Štev. 126. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu. ¥ ponedeljek, 7. mala 1917 Letnik XIII. Izhaja vsak Jan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. uiednlfvo: Sv. Franči* .a AsiSk^i Si. 20. I. nadstt. - Vsi dopisi naj se pobijajo ■redaiStvu lista. Neirankirana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, i f tj odcovorni urednik Štetan Godina. Lastnik konsorcij li«t tiin^sTv — "Itsk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z on e j enim paroiuoir v Trstu, ulica Sv. Frančiška Arškega it. 20. Telefon nredniStva in uprave Ste v. ll-o7. na m?a: Za ceio lefD K31-20 z* p« .................. • '125 t t. tri «R5sece............... • m i u.aeijsko Izdajo u ceio leto ...... - 0-20 ca po« leta Posamezne Številke .Edinosti* se prodalafo po fc fuMuJev, zastarele Steviikc f o 10 viiia-j- Oglasi sc računajo na m IU m etre v Sir.krsti ene kolon* Ccnc: Oglasi trgovcev in obrt.iikov ... . r:rt; pa 10 vin Osmrtnice, zalivale, poslanice, egKs: d-'.-^h zavodov ...............m.tj po vin. Oglasi v tekstu lisls do pet vrst........K £0.— vsaka nadJjp.a vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje bsssJa, njj;nanJ pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi H?ta. Plačuje se Izključno li upravi .Edinosti* — Plača In iožt se v Trstu. Uprava in Insert nI oddelek se nahajata v ulici Sv. Franc L'kf Asilkega st sto. — Poitnohranllnlčni račun 5t. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DLNAJ, (Kot.) Uradno se razglasa: 6. m a »a 1917. w«in>i..li Vzhodno bojišč«. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. - Uanes ponoči so naše patrulje vdrle v sovražni jarek pri Gorici In ujele Stoječo iz enega oficirja m 40 ntoz. SIcer nobenih posebnih dogodkov. Jugovzhodno bojišče. — NK novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmi. Nemško uradno poročno. BFROL1N. 6. (Kor.) Veliki glavni stan. 1». maja 1917. Zapadno bojišče. - Armada kraljeviča Ruprehta: Na arraški fronti so bili moćni angleški sunki južno Lensa. ob Scarpi in pri Oueantu odbiti. Južno Cam-brai >o doživeli Angleži pri napadu, izvršenem na 3 km širini med Vnlers^-Plouich in Gomelieu. znatne izgube. —-\rnuda nemškega cesarjev iča: Ker se je 16 aprila prvi francoski prodorni poizkus .»b Aisni izjalovil, ie pripravljal sovražnik / vsemi sredstvi, ki so mu bili na razpolago. nov napad z dalekosežnim! cilji. Razbito divizije so bile zamenjane z novimi m privedene nove rezerve. Bombardma topov in min je naraščal od dne do dne in dosegel končno iz vseh kalibrov dosedaj največjo silo. Napadi 4. maja severno Reimsa in v Šampanji so bili predhodniki novega prodornega poizkusa, ki je bil iz-\r*en včeraj zjutraj med Ailette in Craon-noui na fronti 35 km. V težki borbi, ki se ie nadaljevala do pozne noči. se je napad irialovil. Gigantski sunek je popolnoma odbit. Napadu ki so bili izvršeni proti črtam, ki so jih naše junaške čete okramle i*j boju iz bližine aU jih zopet osvojile s rr^inapadi. so se izjalovili deloma ze v nu>em dobro umerjenem topovskem ttgnju. Na posamičnih točkah se še nadaljujejo boii za naše najsprednejše jarke. \ /hodno Rovere Ferme se nahajamo na severnem pobočju Chemin des Dames. posebno srditostjo so se navalili Francozi, kakor že 4. maia, ne oziraje se na izredne i/^ube, na zimsko goro, kjer so bile nase postojanke vsled koncentričnega ognja iia'težjih kalibrov popolnoma uničene. VI-vi.ia z vasjo Chevreu* ob pobočju je ostala v posesti sovražnika. Dosedaj je bilo pn-\ jtleuih več sto ujetnikov. Pričakovati je nadalinih napadov. Danes zjutraj je napadel sovražnik iznova višino 10« vzhodno I a NeuviUa. Napad je bil odbit. V Sam-paajL iugozapadno Naurov. je bilo vec mikov Francozov brezuspešnih. Število I iraia tamkaj napravljenih ujetnikov se ie zvišalo na 672 mož. plen na 20 strojnic i,i 50 brzostrelnih pušk. