev. Tako bodo v letošnjem letu zgradili šolski vodnjaik za ljudsko šolo na Hribu blizu cerkve sv. Sebeščana v občini Peča-rovci v Prekmurju. To šolo obiskuje okrog 140 otrok in bo vodnjak oskrboval poleg šole še nad 20 kmečkih hiš v bližini. Podpora za vodnjaik znaša 22.000 din. Ljudska šola pri Sv. Urbanu pri Ptuju ima 5e nezadosten šolski vodnjak. Ker obiskuje šolo nad 450 otrok, voda nikakor ne zadošča, S podporo 16.000 din ga
3oj, kako neprijeten duh ima to p©» rilo! V njem je še vonj po slabem milu. imejte vendor usmiljenje % svojim dragocenim perilom in perif® ga z vedno jednako dobrim »erpen-tinovim milom Zletorog, ki odprav? s svojo belo goste peno vsako uma zanijo. T njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in prijetne duhteče.
®TERPENT!NQVO MltO
iiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiii«i»iiiiii»swsm«imiriii»i»ir*^^
garstvo ne more stati na isti stopinji kakor nam stoji srbsko«. — Mi razumemo dr, lle--šičevo modrovanje tako-le: Bolgare se za enkrat ns n.ore pritegniti v jugoslovenstvo, ker bi bilo potem posrbljenje nemogoče.
d Veliko notranje posojilo, V finančnem zakonu za 1938-39 je kr. vlada dobila pooblastilo za najetje 4 rniKjairdnega notranjega posojila za razna velika javna dela po Sest in pol odstotni obrestni meri. V zvezi s tem je dal finančni minister Dušan Letica nekatere zanimive podrobne podatke, iz katerih posnemamo o novem posojilu naslednje: Posojilo bo nosilo 6 in pol obresti, emisijski tečaj pa je prepuščen presoji finančnega ministra. Posojilo ne bo najeto takoj v celoti, ampak v 6 letih, vsako leto 600 ali 700 milj. din. Posojilo bo v celoti vinjeno v 50 letih, računajoč od t. decembra 1938 (torej 1988). Obveznice po-
bodo temeljito poglobili. Ljudska šola v Lepi njivi, katero obiskuje 120 otrok, pa bo dobil« s podporo 20.000 din lepo urejeno šolsko kap-nico, iz katere se bo zalagala z zdravo pitno vodo. Sok pri Sv. Anionu, na Pohorju z 80 otrok, dobila bo šolski vodovod, ki bo stal krog vodnjak. Šolo v Frankolovem obiskuje nad 220 otrk, dobila bo šolski vodovod, ki bo stal krog 20.000 din. Šola v Runču v občini Ivanjkovci ima nad 230 otrok in je brez zdrave pitne vo* de. Z 19.000 dinarji bodo zgradili šolski vodi njak, ki bo zadoščal potrebam šol«. Šola v F o« kovcih v Slovenski krajini ima sicer že vod« njak, vendar je slab, voda sama pa tudi vedno ni najbolj primerna. Tej šoli, katero obiskuje 170 otrok, bodo uredili vodnjak in ga preuredili tako, da bo imel zadosti zdrave pitne vod« kar bo stalo 20.000 din.
Novi šolski vodnjaki
Delavstvo fe det naroda
»Slovenski delavec« priobčuje pismo bana dr. Natlačena katoliškemu delavstvu za veliko noč. Tam čitamo tudi sledeče: Delavstvo je del naroda. Dolžnost vsega naroda je zaradi tega, da delavstvu pomaga v njegovi borbi za pravice, zlasti, da se mu ustvarijo pogoji za človeka dostojno življenje. Čim bolj bo delavstvo x ostalim narodom povezano, čim bolj se bo v narodni skupnosti znalo uveljaviti, čim večji bo njegov vpliv v politični organizaciji, tem
uspešnejša bo tudi borba za koristi in pravice delavstva. Ker je delavstvo del naroda, pa je tudi dolžnost delavstva, da s svoje strani stori vse, kar je v njegovih močeh, za koristi in za vsestranski napredek naroda. Napačno bi bilo, ako bi se čutilo delavstvo nezavisno od narodne skupnosti in od skupnega narodnega življenja. Škodljivo bi to bilo za delavstvo samo, a škodo bi zaradi tega trpel tudi slovenski narod kot celota.
aojila so oproščene davkov, porabijo se lahko kot varnostni papir. Tudi jim je zajamčeno, da vsaj 10 let ne bodo dobile nižjo obrestno mero. Finančno službo glede tega posojila vrši Drž. hipotekama banka. Novo posojilo nikakor ne bo imelo prisilnega značaja. Razdelitev izdatkov iz donosa tega posojila je aaslednja: 1500 milj. za zgradbo novih železniških prog, 1500 milj. za potrebe narodne obrambe, 500 milj. za zgraditev glavnih državnih cest, 250 milij. za zgraditev javnih poslopij in 250 milj. za izbclj-Jevaka dela, od katerega se bo polovica porabila za izboljšanje zdravstvenih naprav, oziroma ureditev novih.
d Pri zaprtju ali pa pri motnjah v prebavs vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fraaz-(osel« vode
d 1.051,528.381 din je dobila državna blagajna v preteklem proračunske® letu na carinah. Dohodek je izredno velik, saj je prekoračil v proračunu predvideno vsoto za celih 181 milj. din. V primeri s prejšnjim proračunskim letom so vrgle carine 211 jušlij. din več aH 25,17%.
d Zanimiv izid občinskih volitev. V Sora-boru, kjer so nedavno odstopili vsi občinski odborniki zaradš nesoglasij župana z osrednjim vodstvom b. HSS, so bile v nedeljo ponovne občinske voHtve. Postavljena je bila samo eaa lista HSS, katere nosilec js bil neki Viktor Regovič, po poklicu kovač. Izid volitev je porazen in značilen. Lista HSS je dobila le 336 glasov ali 39.5% vseh v olivnih upravičencev.
d Sestanek kmečkih zbornic. Ob priliki j mednarodne razstave so sklicali v Novi Sad j
j sestanek kmečkih zbornic. Ljubljansko zbornico sta zastopala podpredsednik Ivan Štrcin in glavni tajnik dr. Jože Lavrič. Na sestanku so se obravnavala važna vprašanja organizacijskega značaja in le nekatera najvažnejša vprašanja njihovega delokroga, ki se tičejo vseh zbornic. Sklerjeco je bik), da se ponovno se-stanejo o priliki sestanka, ki ga prirejata ham-ska uprava m Kmečka zbornica v Ljubljani.
d Poljski prometni minister Ulrych je te dni službeno obiskal Belgrad, da vrne obisk našega prometnega ministra dr. Spahe.
NESREČE
d Slovenec se je ponesrečil pri Siskm. —
Med postajama Lekenik in Greda blizu Siska so našit te dni ua železniški progi nekega mladeniča, ki je bil ves okrvavljen. Mladenič je očitno padel z vlaka ter se smrtno ponesrečil, NošK »o ga, ko je mladenič že umiral, ter so ga prepeljali v bolnišnico v Sisek, kjer pa je čez nekaj ur izdihnil. Po listinah so ugotovili, da j« mladenič doma iz Slovenije, in je potovaJ z vojaškim transportom v Slovenijo. Ime mu je bilo Vitjem Mihič ter je desna iz ljubljanske okolice.
d Velik požar m Sladke® vrhe. Te dni je okrog poldneva nastal v Usvami lepenke na Sladkem vrhu, ki leži čiste ob avstrijski meji, velik požar. Goreti je začelo v velikem skladišču lepenke, ogenj pa se je hitro Siril in zavzel velžk c&seg. V kratkem času »g bile poklicane vse okoliške požarne brambe, ki »o prispele kmalu na Hce mesta, med njimi tudi
Kddr> mh@Q& A&di
trpi večkrat radi naredno stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo je Dar mol. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o I.
«|lim.>.9>ji!i!I'uu»»
mariborski gasilci, iz sosednje Avstrije pa je prihitelo 6 gasilskih čet. Od vseh »trami so gasilci napadli žarišče požara, toda šele po večurnem gašenju se jc požrtvovalnim gasilcem posrečilo premagati silo požara. — Zgorelo je skladišče, v katerem je bilo 20 vagonov lepenke. Skoda se ceni na 250.000 din. V sosednih skladiščih je bilo okrog 80 vagonov lepenke, celuloze, lesa in drugih lahko vnetljivih predmetov, katere pa »o k sreči rešili.
d V brzojavni drog se je aaletel. Na Poljanski cesti v Ljubljani se je hudo ponesrečil Alojzij Hočevar iz Nctrarajih goric. S kolesom se je zaletel v brzojavni drog ter tako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe na glavi t ar si je pretresel možgane. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Hočevar je bil do večera še vedno nezavesten.
d Ker je navadil medvedko ns vino. Dra-goljub Jovancrvič iz Kmjeva pri Sincdercvu je vodil svojo medvedko po vaseh, da je plesala, s čemer je zaslužil toliko, da se je preživljal. Le to je pogrešil, ker je navadil medvedko na vino. V Krnjevu žival ni hotela plesati, dokler ni dobila vino. Ko sta konča'-a. »-pohode skozi vas, je Dragoljub za izkupiček vsega dneva kupil vina in ga prav tovariško delil z medvedko. Posledice niso izostale —- pijana sta r bležala Jovanovič in njegova žival, Id je začela besneti. Naenkrat je pretrgala verigo, na kateri je bila pritrjena, in skočila na svojega krotitelja. Preden so mogli ljudje kaj pomagati, je medvedka Jovanoviču strla dve rebri. Zmedo, ki je nastala, je končal korajžen vaščan, k! se je besni živali postavil v bran in ji zasadil nož v srce.
d Smrtna nesreča v Triglavskem pogorja. Po našem Triglavskem pogorju je še vedno precej smučarjev, domačih m tujih, ki skušajo
KULTURNI KOTIČEK
Miadosiovenci, prvi rod
France Jeriša - Detomil (1829—1855), iz Smartna pod Šmarno goro. Pisal je pesmi v Navratilovem Vedežu. Zaradi rev&ue ia prezgodnje smrti p« se ni inogel razviti. Umrl Je kot profesorski pripravnik na Dunaju. Mnogo je prevajal. Njegova pesniška žilica je obetala, da se bo razvil v dobrega pesnika. Račune je prekrižala smrt. — Luka Svete« (1826), roje« je bil v Podgorju pn Kamniku, dovršil pravo na Dunaju, bil nazadnje notar v Litiji. Napisal je povestici: Kazen radovednosti in Vladimir in Košara. To sta izmed prvih dve slovenski povestici. Znana je njegova pripovedna peseui Peter Klepec. Ob svojem nastopu je užival precej veljave kot pes-fiik. Znan je tudi kot jezikoslovec, saj je prvi za Vodnikom pokazal na blagosvočuost slovenskega naglasa, njegova zasluga pa je tudi delo aa enotni slovenski pismeni jezik. Pozneje se jo posvetil politiki, bil je deželni poslanec 32 let in bil je tudi državni poslane«. Kot politik je bil steber Bleiweisove »taro-4'
sJoveastke politike. Znana je njegova ziima-moraa ocena Jenkovih pesmi iz leta 1865, ko je po naročilu zlohotno ocenil Jenka. —■ V tej dobi sta tudi znarsa Matej Cigale, ki je urejeval 38 let slovenski de! državnega zako-, nika, pisal pravne in slovnične članke. Cigale je tudi urejeval nemško-sloverosiki del Wolfovega slovarja. Njegovo delo na slovarskem polju je še dane« cenjeno, saj ima mnogo ljudskih izrazov. — Ivaa Navratil ms je bavil z narodopisjem, zlasti je dobro poznal beloferaiujs&e običaje. Urejeval je prvi slovenski mladinski list Vedež. Bil je dober poznavalec slovenske sIoiveIc«.
Anion Janež« (1828—1809), rojen v Le-feh pri št. Jakobu v Rožu, p<ro£e>sar za slovenski in nemški jezik in za" zemlje pie na celovški realki, bil tudi brezplačni učitelj elo-vt>nJ»č.Hie na celovški gimnaziji. Začel je kot pisatelj slovenskih učnih knjig, sestavil je slovansko shmiico, slovar, vadmioo in čitanke. Največja njegova zasluga pa je njegovo uredniško delo. Prvi njegov leposlovni list je Slovenska Bdela (1850-1858). Njegova »loven-js bila pod vplivom Majarjevih jezikoslovnih nazorov, kanalu pa je postal vnet pc-
boraik slovenskega knjižnega Jezika. Naslednik prej imenovanega lista je Glasnik slovenskega slovstva (1854). V tem pa so se ljubljanski osmoSolci, znani pod imenom vajevci, razšli na Dunaj mi oglasi* se je klic po leposlovnem listu. Ustanovil ga je Janežič pod imenom Slovenski Glasnik (1858—1868). V ta list so pisali vsi tedanji pisatelji: Fran Levstik, Jenko, Erjavec, Tušek, Zamik, Jurčič, Stritar in dirugi. V Glasniku so toicli zatočišče mladi slovenski pesniki in pisatelji. Slovenska Glasnik je priobčil prve slovenske novele in povesti. Ustanovil je tudi Cvetje iz domačih in tujih logov 1. 1861. Tu je izšel prvi »lo-verisflii roman 1. 1866, in sicer Jurčičev Deseti brat. Leta 1869 pa je po ustavitvi Glasnika osnoval poučni in kratkočasni lisi Besednik. Po njegovem prizadevanju ee je 1. 1860 pre-osnovala tudi Mohorjeva družba, ki je naj" ei pripomogla, da se je pri našem ljudstvu zbudilo tako veliko zanimanje za knjigo. Vsako leto je 6k> »te tisoč, knjig mod ai »vejico ljudstvo in ga izobraževalo. Da jo pri nas danes toliko pisanja in branja zmožfodb, je ravne zasluga te Mohorjeve družbo.
. kotili tudi 5e spomlaKlaBske <!«« aa »muč-f ^ j(|jub temu, da tudi letošnje leto ni pote-klobrez nesreč med smučarft, se vendar takina nesreča kakor oni tc*rek, Še nt zgodila. Oni torek dopoldne se je poda! Artur Sch&tz, kon-iorisf iz Cliemnitaa v Nemčiji, pristojen v industrijsko mesto Miirzuschlag na Štajerskem, snračst na Govnjačo. Odšel je v prvih popoldanski urah u koče na Korani v družbi »rojih tovarišev, Kmalu pa se je od svojih tovarišev odcepi- Zašel je iia neko nevarno skalnato polico, na kateri se ni mogel več obrniti, zakaj v tem trenutku se je vdrl sneg pod njim. Schotz je pa-del 100 in globoko in si je razbil ''lavo. Nosači »o ga prenesli v kapelico sv. Jožefa, odkoder so ga prepeljali v mrtvašnico v Srednjo vas.
d Avtomobil je podrl v Ljubljani 27 letno delavčevo ženo Alojzijo Drobunovo, Njeno stanje je zelo nevarno.
d Avtomobil ma i« zdrobil glavo. Janez Kuhar, doma iz Dupelj aa Gorenjskem je imel odgnati na Je»«iitce štiri vol«, ki so bili last mesarjev Alojzija Rekarja, Janeza Robiča in Matevža Zavrla. Da bi čim več zaslužil, jc prevzel v gonjo kar štiri vole. Pri tem mts je kot pcganjalka pomagala neka ženska. Živina je bila pohlevna, le .največji vol m« j« delal preglavice. Prišedši v Po«avec, je pustil enega voliča, ker mu j« opešal, pri posestniku Tavčarju, ostale pa je odgnal naprej. Ko so prišli s pojSanjalko in voliči do klančka, ki vodi k peraškemu mostu, je privozil za njima počasi polno naložen tovorni avto, last Pirca iz Lesc. Hoteč prehiteti vofe, se je šofer umaknil na levo. Pri tem pa je prišel po nesreči Janez Kuhar pod zadnje demo kolo tovornega avtomobila, ki mu je zdrobilo glavo.
