^oStnlna .plačana V gotovtul Leto LXIII., št. 168 DRŽAVNO DoSlo 27. VB. 1930 ▼ Ljubljani, sobota 26. julija I930 Cena Din 1.— SLOJEM! Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Insermti do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3__, večji inserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratni daijek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo hi upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARTBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. EN MILIJON LJUDI BREZ STREHE Strahotne podrobnosti iz potresnega ozemlja v Italiji — Število smrtnih žrtev neprestano narašča in bo doseglo po uradni cenitvi 3000, neoficijelno pa navajajo celo 5000 žrtev ja je bibla pokrita tako, da je izgledala kakor pošast. Kralj jo je dvignil na roke ter jo poljubil na čelo. V Napulju je policija danes po natančnem pregledu vseh hiš odredila, da se mora 300 hiš takoj izprazniti. Šest cerkva so zaprli ker grozi nevarnost, da se porušijo. Ker leži Napulj že na robu potresnega ozemlja, kjer sunki niso bili več tako močni, se da iz tega sklepati, kakšna razdejanja je povzročil potres še le v središču potresnega ozemlja. V Potenzi je 100 hiš popolroma v razvalinah, 600 hiš je za nadaljno bivanje nesposobnih, 200 hiš pa je tako nevarno poškodovanih, da so jih morali izprazniti. Enaka slika je v mnogih drugih krajih. Rim, 26. julija. AA. Predsednik vlade Mussolini sprejema pošilke z vseh strani Italije posebno od finančnikov in trgovcev ter italijanskih mest za podpore porušenim krajem. Fašistična stranka je darovala pol milijona lir. Italijanski kralj v potresnem ozemlju Rim. 26. julija. Italijanski kralj je odpotoval včeraj s posebnim vlakom v Foggio, kjer je cul najnovejša poročila o katastrofi. Nato se je odpeljal naravnost v Melfi. Potres tudi v Mehiki Rim, 26. julija. Iz potresnega ozemlja prihajajo čimdalje bolj pretresljive vesti. Šele polagoma se razkrivajo vse strahote grozne katastrofe, ki je uničila milijarde narodnega premoženja rn zahtevala mnogo več človeških žrtev, kakor pa se je prvotno pričakovalo. Rešilni oddelki, ki jih je odpaslala vlada ob sodelovanju vojaških oblasti, le polagoma prodirajo v najbolj opustošene kraje, ker so razdejane vse ceste in prehodi. Oddelki si morajo sproti krčiti pot med razvalinami razdejanih domov. Izpod ruševin prinašajo vedno nove mrtvece, tako da se kljub skrajno previdni cenitvi s strani oblasti priznava, da presega število smrtnih žrtev 3000, dočim se neoficijelno celo zatrjuje, da bo skoro gotovo nad 5000 smrtnih žrtev. Število ranjencev narašča neprestano, ker prihajajo iz notranjosti potresnega ozemlja šele sedaj prvi transporti z ranjenci. Vse bolnice so prenapolnjene. V vseh količkaj nepoškodovanih poslopjih, ki pa so zelo maloštevilna, so urejeni začasni lazareti. Največ ranjencev je začasno nastanjenih v zasilnih vojaških lazaretih. Rdeči križ je organiziral zdravnike ter jih odposlal v potresno ozemlje, da nudijo ranjencem prvo pomoč, dočim skrbi za zdravila in obveze državna oblast. Najtežje je vprašanje prehrane. Prebivalstvo nima ničesar. Nad 1 milijon ljudi je brez strehe, brez obleke in brez vsake hrane. Za vse te morajo skrbeti reševalni oddelki. Vojaštvo je sedaj ustanovilo v raznih krajih^po-tresnega ozemlja vojne pekarne tri vojaške kuhinje, kjer dele nesrečnemu prebivalstvu enkrat na dan toplo hrano. Dnevno dobivajo po pol kilograma kruha, da se vsaj začasno prežive, dokler ne bo mogoče razmestiti brezdomcev po drugih pokrajinah in jim preskrbeti podporo za obnovo porušenih domov. Reševalna akcija se nadaljuje z vso energijo noč in dan. Vojaštvo dela naravnost čudeže. Ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze, izvršujejo poročevalsko službo s pomočjo letal, ki prinašajo poročila in navodila v potresno ozemlje in narobe. Posebno se občuti pomanjkanje električnega toka. Vsi daljnovodi so namreč prekinjeni, tako da je potresno ozemlje ponoči v trdi temi. Vojaštvo je zato pritegnilo nešteto žarometov, ki razsvetljujejo ponoči razvaline, da jih morajo vojaki razkopavati in iskati ranjence in mrtvece. Kakor je bilo pričakovati, so našli pod razvalinami mnogo ranjencev, zagozdenih med zidovje in tramovje, tako da se sami niso mogli rešiti. Skoro neverjetno se je zdelo, ko so na mnogih mestih našli celo še žive ljudi pod razvalinami. Zal pa se je