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih posebnih dogodkov. - V zračnih bojih in potom obrambnih topov je izgubil sovražnik 14 letal; dva halona sta bila sestreljena. Vzhodno bo jlšče. — Nad Odeso >e ie pojavilo včeraj prvo nemško letalo. Vi a c e d o n s k a front 2. — Živahni t.jpcvski ogenj v kolenu Cerne se ie na-Laiieval in je posebno srdit proti našim postojankam pri Paralovu. Prvi generalni Kvsrtirmoisteri pl. Ludendorff. VEČERNO POROČILO. UtROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, (t. maja 1917., zvečer. Po težkem včerajšnjem porazu ob \isni rrancozl UosetiaJ niso ponovili napada. Le ca zimski gori zapadno Craonna se vrše novi boji. Nasproino današnjemu poročilu se javlja, da sovražnik ni zasedel Bolsirsko urita) porodio. SOFIJA. 5. (Kor.) Generalni štab poro-ča: Macedonska fronta: V kolenu Cerne in južno Dojrana od Časa do časa živahen ogenj sovražnih topov raznih kalibrov. Na ostali fronti pičel topovski ogenj. — Pn Tulceji pnškarjenje. Turiko uradno porodio. CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz Klavnega stana se poroča: Na raznih frontah nobenih posebnih dogodkov. Chevreux. ki se nahaja prejkoslei trdno v .glasovom sklenil, da so izjave vlade za-naših rokah. 'dovoljive in da je pripetljaj s tem resen. Grška kabinetna kriza. MILAN. 5. (Kor.) »Secolo« poroča iz Aten: Zaimis sestavlja nov kabinet v prepričanju, da bo mogel voditi četverozavezi odkrito ugodno politiko. Napoveduje se, da se zopet vzpostavi prejšnja kontrola od strani zastopnikov četverozaveze. predvsem kontrola upravnih funkcijo-nariev. Zastopnik Italije, Audisio, bo vodil kontrolo policijske službe, Francoz Clcr-gcol bo nadzoroval poštno in brzojavno upravo, Rus Makarski železnice. Anglež Haumont pa pristanišča. Vsa Grška se razdeli v štiri pasove. Trdi se, da se bosta zapadna Grška in Epir nahajala pod italijansko kontrolo.____ Reorganizacija angleške admiralitete. LONDON. 5. (Reuter. — Kor.) »Times« poročaio: Admiraliteta se bo reorganizirala ter bo pozicija Jellicoa odgovarjala poziciji Williama Robertsona. Angleško-francosko vojno posvetovanje v Parizu. PARIZ. 5. (Kor.) Agence Havas poroča: I lovd George, lord Robert Cecil. ad-tiiira! Je'.licoe in general Robertson so prišli v Pariz, da se posvetujejo s iran-cosko vlado o vojaškem položaju in o položaju na morju. Prernotrivala so se vsa vprašanji glede postopanja in vojaških podjetij Francije na vzhodu ter se jc dosegel popolen sporazum med obema vladama. _- Španski ministrski svet. BERN, 5. (Kor.) Včerajšnji ministrski svet, ki se je vršil pod predsedstvom kralja je v- Jaljši seii razpravljal o vprašanju vnanie politike, o stališču južnih amerikanskih republik, o položaju, ki je nastal v f led revolucije v Rusiji, o živilski krizi v raznih deželah, posebno v Nemčiji, Švedski in Danski in o napredovanju liberalizma pri vseh narodih. Velik del razprav ^e je nanašal na socialistični kongres v Stockholmu in na preskrbovanje Španske. ____. BEROL1N, 6. (KorJ Wolffov urad poroča: Naši podvodniki so vnovič potopili 7 parnikov in 5 jadrnic <32.500 ton), od teh 10 ladij v Kanalu. BEROLIN. b. (Kor.) VVolffov urad poroča: Poročila o rezultatih, ki so došla o podvodniških akcijah tekom aprila, presegajo glasom poročila 6. maja milijon registriranih ton. Nova Rusija. Sklicanje dume. PETROGRAD, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Du.na je za 21. t. m. sklicana k prvi izredni seii no revoluciji. Delavsko - vojaški svet in najnovejši nemiri v Petrogradu. PETROGRAD, 5. (Kor.) Vsled včerajšnjih nemirov je izvrševalni odbor delavcev in vojakov sklenil, da prepove za dva dni vsako zborovanje ali manifestacijo. Vsakdo, kdor izzove oboroženo manifestacijo ali izstreli strele, je izdajalec revolucije. Preiskavo o včerajšnjem streljanju po petrograjskih ulicah izvrši svet de-lavsko-vojaških zastopnikov. Izvrševalni odbor je nabil po ulicah lepake, ki poživlja prebivalstvo k miru. redu in disciplini in opozarja vojake, naj ne zahajajo na ceste z orožjem in se pokore vsem poveljem iz-vrševalncga odbora. Poziv se