VIIV A
Za težko dele. ja »točno vtso I
Dobite m najlažje v Ceairatol vlmritf k LjaSSjaol
d Ponesrečenci. V Stražišču pri Kranju je zbolel 70 letni upokojeni železniški čuvaj Valentin Logaršek za pljučnico. Med boleznijo se mu je bledlo, tako da je pograbil revolver in se ustrelil v glavo. Njegovo stanje je nevarno. —
V Stranski vasi pri Grosupljem so se vnele Hlače 78 letnemu preužitkarju Antonu Bučarju. Starček je skočil iz kuhinje na prosto, toda obleka je že vsa gorela, tako da je dobil hude opekline po vsem telesu. — V Ljubljani je padel s kolesa 54 letni delavec Franc Vrhunc iz Kosez. Dobil je veliko rano na glavi.
d Zavora ma je odpovedala. Te dni je neki zasebni avtomobil pripeljal v bolnišnico 28 letnega trgovskega potnika Petra Milanoviča, stanujočega v Novih Jaršah. Milanovič se j« Peljal s kolesom v bližini Krtine. Na strmem klancu mu jc odpovedala zavora na kolesu. t!utn.il je ob obcestni kamen in nezavesten
za lepoto
cer
a v) e i
obležal. Poškodoval se je hudo na glavi in po vsem telesu. Slučajno je mimo privoail avtomobil, ki je Milanoviča odpeljal v Ljubljano, d Nož se mu je zasadil v trektt&» Na Otoku pri Bočni se je oni petek pripetila huda nesreča 13 letnemu Remicu Petru. Ko ae je vračal iz šole domov, je imel v roki nož. Fantu je spodrsnilo ter je padel in si zasadil nož globoko v trebuh, da je nezavesten obležal na tleh.
d Pri smučanju si je zlomil nogo 23 letni Kriimaočič Pavel iz Celja.
d Ena žalostno. Na veliko soboto opoldne se je na Gorjah pri Bledu odigrala strašna družinska žaloigra. Angela K. je zastrupila a ci-artkalijem svojega sedemletnega sinčka Janeza i» štiriletno hčerkico Verico, nato pa se je še sama zastrupila z istim strupom. Z otrokoma je šla pred pol dnevom v gozd. Ko jiuož družine ni našel doma, ga je zla slutnja gnala proti gozdu. Ko se je bližal k krpic s, mu je žena ie zavpita: »Janez, prepozno je« in se tudi sama zgrudila mrtva na tla. Otrokoma i« dala strup obenem z bonboni. Vzrok žašoigre je ra^rvano živčno stanje bedne matere. Oblasti vodijo preiskavo, kje si je žena lahko kupila ta najstrašnejši strup.
d Poaesrež®EO letaki. Preteklo nedeljo sta italijanski letali leteli v bližini vasi Podkleč, občina Podsreda, okraj Šmarje pri Jelšah. Eno izmed letal je iz neznanega vzroka naenkrat eksplodiralo ter strmoglavilo na tla. Ko je pilot drugega letala videl, da ae je tovariško letalo spustilo na tla, je aekaj časa krožil nad mestom, kjer je letalo padlo, vendar pa bržkone zaradi nizkih oblakov ia goste megle ni mogel ugotoviti, kaj se je zgodilo, ter je zaradi tega letet naprej, V ponesrečenem letalu so bile tri osebe. Eno truplo je popolnoma zoglenelo. To je bil najbrž pilot. Drugi je bil
Koroški dežeslai glavar Pawlow*ki je postil te dni St. Jakob v Rožu in je navzoče Slovence nagovoril kot sledi:
»Pred očmi vse javnoatl hočem nasloviti nekatere besede tudi na naše alovenske rojake. Zagotavljam vam: Nemčija, ki je zgra * svojo veličino in svojo silo aa narodnost bo razumela tudi tujo narodnost in jo >o bramla. Vaša kohura. vaSe kultamopoli-!< ne želj« jn vaSft kultoma »vofstvenoirt bodo f f zaSili<> Tretjega cesarstva božje varovana
'"Kor pod biv5o avgtrijskt> vkdo Da v naJ;
obmejni deželi n« bo vež t&l za čUžavnopoli-tična stremljenja, za to mi jamči politična uvidevnost in zrelost vaših lastnih voditeljev. Bili so pri meni, rad sem pb »prejel ia z veseljem sem vzel njihovo ustmeao izjavo vdanosti na znanje. Zaupam Um možem, Slovenci! Naj vas torej ne skrbi, kako sit bost« ohraoin svojo narodno kulturo. Del naše koroške deždte je in Korošci bi je, ne taogK pogteSatL Taks hočemo iti v ti z dobro voljo lepši in aers£ne#i bodočnosti nasproti. Bog daj, da bi lepim besedam kaj kmailu sledila dejanja! •
44 letni mehanik, ki je imet pri sebi potni lisi za vse države, pregledan od našega konzulata v Milanu 14. aprila. Piše se Luigi Merizzi, motoriste aviatioo. Tretji je bil romanski letalski častnik, 33 let star Evgea St, Domltresen, Domitrescu je prešel našo mejo pri Rakeku 17. aprila. Tudi zadnja dva sta mrtva.
RAZNO
d Dre petini naše zunanje trgovine pride
po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji v območje zadaje.
d 11,3138 milijonov dinarjev hranilnih vlog je bilo meseca januarja le,tos v vseh jugoslovanskih hranilnicah in bankah. Od januarja tk> februarja so se vloge povišale zs milijonov.
d Sede ni kitov je vjglo ssnorje na pesek blizu italijanskega pristanišča Amx*ne na severnem Jadranu. Dogodek je nekaj izrednega, ker kiti redkokdaj zaidejo v Jadransko morje.
d Vsi, ki rosogo |edc Sn stalno sede ta trpe »moči tega prav pogmt# as trfi stoiki, naj pijejo vsak dan Saša naravne »FraM-JoM&arra« grenke vode, ki «e mera poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Fraru-Josefova« voda se odlikuje po svoje?« sigurnem učinku in prijeni porabi.
R»ff. Po min. »os. pel. ta a».r. sutr, S-br. 15484, Ki. V, S5.
d Cerkvene tatove so zasačili. Orožništvu v Ivanjkovcih se je posrečilo razkriti široko razpredeno vlomilsko in tatinsko tolpo, ki je pred nedavnim izmpala v cerkvi Sr. Miklavža v Ormožu monštranco in ciborsj, sumilo soboto pa opler.ila cerkev na Potenščakis prt Ptuju. Nepoštena druščina ima na vesti še vse polno drugih tatinskih grehov,
d Edinstven primer, V Zemunu je žena dek.vca Valesttiča v 20. letih svojega zakona rodila 31. otroka. Štirikrat so bili trojčki, šti-rikat dvojčki m ti krat pa posamezni otroci, d 2®	Stvor žsjsaja iz domače
žgaujekuhe popijejo na leto v Bosni
d Ker je zaupal« vtsškiss ».»začeta, S hlapi živega srebra se je zastrupila Milosava .Jova-novič iz vasi Mala Krasna pri Smederevu. 2eno je po nosu opraskal otrok, ko ga je pe-stovala. Sprva na rano, ki je postajala od dne do dne večja, ni polagala pažrije. Sele bolečine so jo pripravile 4o tega, -J* je Bs. fefest pomoči, pa ne k zara.«iku, tensvfii v sosednjo vas k neki stari maaaSki. MazsSks je ženi predlaga,k, ntj »i kupi živega .srebra, razgreje opeko, potaU aanfo živo srebro, %rsvee p« dene žerjavico ter potem skozi tri tedne vsrkava hlape. Milosava se ie res ravnala po tem nasvetu ia
Naši fantje se pridno pripravljajo ni velike mednarodne tekme katoliških telovadcev, ki bodo konec junija na ljubljanskem stadionu
posadila na svojo glavo vselej ponev, kakor je bila naročila mazaeka. Uspeh je bil tak, da sc je ženska zastrupila in že v brezupnem stanju poklicala ua pomoč zdravnika. Pomoči ni bilo več in Milosava je morala umreti v največjih mukah. Žalosten dogodek je poučen za ljudi, ki vaškim mazačem zaupajo svoje življenje, ne pa zdravnikom. Praznoverje je še vedno močno zakoreninjeno.
d Zu naše konje se zanimajo nemški kupci iz »rajha«. V pošte v pridejo močne, prvovrstne živali iz Banata in ostale Vojvodine. Nemci
plačujejo prvovrstne konje po 5 do 6 tisoč dinarjev.
d Ustanovitev velikega sokolskega denarnega zavoda na zadružni podlagi je predlagala sokolska župa v Sarajevu.
d 20 milijonov kilogramov tobaka bodo kupili Poljaki v Jugoslaviji. Poljska monopol-ska uprava še ni doslej sklenila v Jugoslaviji nobene tako velike kupčije.
d Obsojeni, a vendar veseli. Z godbo na čelu so korakali iz sodišča, kjer so bili obsojeni na zaporno kazen zaradi žaljenja časti, župan in nekaj odbornikov v Lapovu. Naredili so bi?! na občini nek dopis na bansko upravo proti okr. glavarju in ga obdolžili nekaterih nečednih dejanj. Stvar se je končala pred sodiščem, ki )e vse prizadete obsodilo na pet dni zapora brezpogojne. Obsojenci niso bili nič klaveini, pač pa so najeli godbo in z njo na čelu odkorakali skoz: mestece.
SOVI GROBOVI
d. Kristus je vstal iz groba skalnega..,
Pri Sv. Juriju ob Taboru so pokopali Amalijo Hribovšek — V Št. Jerneju na Dolenjskem je nenadoma preminul tamkajšnji šolski upravitelj Franjo Golob. — V Šmarjeti pri Rimskih Toplicah je odšel v večnost načelnik hranilnice Jožef Sluga. — V Prevalji pri Dobu ie umrla Marija Lebar roj. Bergant. — V Vuzenici so položili v grob nadučitelja v p. Simona Viher-ja. — V Frankolovem je zapel mrtvaških zvon Agati Skoberne. — Na Nanosu pri Vipavi je odšel po večno plačilo 95 letrii upokojeni grofov lovski čuvaj Franc Jež pd. Frenck Blažo-siov. — Na Savi pri Litiji so položili v grob 75 letnega posestnika Ivana Kužnika, ki je bil bližnji sorodnik p. dr. Hugona Brena, misijonarja v Ameriki, župnika Frančiška Zorka pri Sv. Duhu pri Krškem. — V Gorici v Jul. Benečiji je umrla Justina Cerin iz Šempetra. — Na Primskovem pri Kranju so spremili k večnemu počitku 85 letno Marijo Pičinan rojeno Pravst. — V Belgradu jc odšel v večnost višji svetnik drž, železnic Franjo Gregorič. — V Kranju je zapustil solzno dolino Ciglič Janez. Na Jarenlni so pokopali posestnika itd. Ignacija Zupaniča. — V Velikem Orehku pri No-
st. Jurij pod Kumom. V nedeljo, 24 aprila, bo pri nas farno /ognanjc. Po sv maši uprizore igro i Janez z Visokega«. Vabimo!
it Romanje na Triat 7. izletom na prekrasni otok Rab bo letos izredno lopo. Kdor želi brezplačna navodila z lepimi slikami, naj nporoči svoj naslov »Družini božjega evet«K, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
n Fantovski odsek in Dekliški krožek v
I oljanah nad škofio Loko vabita na akademijo-ki bo no belo nedeljo, 24. aprilu. Nn sporedu 1)" 20 zanimivih točk. Podprite s svojo udele/.no lepo stremljenje naše mladine!
vem mestu je umrl posestnik Janez Pipan. — V noči od lt, na 12. aprila je na Dunaju lepo previden s sv. zakramenti umrl odličen sin naše domovine Alojzij Praschniker, upokojeni ravnatelj Južne žclcznice. Rodil se je I. 1857 v Mekinjah pri Kamniku, kamor je v poletnem času vedno rad zahajal na svoje lepo posestvo. Žive! je v srečnem zakonu od 1. 1883 in jc zapustil šest otrok, ki so vsi izvrstno preskrbljeni. Marsikakemu Slovencu jc pomagal do službe pri železnici in je tudi sicer mnogo dobrega storil. Pokopali so ga na Dunaju. —- V Mariboru so pokopali odvetnika dr. Ferd. La-šiča. — V Ljubljani so umrli: Netti Jelen, Verica Čepeljnik, trgovka Antonija Kadivec, trgovka Lozar Jela, Ivanka Gregorec in Pavla Sepin roj. Feldkirchner. Naj počivajo v miru!
Umrli so še: v Zagrebu rudniški obralo-vodja Hajko Gruden, v Roženbergu pri fet. Hti]>ertti žena posestnika in mlinarja Frančiška Kregelj, v Suhcdolah pri Komendi Marija Znidar roj. Krnmpestar, v Malenskem vrhu 84 letna Terezija Kant, v St. Janžu na Dravskemd polju Marjeta Lečnik roj. Maurue, na Malem Taboru velepose.-ftnica Emilija Sbriinpf, v Ljubljnaio gostilničarja Slavka Gor-janc, na Viru pri Domžalah bivša gostilni-čarka Frančiška Vehovec roj. Leonardi.
Spomenik storžiškim žrtvam na pokopališču ? Tržiču, ki je bil te dni blagcaiovtjen. Kip nadangela Mihaela je izklesal »kad. kipar Boris Kalin
Primerjaj «™Jo postavo o. tej sliki z množico mesa, sadja, krompirja, kruha, jajc in mleka. Precej boš še imel opravka do 65, leta starosti, d« »praviš vse »pod streho«
PO SVETU
kitajska
premislek
Namesto da bi otrokom kupil kruha, je denar zapii. In ko je ptjaa prihajal domov, je
pretepal ženo, da je morala z otroki vred zbe-žati k usmiljenemu sosedu- Domov si je upala
šele, ko je zaspal.
Njegova žena je ta križ prenašala potrpežljivo in neprimerno vdano. Sebe in otroike je preživljala s čezmernim delom svojih pridnih rok. Včasih se je oče še zavedel, da bi moral tudi on izpolnjevati dolžnosti, ki jih ima do svoje družine. V takih primerih je mimogrede vrgel nekaj denarja na mizo.
Tudi otroci so ga videli pijanega, pa si tega niso gnaii do srca, ker so bili že navajeni. Samo mali, šestletni Tonček se je vsakokrat boječe stisnil v kot. Njegovo slabotno telesce se je j streslo, ko je začutil opotekajoč korak očeta i med vrati.	_ ;
Tonček jc videl, kar. ni za otroške oči. Marsikaj je zastrupljalo njegovo mlado, nedolžno srce. Brez veselja in solnca", tudi brez ljubezni v teh žalostnih razmerah je rastel ta boječi, bledi otrok. Mati je mislila, da je to v zvezi i njegovim šibkim zdravjem; ni imela časa, da bi razmišljala o tem
Ko jc začel hoditi v šoto, se je nepričakovano spremenil. Nihče ni odhajal od doma tako vesel in srečen, kot ravno on. Sola je bila njegovo najljubše prebivališče. Njegove pametne oči so visele na ustih učiteljice in njegovo drobno, ljubezni žejtio srce je voljno sprejemalo vse lepe aauke.
Prišel je ča<s prve spovedi. Presrečni so bili otroci. Njih duše — vseh grehov očiščene — so vriskale z škrjančki v poletni dan, Samo Tonček — druge krati tako vesel — je bil tih in pobit. Učiteljica, ki je poznala nje-
ITALIJA
s Drobiž. Župnija Vreme je bila podeljena g. Alojziju Guliču. tamošnjemu župn. upravitelju. — Msgr. dr. Jakob Ukmar je bil imenovan za hišnega prelata Nj, Svetosti. — Obolel je od kapi zadet msgr. dr. Anton Vatovec, nekdanji župnik pri Novem sv. Antonu v Trstu. — Ono sredo se je mudila v Trstu soproga jugoslovanskega ministrskega predsednika Avgusta Stojadinovič, ki je s svojima hčerkama preživela velikonočne praznike v Italiji. Iz Trsta ie gospa Stojadinovičeva odpotovala v Benetke ir: nato preko Firenze v Neapelj. — Italijanski listi objavljajo poročila o umrlih vojakih v Abesinlji v času od 1. do 31. marca, "mrlo je v tem času 12 častnikov, 8 podčastnikov, 22 vojakov in 13 miličnikov. Od začetka »besinske vojne pa do 31. marca 1938 je padlo v boju i 738 vojakov, za boleznijo jih je umrlo 2562. Skupna izguba znaša doslej 4300 mož.
gove žalostne domače razmere in vedela, da se njegova otroška duša odpira nji, mu je jpo-polnoma zaupala Toda neki notranji glas ji jc dejal, dn pri Tončku nekaj ni v redu. Poklicala ga je v stran, ga vprašala, kaj mu jc. Ustrašile so se njegove žalostne oči in — zbežal je.
Spoznala je, da to tako odkritosrčno otroško srce zapira pred njo stiska in sramežljivost.
Proti večeru ga je spet poiskala, »Tonček,« mu je rekla, »nekaj skrivaš pred menoj, a tako rada bi ti pomagala.« Njegova sklonjena glava se je povesila še globlje. Kratek, obupen boj se je doigral v njegovi ubogi, otroški duši. Tresoče ustnice so priznale:
»Nevredno sem se spovedal...«
Solze so kapljale med njegovimi drobnimi prsti.
Mirno je stala poleg njega. Brez začudenja, brez vprašanja. Samo toka je materinsko mehko gladila njegove lase, A njegova duša je čutila, da je poleg njega nekdo, ki mu bo pomagal iz stiske.
Med ihtenjem se je trgalo iz njega: »... da je gospod katehet tako lepo govoril o četrti božji zapovedi in — pri spovedi ni mogel povedati, da je tolikokrat želel, nsj bi se njegov oče nikdar več ne vrnil domov .. .«
In ko mu je učiteljica obljubila, da bo uredila pri gospodu kaplanu, so oči tega malega človeka zažarele hvaležnosti in miru. Na obrazu te odsevala otročka nedotaknjenost — rajska nedolžnost.
Zvečer, ko je učiteljica sedela v temni sobi in »o zvezde metale luč na s'.iko božjega prijatelja otrok, je razumela Njegovo bolečino: »Kdor enega izmed teh malih pohujša . .,«
so doživeli v zadnjem času od dobro organiziranih in izvežbanih kitajskih čet, ki stoje pod poveljstvom maršala Cankajška, celo vrsto težkih porazov na vsem bojišču in so sc morali marsikje umakniti že kar za cele pokrajine. Zaradi obkolitve s strani kitajskih čet in zaradi skrajno slabih železniških in cestnih zvez je najresneje ogroženih okrog četrt milijona ja-, ponskih vojakov. V zadnjih dneh so Kitajci docela uničili dve celotni japonski diviziji.
RUMUMJA
s Valovanje. Policijski in orožniški organi so zaplenili v zadnjem času precej gradiva, ki so ga razširjali gotovi pristaši bivše organizacije »Vse za domovino«. O priliki zasliševanja in preiskave so pri teh osumljencih našli tudi orožje in streljivo, ki so ga imeli kljub temti, da je bilo to prepovedano. Že samo kakovost tega zaplenjenega orožja, med katerim so našli tudi strojnice, karabinke in bombe, dokazuje, da tu ni bilo govora o nedolžnih sredstvih za obrambo posameznikov, V zvezi s t^m odkritjem je notranji minister izdal odlok, da se izvrši preiskava na stanovanjih vseh voditeljev omenjene bivše organizacije. Uspeh preiskave je popolnoma potrdil domneve, ki so jih imele oblasti. Vse osebe, ki so nosile in hranile prepovedano orožje, so zaprli in izročili pristojnim sodiščem v postopek.
s Zmagoviti nacionalisti. V Španiji so se po nekaj dneh odmora zopet pričeli skoraj na 300 km široki fronti hudi boji. V Pirenejih so Frankovi vojaki že tako daleč napredovali, da je dobri dve tretjini omenjenega gorovja t? njihovi oblasti. Južno od reke Ebra se bijejo ogorčeni boji. Dne 15. aprila so čete nacionalističnega generala Arande zmagovito vkorakale v mesto Vrnaroz, ki leži na obali Sredozemskega morja. S tem je vez Barcelona z Valencijo pretrgana in je komunistična Španiia razdeljena na dva dela, prav tako španska rdeča armada. Položaj na španskih bojiščih postaja za komuniste vedno bolj obupen in če nas vsi znaki ne varajo, se bliža krvava bratomorna vojna naglo k svojemu koncu.
