Naš obisk.
Aj, deca, čbisk smo dobili, gostje so nas počastili: striček in tetka in polno otrok. Pravijo sicer, da le na en skok, pa mislim, da bodo dalje ostali, ker so veliko s seboj pripeljali toplih preprog in sukenj in h/ač, deci poredni polno igrač . . . ,,Odkod so H gostje prispeh'?" Z najvišjih gor po deželi! ,,Čemu pa so prisli in kdaj?" Sama ne z>em prav, zakaj.  — Sinoči so pribežali; najbrže so jih pregnali s hribov visokih v doline zaradi poredne mladine! ,,Kakšni so gostje, povejte ?!" Sami si jih poglejte tam le zunaj na poljil Meni niso po itolji, sitnost bom z njimi imela, niČ kaj jih nisem veselaf Otroci so nagajivi, ostri in pa zbadljivi, ves dan se po svetu podijo, bele igračke lovijo, plešefo z njimi po zraku v hitrem, poskocnem koraku, kmalu odveč se jim zde, pa Jih na zeml/o spuste; hočejo novih imeti, moro. jih stric preskrbeli , . , Tetka nikddr ne poČiva, nove obleke si šiva; striček — naš gast — pa seveda hudo in jezno r>as gleda, *.   /e svoji družini živi, vedno ves poln je skrbi.
Tetki lepega cvetja kakor sredi poletja komaj, komaj naprosi, čez noč ga na okna natrosi. To mora storiti, drugace potrga mu tetka mustace, da striček glasno zastoče in mtlo zajavkat za/oce. A časih le jezen se zgane, vse trdo od straha postanc, otroci za gore zbezijo, kjer tiho in hitro zaspi/o . . .
Kdo izmed vas pa Že i>e, kako je gosiom ime ?
,,Mamica, naj povem jaz: striček — hudobni je mraz, oiroci poredni njegovi — to so zimski vetrovi; snežinke so jim igrače, snežec pa — suknja in hiače; tetka — aj, mrzla je zima, tam-le na polju  nam kima!"   —
Anica    .