obrača tudi na delavce m vojake z opominom, naj ne prisostvujejo zborovanjem in manifestacijam z orožjem. Sklepi delavsko-voiaškega sveta glede note Miljakova. PETROGRAD, 5. (Kor.) Petr. brz. ag. poroča: Seja velikega sveta 'delavskih in vojaških zastopnikov je bila končana pozno v noč. Po razpravljanju o dopolnilnem sporočilu vlade, ki razjasnjuie noto z dne 1. majnika aliirancem, je sprejela skupščina resolucijo, ki izjavlja: Nova nota vlade aliiramm vlastim je končala interpretacijo note z dne 1. maja v smislu, odgovarjajočem interesom in zahtevam revolucionarne demokracije. Okolščino, nadaljuje resolucija, da je postala odpoved osvo-jevalne politike prva zahteva mednarodne razprave, je treba smatrati kot važno zmago demokracije. Resolucija konča z besedami: S tein, da izjavlja izvrševalni odbor svojo neomajno voljo, da vzpostavi mir le pod temi pogoji, poživlja vso revo-lucijonarno demokracijo Rusije, da se strne krog delavskih in vojaških poslanskih svetov in izraža trdno prepričanje, da bo prebivalstvo vseh vojujočih se držav zlomilo odpor vlad in jih prisililo, >Ja prično mirovna pogajanja na podlagi odpovedi vsem aneksijam in vojnim odškodninam. PETROGRAD, 4. (Kor.) Ob 5 popoldne je izročila provizorična viada izvrševalne-mu odseku delavskega in vojaškega sveta besedilo note, ki je je sklenila objaviti vlada v pojasnilo note L maja. Ki je povzročila tako resne nemire. Vslei tega poročila je izvrševalni odbor s M proti 19 V OPOZICIJI. PODLISTEK. Milijonar, ki ie Izginil. Roman. Francoski spisal Evsen Chavetie. - - Gospod de Lozeril. — je dejal, — bodite tako prijazen in povejte nam, ali kaže slika v tem medaljonu j>oteze onega človeka, ki ste ga vklel tedaj umirajočega nekoliko korakov od te hiše? Ko je prijel za zapestnico, se je de Lozeril hitro ozrl po obeh pred njim stoječih 'damah. V potezali mlade deklice je jasno čital odkritosrčno, globoko žalost. Na obrazu gospe Brichetove pa se mu je zdelo, da je opazil lahen trepet, in za njo je bi!o videti še poluzaspano Hanibalova lice. Nagnil sc je k sveči, in molče opazoval sliko. Po preteku ene minute, k', se je vsem ostalim zdela silno dolga, se je de Lozeril vzravnal in dejal, s pogledom uprtim v Avroro: — Teh potez nc poznam. Ko se je nagnil k sveči, je Colard videl baronovo lice v polni svetlobi, dočiiu ga pa sodnik ui mogel vrdeti. Kakor hitro je tudi de Lczcrii zaduši! ^»-.udcti'a ' ■ "»e šv'pnil ureko 'C- govili potez, ko je zagledal sliko, je vendar vse to opazil Colard. ki je dejal sam S pri sebi: VIL Morda eno uro po pravkar opisanem razburljivem rodbinskem prizoru sta de i l ozeril in kapitan sedela v onem delu palače. kjer je stanoval kapitan, za bogato obloženo mizo. Veseljak Fouquier je prejel od svoje hčere trideset zlatnikov, da zadrži de Lo-zerila, in boljšega sredstva ni mogel najti za to, kot da ga pošteno nahrani in napoji. — Dragi prijatelj. — je dejal baronu, — vino jc 'dobro, hrana izborna____ in ne stane nič. Zato torej lahko počasi jeva in polagoma piieva, kot človeka, ki imata časa dovolj, da pošteno užijeta ponujene jima dobre stvari. Toda de Lozeril, dasiravno je bil sicer zelo dobrovoljen tovariš, se ni ravnal po teh besedah. Pil je res sicer venomer, toda bil je vedno silno zamišljen, tako da je kapitana že začela vznemirjati njegova raztresenost. — Kaj pa je vendar, dragi moj. — je končno vzkliknil kapitan, — ali ste morda zaradi dvoboja, ki vas čaka. tako zamišljen? Baron je prezirljivo zmignil z rameni. — Da, ta dvoboji — ie nadaljeval Fou- >Slov. Narod« piše: Češki Svaz in ; Slo-vensko-hrvatski klub« sta jasno povedala, da ne moreta soglašati z vlado, ki narodom države, poklicanim k novemu političnemu življenju, nudi kamen mesto kru-l a, prihaja pred nje z državni misli nasprotujočo krparijo, mesto da bi jim postavila velikopotezen načrt, kako zgraditi bodočnost na temelju demokratične in narodne misli. Iziave češkega Svaza in Slovensko-hrvatskega kluba so prvi javni izraz