AMERIKA
s Drobiž. V Clevelandu, O,, je umrl rojak John Tekavčič, v starosti 48 let. Doma je bil iz vasi Rodje pri Hinjab. V Ameriki je bival okoli 30 let. — V Mihvaukee, Wis, je umrla rojakinja Tsrczija Draginc, v starosti 67 let, ki je bila ena izmed najstarejših tamkajšnjih slovenskih naseljenk. Doma je bila iz Metlike na Dolenjskem. — Že dne 3. marca je odvedla policija v Ogleskv. 111., rojaka Vincecca Zupančiča, katerega bodo deportirali v Jugoslavijo. Zupančič je umoril svojo ženo in zaradi tega je prestal že 12 let zapora, nakar je bil pogojno izpuščen. Ker pa sc tli obnašal kot bi bilo po volji oblastem, so ga; ponovno prijeli in ga
s Pred novo vojno? Novo vojno proroku-jejo ž« v prihodnjih tednih na Daljnem Vzhodu. Poveljnik sovjetske voiske v Sibiriji in v Ariji sploh, maršal Blficher, je po vesteh i*
..	r--•■[ U1CU mi, lilUbtl^tl f« J*« I	-
Moskve baje že zahteval od sovjetske vlade, j da nemudoma napove Japonski vojno. Jetpomcl I
■jev« - kri* iciti od por»ar«|eh|d
Oglas je reg. pod S. Br> 181 od l. 111. 1939
Z*
bodo sedaj poslali nazaj v stari kraj, četudi je že nad 30 let v Ameriki. Doma je nekje na Spodnjem Štajerskem. — V Ely, Minil. so na njegovem stanovanju nekega jutra našli na postelji mrtvega rojaka Valentina Novljana. Star jc bil 49 let in neoženjen, V Ameriki je bival okoli 25 let. Doma je bil iz Velike Žalne na Dolenjskem. — V Chicagu je umrl 14. marca poznani rojak Martin Kremesec iz Rosalmc pri Metliki, ki je preživel v Ameriki 53 let. Pred štirimi leti mu je umrla žena, kar je starčka silno potrlo. Kremesec je bil vseskozi zaveden Slovenec in katoličan, neutruden delavec v vseh slovenskih organizacijah, zlasti pa za katoliško časopisje. — Rev. Peter Weber, župnik fare Matere božje v Neillesville, Wis. je preminul. Pogreba se je udeležilo okrog 40 duhovnikov, med njimi tudi Most Rt. Rev. William R. Griffin, pomožni škof iz La Gros-se, Wis., ki je v domači cerkvi, katero je postavil pokojni Rev. Weber, ki mu bo za vedno najlepši spomenik, daroval pontifikalno črno sv. mašo za dušo pokojnega. — V Bradley, III. je umrl rojak Math Klobuchar v starosti 66 let. Rodil se je v Podzemeljski fari v Beli Krajini. Zapušča vdovo po rodu Irko in eno hčer ter enega sina. — Huda nesreča je v Terre Haute zadela rojaka Johna Stergarja, ki mu je njegov, še ne tri leta stari sinček padel v vodnjak in utonil. — Na Calumetu, Mich., je umrl rojak Math Grahek v starosti 77 let, ki je živel na Ahmeeku. Doma je bil iz Črnomlja in je bival v Ameriki okoli 40 let. Tukaj ne zapušča nikakih sorodnikov. — V Detroitu, Mich., je umrl John Žunič, doma iz Črnomlja v Beli Krajini, star 70 let. Zapušča sina in šest hčera. — Slovenski tednik »Jugoslovanski Ob-zor«, ki izhaja v Milwaukeeju, slavi letos desetletnico svojega obstanka. List izdaja in urejuje g. Rado Staut, ki je pred desetimi leti prevzel tiskarno in tedanji list »Vestnik« od pokojnega Franka Novaka.
s Zvestoba aa zvestobo. Glede izida glasovanja za priključitev Avstrije k Nemčiji piše »Koroški Slovenec* tudi tole: »Odlično zadržanje naših rojakov ob glasovanju je na najučinkovitejši način postavilo vsa natolcevanja O protidržavnosti narodne manjšine na laž. Stoodstotno smo izkazali svoji državi našo zvestobo in ji dali, kar ji gre. Ta zvestoba do države ostane tudi v bodoče enako neomajana. Z isto vnemo in silo pa stojimo tudi za našimi slovenskimi kulturnimi pravicami in pričakujemo od države, da se bo sedaj tudi ona oddolžila manjšini s svojo zvestobo,
s »Koroški Slovenec« piše: Z zadovoljstvom beležimo sledeče: Slovenskemu gasilnemu društvu v Št. Jakobu v Rožu je bila v dneh po 13. marcu odtegnjena pravica gašenja, zasežena blagajna in odvzeti ključi gasilnih domov. Na Kostanjah so tamošnjemu društvu odvzeli tamburice, zaprli dvorano m zasegli posojilnično blagajno. Na takojšnjo intervencijo Slovenske prosvetne zveze pri dež. svetniku g. Maier-Kaibitschu je bila šentjakobskim gasilcem nemudoma spet vrnjena stara pravica, Kostaaičane pa je poselil uradnik cel. okrajnega glavarstva, jim izročil tamburice in ključe ter jim izjavil, naj svoje narodno delo nemoteno vršijo naprej.
-v-1—
Na dan ljudskega glasovanja so češki državljani nemške narodnosti poleg češke razobesili lahko tudi hitlerjevlko zastavo.
8'
vrednost nagrad iOO.OOO dinarjev
Celo lepa stanovanje i spatmeo, bo in huhini&
vam bo »Slovenec« opremil z vso potrebno opravo: s pohištvom, z modroei, blazinami, rjuhami, odejami, prti, preprogami, zastori, lučjo, s številno kuhinjsko posodo, s priborom itd.
Toda ne bi bilo prav, ako bi ostali samo pri enem lepem, bogatem darilu. Zato smo razpisali še drugih
ISi nagrad
ki so vse lepe, ena lepša od druge:
2 nevestini opremi, 5 radijskih aparatov, 2 šivalna stroja, 3 pisalna stroja, 2 harmoniki, i kuhinjsko opremo (več kot 40 raznih kosov), 10 d vokoles (moških ali ženskih), 1 zaboj sladkorju, t prašič, 5 krat po 50« kg fosfatne žlindre, 5 gnojnici!ih črpalk, 5 plugov osipalnikov, 5 izruvačev za krompir, 3 dvodelne brane, 4 vreče fine bele moke, 5 moških oblek, 5 ženskih oblek, i moške are, i ženske ure, 6 fotoaparatov, 2 knjižili zbirki in 72 dragih vrednih nagrad (razni servisi, nalivna peresa, čevlji, platno itd.)
Tolikih in takih nagrad pač nikdar še niste imeli nikjer na razpolago. Zato postanite hitro
naročnik »Slovenca«. Ni nobenih dajatev, »i nobene verjetnosti, da bi ne bili deležni žr™ banja, ker ni razpisanih nobenih ugank, ki bi je morda ne rešili pravilno, le da ste naročeni ali da kupujete »Slovenca«, kakor navajajo to. čke 1„ 2. in 3.,že imate pravico do žrebanja, Id bo 7. julija t. L javno, pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja.
Do žrebanja ima pravico vsak naročnik, kdor
t je že naročnik ua dnevnega »Slovenca« najmanj tri mesece in ki bo ime! seveda naroč-nino plačano tudi za mesec, v katerem bo žre. banje.
2.	Vsi novi naročniki, ki se na dnevnegi »Slovenca« aaroče vsaj za tri mesece in ki bodo plačali vsaj do 4. julija t. 1. trimesečno naroč. nino.
3.	Vsi, ki kupujejo »Slovenca« v prodaji (kolportaži) in ki uam bodo pred žrebanjem poslali 5O izrezkov z žigom ki ga bo imel vsak izvod »Slovenca« v prodaji (kolportaži).
(Datum, s katerim bo »Slovenec« z žigom začel izhajati, bomo naznanili v nekaj dneh.)
Najboljši, najbolj razširjeni slovenski dnevnik vam nudi 152 dragocenih daril. Ne odklonite jih!	LASTNIŠTVO »SLOVENCA«
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Slovaki ss bodo bojevali za avtonomijo naprej. V odgovor na napade, ki jih je zadnje čase deležno slovaško avtonoanistično gibanje s svojim voditeljem msgr. M i mkom od vsega češkega časopisja in vplivnih čeških politikov ter v odgovor na napačna poročila tujih listov, ki dobivajo podatke le iz čeških vladnih virov, prinaša velikonočni »Slovak« pod naslovom »Pravica Slovakov« članek msgT. Hlinka in slovaškega poslanca Sidorja o bistvu slovaškega a vtonom is t ičm ega gibanja in c slovaških zahtevah. Članka poddrtavata, da pomeni boj slovaškega naroda za avtonomijo po sili razmer nadaljevanje boja za samostojnost, ki se je začel že pred sto leti in ki so ga Slovaki bojevali ves čas, dokler so morali živeti v habsburški državi pod madžarskim jarmom. Ta boj je postal Slovakom narodni cilj. Trditve, da ne zajema avtonomlstično gibanje večine Slovakov, so neresnične in jih širijo Slovakom nasprotni listi zato, ker jim pač tako kaže. Slovaško avtonooiistično gibanje je od leta 1920 dalje neprestano rasle po obsegu in po moči, število član«' slovaške avtono-mistične stranke je danes za 100 odstotkov večje kakor pa je bilo leta 1920. Prav zadnje Čase se priglaša v stranko vedno več novih članov, slovaška mladina je pa take vsa avto-nom i stično usmerjena.
Poljski vladni list zadnje čase mnogo pili o kolonijah, ki naj jih dobi Poljska.
V	Parizu je nmrl sloviti ruski basist Tedor Saljapin. Vstopnice k njegovim koncertom t Ameriki so bile tudi po tisoč dolarjev,
Hitler bo pri bližnjem obisku Rima spre-jet tudi pri papežu.
Nevarnost za Evropo je f sovjetski Rusiji, je izjavil estonski vojni minister general Lat-doner.
V	Lvovsa je umrl največji poljski modro« sloveč 69 letni prof. Wartenberg.
Vsesokolskega zlet« v Pragi se udeleže tudi socialistične in komunistične telovadil« organizacije.
Avstrijo je zapustil nadvojvoda Evgen, zadnji Habsburžan.
Poljaki v Nemčiji so glasovali t »ja«, vendar z opombo, da njih glasovi ne veljajo zs parlament, ker ni bilo na listi poljskega kandidata.
Anglija in Italija sta podpisali prijateljski sporazum, o katerem kaj v©8 prihodnjič.
Zaupnico Dcledierovi vladi je izrekla francoska zbornica s 576 proti 5 glasovom.
4,900.00® plinskih mask bo pariška pokrajinska uprava v kratkem razdelila med prebivalstvo.
Sovjeti vozijo na Daljni vzhod oiožje in vojaštvo, potniški promet čez Sibirijo je popolnoma ukinjen.
V Moskvi sc ustrelili sedem višjih urad-kov iz poljedelskega ministrstva,
Japoncem aa Kitajskem zaenkrat trda prede.
Ustnictm uredništva
Dopis »Grosepoiui požar« sem vrgel v koš, ker je dopisnik vse lepo povedal, le kraja ni imenoval, kjer ae j« nesreča zgodila. — Sv. Katarina: Prafiitajfe pazljivo današnji članek »Kako bo x novimi posojili«-— Namesto Stara Bučka Dri Mokronogu je naslov predmetnega dopisa v velikonočni številki: Skoti jan pri Mokronogu. — Nekatere dopise smo zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti. - Dopisniku K. 8/14: Nič ne omenjate, kdaj priredite igro »Grče«. Poslali ste nam tudi pesem »Današnji svet*. Po glejte Slomškovo zbirko umotvorov in Fft' pričali se boste, da ste lepo pesem zelo slabo posneli. - Dopisniku K. 15/10: Dopisa ni-smo mogli priobčiti, ker ste pozabili navesti kraj. — v Odranee: 0 mrtvih — saino dobro. — Bojevniki: Prihodnjič!
V vsaka hišo »Domoljuba«!
po DOMOVINI
Sadjarji lit h melje!
Lovci trdijo, da aam divjačina veliko koristi To pa verjame le orni, ki ni kmet. Ako oberize zajec ali uma lepo rastoče drevesce, ni Ikedn samo za tiste dinarje, ki jih je dal kmert zanj ker bi ga noben gospodar ne dal pokončati niti za 100 din. Še večja p« je Skoda, ki jc povzročajo zajci drevju, ki že rodi. Ja, celo pobeljena in s slamo ovita drevesca objedajo zajci in narede tako v hudih zimah še večjo škodo. Pri vsem tem pa je zajcu drevesni !ub le stranski prigrizek, glavni živež pa »o mu drugi pridelki, ki jih kmet ne more oviti hi ne pobeliti in tudi ne napravljene škode pravilno oceniti, ker odgrizne divjačina tu pa tam kar celo zet ali pa samo sočne liste, da je še več škode.
7.a(o opozarjamo vse kmete in sadjarje, naj na pobudo Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani ocenijo in popišejo po vseh vaseh vso škodo, ki so jim jo zajci prizadejali v zadnji zimi. Tozadevne »opisovalne pole se dobe pri vseh podružnicah Sadjar, in vrtnarskega društva iu mora biti popisovanje končano do 30. aprila t 1.
Zato vsi na delo od kmets do kmeta, da tako složno povzdignemo svoj glas za tozadevno spremembo lovskega zakona.	Sadj»r.
Vodnjak v Bmlalssh
V Butalah so občani zgradili vodnjak, lz katerega naj bi vodo zajemali vel Butal«. Mimo. grede bodi povedano, da leže Butale na kraški zemlji, kier ni nobenega studenca. — Prebivalci eo napeljali b svojih »treh iiebove in cevi, da so na-etregli vež deževniee v vaški vodnjak. Več let Je Slo vee gladko. Nastala p« Je suša. Vse je drio k vaškemu vodnjaku, tudi tisti, ki so imeli doma vodnjake in še preeej vode v njih. Tako ee Je zgodilo, da je biil vaški vodnjak kmalu prazen. In potem? Vse je zabavljalo: >Vodnjak je zanič!« — Se drugo nerodnost eo storili Botalei. Siebove no obrnili proč od vodnjaka, drugam. Pa Je župan tole pametno pogrunta!; rekel Je: »VI, Butalot, hočete zajemati vodo iz domačega vodnjaka, žls-
bove pa ste obrnili drugam. Kako naj pride voda v vodnjak?« - Saj res, so spregledal' Rutald. Ce hočemo spet vodo zajemati iz. vodnjaka, moramo žlebove vanj obrniti. In tako se ja zgodilo. — To Je prilika. Kesniea je pa tale:
Skupni vodnjak pomeni domačo hranilnico. Denarno krito so nemalo naredili vlagatelji. Vse Je »aino dvigalo, ne. pa več vlagalo, zato je moralo denarja zmanjkati, kor je bilo nemogoče vse dolžnike izterjali. — Hvala Bogu, po zaslugi naših voditeljev eo hranilnice spet prišle do denarja. Kaj pa nekateri vlagatelji? Zopet dero v domačo hranilnico, dvigajo in dvigajo ln nosijo denar drugam — v mesto — češ, da se ondi lahko več dvigne kot doma, čeprav domača hranilnica jamči vea-ko novo vlogo proti takojšnjemu ismlačihi. — Hrn-Mdlniea Je knltor vodnjak. Ce boš iz njenega vodnjake samo zajemal in nosil v drugega^ se bo prvi Izpraznil, drugi napolnil. — Vlagatelji, ne posnemajte Batalcev, ampak vlagajte denar dom«, pa van; bodo domače hranilnice zopet izplačevalo, kskor pred krizo.
'£& prosmeini dom v Brežicah
Spodnji del našega slovanskega Poeavja je bil * ozirom na uvojf oddaljenost od slovenskih kulturnih središč bolj ali mani navezan sam nase. Vse javno delo je slonelo običajno na ramenih nekaj ljudi, ki seveda niso zmogli vseh nalog, kakor jih je terja! čas. Zato ee tudi nobeno kulturno delo ni moglo razmahniti v oni meri, kakor se je to vršilo v ostalih slovenskih krajih.
Da stopi kdaj v bodočnosti tudi naše spodnje Posavje na ono stopnjo katoliške prosvete, na kateri stoje ostali deli naše slovenske domovine ln da dobe naše organizacije v Brežicah nujno potrebne društvene prostore, brez katerih je vsako uspešno deilo nemogoče, se Je Prosvetno društvo v Brežicah odloČilo izvršiti svoj načrt, da sezida v Brežicah vaem katoliškim organizaaijam »Farni prosvetni dom«. Kaši nasprotniki sejejo med naše dobro posavske ljudstvo nazore, ki Škodujejo naši skupnosti in fi zadajajo globoke rane. Zato upamo, da bo naša dolgoletna želja po lastnih društvenih prostorih v bližnji bodočnosti uresničena,
kajti prostor aa društveni dom iu vse naše java® prireditve je zagotovljen.
V ta namen ee obračamo do aaših prijateljev, da nam do uresničenja našega načrta po svojih močeh pomagajo. Zato smo se obrnili in se bomo v prihodnjih dneh do naših prijateljev in dobrotnikov Sirom slovenske domovine. Prosimo vee, ki »o prejeli ali bodo prejeli naše prošnje, naj jih •ne prezrejo in naj s tem pokažejo svoje razumevanj za -naše delo. Komur pa dopuščajo gmotno razmere, prosimo, naj daruje za temeljne kamne doma.
Voinct dtahnv
Vojna jel Vojna duhov. Vojna nu vsem svetu! Vojna za največje dobrine! Vojna za Boga, za lastno dušo, za duše drugih! — Nihče ne more opozovali to vojno s prekrižaniml rokami. Če Družba sv. Petra Klaverja zopet razglasi »križarske skupne molitve za Afriko«, kot jih opravlja 42 let — za takojšnjo pomoč potom molitve za spreobrnjenje aevernikov enega dela sveta, je ia razglas sedaj še primernejši kot nekoč. Za Afriko se borijo kristjani Id iiekristjani: Cerkev proti komunizmu in mohamedanizimu, razkolnike in poganstvo. Ne bodimo nebrižni za to, kaj pride! Gorje Evropi, če rdeče valovje zajame črna ljudstva Afrike!