pri reševanju pripetilo tudi že mnogo tragičnih nesreč. V Melfiju, kjer je razdejanje največje, je neki vojak, ki je doma iz tega kraja, srečno rešil izpod razvalin svojo ženo, ki je bila sicer raniena, vendar pa še živa Ko jo je spravil na varno, se je vrnil, da bi rešil še svoje tri otroke, ki so bibli prav tako še pri življenju. Ko je odkopa! zidovje in ie bil že pri svojih ljubljenih otročičih, se je porušil del zidu- in ubil njega in vse tri otroke. V neki drugi hiši v Melfiju so našli baš ob prihodu kralja BO mrtvih, sredi njih pa štiriletno dekletce živo in nepoškodovano. Le s krvjo in prahom od porušenega zidov- London, 26. julija. Na Novozelandskem in v Mehiki so zabeležili v četrtek močan potres. Poročila o podrobnosti še niso prispela. V Mehiki je prebivalstvo v velikem strahu zbežalo na prosto. 7m moderen kolodvor v Ljubljani Novi generalni direktor železnic v Ljubljani — Važna posvetovanja predstavnikov mestne občine in železniške uprave Ljubljana, 26. julija. Davi ob 8.11 se je pripeljal iz Beograda z brzovlakom v Ljubljano pravkar imeno* vani novi generalni direktor državnih že* leznic g. ing. Dimitrije Šreplović, do* sedanji referent gradbenega oddelka, kjer se odloča tudi o perečih vprašanjih želez* nic v Sloveniji. Na kolodvoru so visokega državnega funkcijonarja sprejeli načelniki odsekov ljubljanske železniške direkcije gg. ing. K 1 o d i č, dr. F a t u r, ing. H o f f m a n, ing. Benedek in Drž iS, Udruženje na» rodnih železničarjev, načelnik glavnega ko* lodvora g. Ludvik in veliko število že* lezničarjv z godbo »Sloge«. Po kratkem pozdravu je generalni di» rektor odšel v železniško direkcijo, kjer se je ob pol 11 pričela seja, ki jo je sklicala ljubljanska mestna občina, da lahko pove svoje želje o razširjenju glavnega kolo* dvora. Seje so se udeležili razen g. general* nega direktorja zastopniki mestne občine pod predsedstvom Ivana Hribarja obč. svetovalci dr. G r e g o r i č in Likar, predsednik društva hišnih posestnikov F r e 1 i h, zastopnik Zveze industrijcev ing Š u k 1 j e v zastopstvu predsednika ZTOl Ogrin s tajnikom M o ho riče m, podžupan Jarc in direktor mestnega gradbenega urada ing. Prelovšek Od železniške direkcije se pa udeležujejo važne seje vsi načelniki, ing. K 1 o d i č, dr. Fatur, ing. Hoffmann,. Držič, ing. Miiller*Petrič, namestnik načel* nika ing. F i n c, arhitekt S c h m i d i n* ger in ing. Kavčič, ki so predložili projekt preureditve novega kolodvora, iz* delan v naši železniški direkciji. Po seji so se udeleženci zbrali na povabilo mestne občine pri banketu v srebrni dvorani hotela Union. Kot rečeno je mestna občina sklicala to sejo. da izve stališče železniške uprave v tem perečem vprašanju, ki se vleče že toliko let kljub neodložljivi nujnosti. Ni treba utemeljevati, da sedanji kolodvor že davno več ne zadostuje svojim potrebam, ker je 80 let stari kolodvor, ki je bil zidan, ko je imela Ljubljana komaj tretjino toliko prebivalstva, kakor ima da- nes, ko železnica na ljubljanskem glavnem kolodvoru odpravi 1,100.000 potnikov na leto, ne da bi bili v to ogromno število všteti lastniki mesečnih kart in v Ljubljano prihajajoči pasažirji. Sčasoma je nastalo mnogo projektov, da bi se preložil tovorni in ranžerni kolodvor v Dravi je ali za Rožnik in bi se v Ljubljani zgradil velik čelni kolodvor. Vendar pa realiziranje vseh teh sicer potrebnih in lepih načrtov dosega 100 milijonsko vsoto, ki je država ne zmore naenkrat. Zadnji čas je pa že, da se postavi novo poslopje, ker sedanji res napravi porazen vtis na vsakega tujca, ki jih zlasti ob velikih kongresih pride mnogo v naše mesto. Skrbeti je treba za otočne perone in tudi za zadostne prostore za reprezentacijo in za vse različne urade, ki so sedaj za silo nameščeni po barakah. Potrebna je na kolodvoru umivalnica in zlasti za turi-stiko važni stanovanjski urad, ambulanca, buffet, brivnica in vse take ugodnosti, ki so jih potniki vajeni v sedanjem času drugje. Treba je novih prostorov za prtljažni promet in za eksportno robo, ki tudi potuje z osebnimi vlaki, za carinski oddelek in za pošto. Skrajni čas je pa tudi, da dobimo že na peronu javne telefonske govorilnice in še toliko in toliko prepotrebnih naprav, ki jih ima vsak moderen kolodvor. Seveda je treba gledati tudi, da dobimo slovesu Ljubljane primerno restavracijo, ker sedanji prostori delajo ugledu