opo-ziciionalnega stališča napram programu Clam-Martiničevega kabineta, nesporno pa so istega mnenja tudi vsi ostali jugoslovanski poslanci, vsi Malorusi in smelo trdimo, sploh vsi Nenemci v monarhiji. I u-di Poijakom, katerih parlamentarično zastopstvo ima sicer v prvi vrsti pred očmi le o*\z interese domače dežele Galicije, kot treznim slovanskim politikom nikakor ne more biti vseeno, kakšna naj bo usoda ostale države. Slišali smo iz poljskega tabora krepke glasove, ki svarijo poljske politike, da nej ne kompromitiralo lastnih narednih teženj z nastopom proti enako upravičenim stremljenjem drugih narodov. Slovanske stranke v parlamentu imajo močno pozicijo. V negativnem in pozitivnem smislu so one nositeljice velike ideje prerojenja države. Zato je njih odgovornost tem večja, njih naloga tcin važnejša, zato morajo vsak korak svojega nastopa preudarki s podvojeno previdnostjo. Opozicija slovanskih strank proti vladi mora biti tokrat velikopotezna, naravnost državniška akcija. Ne gre zato greniti kabinetu življenja pri malenkostih in upanja tistih, ki špekulirajo na to, da bi češki m jugoslovanski poslanci nastopili proti gotovim »neo-bhodnostim« in igrali vlogo ljudi, ki niti v resnem vojnem času ne ^ajo državi, kar je treba, se gotovo ne uresničijo. Slovanske stranke imajo v sedanjem zasedanju dolžnost, povedati vladi, da sc njena, dosedaj znana sredstva za reformo države nezadovoljiva, njeni tozadevni načrti pomanjkljivi in pogrešeni, državi in njenim narodom na kvar, in postaviti morajo na parlamentarno tribuno svoje lastne načrte za reorganizacijo države, ki je — v tem si je vse edino — neobhodno potrebna. ako naj monarhija srečno pretfdli posledice vojne in se razvije v na znotraj trdno in na zunaj močno državo. V negativnem smislu odklone torej slovanske stranke Gesslerjev klobuk državnega jezika, odklone vsako delno urejevanje razmer, odklone naziranje, da je sprejeti državnopravno stanje, kakor se je razvMo v zadnjih desetletjih pred vojno, ket nedotakljivo državno zgradbo, ki se jo sme krpati in popravljati, katere pa se ne sme prezidati. . O državnem jeziku so računi za vsaKo-gar sklenjeni; zbirati argumente proti tej nameri, -dokazovati nje škodljivost za državo, bi se reklo, nositi vodo v morie. Delne reforme, kakršna je n. pr. nameravana razdelitev Češke, ne ^morejo prinesti državi nobenega haska. Ze zato ne, ker jim jc vnaprej vtisnjen pečat pristranosti, izvršene v prilog gotovim interesom. — Ako je uvedba narodnostnih okrožij na Češkem potrebna, ker jo želijo Nemci, jih je taka reforma n. pr. v slovenskih deželah nepotrebna, ker je tam Nemci ne želijo? Ako se mora na Češkem uvesti v deželnem zboru sistem narodnostnih kttrij in izključiti vsako majoriziranje po ceškt večini v stvareh, ki se tičejo pravih ali .dozdevnih nemških intenesov, alt na Koroškem, na Štajerskem tega ni treba Monarhija je danes na zunaj enotna m marsikaj bi bilo v teh hudih časih bolje m la/je ako bi bila tu*di nje notranja organizacija enotnejša. Meje med Avstrijo -n Ogrsko so umetne in segajo na jugu m na severu globoko v meso narodov ter monarhije same. Ni ga skoro v tej v avstrijski polovici naroda, ki bi ne imel precejšen del svojih sinov tudi onkraj Litve in tako ureditev narodnostnega vprašanja ni avstrijski, temveč je avstro-ogrski problem. Slovanske stranke, ki morajo odk a-njati vsako delno razrešitev tega problema, ako hočejo, da bo postavljena država res na nove, čvrste podlage, morajo v tem historičnem zasedanju državnega zbora povedati, da je tudi obširna reforma v avstrijski polovici le nezadostna razrešitev in da se narodnostno vprašanje tokrat Litve ne da urediti drugače, kakor onkraj, da pod enim vladarjem ne more biti avoj- gule^ — pozabil sem se vam zahvaliti, da ste se spomnil mene, da bi vam bil za pričo. — Na mojo vero, kapitan, vaše zahvale ne morem sprejeti, kajti jaz nisem niti od-daleč mislil na vas. _Kdo pa bi bil potem mislil name? _Ali poznate