Blagor pa Evropi, če zakraljuje v črnem delu sveta križ Kristusovi Zato: Pridružimo se tej križarski trumi! Njeno delo bo devetilnev-niea k najsvetejšemu Srcu Jezusovemu, kater« se opravlja pred praznikom Varstva sv. Jožefa (25. aprila do vštetega 1. maja). Opravi se lahko zasebno ali skupno. To običajno »zadostilno molitev« k presv. Src« Jezusovemu za zamorce v Afriki, ki se moii pri tej devetdnevnici, se dobi brezplačno od Družbe sv. Petra Klaverja v Ljubljani. Za pošiljke po pošti naj se priloži znamka.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Žalostno je odjeknila vest, da je umrl dobri in blagi mož, Mikelnov oče Goršck Mihael Po doigesm trpljenja je umrl v 79. letu starosti. Ta mož je bil pač res vzgleden katoličan in velik dobrotnik cerkva. Tudi reveži so našli v njem usmiljenega Samarijana. Na »Domoljuba« je bi! naročen že od leta 1919 in tudi drugi katoliški listi so bili pri Mikelnovih doma (Slov. dom.
RAZNO	Oangbofers
Komunisti motijo vatikansko radijsko postajo. Kakor poroča katoliška »Corrispondeza«, eo komunisti zadnje čase poskušali motiti oddajo vatikanske brezžične oddajne poslaje, zlasti p« njene oddajne postaje aa kratke valove. Motili so njena poročila, kakor tudi njene zveze z inozemskimi zastopniki Svet« stolice. Motnie so s« komunistom nekaj časa posrečile, nakar ie vatikanska postaja odgovorila s tem, da je uvedla posebne naprave, ki jih je izumil Marconi. S [»močjo «n novih naprav pa jc docela nemogoče, da bi komunisti še mogli, mo tati.
Kilo je gospodar? Zavarovalni potnik pozvoni J« vpraša gospoda, ki mu le prišel odpret: »Ali bi n>°žel govoriti z gospodarim?« -	sem samo zakonski mož,« pravi gospod, »izvolite tre-nutek počaliatil« — Pot-" , 'e<5c n« penudeni "f, K,nalu vstopi čedna r« Sospa. _ »Opro-
ča ia;kl iffia„tuka' od,°-,e - »O ne, motite 5e- a pranim, pojdite z
73
Bcmn Is začetka 12 stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»Seveda je zadet, seveda k Je iktei kmet, meneč, da bo s to lažjo potešil ženo.
Hilmtruda je globoko dihniia in medel smehljaj Ji je prebegnil ustnice. Zapria je oči, kakor da je utrujena in bi rada spala po težkem delu. Rahlo je zamahnila z roko. »Ljudje, pojdite ven!« Izpolnili so ji željo; ko je bila čumnata prazna, je primaknila Hilmtruda lice k vztrepetajoči moževi glavi in ga pogladila po mokrih laseh, »Hartli, rada sem te imela!«
»Da, da, Trudica — vidiš, jaz tebe tudi —• in močno!«
»Ali mi odpustiš?«
»Seveda, Trudica, seveda!« Zajokal je ko otrok. »Vse hude besede, vse, ki si mi jih kdaj rekla, vse — saj si vedno mislila le dobro!«
Zmajala je z glavo. »Tega ne mislim — s tem sva si bila vedno bot. Nekaj drugega mislim — najina hiša — jaz. Hartli, jaz sem kriva...« Drhteča slabost jo je prevzela in rdeča kaplja krvi ji je spolzela z ustnice.
Kaganhart je nehal ihteti in je zastrmel ženi v obraz.	.
»Jaz sem kriva... jaz sem mu izdala, Hartli, kdaj bo veče...!«
»Vse dobre moči!« Prestrašen je sklenil Kaganhart roke. »Zona, kako si mogla kaj takega storiti.« Segel si jo v lase. »In jaz sem slabo govoril o njem na večuk
»Zato je požgal najino hišo — razbojnik!«- Stisnila je prsti.
Nenadoma so ji prsti popustili, roka se ji je bres moči povesila in ječeč je omahnila nazaj na seneno ležišče. Mož je kriknil. Prestrašeni so pritisnili ljudje v izbico, in bebljajoč je iztegnil Kaganhart roko po svoji ženi. Še enkrat se je poskusila Hilmtruda vzravnati »Hartli, moj dobri Hartli...« se ji je ko vzdih utrgalo z ustnic, potem je omahnila nazaj in njeni udje so s« zleknili.
»Trudical Trudica! Kaj je, govori, kaj je?« je za-tarnal kmet. Tedaj je spoznal smrt v obrazu svoje žene. »Vse dobre moči!« ,je zavpil in se ihteč vrgel čes truplo.
Ajgel je zapustil izbico in si pritisnil pesti na glavo. »Vredno je, da si živel!« je zasopel. V lijočem dežju se je zgrudil na kamen in strmel tako v sivi dan.
Od gorskega gozda sem se je v hrumu in šumu glasilo pozvanjanje domov se vračajoče črede in med odmevi zvoncev je ukal pastir, kakor bi sijalo nad njim sonce in bila pomlad, in ne, da je iil dež in se je bližala zima.
26.
V turobne skrbi zatopljen je sedel brat Vampo n« ognjišču v samotorici. Zanetil je bil ogenj, da bi so ogrel in si posušil premočeno obleko. Ko si je tako žalosten belil glavo, je prasketalo v ognju in iz celic« tik kuhinje je donela glasna Valdramova molitev. Brat Vampo je ni čul, preveč ga je grudila žalost. Malo prej je bil pregleda! zaloge v čumnati in ugotovil, da je vse* moko prekvasil dež, ki ga je zanašal veter skozi nezavarovano okensko lino. Bila je zanič, in skvarjeua jo bila tudi polovica fižola. Borni ostanek, ki ga je bil brat Vampo še rešil, bo zadoščal komaj za jutriSnji dan. Ju ko použijejo zadnje zrno fižola, kaj potem? Dobi«
8'
Slov. Gospodu r, Bogoljub. Cvetje i dr.). Bil je pač umen in skrben gospodar kar kaže vzorno urejeno gospodarstvo v Turiški vasi ia v Šoštanju. O, kako leto bodo pogrešali njegove veščo roke! Bil je tudi dolga let« cerkveni ključar /.a lomažko cerkev. Lahka mu bodi žemljica domača!
Velika S.ok« pri Višnji *«ri. Sklenili smo, <U postavimo nad vasjo lepo cerkev v časi sv.' Antonu Padov. Načrti so ugotovljeni. Nahrali smo tudi že iepu vsoto denarja Kamenje, pesek in opeko pnclno dovaž.amo. Doslej so vaSčani darovali mnogo smrek. Priporočamo se že danes tudi drugim okbčanom. ker sami ne bomo zmogli vsega. — Blagoslovitev temeljnega kam-B19 za novo cerkev bo na belo nedeljo ob 3 popoldne. Igrala bo godba in bo ljudsko petje. Častilci sv. Antona vabljeni?
Mnljava pri Krki V torek, dne 19 april« je obhajala SO letnico svojega rojstva Adamič Ana. po domače Breznikova mati k Brezja s>ri Muljavi. Jubiiantka je Je vedno čiia in Zdrava, vzorna mati, glofcokoveraa žena ia pridna gospodinj«. Roda prebira katoliške časopise, posebno j; je priljubljen »Domoljube, ki že nad 50 let prihaja v njeno hišo. Bog daj jubilantki dočakati še nuiogo zdravih let! — Na Muljavi se je p-> dveh letih prerekanja vendar pričelo delo ureditve potoka Višnjice. — Takoj po veliki aoči prično z zidavo nove mežnarije.
Dolenjski popotnik. Ono nedeljo sem jo Mahnil od Rake proti Stttdencu in dalje do eraSčine Impokre. vinogradi so s pomladanskim delom pri kraja, pa tudi mraz se precej pozna, slasti po višjih legah. — Na Studencu nem v idej »»svetnike«, pc ao * cerkvi, ampak zunaj. Kaj iniajo od tega, ko pridejo jpo uro daleč, potem pa stoje tam zunaj cerkve in tako dajejo slab zgled drugi mladini. — Mahnem jb daije proti »asi Novo. Tam seni opazil križ ob starš cesti; zapuščen je. skoraj podrt. KdO ga bo popravil in prestavil k norvi'testi? Pa. še nekaj! Vodao korita napaj&hšče ob cesti tudi ni v redu. Naj priskočijo na pomoč vsi, posebno tisti, bi vodo najbolj <*bijo.
Dobrava fr) LjsMkni- Smrtna koa« je ugrabila 58 letnega Petra Ho*«fca, pomnika, gostilničarja in večletnega zastopnika Vzajemne *ava-r»»a!ni<e v Ljubljani. Bi! je dober med To je tadi pričal njegov lepi pogreb. Zato želimo: Boli ma zcmljica lahka L
Kostanjevica. Sa ev. birmo »e pripravljamo, ki bo pri iura A maja letos. Zato bo tudi ev. obhajilo prvoobhajancev fe na belo nedeljo. —• Ma-roltov očka h Kostanjevice, ki eo ae že vet let udeleževali obredov umivanja uog na voiiki 4e-trtli v Ljubljani, se letos zaradi svojih 97 let nifl«) upali na pot. Nič jih pa ni ladrialo na veliki te-trtek da ne bi v domači cerkvi prejeli ev. obhajil. Bodo pa ob priliki sv. birme videli tudi leloe svojega knezoSkofa, ki ga i veseljem pričakujejo.
Vel. baši«. Dne 7. aprila smo v Veii-likib Laščah pokopali 26 letnega Edvard« Maroila iz Dolenjih Posipoljan. Bil je član tukaj, fantovske Marijine kongregacije in elrainik uprave jioli-eije v Ljubljani. Naboja! ee je na bolniškem dopustu doma pri starših. Upal je, da bo kinalu zop«t nastopil službo, p je fiodlegel za vratni bolezni.
Krsto s pokojnikom so neeli na jjokopališfe njegovi tovariši Laščani. Ob odprtem grobu ao je od pokojnik« k lepiosi besedami poslovil poveljnik Bedenk. Pevci, tovariši etražniki, pa so mu te zadnjič r trfovo zapeli »Olovelt, glej življenje svoje«. — Uživaj pri Bogu veino plačilo dragi atražnik-koiigreganist!
Prosvetno draštv» pri Sv. Gregorja uprizori aa belo nedeljo ob 3 popoldne žaloigro »Za pravdo in erce<. Ta dan jc pri nas žegnnnje. Vel iskreno vabljeni!
MoJe dole pri Vojniko. Sirom naše Slovenije sc nahajajo ob ce&tah in potih križi in kapelice. To je zinak, da so bili naši predniki, ki so jih postavili, dobri katoličani. Tudi v naši vasi je postavi) lepo kapelico posestnik Frane VrbU-, p d Travniški Dobnik. Blagoslovil pa jo je uit velike soboto domači g. kanonik Pave) Z&gair ii No*® cerkve. Kapelica je posvečena Ltnrški Ma Sen božji. — Mraz. nam je napravil dasti škode Ccžaje bi orehi so popolnoma uničeni its tudi v vinognsdih se precej pama. — Tako siabe ceste st? meisda ne najde, kot ie cesta ia: I vence skasi Jankovo in deloma Malih
dol. Ob deževnem času je skoraj nemogoč "i vožnja. Uboga, živina, ki se mota »učiti pu te[. globokih mlukak in še vleči prav težke lovore. Ob občinskih volitvah so nam novo cesto ob. ljubili.
Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. !3 nnrila smo spremili k večnem h počitka vsem nriljuh. Ijenega kmeta na Sevcali Jožefa Sliifjo, v M |eiu starosti Kako priljubljen nam je bil rajni, prj. ta njegov pogreb, kakršnega že dolgo ni doživeta šmarjeta Ob grobu se je od rajnega po. slovil r. lepimi besedami domači ^osp, župnik. Pevci so mu zapeli v slovo. Z rajnim je icgel r grob eden najdelavBejsih mož naše far-
Selca nad škof jo Loko. Ono soboto smo ij. gubili enega naših najstarejših faranov, 84_!et. nega Tomaža Pogačnika ah Tomaikovega oi», Bil je to človek, s kakršnim se lahko vsaka far« ponaša: odločen, veren katoličan, dober gospo, dar, katerega so vti radi spraševali za svet, o čudovito izobražen; posebno dober je bil kot zgodovinar. Vsak. ki je hotel kakšna pojasnili iz zgodovine Selške, doline, je marai k njemu, trav mnogo je tudi potovat. Kot mož, ki ne vkii samo las-tnih potreb, ampak tudi težave svojem biižmjeg*. je sodeloval tudi r javnem življenju, tako n pt pri hranilnici in pri cerkvi, kjer j« bil dalj časa cerkveni Sljnča«. Prav posebno š« je zanima! za študente in če je ie mogel, je oh vsaki priliki stisnil študentovski pari kak dro. biž v roke. Zelo se je zanimal za svetovne do-godke in do zadnjega je še vsak dan šel k sosedu bral »Slovenca«, »Domoljeba« je pa imel naročenega skoraj od začetka njegovega izhajanja. Naj da blagemu pokojniku dobri Bog, kateremu jc oče vedno zvesto slnžil in iskreno ljubil njegove namestnike - duhovnike, večno plačilo v- nebesih!
St. Marjeta niše Pinja. Pozimi so govorili, da bo letošnje leta elektrificiraite cela župnij«. Sedaj pa pravijo, da bo elektrificirana sosedni« župnija Sv. Marko ia pa še zraven vas Mnre-tinci. Baje nima elektrtaraa Fala za to leto ved kredita na razpolago.
Male aiale pri Vojnika. Kakor memla malo-kje. tmii. pri ua« niso poštne »uzasere * rodu.. Zgodi »e, da dobivajo drugi ljudje pošto, k> je ne dostavijo nnjiovljcritn. So primeri, ko sw orisin »Domoljub« ia »Nedelja« naročniku v ro-ke šele v ponedeljek. V teta o/.iru bi bilo n«.i- • boljše, da bi se na pošti Vojnik namestil 5».
Hineuhs je bolna ki jo take brf še ne bo od nikoder, da N pa zadel vrečico rta rsmft ia se napotil na bemjo od kmeta do kmeta, mo je prepovedal Ebervajn. Ribičeva pomoč, ta seveda je biia bratom zagotovljena. Toda od samih rib človefc tudi ne more živeti! Med radibom se je «.r) brat Vampo po ščukah in postrvih, ki jih je bil, snažno iztreMjene nabodel na šibice in jih razobesil po steni nad ognjiščem, da bi se prekadile. Zopet je začel mozga t i in misliti. Preneki drzen načrt mu je segel v okroglo glavico in končno «o je spomnil na divje čebeie v drevesi*. Med! Gladu si res ne moreš z njim kaj prida utešiti, nekaj pa le zaleže, je menil brat Vampo. Urno je bil pri vratih in pogledal ven. Lilo je v štrenah in sneg je pada! med dežjem, pa tudi večer se je ie ponujal. Toda ob misli na med je pozabil brat na vse. »Moram iti ponj! Moram!«
Stopil je k ognjišču, vzel lesen koree in stisnil šop trsk pod oblefeo, da i»i jih zavaroval pred dežjem. Bežno je še pogiedal v Ebervajnove celico, prijazno in smehljaje pokimal dečku, ki je počival na postelji, in odhitel.
Huce se je bil vzpel, zakai menil je, da je prišel brat zato, da bi kramljala. Ko je pa vide!, da je brž uginil, se je zleknil zopet na mah in stisnil diani pod lice. Tako je zaspal.
Nenadoma se je prebudil Zunaj je štropotal kap ln skozi leseno steno je votlo odmeval Valdramov glas. Dečka je prevzela čudna groza Pozabil j» na svoje ranjene noge. skočil s postelje in klecnii na tla; toda brž se Je pobral in odšantai proti patrovi eeliei. iz katere so ae čnli glasovi. Ko je odpri vrat«, j« zagledal potre Valdran.a, ki je Meial na tleh, molil, da se je siiSalo ko vpitje na pomoč, in se bičal. Nič ni opaši!, da so ae odprla »rata.
Huceta je stresel neznan strah; misleč, da se je-patru zbledlo, je prepaden pobegnil iz samotorice ven na dež in tja proti goidu. Vsak korak, hi ga je napravil, ga je prešinil z ostro bolečino, toda strah ga je gnal nevzdržno 'dalje. Ustavil se tudi ni, ko je prispel do gozda. Klecaje in stokajoč pri vsakem koraku se je vlekel dalje med drevjem. Kmalu mu, je zadonel na uho šum nielinjske Ahe; toda preden je dospel do nje, so mu opešale moči in ihteč, napol nezavesten, se je se-sedei na tla...
V dolini Je zacingljalo, krave so šle mimo in čul so je hrup zmedenih glasov.
»Ljudje^ ljudje!« je začel eno za drugim klicati Huce, toda nihče ga ni čul.
Mala čreda se je oddaljila in zavila proti Uršta-lerjevi domačiji, prav blizu mimo razpadajoče ograje starega Gobla. Starček, ki je čepel pod svojo streSico na seneni blazini, je čul zvonce in govorico ljudi. Dvignil je glavo in se zasmejal. »Vračajte se domov v dolino ali odhajajte na planine — vse poti držijo proti enemu lihemu prostorčku!« Kimaje z glavo je obsedel, si objel z rokama kolena in so zagledal v sivi dež.
Pologi so tonili v puščoben mrak in večer se je bližaL Čimbolj se je temnilo, tem tiše je žuborelo okoli koče. dokler ni popolnoma prestalo. Stari Gobi jo iz-tegnil roko izpod strehe; rahlo in mrzlo mu je padalo na prste — bile so snežinke.
Zebaje se je zleknil starec na seno in zaprl oči; toda mrazilo ga je in zaspati ni mogel. Enkrat se ran je zazdelo, da je presekal tiho noč ihteč klic. Prlsiu-škajoč je sedel, zmajal z glavo tn zopet legel. Medlo klicanje se je oglasilo bliže in čez nekaj čas« je Sni starec bolestno stokanje. Zlezel je ven in videl, da se plari prt ogradnih vratih neka temna kepa po tleh.
menoj v kuhinjo... »Bri-gita, ta gospod bi rad « Vami govoril.« — »Jaz?'