markizo de Brageron? _Pa, lepa gospa! Pred leti sem marsikatero veselo zaigral z njenim pokojnim soprogom. _ V njeni družbi sem davi razmišljal, koga naj bi vzel za pričo, in tedaj mi je rekla ona: »Zakaj si pa ne izberete svojega bivšega kapitana, vrlega Fouquiera? Svoj čas je bil pravcati divjak in je morda tudi še sedaj, če ga ni morda po-mehkužilo njegovo sedanje meniško življenje«; to so bile njene besede. _ Res je, da živim zelo udobno in razkošno. — je odgovoril Hanibal smeje. _Pozneje mi je šele povedala markiza. ■Ja odtlej, kar ste postal tast velikega bogataša, živite in dulci jubilo. Potem pa je pristavila: »Da, boljše priče ne morete naiti, kot mojega starega prijatelja Fou-quiera.« _ Pa je res čudno, da ine Bragcronka sedaj imenuje svojega starega prijatelja, ona. ki me je nekdaj, ker sem baje njenega soproga zavajal v malopridnost. bili Poljaki pod rusko oblastjo. Potem pa stoji tudi dejstvo, da nima Rusija danes več možnosti, da bi ona urejala razmere med obema narodoma. Poreče se morda, da sedanja ni več prejšnja Rusija in da pada odgovornost :ia carizcm za vse krivice, ki so se delale Poljakom. Pa da je tudi temu tako. >du so gospodje seuanie vlade iu tisti, ki tvorijo komisijo, bili obne* mogli nasproti Pollakom sovražnemu sa-inodržtvu, toGa dejstvo ostaja, da v prejšnji Rusiji nismo čt»!i nikdar decidiran li krepkih izjav od strani strank — poetici ne štejejo proti krivienosii napram Poljakom. Tako se zgodovina vedno neusmiljeno mnščuje radi zlodel. Poljski narod je danes v ospredju evropskega zanimanja, nekdaj vsemožni car pa jc — jetnik! Z železnimi črkami piše zgodovina svoje opomine za vseb, ki bi bili mogli delati dobro, a so delali slabo! Zeđinjenjc Srbije iu Crnegore. Milanski listi priobčujejo, da se ie črnogorski sabor pod vodstvom bivšega ministra Radoviea izjavil za zedinjenjc v Srbijo. Pasie da je to misel označil kot celo važno. Pak da čaka Črnogorcev, ako se odločijo za to, popolno zenačenje s Srbijo v političnem in državnem pogledu. Kakor se vidi, hite gospoda kaj lahkega srca mimo dejstev, ki jih je ustvarila moč orožja naše monarhije: mimo dejstev, da črnogorske vojske ni več, da so le še ostanki srbske vojske izven domače zemlje, sta Črna-gora in veliki del Srbije v cblasti vojnih sil monarhije, da morala bivša vladarja Srbije in Crnegore iskati gostoljubja v tujih deželah. ne pravice. Razne politične vesti. Rusija za svobodo Poljske — sedaj! Iz Petiograda javljajo, da je komisija, ki sc bavi z ureditvijo poljskega vprašanja, začela s svojimi posvetovanji v Zimski palači. Ministrski predsednik Lvhdv je imel "ovor, v katerem je rekel, da sestava komisije in nje delovanje imata biti simbol m jamstvo za temelje, na katerih naj bodo sloneli odnošaji med obema bratskima narodoma. Komisija se ne bo bavila samo z ureditvijo odnošajev in razmer, ampaK rešiti da jej bo tudi vsa nesoglasja med ruskim in poljskim narodom. ~ 1 ozno prihajajo gospoda, prepozno i>ele sla dogodkov jih je privedla v to kom.sijo, dočim jih niso nič bolela nesoglasja med poljskim in ruskim narodom, dokler so zmerjala s prostakom! — si je mislil presenečeni kapitan sam pri sebi. — Po nasvetu te ljubeznive in drazestne gospe sem torej prišel semkaj, — je dostavil de Lozeril. . _ __ Ha' ha! — se je hehetal Fouqu«er; — ker tako strahovito hvalite markizo in ker jo še posebno v stvareh dvobojev, ki se vendar tičejo le moških, vprašujete za svet, moram misliti, da vam je ta plemenita gospa zelo k srcu prirastla. Po kratkem obotavljanju je odgovoril de Lozeril, zmajevaje z glavo: % — še davi sem mislil, da jo ljubinu — Aj! In pa sedaj? — Da, da, dragi moj, bojim se, da se je dogodil preobrat v mojih čustvih. -Ni mogoče! - je vzkliknil kapitan, označujoč s svojhn vzklikom prejasno nravnost onih pokvarjenih časov - saj se vendar govori splosno, da je markiza zelo bogata in zelo velikodušna. Nič za to! Tu človek vodno plava med nebom in zemljo, in zato sem sklenil, di- se