—	s« Judi »iužkinia, ko je začel zavarovalni potnik govoriti. »Ne, tu pravi gospodar družine«
—	m pokaže na Šestletnega fanta, fci je pridirj«! v kuhinjo.
Suhkj denar se ji gre. A.: »Moja žena « nemogoča. Pomisli, vedno zahteva denar od mene, zjutraj denar, opoldne denar in zvečer denar <
—	B.: »Kaj pa počne « toliki« denarjem?« - A.: »Nič. Nisem ga ji i"»<"-reč še nikoli dal.«
Kisa!« rriai |e veiis mu »ta ost, kakor « naisli-m«. O tem v«<io povedati dom«« in poklicni m*-, sarji cele zgodbe, m 'A, katerimi ona o pobeglem zaklanem praSiiu niti »i nafzaoiimvetša. Ta na6ia klanja <w s« nekoč i*«"' stili in *« iuun ud' ,>»'«. praktičen: Vzemi dva metra dolgo vrv « "nik°. vtakni ranjko n»d rilcem v gofcec, zategni in ko v gobcu pritrdi z vozlom. Ko prifenel svmij do aiaaarin, stopil P**™ a}o i« pri msafeeai ajenem gibu pot«gn«4 vrv- Svinja s« ne bo ganH»; '' nfo	o»b» i° "
močno silo ud«ri •
.„ nismonoš«, ki bi raznašal pošto vonj trikrat teden •- Na cvetno nedeljo io previden s ?v zakramenti umrl posestnik Srebot Jožef. Bo«
mu daj večni mir!
Mirna. Na cvetno nedeljo jc imel Fantovski , k skupno i DekliSkim krožkom lepo uspelo akademijo, ki so jo zvečer ponovili pri dobri ™leležbi. Nastopilo je 8t telovadcev Veliko je bilo tiuda iu dela, vendar so se naši fantje in dekletu postavili kot še nikoli — čeprav je mi-renska la-ko zvana pospoda govorila, češ kaj bodo ti kmetje. Bog živi!
Sveta gora pri Litiji, Smrt se oglaša tudi »ti nas. Na senčni strani v Javoršici se jc na ledenili tleh v gozdu ponesrečil Koleno Gašper, ofe trinajstih otrok. Na sončni strani pa je na Rovišah pod svetogorsko cerkvijo umrla Jurič Jožela, vzor prave krščanske matere. Dvajsot-lctnn se je poročila, v dneh. srečnega zakona je dvajset let okušala srečo in težave materinstva, ko p» se ji je v Ameriki ponesrečil mož, je 34 let vdovstva delala in molila in tako v trpljenju in vdana v voljo božjo dozorela zu nebesa.
Kovte nad Logatcem. Elektrifikacija naše župnije je v polnem teku. Drogovi za napeljavo ie stojijo in tudi žico že pritrjujejo, ko to pišemo. — Ono nedeljo smo imeli občni zbor Kraj. kmedske zveze Govoril je tudi svetnik Ivan Potočnik iz Žirov. — »Orača« prihaja k nam 8<) izvodov Kmetje so zadovoljni z njun. Kdor ga ne dobi v redu. naj to javi tajniku. — Naročniki našega časopisja naj premislijo, če imajo že v redu naročnino.
Sviluio. Iz bojevniških vrst je šel po plu-iilo ()3 letni Miha Zaje. Znan in priljubljen je bil vsej župniji. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljubu«. V bolezni se je mož. izrazil, da bo šel ni veliko noč po novi cesti v cerkev; zdnj so pa res njega prvega spremili po njej.
I.eskovee pri Krškem. Te <lni spremili l vernemu počitku vzorno dolgoletno članico tu k. dekliške Mar. družbe Marijo Babič. Bilo ji je že čez hO let, a za dobro jc bila polnn mladostnega ognja. Umrla je nagle smrti, ko si je pripravljala za obed po nesreči ubito kokoš. Dekle je zadela kap. — Zadnja občinska seja je potekla v znamenju razburjenja in kot taka je bila ukinjena. Glavna točka sporeda je bilo vprašanje o združitvi občine Leskovee s Krškim. (Jledc toga vprašanja »ia dve struji. Če si že kdo želi združitve, ima pravico, da se za to
Jugoslavija naj h® močna
Zmano je, da je vodja neaiiškega naroda Hitler za obiska naSega ministrskega predsednika dr. Stojadinovioa v Berlinu slovesno fejavil, da moma biti Jugoslavija neodvisna in močna država.
Te dni pa je priobčil belgu-ajakd časopis »Vreme« izjavo, ki jo je daJ tednu liefcu francoski zunanji minister Georgos Bonnel. V svoji izjavi francoski zunanji nimieter med drugim pravi: »Vaša država kot voda lita država n« Balkanu in v srednji Evropi postaja vse pomembnejše važnosti aa zemljevidu Erorope. Vaš močmi gospodarski napredek in po-menihna obnova državnih financ v teku zadnjih let more le veseliti vaše prijatelje, posebno pa Francijo, ki je doprinesla svoj del k ustivaritvi velike Jugoslavije v otkolmcetili, M so v Ae tako živem spominu tako Francozov kakor Jugoslovanov. Francija je vedno žoleia, da !ri bila vaša dtržava močna in napredna ter ao je trudila, da bi to željo pretvorila v uspešen in resničen podvig s eode-lovaiijem na raznih področjih im povsod, kjer se je to sodelovanje moglo ustvariti.«
zavzema, a samo a pošte,nimi sredstvi. Čeprav ni mogočo zavzeti izključno le eno stališče, je vendar res, da je treba reševati to vprašanje spornzumno in prijateljsko v okviru JRZ. In zaradi tega naj bi se morda občina Sv. Duh združila s Krškim, občina Leskovec pa bo potem prav lepa zaokrožena enota.
Dobrc-polje. V soboto, dne 9. aprila ie odšlo iz naše občine 35 nabornikov k odslužitvi vojaške službe. — Te dni smo prejeli po poŠti od naših rojakov več številk »Ameriškega Slovenca«. V številki od 4. marca so navedeni darovalci denarnih podpor za poškodovance po toči v Dobreipoljah. Nabiralno akcijo je vodil naš rojak John Germ iz Puehlo Colo in je na-
bral 311 dolarjev ali 14.150 din. Ta denar je tudi ie prejel odbor po toči prizadetim v Dofere-poljah ui zanj nabavil koruzo, krompir in drago, V imenu vseh poškodovancev po toči se tem potom vsem blagim ameriškim darovalcem naj-topleje zahvaljujemo. — Po vročih marčnih dneh je v noči one nedelje zapadlo pri nas okoli 15 cm sneg«. V petok, 8. apnla je bila pri nas hujša nevihia p sodro, točo in snegom. Naši izkušeni kmetovalci pravijo, da jo za rastline, posebno sadno drevje koristno, ker mraz zadržuje sadno drevje, da ne vzcvete.
NAZNANILA
n Obrtnik!, obrtnice. Vsem zavednim slov. obrtnikom in obrinicam priporočamo, da se na-roče na list »Slovenski obrtnik«, kateri je glasilo Zveze slov. obrtnikov List izhaja mesečno, prinaša razne strokovne članke in odredbe, ki »o tičejo obrtnikov. Vodi borbo za zboljšanje obrtnega stanu, za njegov obstanek in napredek. Stane letno samo 18 din. Naroča se pri upravi, Kolodvorska ul. 25, Ljubljana.
n Praktični nasveti gospodinji! kila ie zbirka praktičnih nasvetov in navodil za nišo in dom. Cona 3 din. Plačljivo tndi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Mssarvkova cesta 12.
a Birmovanje v ljubljanski škofiji se bo pričelo koncem meseca aprila. Za to priliko priporoča Jugoslov. knjigarna v Ljubljani preč. hipnim uradom sledeče tiskovine in potrebščine: Liber confirmaitoruni — pola din 1.50, Vizita-cijsko poročilo — kos din 3, Katehetsko poročilo — pola din 1, birmanski listki — na bolišem pa-pirju 100 kosov 20 din, na slabšem 100 kosov tO din. Slika nrevzvišenega knezošikofa dr. Rož-mana v velikosti 40x30 cm din tO. — Na razpolago so primerni molitven iki za birmance,
n Scatjožki gospod Simon in njegovi sodobniki. Zgodovinska povest iz 18. stoletju. Spisal Jožef Lavtižar. Založil pisatelj, Rateče-Planlca ne Gorenjskem. Izvrstna povest obsega 122 strani in •teme samo 26 din. Naroča ee pri pisatelju, pa tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
n Redni občni zbor Kmetijske zadruge r. z. z o. z. v Moravčah bo na belo nedeljo, 24. aprila ob pol treh popoldne t k&planijaki dvorani. Vabljeni »o rei člani in tudi drugi!
vojn ali sekiro v četvero-kot med uhlji in očeii, nakar sc omočena zvrne. Ta način klanja ic zdi lažji in tudi boljii kakor Jtiane naše rokoborbe pred domačo kolino.
Nesporazum. Igralec na klavir: »Včeraj sem cele tn ure igral Cajkovske ga.» - Star kvartopirec: »No. ali si ga dobil?«
Tekom 400 let od dobe prihoda prvih kolonistov v Ameriko je tam živelo " približno 5 milijonov Indijancev. Tedaj jih je
Klin Cltm Anrt ...i • *
bilo 980.000,___
■no še okrog 300.<
Zdravniki So nedavno našli bacil ali mikrobe Kgarjeve mrzlice v sredini žolčnih kamnov.
Pouk v »panju. Na državni univerzi v Texa6 je ravnateljstvo odredilo, da «e mora skoraj polovica števila dijakov v šoli ude-erevati pouka o spanju; <o velja za bolj elabotne. v .'a namen imajo v šoli Primerne spalnice z udob-ni"u posteljami.
Sami odličniakL Stric Jakob: »No, otroci, kako P» kaj v Soli?, _ Tine; »Izvrstno, v računstvu «m prvi!« Slavko: rin Prvi pri telovadbi.« —
Joiek: »In
kad
laz j»rvi zunaj,
'ar gremo domov.«
»Ti kupček nesreče lam,« je zaklical, »kdo si? Cesa iščež pri meni?« Tožeč stok mu je odgovoril. »Glej, glej, in zdaj išče nekdo Se pomoči pri starem Goblu! Bo menda res tako, da se steka siroščina k siroščrini kakor voda k vodi.« Skobacal se je s podrtije svoje hiše in brede! skozi mlake k ogiadnim vratom. Na tleh poleg podbojev je ležai neki deček; prijel ga je za komolec in ga stresel. »Cuj, ti! Kaj je s tabo?« Toda odgovora ni dobil. »Govori vendarl Kdo si?« Toda tih je ležal deček in njegova roka, ki jo je slarec izpustil, je padla težko v mlako. »Omedlel je menda!« je zamrmral Gobi in se sklonil nad fanta; v temi ni mogel prepoznati njegovega obraza. »No, naj bo — jutri te bodo tvoji ljudje že prišli iskat!« S svojimi slabotnimi močmi" si je zadel onemoglega dečka v naročje in ga zanesel pod strešico. Ko je opazil da se deček trese od mraza in studeni, je razparal blazino in izvotlil v njej za tihega tovariša toplo gnezdo. Potem je obsedel v temi ob njegovi strani in neprestano segal s roko v seno, da bi se uveril, če ne prezebli fantek segreva.
Enkrat se je jasno zasmejal. »Poglej, poglej, moja hiša ima zopet ljudi in skrbim tudi že zanje!«
Kmalu je čul, da tihi gost globoko in spokojno diha; seno okoli njega je začelo vlažnotopk> hlapeti.
Starcu so se pričele veke zapirati; svojo trudno glavo je položil poleg dečkove na seno in zaspal...
Tiho je sanjala noč okoli strešice in okoli kupa razpadle koče; veter se je polegel, neslišno je padal sneg in samo rahlo je zažuborcla včasi voda.
V dolini Ahe, daleč ob gozdu, kjer se je izgubljal kolovoz med drevje, »e je lovil žar plamenice. Nosil jo je Svajker, ki se je vračal % Eb»rvajnom proti domu. Kjerkoli se je pokazalo, da je pot razdrta, je spustil baklo niže, da bi olajšal svojemu gospodu hojo; utripaje
je razsvetljeval plamen bledi, prepedeni Ebervajnov obraz, ki se je zdel sa leta postaran. Molče sta hodila moža svojo poi; sneg, ki se je na mokrih tleh sproti tajal, se jima je na obleki prijemal; kmalu sta bila bela po rokah in ramenih.
Ko se je Svajker zopet enkrat ozrl v Ebervajnov obraz, je videl, da mu zalivajo oči solz«. »Gospod, moj dobri gospod«, je poprosil, »zakaj se vdajaš tolikšni žalosti! Pomisli vendar, kako sta bila oba stara! Sleherno urico bliže smrti! In Se to, saj ne vež popolnoma zagotovo, Se morda vendarle ne živita! Ako je pa res, da jima je spodletelo na mokrih tleh in sta padla tja dol —■ glej, zdaj sta pri dobrih svetnikih v nebesih.«
Ječeč, kakor da je vsaka teh beeed zanj nova bol, je iztegnil Ebervajn roke proti švajkerju in mu po-mignil, naj molči.
Stopala sta dalje; vedno počasneje je hodil Ebervajn. Kazalo je, da ga zapuščajo moči. Opravil je bil skoraj več, kakor more prenesti človek, odkar je bil s Švajkerjem in Mino naletel pri Ahi na starega Kunota in njegova dva sinova, ki so, kakor on, iskali pogrešanega HiltiSalka in njegovo ženo. Ko je Ebervajn čul, kaj se je bilo pri Valdramovem prihodu dogodilo pred cerkvico v Melinjem logu, je prebledel. Dekla ee ga je oprijela za obleko, možje so mu žugali 9 pestmi in ga grdili z besedami. Pod temno silo Valdramovih besed so se bili izneverili starčku — zdaj so žalovali aa njim kakor za očetom, Ri šo ga izgubili, in so videli v Eber-vajnu in Švajkerju samo tovariša onega drugega, ki jih je osirotil. Razkačen je hotel Svajker sramotilce zavrniti, toda Ebervajn mu je ubranil: »Moičil Pravico imajo, da se srdijo in žalujejo. Valdram Je aejal, midva morava žeti. Ce bi mogel, kar se je zgodilo, a svojim življenjem predrugačlti, bi ga rad dal!«
Moe zgledu
Zdajle o velikonočnem fesu slišimo po-gostofcrai ponavljati Kristnaovo bes«!o: > Zgled sem vam dal.t Komu ni poznana beseda sv. Pavia: > Posnemaj te mene, bratje, in glejte na tisto, ki tako žive, kakor imate zgled v nas.« Komt! izmed vas Hi znano ime starca Elea-zarja, ki je živel v času Makabejcev, v poslednjih Časih pred Kristusom. Denimo semkaj popis njegovega lepega in zgladnejfa ravnanja!
Eleazar, eden izmed prvih pisHoarjev, mož velike starosti in lepega obljčja, je bil prisiljen j«sW svinjsko meso, kaj- je bilo Judom strogo prepovedalo. On pa je višje cenil pre-fsstitljivo smrt nego ostudno življenje iu je šel prostovoljno v trpljenje. Njegovi prijatelji in znanci so mu na skrivnem svetova M, naj si da prinesti mesa, kakršnega sme jesti Mi naj se dela, kakor bi jedel svinjsko meso. Smilil se jim je častitljivi mož is: hoteli so s tem nasvetom obvarovati njegovo življenje. Pa kaj je dejal na to stari Eleazar? »Ne spodobi s© v moji starosti, da bi se Minil in da i« veMfco mladeničev mislilo, češ devetdeset-letm Eleazar je prestopil k živ;jetrn a©ves'-aikov. Ako ss-čno umrjein, se bom svoje starosti vrednega izkazal, mladeničem bom zapustil močan zgled, če voljno in srčno ss predrage in presivete postave poSSeno smrt storim.« Tako je umrl in i« le mladeničem, ampak tudi vsemu ljudstvu zapusti Izgled čed-nostnega m krepostnega življenja.
Seveda so se dobili tudi nekateri, katerim njegovo ravnanje ni dopadilo in so ga dodali, da blagi mož tako ravna in govori iz sam« ljube prevzetnosti. Dokaj značilna je tndi ta trditev, St»a hi še redno nova. Ali ni današnje dni svet že ravno tak? Tiste, ki nočejo trobiti v njegov malovredni ros. obklada Se
danes s provzeineži, z bedaki, z božjimi vo-iičkri ia podobno.
Iz vsega jtovedanega pa moremo priti do sklepa, da moč zgleda ni ravno majhna.
Nekaterikrat ae stari« opravičujejo, če slišijo slaba poročila o svojih otroeih: »Jaz ga tega nisem uiSU Had verjamem. Pouk je pri vzgo& potrebe«, ni pa vse, ni začetek in konec vzgoje. Ti, ki uiai dajal slabih naitkov, si pa morebiti seja! slabe zglede. Otroci le niso samo poslušali, ampak so tudi gledali uate.
Zgled pa ni doma samo v domač« hiši, ampak ga otroci srečujejo tudi na cestah, pri delu, pri sosedovih, pri posiih, v gledišču, v kinu in ie isa sto in sto drugih krajih. Pri sosedovih slišijo tvoji otroci, kako se med seboj časte in obkladajo z ae prav prijazraimi priimki. Glej, tu imaš zglod podivjanosti! Na r.esti vidijo in slISjo pijane«, kako se na vas vrata pridnSa in preklinja. Ali misliš, da ga ae bodo posnemali? Če ne ofttno pred teboj, pa za nekaj časa vsaj na skrivnem. Potem pa tiKii javno. Prav tam srečajo voznika, ki se roti in kdtne nad Sivino ia jo neusmiljeno pretepa. Ali naaali«, da bo šla ta reč neopa-ženo mimo otrok? V gostilni poslušajo neslane šale in dovtfpe surovih pijancev. Pa 1« kar poglej, kako jih gostilničarjev! otroci vsrkavajo vase z odprtimi ustmi, z očmi jn z ušesi. Ali ras misliš, da bodo taki otroei kakor angel® božji? Prebito se motiš. Taki otroci so strup cele okolice. Vse, kar vidijo in slišijo, nesejo pregreto in premlelo naravnost ms<f. svoje tovariše in tovarišiee. V kšno hodijo gledat predrzne tatvine, rope, umore in uboje, prešuštva in drugo umazanijo. Zato, kajne, da se tam od srca naame-jajo in da lažje prebavlj»£o? Če bi bilo res
i samo to! Žalostna zgodovina nekaterega mla. dega in starega zločinca pa nam pove, da so se tem naitčHt Še vse kaj drugega.