oprimem česa varnejšega, — je od- - rov ori l baron, ki je stopil od mize k levi. b Hanibal jc tudi vstal in dejal, stopajo* za njim: — Dragi piHateij, zelo resen ste danes, in običajno človek postane resen tedaj, kedar mu zmanjka denarja. Ne da bi odgovoril tudi le besedico, je AD^evizscilske stvarL GOVEJE MESO. Jutri, v torek, 8. t. m., se nadaljuje prodaja govejega mesa proti modri izkaznici št. 1. Vsak odjemalec mora pri nakupu oddati modro izkaznico št. 1 ter se obenem izkazati z izkaznico za živila, ki sc preščipne v notranjem 'delu pod štev. 36. Na vrsto pridejo tokrat tako odjemalci prodajalcu aprovizacijske komisije kakor tudi one stranke, ki nakupujejo pri jest-viličarjih in pri raznih zadrugah. Na vsako izkaznico št. 1 se bo moglo dobiti 10 (de^et) dkg govejega mesa. — Prodaja sc prične ob 6 zjutraj. CENE: Prednji deli s priklado po K 5'36 kg, zadnji deli s priklado po K 0'9b kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Caliin, Boroeviecva ulica 12S; Pellis, ul. Cecilia de Rittmayer 9; Tapazzin, ul. Carlo Ghega 10: Benedcttich, ul. nadvojvode Josipa; Gatznig. ul. S. Spiridione 7; Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52; Rocchelli, ul. Piazza Piccola 3 (za magistratom); Vattovatz, ul. Giustineili; Loy, u!. Donato Bramante 13; Levi, ul. Bec-cherie G; Polaco, ul. S. Giacomo (Ribor-go); Bicchetto, ul. Torrente 30; Rocchelli, ul. Marije Terezije 51; Rumetz, ul. Largo Santorio 3; Savlič, Kjadin-Sv. Alojzij 6GK; Poli i, ul. Acquedotto 13; Vattovatz. ul. Giuiia 17; Rodella, ul. Giulia 1; lllicher, ul. Barriera vecchia 8; Krassnig, ul. Bosco 2; Carniel, ul. Istituto 22; Saffaro, ul. Istituto 2M; Bcnedettich, ul. Piccardi 38; Rizzian, ul. Istria 76; Culot, ul. Giu-liani 23; Rocco, ul. S. Marco; Sinlgagha, Bar kov lic 41; Panter, Greta zgornja 302; Godina, Skedenj 50; Gatznig, Skedenj 138; Cooperative Operaie, Scttefontane; Cooperative Operaie, ul. S. Marco; Vi-sintini. ul. Cavana 22. — Pripominjamo, da z ozirom na popolnoma nečitljiv italijanski original nikakor ne sprejemamo odgovornosti za pravilnost objave. Cc nam bodo ta obvestila prihajala tudi v bodoče v takšni obliki, jih sploh ne bomo mogli priobčevati. de Lozeril z obema rokama posegel v žepe svoje suknje in privlekel na dan dva velikanska svežnja bankovcev, ki ju je položil poleg sebe na mizico. Posegel je nato zopet z obema rokama v žepe in zopet privlekel iz njih polni pesti zlatnikov. Ko ic Hanibal zagledal ta ogromni denar, je vzkriknil začudeno in pohlepno obenem: — Vraga! Tu imate ogromno svoto. _ Da, — je odgovoril de Lozeril, — okoli tridesettisoč frankov. Ne vem, ali mi ni morda usoda za najbližji čas namenila kakega zelo neprijetnega doživljaju; toda od včeraj sem se mi je smehljala posebno prijazno. Vso prošlo noč sem imel srečo v »zlatem vrču«, in kakor se mi zdi. me odtlej še ni zapustila moja srečna zvezda, kajti medpotoma, ko sem šel semkaj, sem se domislil, da bi stopil v igralnico v ulici des Bons-Enfants. Tamkaj sem našel markija de Brancas. Prišel je pravkar od regenta, ki mu je dal dvajsettisoč liver, da poplača najnujnejše dolgove---- — Pa ste ga obigral za vse? — Mimogrede. Vidite torej, dragi moj kapitan, da ni ravno pomanjkanje denarja krivo moje resnobe. Hanibal kar ni mogel odvrniti oči od kupa denarja, ki je ležal pred njim. Požiral gaje takorekoč z očmi. Stran II. EDINOST- Stev. 126. V Trstu, dne 7. maja 1917 Prejemki prođulclift oprovlzocflske tonbllt., ke2a žurnalista, zavedajočega se svoje Osrednji urad prodaiališč aprovizacijsk« j odgovornosti. Zahtevajo, da se čas dveh misiie na/npnia da so imela crodaiališča!ur cenzuro skrči, da se cenzura izvaja po enotnih načelih in ne v vsaki žurnali-stični centrali drugače, ter da se omeji komisije naznanja, da so imela prodajallšča od 1. aprila do inkluzivno 30. aprila 1917 naslednje prejemke: St 1 tuL Madonna del mare K 78.262 35 „ 2 v šoli na trgu Rosarlo K 57.515-19 . 3vul. delie Poste it 14 K 130.84125 . 4 trg Ambrogio Ralli 4 K 72.263*09 . 5 v ul. Bachi 8 K 111.829*78 » 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 102.300*07 , 7 v šoli v ul. Parini 8 K 100.110*34 . 8 v Soli v ul. Donadoni K 129.355*20 , 9 S. Giacomo in monte 18 K 116.916*98 • 10 v ul. Giutia 35 K 94.034*59 . 11 v zabavišču v Skednju K 43.291*29 „ 12 pri fTirolcu'S¥.M.M. Zg. K 65.764*11 , 13 pri Miklavcu Sv.M.M.Sp. K 14 pri Sv. Ivanu 15 v Rojanu 16 v Barko vijah 17 v ul. Raffineria št. 4 18 trg Gian Batt. VL*o 2 19 Vi i deli Orologlo št 6 36.587*71 K 54.359 35 K 80.499*48 K 51.505 88 K 139.691*08 K 78.693.08 K 139.405*78 Skopal K 1,683.276.60 Domate vesti. Seia odbora političnega društva »Edi- nosti- bora na vojne dogodke, ter da ne posega na vsa polja javnega življenja, ki absolutno niso v nikaki zvezi z vojno. Svoboda časopisja je v prvi vrsti v interesu države same in zdravega razvoja njenega življenja. — In sedaj: vederemo, je—li prodrlo v sedanji vladi izpoznanje, da se je poprej mnogo grešilo proti časopisju in javnim interesom?! Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 28. aprila do 5. majnika-30 oboleli v Trstu: 1 za kozami (prišel od drugod), 2 za škrlatico (Sv. Jakob), 6 za davico (1 v IV. okraju, po 1 v Skednju, Farnetu in na Prošeku). Rod denuncijantov noče izumreti vkljub vsem žalostnim izkustvom, ki jih »doživlja: z gnusom le gledajo nanj vsi pošteni ljudje in marsikakega obrekovalca zadevlje sramota ječe! Ne, še ne mirujejo! Tako je prinesla te dni »Hrvatska Kruna« dopis z otuka Hvara, kjer sramotno denuncira pristaše narodne m demokratske stranke v Starem gradu (v Dalmaciji)! »Narodni lisi« pripominja z opravičeno pikrostjo: | »Mislili smo, da — v tretjem letu vojne! Io a ****** - _is-t. — ne bomo več čitali v izvestnih naših v prostorih ^J^J'^ramotnih denunc.iacii. ki so v Dal- Oi jzarjamo ponovno na sejo od-Cne^a društva -Edinosti , ki se \ MJdie odborniki, namestniki in bivši In poslanci so naprošeni. da se koii-mo^oče polnoštevilno in točno ob do-uri udeleže seje. brižljivi pojavi medsebojnega zanima- me-j Cel Hi maciji že upropastile mnogo nesrečnih rodbin. Nad temi den unci jaci jam i je vsa naša poštena javnost že izrekla svoj prezir in mnogi brezdušni avktorji so, kjer je mogla roka pravice posegniti v to zastru-0 . povalno rastlino, dobili tudi zasluženo ka- n južnimi Slovani se v | zen Med njimi ie tudi takih, ki so v iz-mnoze. Ze večkrat smo bele- vestnih strankah zavzemali vidno mesto, i i mestu, kako ccski listi z zam- I ter ^ Sniatra|j M poklicane, da govore e va.znmi pojavom _ v javno besedo! In ker je uredništvo »Kru- em političnem življenju, ponatis- ne Jodalc o,>azko, da ne sprejema oJgo-avc in mnenja iz slovenskih i-[ vornosti, v kolikor se dopis tiče osebnosti, lavajoc s tem cim večjo publi-j^ drUg0 pa da — kar bi pomenjalo: oseb u. slovenskemu ^asu. Iz »Slo- se bojimo, denuncijacije pa naj se le širijo iz Naroda iz »Straže*, iz — obsoja ^Narodni list« tako metodo z rinasajo cele lzvadke iz člankov, besedami: Obžaluiemo, ker mi smo sodili, di dobesedno vso vsebino. lako .da urcdništva dolžnost zavarovati se, n v svoji številki od minolega, ne prej osebnostmi, ampak pred — du-inesla dobese-no nasa izvajanja hcm, Ta duh nas je prjs;]n, da smo napi-lansko - slovanskem problemu«.; sa|i te vrstice, ne pa xosebnosti«, ki se c j:h kot »zelo interesantna«. i morejo smatrati vzvišene nad vsako kle-moramo biti Lehom na takem vetanje! — Ta rod denuncijantov je za ki nam more mnogo koristiti. nas prava nar(>dna sramota! a sirsi svet z naširru narodni- daje dragocenega j Hvalo, ki jo beležimo s ponosom, je pi-la. Posebno pa se mora-1 saIa nedavno tržaška revija za gledališče, o radovati na tem zanimanju češkega ! 