Sovražnik je to storil. Kolikokrat se po, navija ta evangelijska beseda med nami. Zakaj vsak, kdor seje in trosi slabe zglede med i i udi, ni drugega kakor naž in vsega sveta sovražnik, Slab zgled je kakor evangelijska Ijulika med pšeaico, lep in dober zgled pa je kakor dragocen biser na njivi.
Ko bi se vsi ljudje veda« in vselej zavedali svojega apostolskega poklica in poelanja, poleni bi ite biio treba klicati: Gorje svetu zaradi pohujšanja!
Zavedajmo ee pred vsem, da ime svet (><h irebaje živili zgledov. Torej ne samo svetniških, ne samo takih, ki so napisani po knjigah, o katerih se lepo bere in sliši. Zglede treba tudi gledati. Ker aa žalost vidimo ie preveč slabih zgledov, zato je opravičena naša tožba, d» je na svetu hudo. Je hudo in bo še hudo, dokler se svet ne bo zavedel, kaj mu je storiti, žive, lepe zglede v domačo hišo, na cesto, v planine, v cenitev, pratv povsod! Apcstoisivo zglednega življenja je eno naj-važnejših poglavij vsega našega delovanja.
Svetniških zgledov nič ne zametujeuio. Vemo: potrebni »o nam, koristni so nam, za spodbudo so nant. Vse to je res. Toda brez živih zgledov n« bo šlo.
Dobro si zapomnimo tole: M slab zgled naredi ve« škode, kakor je more popraviti deset očetov iu deset mater, in če bš bili iti bile najboljSi in najboljše med vsemi. Bn slab zgled škoduje več., kakor naredi dobrega deset pridig in če bi bile v pridigah tudi vse besede sasiao čisto ilato in tisti, la pridi tru jejo, sami »ngeti im svetniki...
jate
Dr. Fr. 1'idant
Spomini na Ameriko
Neko dopoldne sva stopala z g, ravnateljem Slapšakom proti uredništvu Ameriške Doino-v ine. V nasprotnem smeri sta prihajala dva postavna moža. Oči, obraz, vedenje, hoja, vse je govorilo, da nta sinova slovenske krvi. >G. ravnatelj, stavim dolar, da sta tale dva Slovenca.« — >Velja!« V hipu me je prevzela taka razigranost da sem ru kar na slepo slovensko »ogovoril:
■Pozdravljena, slovenska brata!«
vraga! Tudi vidva Slovenca?« sfn sva ponosna na to. Slovenca dobile povsod, saj ste že slišali, kako poje pesnik: Največ sveta otrokom sliši Slave.«
In potem smo korakali vsi štirje, kakor starokranjski fantje, po sredi pločnika in se tako živahno razgovarjali, da je naše besede glas vzbujal občo pozornost. G. ). K. je bil celo tako ginjen, da jo že intoniral tisto: Kranjski fantje, mi smo sni... Za božične prosilke sem prejei od njega pismo, v njem niše med drugim: »Tistih trenutkov na St. Clairu ne bora pozabil. V tnjini se šele človek zaveda, kaj ie mati domovin a«
'Zdaj ae pa za trenutek ustaviva ia stopiva tja na levo,« meni g. Grdina, ko odpira iu zaklepa avto.
Po treh, štirih stopnicah se vzpneva na če-tveroogtato teraso. Proti cesti jo zapirajo srednje visoke arkade. na ostalih treh straneh pa sc dviga živa in železna ograja, prepletena z zelenim bršljanom. Sredino teraso poživlja okrogel, iz brteea marmorja izklesan ribnik; v njem se noč in dan igra nešteto srebrno in zlato pisanih ribic, ki jih senči širokolistni lokvanj, fcicer pa je vsenaokrog tiho in mimo. skoraj nekam turabno, k®t se spodobi kraju nesrečnega spomina.	6
|5t
Tu, vidite, g. doktor, začne razlagati g. Grdina, js pred leti stala mestna osnovna šol«. Neko dopoldne pa se med porokom oglasi šolski zvonec, pomešan z obupnimi klici: Goril Goril V hipu je bilo vse leseno poslopje v plumenih. Preplašeni otroci se vsujejo iz razredov kakor pobesnele čebele is panjev in hite in skačejo k glavnemu izhodu. Ps joj! ae morejo vsa. Vrata aimajo srca iii se prav nič lie zmenijo za njihovo pretresljivo vpitje in kričanje. Vrata so se namreč odpirala na znotraj in zbegani otroci so z vso silo tiščali vanje in si tako sami onemogočili rešitev. V nekaj minutah je Vseh i"0 otrok postalo žrtev zrušenih gorečih tramov. O žalostni katastrofi pripoveduje tujcu v arkadino vdolbino vzjdana bronasta plošča in medlo goreča leščerba,
Eno dobro pa je imela tudi ta tragična nezgoda. Od tedaj je v veljavi postava, da morajo biti šolska poslopja zidana, vrata in okna pa se morajo odpirati na zunaj, tn res sem vsepovsod opažal, da posveča oblast šolam posebno pozornost. Državna šolska poslopja so ie od daleč vidna. Zgrajena navadno n« odprti ia nekoliko vzpeti jasi iz rdeče in bele opeke in obdana od košatega drevja, odgovarjajo vsem modernim zdravstvenim predpisom. Pomaknjenost od ceste zmanjšuje prometni šnm in ropot, iega proti soncu in razmeroma velika in števikta okna pa dovajajo dosti svetlobe in obilo svežega zraka. Drveče avtomobile opozarja, na bližino šole običajni obcestni napis — šolska cona ki je tndi na deželi v navadi. Na deželi sicer šolska poslopja aiso tako razkošna kot v mesto, vendarso dosti prostorna, udobna ia saažna. Spoznajo se po zvoncu, ki visi sredi strehe in vabi in klice šolsko mladino od blizn ia daleč. Po nad* I jn ji četrtnrni vožnji j« avto zavil »a me»<so pokopališče ia obstal pred Garfiel-dovim mavzolejem.
Ameriška pokopališča so od naših staro-ftrajskih nekoliko razlikujejo. Običajnih gomil
tam ni videti. Tla so vzravnana in z zelenimi rušami pokrita. Za vedno sveže zelenje skrbe avtomatične škropilnice, ki se venomer vrte in razprši!vajo talno vodo v podobi drobnih rosnih kapljic. Zato je na prvi videz pokopališče podobno skrbno negovanemu vrtičn.
Tndi nagrobnih spomenikov v našem smislu n« poznajo. Navadno se dvig« aad grobom nizek ovalen kamen s številko brez napisa. Vendar pa sem na katoliškem pokopališču opazil tndi mnogo prav umetniško izklesanih spomenikov, ki nalikujejo našim nagrobnikom.
Sicer pa je ve« svet nalahko valovit kakor ostalo mestno ozemlje. Zelenim tlom so kaj podajajo zelena košata drevesa, ki spominjajo na naše vrbe žalujte. Pokopališča so razmeroma prostorna in razsežna, ker mrličer navadno ne prekopavajo. Zvečine balzamirana trupla polagajo v četvcrooglato krsto s prav malo vzbočenim pokrovom. Tako se trupla leta in leta ohranijo tudi zato, ker polože na pokopališču leseno krste v vrhnjo cementno. Pripovedovali so mi primer. Neka družina je prepeljala svojega sinčka v rodno mesto. Izkopali so ga po nekaj letih in našli skoraj popolnoma nespremenjenega.
Nekako sredi mestnega pokopališča stoji sloveči Garfieldov mavzolej. Lahka vzpetina, ki obvladuje razgled na pokopališče in na spodaj ležeči del mesta, še pomnožil je njegovo umetno lepoto. Zato je ob vstopu v ta Krasni mrtvaški hram priponsnil g, Grdina: »Zagotavljam vas, g. doktor, da vaas bo ta umetniški kolos ostal v vcdoem spominu.« In prav je govoril. Tudi na tem mestu morant priznati, da sem mu še danes hvaležen, da me je tisto popoldne peljal ven.
Kaj pa je mavzolej? Mogočen in na znotraj votel tiegrijben spomenik, pedoben našim ku-polastira kapelicam. Ime jc dobil po Mavzoleju, knezu pokrajine K«rije v Mali Aziji. Sredi četrtega stoletja pred Kristusom so postavili hva-
Dve tri o slovenskem ljudskem šolstvu
V	3(5 !&>ve!Mkih okrajih je skupno 860
»itdskik Sol. Od teh je 837 državnih, 13 pa zasebnih- Ljubljana ima 4 zasebne šole, Maribor 2 po eno pa Celje, Gorici grad, Kamnik. Kočevje. Ljutomer, Novo mesto in Škofje Loka, Največ šol je v ljubljanski okolici, namreč 55, Vse osnovne šole imajo skupno 2702 oddelka, višje ljudske šole 1103 oddelke, skupnih oddelkov je 186, pomožnih razredov 31;. »kupno jujajo ljudske šole v Sloveniji 4022 oddelkerv. Otročkih vrtcev je v Sloveniji 55 z 78 oddelki, zavetišč pa 17 s 24 oddelki.
Sol za manj nadarjene otroke je v Sloveniji 8 in 2 pripravljalna združena oddelka. N« teh šolah poučuje 16 učiteljev in 6 učiteljic, učenk je skupno 69, učemcev pa 118, skupno 187, ki so razen 10 vsi iz Sloveaije.
Vseh učiteljev v Sloveniji je 4154. V tem itevilu so vštete tudi učiteljice na zasebnih šolah, učiteljice ženskih ročnih del in otroike vrtnarice. Med učiteljstvom je 2628 učiteljic, 1625 učiteljev in 29 šolskih nadzornikom. Raz-r«dnih učiteljev pa je med temi 3157, med katerimi so tudi razrednice zasebnih Sol. V meščanskih šolah je n-poslenih 67 ijudskošoiskšh učiteljev, v šolskoupravni službi 85, drugod pa 28, Učiteljic ženskih ročnih del je 67, otroških vrtnarje 79, državnih veroučiteijev 24, predmetnih učiteljev je 35 in 10 pouka oproščenih upraviteljev.
V	osnovnih šolah, to je' v I„ II., III. in IV. razredu je bikf lani 125,498 učencev, od teh 64.902 dečka in 60.596 deklic. V višji ljudski ioli pa je bilo skupno 49.381 učencev., od teh 23.331 de6koy in 26.050 deklic. Uspehi učencev aa osnovni šoj so povprečno dobri.. Na osnovni ioli lani ud izdelalo 26.824 wče«cev, od teh 15.818 dečkov ia 11.006 deklic, na višji ljudski Soli pa ni izdelajo 5657 učencev, od teh 3132 dečkov in 2525 deklic. Po vedenju pa so vet
i učenci tako osnovne in višje šole v ogromni i večini ocenjeni z odličnim uspehom, namreč 134,845 učencev, s prav dobrim 32.285, z dobrim 5680, * neprimernim pa 1216, Med učenci je 171.709 Slovencev (h katerim so prišteti tudi Srbi im Hrvatje), 74 Cehov, 4 Poljaki, 24 Rusov, 2312 Nemcev, 715 Madjarov, 14 Italija-nov in 27 drugih narodnosti. Po veroizpovedi je 170.584 katoličanov, 332 pravoslavnih, 503 grko-katoL 3354 protestantov, 4 muslimani, 45 Judov, 14 starokatoličanov, 33 dragih vero-irpovedi in 10 brez vere. Star® učencev so: 108.204 kmetje, 46.743 delavcev, 9268 obrtnikov is indiistršjcev, 2021 trgovcev, 1298 svobodnih poklicev in 7345 uradnikov.
Japonske šole
za neveste
Število japonskih deklet, ki se po dovršenih nižjih šolah vpišejo na univerzo, ali ki se lotijo tega ali onega samostojnega poklica, je zelo majhno. Na Japonskem je taka navada, da «e dekle čimprej mogoče poroči in postane pri hiši gospodinja. Ce pa hoče postati dobra gospodinja, mora seveda, preden se poroči, obiskati posebne vrste gospodinjsko golo, ki je na Japonskem precej drugačna, kot, n. pr. pri nas. V tej Soli se mlade Ja-ponke morajo naučiti marsikaj, če spada to v pravo gospodinjstvo, ali pa ne. Uče se poleg
I kuhe in šivanja tudi glasbe, slikarstva in tudi v vezenju evetli&iih šopkov se morajo izuriti. Ce hočejo biti Japonke res dobre gospodinje, morajo skozi vso to »Šolo za neve-
ifltec, V njej se lahko natače prav vsega, kar japonska žena potrebuje v ovojem poznejšem življenju.
Prve takšne Šole so na Japonskem imeli fiale pred nekakimi 10 leti Njihov uspeh se je kmalu pokam!. Zdaj ima že skoraj vsaka japonska vas takšno šolo. Obiskujejo jo dekleta, ki so stara od 18 do 22 leL So to prav za prav nekakšni tečaji, ki trajajo po dve leti. V učnem načrtu bo poleg omenjenih predmetov tudi praktično gospodinjstvo, pravo, zgodovina, pouk o lepem vedenju, pouk o negi dojenčkov, vzgoji otrok in drugo.
Učenke pa ne sede neprestano samo v šoli Učiteljica jih pelje tudi na trg, kjer morajo same kupovati gospodinjske potrebščine, da se nauee te stvari tudi poceni kupiti. Ta Sola nudi torej praktičen pouk. Učiteljica jih včasih popeljejo tudi na ogled rasnih blagovnih skladišč, tovarn in podobno. Da ee dekleta izurijo v upodabljajoči umetnosti, prirejajo te Sole razne umetniške razstave, pogosto pa gojenke teh šol zahajajo v muzeje. Po vseh krajih pa te Sole seveda niso enake, kajti razumljivo je, da morajo mestna dekleta znati že nekaj več, kot pa dekleta ia najbolj oddaljenih vasi, kjer življenje toliko ne zahteva od njih.
Japonske žene spadajo med najboljše žene na svetu. Pravijo, da tako potrpežljivih ni nikjer na svetu. So tudi zelo izobražene, neverjetno krepostne in imajo v največji meri vse lastnosti, ki jih morajo imeti dobre matere,
K? 8 *
defini
85. aprila: živ. is kram. Beltinci v Slov. kra-, jiui, Podbukovje v okraju Videm, Bučka, Ribai-ea, Vače prš Litiji, Radovljica, Žašemberk, Grosuplje, Sv. Jurij pod K umom ia Mazeij. - 26. aj>r.j živ. in kram. Metlika, Semič. — S?, aprila: živ. in kram Lakovico pri Kamniku, gov, konj, in kram. Št. Rupert. — 30. aprila: živ.' ia ki-aio. ¥dL Gaber.
V vsako h i S o »Domoljub a«!
ležni meščami mest« Holikaraasu njemu ia nje-ovi feni Artcmiziji veličastno nagrobno stav-o, ki je bila taka umetnina, da so jo prištevali med lako zvana sedmera čuda satrega sveta. Po tem v »oren so pozneje postavljali mavzoleje odličnim vladarjem in tudi drugim zaslužnim možem. Na glasu so bili mavzoleji rim-»kega cesarja Avgusta ia Hadrijans ter vrkod-ao gotskega kralja Teodorika Velikega. Tako w tudi Clevelandčani počastili spomin svoj«,'« rojaka ir, 20. predsednika Združenih držav Ja-jaesa Abrama Garfield«, ki mu je dne 2. julija leta 1881 brezposelni Guiteasi iz zasebnega ms-žčevanja pretrgal sit življenja
Vstopila sva. V mati jiredveži je vpisna knjiga in prostor za stražarja, na levo pa vhod v kupolo. Sredi kupole je pur stopnic, nižje okrogla vdolbina, ograjena*« železnim omrežjem. Tu počivata Garfield in njegova žen« v dveh bronastih, z mahagonijevo barvo prevlečenih krstah, ležečih »a močnih kamnitih podstavkih, živeti tešim in po! temi, ki vlada v teli umet-aiSko poslikanih prostorih, daje že posebno ta-jmstven izraz električna luč, ki siplje s stropa aoc in dan medle žai-ke na krsti.
Ko sem nekoliko postat ia nemo zri as ®inljivo žensko slavo, se mi je porajal v duhu uicen spomenik mogočnega perzijskega kralja Vsa p s sinja Azija se je tresla pred njim. v deželi Masngetov pa je tudi njega dohitela maščevalna Nemeza. Odsekali so mu glavo in jo v meh, poln krvi. In potem so ga pokopali, stopnic je peljalo navzgor, par navadni, ®rwV mavzoleja je stala zlatu krste s preprostim napisom: Jaz senu Kir Ahemeu««. Ta pa: Jaz sem James Abram Garfield, A danes ni ne Kira, ne ®je|'ove zlate krste, ne dragocenuga nagrobni ,(>?menikn Ostala jc samo razvalina. To jc Človek in njegovo zemsko delo, A njegova »emirja duša?
Odhajata sva, pa je it« privozi! sov avto ia "stavU prod mavzolejem. Kakor čebele v
panj: eni notri, drugi ven Zato je vpisna knjiga vsako leto nova.
Zunaj, že na skrajni periferiji mesta, je sloveča ltirška votlina. Na tisoče pobožnih src, posamič in v velikih skupinah, jo obišče vsako leto. Tudi Slovenci radi poromajo v to romantično ležeče zatišje. Saj ni tako dolgo, ko je fe na tem mestu govori! prerono umrli slovenski duhovnik Jože Schnster. Zato je tisto popoldne tudi naju vleklo tja.
Na podnožju srednje visokega in z drevjem obraščenega griča izvira pohleven studenček. Tik nad njim se dviga v skalo vsekana votlina
8 kipom lurške Matere božje v naravni velikosti. Na levi od Marijine podobe je vzvišen prostor, prižnici podoben, za govornika spodaj na prostrani terasi pa so udobne klopi in klečamiki M posluSalee Vsa zmiisnojost spominja na pravo lurško votlino in na prijazno ravniiiico pred njo. Zraven studenca je tudi več kozarcev, papirnatih in steklenih. Kakor v Lnrda, pripisujejo tudi tej vodi zdravilno moč.
Za trenutek poklekneva in priporočiva sebe, elevelandske rojake in ves Clereiand Marijinemu varstvu. Takoj pa se pripoHi kakor jato razposajenih vrabcev, kopica otrok, ki tudi pokleknejo. sklenejo roke in glasno molijo Kako iih mora biti Marija vesela, ki tako ljubeznivo gleda nanje, Ljnba Mati, čuvaj jih, varaj Jih! Z Bogom! Ne pozabi tudi nas!
j/daj pa hitro še zadnjo postalo, na pristavo g. Jerneja Knavsa, kamor sva prav za prav danes v pi vi vrsti najnenj&ria,* je govorit g. Grdiim, ko je z roko prijel za volan, z nrtgo pa pritisnil aa gazolin,
Po kratki vožnji zapustiva mestno območje ia kreneva v zeleno goščavo. Gesta se vije r, hriba v hrib, zdaj pada v dolino, zdaj se vzpenja navkreber. Ptičji glasovi se kakor srebrni zvončki razlegajo naokrog, dreves« j« kakor začarana poslušajo. Le tu pa tam »e je v njihovem v«wrem in svežem livtju prefeudil ve-
trček ali pa se je morda poigral kak gozdni duh, Bog ve Kako je moralo biti, ko je po tek zaraščenih krajih še svobodno stopal rdeči t«-dij&aec t. Jokom aa rami in s smrtnosnosno puščico za pasom, ko je še tod kar mrgolelo divjih zveri?
Dospela sva vrh klanca Gozd »e porazgubi, razgled se razširi, pred nama »e razgrne ofe-sežsa visoka ravan. Še nekaj treautkov in že sva na zaželenem cilju!
G. Jernej Knavs je ravno prestopil p nag svoje lične pristave. Ko naju je zagieds!, j« zdrknila preko njegovega obraza senca zadovoljnega Basmeška.
»Dobrodošla, draga prija4eija ia jesta? Toda debelo piko st« zaslužita. Zakasnila ssa »a. Kakor svetopisemski gospodar, sem. tudi j«r hote! reči svojim ljudem: Pojdite »a rospoijs in povabite na svatbo, katerekoli fiajdete.c
Ko sva pa povedala, kaj vse sva si spotoma ogledala, se je nevihta hipoma razpršila in pokazalo se je znova blagodejno sonce G Kaava naju je povabil v hišo, naju seznanil z domačinu iu uma po lepi staroste venski navadi razkazal izbo, zgornje prostore in zidano klet. Besede so mu kot prijetna godbs polnite <fsfit>. Mož je srednje rasti, bolj suhlj«t, v besedah la kretnjah pa mehak Gre že v sedemdeset« leto, toda po obrazu in hoji bi mu ne prisodil v«8 nego petdeset. Priden kot mravlja, je zjutraf prvi na nogah, zvečer pa zadnji v postelji. Zemlje se drži kot klop kože. Le smrt mu jo bo iztrgal« iz rok Njegove dobrohotne oči »o kar vidno božate pristavo, sadovnjak, gredo, seno-fet, gradič- Hod* po vrtu je »daj vtrgal marelico, zdaj pokazal na bogato obtoženo jablano, zdaj jc postal iu sr, z rameni vzravnal, zdaj se zopet bolestno sladko nasmehnil
»Ali ste stalno v tem tihem zavičajH?«
»Ne, največ bivam v mest« Pristavo «an si postavil za stara teta. T« bo poteka! asoj pe«w zijon.«

Važne ugotovitve slov* zdra&mika
V časopisu »Zdravje« je priobčil zdravnik sir )vo Pire uvodnik, iz katerega posnemamo eledeče važne ugotovitve:
Slovenci gremo za zapaduimi narodi v pogledu bele kuge hitreje kakor v pogledu kulturnega napredka Zmanjšanje rodnosti ie očividno iu ima svoj vzrok v dejanskem zmanjšanju v eadnjib petih letih.
Velika večin« prebivalstva Jugoslavije ne pozna takšnega zmanjševanja rodnosti, kakor je v Sloveniji. V padanja števila rojstev prednjaSijo okraji Laško, Litija, Ljubljanu-okol, Logatec, Ma-iboi desni breg, Celje okol., Gornji grad, Cmo-aelj in Radovljica. Tukaj je padlo število rojstev nad povprečjem za vso Slovenijo. Med temi okra ji eo štirje, kjer je bila preje za nase kraje aelo visoka rodnost, in sicer Lusko, Litija, Gornji grad in Črnomelj Vzrok strašnega padanja rojstev v teh krajih bi bilo potrebno poseliej raziskovati, normi se ne čudimo hitremu padanju rojstev v ostalih iirej omenjenih okrajih, stij so ti okraji blizu večjih mest in zato zelo dostopni vplivu meščanske miselnosti. Najmanj lojslev imajo pač oni okraji, ki imajo najtesnejše stike z mestom in njegovim načinom življenju. Rodnost v mostiii Ljubljana m Maribor je zelo majhna, mnogo manjša kot v najslabšem podeželskem okraju.
Na nizko rodnost vplivajo gotovo iudi mrtvorojeni, katerih smo imeli v zadnjem petletju 28 na 1000 rojenih. Vsekakor visoko število. Važno je tudi še dejstvo, da se ni število mrtvorojenih v primeri s prejšnjimi leti prav nič izboljšalo, to se pravi razmere in vplivi so ostali isti. Med najslabšimi okruii v tem pogledu sta Brežice i« Radovljica, nato Mariboi levi breg in Celje okolišu. Med srednjimi so okraji Črnomelj, Novo mesto. Krško. Laško. Šmarje, Sloveujgradec.
Število nezakonskih otrok v Sloveniji presega vse druge kraje v naši državi, sklada nn se s številom, ki ga sicer vidimo v alpskih državah. Zanimivo je, da se n. pr v okraju Maribor levi breg, rodi skoraj vsak tretji otrok Izven zakona. V visokem številu nezakonskih otrok prednjači sploh štajerska, kjer je povprečno vsak osmi otrok nezakonski, dočim je r kranjskih okrajih komaj vsak 15. v Beli Krajini pa komaj vsak dvajseti. Poudariti je potrebno, da je število 2500 nezakonskih otrok, ki se jih rodi v Sloveniji letno. «d tega 2000 no Štajerskem, resno socialno in adravstveno vprašanje.
Kako pa je z umiranjem
Čeprav ima Slovenija najugodnejšo umrljivost med vsemi pokrajinami Jugoslavije in čeprav je umrljivost tekom zadnjih let znatno padla, vendar je še marsikje in marsikaj mogoče prihraniti ua ljudskem življenju. Tudi v vsej državi je umrljivost manjša kot je bila, vendar izboljšanje ni tako močno in napreduje počasneje kot v Sloveniji. Dočim jili v zadnjih letih v Sloveniji Ji mre 14—15 na 1000 prebivalcev (okrog 17.500 letno), znašn umrljivost po vseli drugih banovinah nad 16. Na kako nizko število se da n pr. znižali umrljivost, kaže primer mesta Ljubljane, kjer znaša umrljivost v zadnjih letih le 6e 8—S od 1000. Tudi nekateri podeželski okraji imajo že kar zavidljivo nizko umrljivost, n. pr. Ljubljana okolica, Rudovljica, Kranj, Kamnik, Luško, Litija, Logatec, Gornji Grad in deloma še. Celje okolica torej bivša Kranjska brez Dolenjske iti Bele Krajine, iti tudi še Spodnja Štajerska. Siabi 80, t. j. nad povprečjem vsi dolenjski okraji, še slabše pa je Zgornje Štajersko s Prekmurjem, kajti dočim se je umrljivost ua Dolenjskem in v Beli Krajini v zadnjih letih popravila, posebno močno v Beli Krajini, se je un Zg. štajerskem iu v Prekmurju umrljivost povečala. Ta dol Slovenije ie torej v zdravstvenem oziru najslabši. Vzrok leži v tem, da so tam viničarski kraji, kjer }e veliko kmečkega uboštvu in so podnebne razmere manj ugodne kot drugod. Pa tudi ljudstvo 18 tam zaostalo, nroko in brezbrižno, mnogo je iudi domačega alkoholizma.
Poglejmo Se, ali se da ugotoviti, katera bolezen ah pojav povzroča po nekaterih olcrajih večjo umrljivost.
Ker število rojstev pada ia ker bo brez dvome padalo še naprej, postaja življenje vsakega novorojenčka dragocenejše. Tekom zadnjih let se izkoplje v vsakem laiu skoraj 4000 novih grobov 5
za otroke, umrle v sturosti do onegii lota. To pomeni listno <10011 porodov broz liasku. V uuftem maloštevilnem nuriKlu ie to visoka postavk«.
Primerjava Slovenije z drugimi doli države kaže sicer za nas ugodno lice. Ko pri nas umira vsak oami oziroma deveti dojenček, preden stopi v drugo leto starosti, stoje drugi dali drinve v tem oziru nmugo slubSe. V savski banovini u. pr. umira vsup jisti dojenček, tam je najslubše. Vendar ie ta umrljivost pri nas samo na prvi pogled dobra. Pri nus ae namreč rodi najmanj otrok v vsej dr/iivi, zato bi jih moralo sorazmerno več jsliiti živili. Kraji, kjer se rodi n« 1000 prsbival-uev 30 otrok, mnrdu še lahko prenesejo tako visoko umrljivost Pri nas je umrljivost dojenčkov drugo razkošje. Saj vemo, da so zmanjšali pri kul-iurnili narodih umrljivost dojenčkov na 5 do 7 odstotkov, ne oziraje se nn svetovno najmoiSnejše število od 2.7 odsi. (Nove Zelandije). V Ljubljani znašli umrljivost dojenčkov le še r>%, povprečno v Sloveniji pa 12%.
Glede umrljivosti dojenčkov so nn najslabšem zgornjeStajerSki okraji in ta okornost doprinesli svoj delež k stanju glede splošne umrljivosti. Slabi so tudi drugi štajerski okraji razen Celja i- Gornjega grada. Umrljivost dojenčkov v vseli drugih okrajih — tudi v Beli Krajini — se giblje okoli povprečja.
Druga bolezen, ki v večji cisti sodeluje na številu splošne umrljivosti je tuberkuloza. Število smrti zaradi jetike jiadn v vsem svetu in tudi pri nas. Padanje je neprestano. Tožnik podatkov iz drugih delov dranve nimamo in znto ne moremo primerjati. Vendar lahko rečemo, da je v drugih delili države umrljivost za jetiko mnogo večja kot v Sloveniji.
Jetika je v Sloveniji lota 1029 kouSnoveijav-no prenehala biti najštevilnejši vzrok smrti in se je začela umikati drugim boleznim. Prav tnko je jetika v naprednih znpadnik državah izgubljala na moči in se je umaknila kot vzrok umrljivosti po številu umrlih primerov na drug«, peto ali celo deseto mesto. Pri nas zaenkrat še nismo tako daleč, gotovo pa je. dn se bo umrljivost zaradi jetike zmanjševala še naprej'. V zadnjih letih umre v Sloveniji na jntiki okoli 1800 ljudi, torej več kot jirilovico manj kol dojenčkov. Iz tega raz loga je za nas prvo vprašanje umiranje dojenčkov, drugo vprašanje tuberkuloze.
Najmanjšo umrljivost na jetiki vidimo zopet v bivši Kranjski z Gornjim gradom in Laškim. Izjemo dela v tem pogledu Kamnik, kl je slabši. Najboljši okraji so Radovljica, Ljubljana-mesto, Ljubljana okolica in Logatec, kjer je umrljivost manjša od 100 na 100.000 iti je že blizu umrljivosti,^ ki jo najdemo v najnaprednejših deželah.
vinorodnih krajih, t izjesno Bele krajine, y Bl, „ v tem pogledu med najbolj tirni okraji.
Ce povzamemo Mevils esartsuh vzrokov ti. posameznik skupinah bolezni, sidime, de ssno ©d 17.500 letnih smrtnih primerov v Skmeuij- oh. Begb v opisanih 4000+3.89tH-g8(»+850-f815-r*aj skupaj 10.885 smrtnih primerov, torej tri j.etiD9 vsoli HUirtnih primerov na teto .Kakor so pok,, zale skušnje v drugih (iiisv-nii, »e da b primer! nimi ukrepi vplivati i» te tri petine r takem smislu, da ae jih prepreči do neke najmanj!« možne mere.
Kakor so smrtni primeri značilni za piesojo
Po letopisma poročilih shoij v Sloveniji > zadnjih letih «000 do 7000 ljudi lota® M hidih nalezljivih boleznih. Toliko jih n»Hir«f zdraiuiH prijavijo oblastem, število bolnih na jetiki pa se ceni najmanj iu; 80.000. Točnih p&tUOkov g!e<j8 jetike namreč .ta, ker ta bojem; ni jxxh-ržens obvezni prijavi. Tudi o spolno bolnih nimamo ni. kakršnih podatkov. Od Balerijivih bolezni prihaja v poštev Se trahom. ki ga je od 5900 do 0000. di>. čini število nuslaričjuh bolnikov »e !*> segalo fei 1000. Če seštejemo te Številke, pridemo do zaključka. da je v Sloveniji vsak 25 človek r.alez. Ijivo bolan.
Popolnejšo sliko in točuejšo sodbo o zdrav-stveneni stuuju kakega kraja ei ustvarimo na podlagi razširjenja hudih nalezljivih bolezni. Kajti te bolezni se le redko in nerade širijo tam, kjer je ljudstvo prosvitljeno, kjer tire ljudje v snagi, ker ni pomanjkanja in bede in kjer sta zdravniška pomoč in bolniška neg* razvita. To so istočasno pogoji za izboljšanje zdravstvenega stanja. Ljudsko zdravje ni vprašanje čase, marveč je v v tesni zvezi r. gospodarskim, družabnim in 'kulturnim stanjem v ljudstvu. Ljad&ko zdravje no more napredovati tam, kjer stoji ali celo nazaduje gospodarstvo. V -'nižini, ki živi v pomaiij-kanju, bedi in zaostalosti ni pričakovati ugodnega zdravstvenega razvoja. Zaradi te ozke povezanosti moremo z veliko gotovostjo sklepati, da so kraji, kjer ugotovimo ugodno zdravstveno stanje, iudi v drugih ozirih aa boljšem, L j. v gospodarskem, socialnem is kult»raea! pogledu. Bolezni med ljudstvom so nam torej občutljiv glasnik ne samo za zdravstveno stanje, marveč tudi za vse druge razmere v prebivalstvu
mostojnlb mestih izven Ljubljane. Torej tudi tuberkulozo vpliva nn številčno stanje splošne umrljivosti.
Na to številčno stanje splošne umrljivosti vplivajo i« druge skujiine bolezni, tako ti. pr. tx>-lezni krvnega obtoka (kap in srčna napaka). T« skupina bolezni zavzema od leta 1828 kot vzrok smrti ;>rvo mesto, ki jo ie prej zavzemala jetika. Saj umre na teh boleznih v zadnjih hrtih povprečno 2800 ljudi, dočim jih je prej umiralo 1800. Narodno telo načenjajo z druge strani novi Škodljivci. Najslabšo sliko v tem pogled« zoiiet kažejo vinorodni kroji, z izjemo Bele krajine, kl se uvršča med boljše okraje.
Od smrtnih primerov narašča Se rak. ki je pred 15 loti zahteval letno 581 žrtev dočim jih zdaj terja že 850 letno. Raste kot povsod v kulturnem svetu. Največji dvig raka je v Prekmuriu in na Štajerskem, najmanjši pa v drugih okrajih bivše Kranjske, srednji pa v Beli krajini Torej isti pojav kot za prej omenjene bolezni.
Hude nalezljive bolezni raize.n gripe iniln-ence in pljučnice imajo tudi svoj delež nn splošni umrljivosti ki pa se je v zadnjih lotih občutno zmaniSal. Dočim so te bolezni zahtevale v petletni 1820—1824 (18(5 žrtev, znaša ta driež v peit-letju 1982—1080 le še 815 letno, lOTOj »e zu več kot polovico.