'ePe umetnosti in književnost, »L' Arte«, o iM-piviu. ker jt smemo smatrati kot odraz bivšem kapelniku Mirku Poliču in bivšem ižcliencga zbližanja parlamcntaričnih i baritonistu našega slovenskega gledališča istop«tev na«ih plemen v 1 rstu* 2- Primožiču. »Te dni so dali — Parlament in cenzura, loesterreichisehe Ij? p.isa!a Arte^ v osjeskem gledališču CllttC vene; nosti U II JJ«' i riju. »enji m jim jmo cnzeitung- (v Moravski Ostrovi)! drazestno opero »Carmen« s polnim uspe-Huda zmota je, ako se misli, da sc i »,om v.n,e iS"™ skupnosti. Izredna in-z levo roko konstitucijonelno vlada- terpretmia glavne vloge v petju in igri je rahfti k. ctrhnn bl,a zborna mezzo-sopramstinja Korosce- vrn n^^^ ki ie va* * Escainillo prvega reda izvrstni ba- npi^iih m!p 'd ritonist, naš someščan Robert Primožič, z i I e.?z.iazrnor, aklamiran toliko radi petja, S da 1o"je moral »t^^a^ rasemmi recepti onse-nega stanja, s , J XT , , . ... .. mi m. re - citiramo besede Cavour-1 aplavzu, Nad vso hvalo je bil tudi^orke- vladati vsak osel. Parlament in cen- ^'drug'drugeiia. ^'A^o^'aj^arl^mcnt I Dragutinovića je ravnateljstvo g^edali^ča ponoviti ob viharnem ) hvalo j ster pod sigurnim vodstvom Mirka Poliča. Vsled smrti artističnega ravnatelja Leona ie more biti več govora o imenovalo Mirka Poliča in uverjeni smo. da bo ob itične cenzure, ampak le o, . . .. ~ .Politična cenzura, ki sc i ^segal najlepše nobeni mno miK bla. svojih odličnih sposobnostih uspehe. To sta naša vr MfihAni rnnrKrih ™učno nalogo, ki jo ima v državnem in narodnem življenju. Pričakujejo vsaj tolikega olajšanja, kolikor je dopustno z ozirom na vojno akcijo. Posebno pričakujejo, da bodo časopisi odvezam od dolžnosti prcJJaganja listov, iz katerih so kaj posneli. Kajti v tej zahtevi se izraža nezaupanje napram vestnosti in korektnosti časopisja, kar mora žaliti vsa- Srčne pozdrave pošiljata iz Karpatov vsem tržaškim Slovencem, posebno pa Konkonelcem brata Venceslav in Pavel Ferluga. — Ravno tako tudi vsem čitateljem »Edinosti« Simon Tušek, Fran Može in Anton Gombač, leta iz Hrušice pri Podgradu. mu skladu za vdove iir sirote padlih voja- onih, ki so v tekočem računu. Po enem kov in K 10 za organizacijo oskrbnic vojniških sirot. B. pl. A. K 300 za dobrodelne namene. Tvrdka Rastelli & C. K 25 za vdove in sirote padlih vojakov. Princ Thurn in Taris je izročil K 5000 kot del čistega dohodka koncerta v Rossettije-vem gledališču 3. marca, namenjen društvu prijateljev otrok. Za »VojaSki dom«. Vojno-oskrbnemu damskemu odboru so došli naslednji na-daljni darovi: Jurij Hild, Gradec, K 50, ter tvrdka Homer in Honsell K 50. Skupaj K 100. — Nadalje so darovali okrepčila, cigarete, knjige, časopise in pisalne potrebščine: Tvrdka Schmelzer, Penelopa, Sevastopulo, Casino vecchio, poštni pod-ravnatelj Tobiasch, ga. Wallher, nadpo-ročnrk dr. Ry■■■. Vlaga te luhko po eno krono. Nftt-braBiifiičei ratu 75.179. T0EF6H 1H4. TrgousKo-obrtna zadruga v Trsta rtfllsfrovana zadruga s neomejenim Jamstvom ulica S. Fnmcesco Stev. 20, IL nastropje v Mil lista „Edinost" Posojila daje oa osebni kredit in na zsstave proti j.lačiiu po dogovora. CJradne ure: vsak dan za stranke ocf 8 pretlp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne, za družine. Tržaška posojilnica in hranilnica —■ wm ——— regfstrovana zadruga z oircjjsni^ porollm: TRST - Piazza della Caserma It. 3, I. no d. - T9.i T C« lastni hiši) vhod po glavnih slo^niltah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/f */• na menice po 6*/« na zastave in aaK>rtizacl]o za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tuđi n^^i i^^^^estuje po Vetje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Sntal «awek plafuto savod »ara. — Vlaga M lahko po e»o krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICtL) Poštno hranUniftni račun 16.004. TELES'-N ic V52 Ima varnostno celico isafe đepo»iu) -a «br*»sv. Tt«JWt- nih listin, dpkumenoi iu raznih dragih traiaot, ^đjcVitmii varno preti nlornu i a polarn, urejeno j/t> aaleonud.r.u ter je oddaja itrsnksm t najem pO najnlllih (ftnah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KftOtt Siatot «rt: sd I do 12 i«?, i« o4 3 ii 5 »3. lzplibit mi dalivsHs »5 mmt nh