Več kot od nalezljivih bolezni j>ada žrtev od nasilne smrti tn sicer povprečno 870 letno v zadnjih letih, od teb znaša Število samomorov ?«5 i letno, umorov in ubojev 107, smrtnih nezgod 8H8. Smrtne nezgode, umori in uboji prevladujejo v 1
četrtek, 21. aprila: «8 Radijski orkester -18.«» Slovenščina za SJovcnee — 19.30 .Nac. ura
—	<9.50 Deset minut zabavt — 20 Pevski kiar-tet »Fantje na vasi«, vmes plo&če — 21 Prenos opere iz Benetk - 22.50 Poročila šah. kongresa v Ljubljani. — Petek, 22. aprila: 18 Ženska ura
—	1&20 Plošče — 18.40 Francoščina — W.V» Nac. m	Mednar. gimnastičaa prirodiiev — 20 Radijski orkester — A1.V> Pretvrw evropskeja
orkestra iz Norveške 21.10 PloSr* _ 22 "H>
Angleške plo&>, — Sobota, 23. aprila: iS Rad. orkester — 18.4« Najvažnejše določbe socialne pogodbe za izseljence — 19.% Nae. ara — 19.50 Pregled spore,!a — 2« Znjianja politika — 20.50 v eselo j-jrje<fit)je„ Sodelujejo clsai rad. igral, družine, Fantje na vasi in drugi — 22.15 Kad. orkester — 2* XX. mwinamdmi katoliški «pc-ra-ntski kongres — Nedelja, 24. aprila: S ti-mermanov kvartet — <t Napovedi poročila — 9 15 Prenos cerkvene glasbe iz fraaf- cerkve
—	9.45 VeTski govor — 1« P!oV-e — 11 Otroška ura — II SO Kivncert. Sodelujejo Jlaai ljnblj. opert ia Rad. orkester — 17 Kiseiijska ara — 17.30 Bojan Adamič in nf«fov arVearter, vesele zgodbe ■- 1<5.V1 N«. ara — 19.50 Slovenska nrs -- 30.30 Hadiislri fcamoraj zbor ob »premijrvsTi.ni Rad. orkestra — 21.15 Konoert Rad. orkesiru — 22.15 Hamooika. — P«n«le-U«k. 25. aprila: tS ?,dravstvewa nra — 18.30 Plošče — 18.40 Slovstveni m kmltoroi ■dogodki okoli 1.184« - II. del — 19.3« N«p. lira —	7,sni-nvivofrti — 20 Koncert Radij, orkestra —
1 losee - 21 Srpomim. koncert skladatelja Msn-riea Riivela — 22.15 PreTirvs Ulite glasbe iz ^ Rta vrani je »Emona«. —	36. aprila: iS
Plošče - 18 40 Slovensko nar. občestvo — l01^ Nac. uril - 19.50 Zabavni	tednik - 20
Koncert Radii, orkestra 21	— 21.10
Kondo - IV ura — 22.15 Rad. orkester i« «n1o-spev!. — Sreda. 27. aprila: 18 Mladinska ara
Kmečke* zbornica
pridno dela
O delu naie mlad« kmečke cbornfee nismo . j^a poročali nižeear, toda » tam nikakor i reUao, da bi •« njan® pridno dek>, kakor se i« bila lotil« takoj prva moseee svojega ob-•*,' kakorkoli snvrlo ali eelo ustavilo. Se ve«: rZno deto e« vedno boli pogiobuje in razširja, feorav g* ni vida« in »Mlati po sestah. Naj v na-ridniem podamo našim fcraicem zopet nekoliko o tem delu Is aaidajih 2 mesecev, ker
imo prepričani, da tak pregled ne bo ie Seznanil našega kmečkega ljudstva ie delovanjem te pre-notrabne in prekorietne ustanove, temveč bo sa naše kmečko ljudstvo prava šola za poznavanje kmetijske politike ln najlepS* uvajanje v zapletena vprašanja, od, katerih je dandanes odvisna rei usoda nagega kmetijstva iu našega kmeta.
Svojo sejo je imelo najprej predsedstvo Kmečke zbornice, ki je obravnavalo dolgo vrsto važnih in poročiti vprašanj. Tako postaja n. pr. pri nas važno, kuj bo s okrajnimi kmetijskimi odbori. Tem nalagajo razni zakoni celo vrsto dolžnosti in bi imeli nedvomno velik pomori, a kuj, ko pa nimajo prav sa prav nobenih sredstev ter je njih obetoj večidel le na papirju. Glede na to je dala banaka uprava pobudo, da si zagotoviti kmetijski odbori stalna lastna sredstva, s katerimi bi mogli vršiti »voje naloga. Predsedstvo Kmečke zbornice to namero odobrava, a obravnaval jo bo Se pristojen odbor zbornice.
Ponovno je razpravljalo predsedstvo tudi o usodnih posledieah zadnje spremembe Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, a katerimi bi izgubilo nekaj tisoč naših kmetov potrebno zaščito. Zbornica bo napela vse sile, da se vzpostavi prvotno stanje in stopi v to svrho tudi v stik z ostalimi Kmečkimi zbornicami v državi
Kmečka zbornica vrbaske banovine je sprožila vprašanje občinskih taks in trošarin za proizvode in predmete, ki ao kmetom potrebni. Ker je njih revizija res nujna in kmetom potrebna, se bo tudi slovenska Kmečka zbornica pridružila tej akciji.
Že par desetletij se pa pri nas načenja vprašanje starostnega zavarovanja kmetov. Pred vojsko so kmetje vrgli tozadevne dr. Krekove predloge, sedaj pa prihajajo ravno iz vrat kmetov namili neprestano pobude m to zavarovanje. Vprašanje je danes mnogo težje rešljivo nego je bik) v Avstriji in je sanj treba globokih in dolgotrajnih proučevanj. Kmečka zbornica sc dobro zavejo. da je to eno izmed življenjskih vprašanj našega kmeta in se bo začela z njim temeljito pečati, čim bodo okoliščine, le količkaj dovoljevale. Za enkrat je o tem vprašanju predvidena posebna razprava na pripravljajoči se veliki kmetijski anketi v mesecu maju in videli bomo, do kakih zaključkov pridemo tam.
Oblasti neprestano priganjajo krnele, da že a zdravstvenih razlogov urede gnojišča in slieno. Kmetje priznavamo, da je U pritisk umesten, toda na drugi strani bi bile dolžnost oblasti, da omogočijo kmetom dobavo cementa po znosnih tenah. Danes je pa položaj tak, da je jugoslovanski cement v Egiptu cenejši nego pri uas doma. /•bornica bo storila, kar je v njeni moči, da pride »met do censga cementa.
Razen predsedstva ja zboroval v zadnjem času tudi vinarski odsek zbornice. Iz burnih in deljenih mnenj o novem banovinekem pravilniku ia pobiranje trošarin na alkoholne pijače, ki so se pojavljala preti kratkim v uaJl jkvsostl, je razumljivo, da se je peča! tudi vinarski odsok
v prvi vrati s tem vprašanjem. V temeljiti razpravi je bilo ugotovljeno, da je velik del trdot pravilnika že omiljon, glede še preostalih je pa ™di upati, da jih Kmečka zbornica še doseže pri "anski upravi, tako zlasti to, da »e dovoli vinogradnikom direktna mala prodaja vin brez trošarine, da se dovoli 7—«% kaia in da se vinarske zadruge izenačijo z vinogradniki.
Jako važno vprašanje za miS® vinogradnike j0 "'JJ1 zadružne vinske kleti. Z a podpiranje teh jma država na razpolago prav znatna sredstva, -k" Pogoji za pridobitev teh podpor so sa slovensko vinogradnike 6koraj neizpolnjivi, zato bo narodna KZ »ee korake, da se prilsgode tudi na-
fzincrnm. V tesni zvezi s temi vprašanji so :™01. neznosno visoke sene modra gnliee V ton; S»gtedu bo storila zbornica odločne korake, o čemer bomo pa še posebej poročali. rpJta ? J?"0^ Vinorodnih krajih postaja jako pe-, ^raSauje obnove vinogradov. To prill-"0 bo treba izrabiti, da se naSe vinogradništvo
Prišel je mož. Pijan. Vpričo njega je nagnila »tekleiiioo, ki jo ji je dal gospod. Osuplo jo je gledal pijani mož. Kje so danes glasni leviti? A bil je veseil, da je astaia tako tiha in mirna, čeprav je nekaj prekladala po ustih. In ko je žena pogoltnila tekočino, ki jo je ves čas držala v ustih, je mkx8 že asadovoljno smrčal. Vsaka beseda, ki hi jo sedaj izpeegovorila, bi bila kot dih, ki ga odnese veter.
Vsakokrat, ko je prišel mož pijan, je pokosila to zdravilo, ne vedoč, kaars so merile gospodove besede, ko ji je to svetovaL
lin šele, ko se je voda bližala dnu in je mož prihajal trezen donHr/, je spoznata, da ga je samo njena molčenoet spametovala, O, molčenoet, zlata sil
(Po ustnem izročilu.)
Vroč« kri. Na leto in pol zapora »ta bala obsojena dva pristaša Mačkovega gibanja, ki sta se lani na dan proslave Mačkovega rojstnega dne udeležila pretepa in s kolom do smrti pobila političnega nasprotnika. 19. fulšja so kmetje v Kupincu na najbolj svečan način proslavili rojstni dan svojega voditelja, ki preživlja svoj odmor vedno na svojem posestva v tem kraju. Ves dan so se vrstile zabava za zabavo, ples za plesom. Zvečer p?, sta se sredi vasi srečali dve skupini vašžanov različaih političnih prepričanj. Kmeta Josip Pavloviž in Stjepaa Maletič sta bila najbolj vročekrvna in sta v prepiru potolkla Josipa Kosoviča, da je nesrečnik na posledicah umrl.
Zastonj zidat® mkm fa šel© m zs* nass prirejate misijone, m znat® fiip&raMiati orežfa kafeL časopis«
V vsako hišo »Domoljuba«!
prav temeljito preuredi tako glede sort vina, kakor tudi glede lege vinogradov in da ee Izločijo vse slabe in neprimerne vrste, istočasno pa odstranijo vinogradi tudi iz neprimernih leg. Obnova se bo morala vršit) z znatno javno podporo iu pod strogim strokovnim nadzorstvom, kajti le v tam primeru bodo mogle naša vina vzdržati hudo konkurenco. Ni as pa moglo ob tej priliki reži ti še vprašanja sajenja »{zabele«, ker so v tem pogledu mnenja vinogradnikov samih jako različna.
Zadnje čase pri nas od leta do leta narašča važnost sadjarstva; zato je nujno potrebno, da se posveti temu vprašanju čim največja pažnia. Kmetijsko ministrstvo pripravlia posebno uredbo o kontroli sadja, k" je pa prav tako nesprejemljiva, kakor večina takih načrtov, ki prihajajo is Belgrada. Tudi se državna trgovinska politika vse preveč omejuje le na skrb za izvoz srbskih in bosenskih sliv, dočim zanemarja skrb za naša jabolka. Poskrbeti bi bilo treba tudi za izvoz posušenega gadj«.
Ze iz tega poročila o seji predsedstva in vinarskega odseka ie vnovič razvidno, kako budno stoji naša mlada Kmečka zbornica vkljub skromnim razmeram na straži za vsestranske' koristi našega kmeta in kako jI ne nide prav nobeno vprašanje in noben pojav, da se ne bi takoj zavzela ta Sntereae našega kmečkega ljudstva. 2e danes zato rečemo, da se naši upi vanjo niso varali.
Cadodisim molk
Živel je gospod dekan; Tavčar se mu je reklo. Blaga gorenjska grča I Pasel je dolenjske
ovce,
K temu dušnemu paetšrju sc je nekoč zatekla težko preizkušena žena. Mož je bil pija-aec. Naj ji svetuje, kako bi moža odvadila te strasti. In možakar je malo pomislil, najto je dejal: »Vem za zdravilo, toda izdati me ne smej. Vzemi s seboj to zelenko, voda je v nji. Ko pride mož domov »pet nadelan, rtagrssi vpričo njega, a tekočine ne požrii, dokier ne bo legel in zaupal«
Ce bi to res pomagalo, si je mislila žena, bi pila tadi jesih. Ves tedan je premišljevala in komaj čakala nedeljskega
Prvovrstna in cenena v veliki izbiri nudi
Tyr$eva cest<a SI
Kavarna Majcen
Ona (boječe): »Ampak, rnožek, tvoj kašelj mi pa ni prav nič všeč.«
On: »Tudi mera ne. ampak pri aajboijši volji
ne spravim boljšega skupaj,-•
Gospodinja: »Ne morem nič dati. jih preveč prihaja.«
Berač: »Vi tudi nič ae daste, čeprav nobenega ni.«
Semena
domače črne detelje, ba-naške lucerne, grahore, raznih trav in koruze za sejanje, dobite v uajboljši
kakovosti pri tvrdki T.vršeia (Dunajska) ecsts 33
«. Z 0. Z.
Javna skladišča
V kupeju brzovlaka so sc vozili Slovenec, Nemec, Anglež in Francoz, ter se menili o pravo-pisju in izgovorjavi jezikov. Anglež pravi: Mi pišemo: a-l-l-r-i-g-h-t, izgovarjamo pa, olrajt (prav), Francoz nato: Mi imamo pa besedo, ki jo pišemo m-o-n-s-i-e-u-r, izgovorimo pa, mesje (gospod). Mi Nemci pa pišemo Pferd, izgovarjamo pa Gaul (konj). >Naš pravopis p® poseka vse važec se je oglasil Slovenec >ml n. pr. pišemo lonec, izgovarjamo pa pisker«.
ZDRAVJE
« pomočjo lastnosti zdravilnih zelišč z uporabo »Hersan čaja«, mešanice posebnih zdravilnih bilk po predpisu Dr. R. W. Pearsona, šef-zdravnika v Bengaliji (Angl. indija).
Z dolgoletnimi izkušnjami je dognena vrednost »Hersan čaja« in to z brezdvom-nim uspehom pri obolenjih: poapnenje žil, bolezni kroženja krvi, ženske bolezni, bolečine ob • menstruaciji (mesečno perilo) migrena, reumatizem, bolezni ledvic, jeter, motnje v želodcu, zastmpijeuja, neredne stolice, protin, obolenj« na črevih, hemoroidi, splošno in prenaglo odebelenje in proti zgagi. — »Hersan čaj« se dobiva samo v originalnih omotih v vseh lekarnah.
Ife*. a hr. 14011 - 1035.
Moli oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ta enkrai Din 6'—. Naročniki »Domoliuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijska potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
PriitejžKsa zs stal« sgiate te piafižj® naptej.
vajenega kmečkih del takot sprejmem. Zgor. Šiška 11, Ljubljana VII.
fššsi ftkfi
mlado, pošteno za pomoč v gospodinjstvu z a i&koj. akrjanc Anton, mesar, Šolski drevored, Ljubljana.
99)gSCi
sprejmem. Hrana, stanovanja v hiši. Kokalj Franc. Dev. M. v Polju.
tač&Bp fantu
pridnega in poštenega, sprejmem takoj. Pržan št 2, SL Vid nad Ljublj,
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550-— naprej. Sova trgovina, Ljubljana. Tjrrševa cesta 36. (nasproti Gospodarske zveze).
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborrio, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici zs 150 litrov Din 20'—. po pošti Din 35-—. 2 steklenici po pošti 55 Din. ■ Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Mk mt ablBil!
v ogromni izbiri moškega sukua, perila i. L d kupite najceneje pri Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14.
pošten in zanesljiv, pod 16 let star, se sprejme. — Draksler Anton. Mavčiče št. 7, p. Smlednik.
ii« naprodaj v Zgor Jaršah zraven tovarne. -- Vprašati v gostilni Kosem istolam.
8s» rMisi ppašufe
»KEDINc za prašiče. Vsak kmetovalec, si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za t prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 za?, po pošti 24 din, Uspeb vsiu je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane. Ljubljane. Židovska ulica 1.
Mirim aprTZio
kmetijo, Dravlje št. «7.
vajenega konj in kmetskih del, sprejmem takoj. F. Kandušar, Mengeš.
lw pesesfss tiLut
od postaje na Štajerskem. sončna lega, na prodaj po ugodni ceni. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Posestvo« štev. 5938.
novo, 3 »obe. klet, z vrtom prodam. Cena Din 37.000—. Poizve se: Črnuče 62, Jezica.
Friiožsssts! mm
Večja partiia prvovrstnih koles in šivalnih strojev, še prav malo rabljenih, po neverjetno nizkih cen/ih na prodaj pri »Promet«, nasproti Križariske cei-kve. Tudi ob nedeljah dopoldan ca ogled.
P8P3Ž!l Samostojno
dekle starejših let ali vdovo brez otrok, na glede as premoženje ali denar. Sem starejši delavec, z dobrini pose-slvoni. Ponudbe poslati na upravo Domoljuba št.5861. Tajnost zajamčena.
»B23ISE 6
ohranjen, kočija eno ali dvovprežna z oljnatimi osmi, vse ugodno naprodaj. — Vprašati: Jeraj Ivan posestnik in gostilničar, Šmarje pri Sevnici.
ie
organiala iu cerkovnika. — Zupuija BoSianJ.
z vso oskrbo v hiši takoj . „	sprejmem. Pavlič Joško. kro-
Kranj, Klane štev. 12.
ffi I V VSAKO H ISO »DOMOLJUBA«!
kalijo najbolje.
Zahtevajte jih povsod!
Sodnik: »Ste bil; ž« kdaj kaznovani?« i Priča: »Da, nekoč sem morala plačati dvoja« poštnino za pismo brez znamke.«
Francka: >Mama, vi pravite, da velike rib« požrejo male sardine. Ja, kako pa žkatlje odprof«
Hranilna knJISIca,
o?*dnaii,tita pagtSr}*,«*«!frica. Sftefcvaznic«
vnovčuiem po najvišji ceni takoj v gotovini Kispe-prodala aaprtmiCnhi
Kupujte srečke državne razredne loterije r moji kolekturi »VRELEC SREČE«.
Hi. Ptanillfek, MaMja««. Bortketraova 14
Zdravnik: »Dance pa ie mnogo lažje kašJjate.« Bolnik: »Sem se pa tudi vso noč vadil!«
»Oče, aH ste si že kdaj dali zob isdreti?« »Na stotine že, fant, na stotine.«
Mm saj
enalt inozemskim, nad pole- s vico cenejši, JO-totea dar*n-cija, štedilnik« vseh velikosti izdeluj«
Podrla) Ciril. iq 14? »ti u«Ng.
Tončka je bila sila zgovorna, zato jo je neki časopis zaposlil za nabiranje oglasov. Ko je prišla k Tamarici, je takole pričela: »Nič nI uspešnejšega v trgovskih poslih kot dobra časopisna reklama. Povedala vam bom primero: Ako raca zleie jajce, ja tiho, kokoš pc kokodaka ven v svet. In kaj sledi s tega? Vse povprašuje po kokoSjih jajcih, za račje pa se nihče ne zmeni.«
po ugodnih cenab in veliki izberi dobite pri
OblatiUiici za Slovenijo - Ljubljana
Tjrršieva cesta 29 (hiša Gospodarski sreie)
V račun sprejemamo za vsa vrste blago tudi hranilne knjižice članic Zadružne zveze v LJubljani,
Bogoliiib
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, I.jnbljana, Jngoslov. tiskarna.
Pfiehjjr Gal« Ana in Zupančič obžalujeva ki«« | I nnaiu. vet« napram Slapničar Mariji iz Tr«. b«ljeveg& ia s« zahvaljujeva za odatop od tožb«.
»Domoljub« stane 58 din za celo leto, za Inozemstvo Mi din - Donite In «n!«» >nr«>l.-m. Jzoajateiji dr, Orcgori; Pečjac. — Uredniki Jože KoiSček.
„„.„„,- ■ M / ------ ar e d n! št v o »Doisoljnba«. naročnino, Inse,-
zaračunavajo po poaefcaen cenika. - Telefon uredništva In apraveV <0-04-
Za JagMlovaasko Usknrnoi Karel če«.