naše eminentno tujsko-prometne dežele le sramoto. Od leta 1923 ko je južna železnica prešla v državno last, je bil tudi tovorni promet razdeljen na glavni, gorenjski in dolenjski kolodvor, pa tudi državna južna železnica je imela na glavnem oz. državnem kolodvoru svojo kurilnico. Samo ob sebi je umevno, da je zaradi lažjega poslovanja danes tudi ves tovorni promet centraliziran na glavnem kolodvoru. Sila je neodložljiva in potreba vsestransko tako utemeljena, da odlašanje najpotrebnejših del sploh ni več mogoče. Pričeti se mora takoj, potem pa z gotovo letno kvoto postopoma izpopolnjevati preureditev kolodvora od leta do leta. Pri tem pa morebitni preskromen načrt nikakor ne sme ovirati razvoja mesta Ljubljane in s tem škodovati ne samo mestu in deželi, temveč tudi prestrižu in gospodarskemu razvoju vse države. Razen glavnega kolodvora v Ljubljani so pa pravtako pereča druga vprašanja, ki se tičejo železnic v naši banovini. Spomnimo se samo na preureditev važnega kolodvora na Zidanem mostu, kjer smo z odlašanjem izgubili 10 mesecev dra* gocenega časa, ker je bila po dograditvi novega mostu v lanskem letu razpisana licitacija za nadaljna dela za mesec avgust ln še sedaj mora delo čakati na dovršitev. V Prekmurju še vedno ni odprta proga čez Hodoš in tudi postaja na Rakeku ne more zmagovati več ogromnih zahtev. A dela se le en nov tir. Nujnih vprašanj je še drugih toliko in toliko, da zre vsa javnost s skrbjo, kdaj in kako bodo rešena. Neurje v Berlinu Berlin, 26. julija. V Berlinu že tri dni neprestano dežuje. Skoro vsake pol ure se pojavlja neurje, ki povzroča škodo na na* sadih in poslopjih. Vihar je izruval že več sto dreves in razkril mnogo hiš. Samo te* kom včerajšnjega dne je bilo gasilno mo< štvo alarmirano nad 100 krat. Thea Rasche ponesrečila Berlin, 26. juJij*. Znana nemška letalka Thea Rasche se je danes na letališču v Tempeihofu ponesrečila. Njeno letalo je padlo na tla ter se je popolnoma razbilo. Letalka m en potnik sta dobila Ie lahke rane. Gandi popušča? Bombav, 26. julija. Tej Dahadur Sa* pni in Jajakar, ki sta posetila Gandija v zaporih v Jerodi, sta odpotovala iz Bom* baja, V tukajšnjih političnih krogih pre* vladuje mnenje, da njun razgovor z Gandii cm ni bil zaman in da bo vendarle prišlo do pomirjen j a med Gandi jem m Indijsko vlado. Huda letalska nesreča Newyorkt 26 julija. Pri vojaških letal* skih vajah v Mehiki se je pripetila včeraj popoldne težka nesreča. Zaradi eksplozije motorja je letalo, ki je bilo najviše, strmoglavilo na tU. V padcu je zadelo na drugo letalo in ga potegnilo za seboj. Oboje letal je padlo na neko telovadišče. ter pri padcu pokopalo pod seboj šest telo* vadcev. Tudi vsi štirje piloti obeh letal so ostali na mestu mrtvi, letali pa sta se po* polnoma razbili. Rezultat sinajske konference Izjava romunskega trgovinskega ministra — Svoboda žitne trgovine — Regionalno gospodarsko udruženje Male antante — Ukinitev ugodnostne klavzule Bukarešta, 26. julija, g. Rumunski trgovinski minister Magdearu je podal daljšo izjavo o včeraj zaključeni agrarni konferenci v Sinaji. Minister je opozarjal na to, da se je konferenca bavila predvsem z odgovorom na vprašal-do polo Društva narodov. V odgovoru se zahteva, da se ukine klavzula največje ugodnosti v trgovinskih pogodbah za žito in druge produkte. Dalje predlaga konferenca, naj se vzpostavi svoboda žitne trgovine v evropskih uvoznih državah. Iniciativa jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Ma- rinkovića dokazuje, da agrarne države niso pripravljene, da bodo trpele sedanji položaj. Konferenca finančnih, poljedelskih in trgovinskih ministrov Romunije in Jugoslavije v Sinaji, za katero je dal pobudo dr. Marinković, bo morala najti pota in sredstva za ustanovitev regionalnega gospodarskega udruženja, za sedaj v okviru Male antante. Po sporazumu med Jugoslavijo in Rumunijo se bo tudi Češkoslovaška pritegnila tem razpravam, ker tvorijo te tri države idealno prodajno ozemlje. Nacionalni upor v Egiptu Nacionalistična stranka je proglasila bojkot angle ikega blaga in propagira neplačevanje davkov Kairo, 26. julija. Nocoi opolnoči je imela parlamentarna frakcija nacionalistične stranke VVafda pod predsedstvom predsednika parlamenta svojo sejo v znak proti temu, da je kralj odklonil sklicanje parlamenta k izrednemu zasedanju* kakor je stranka zahtevala. Na seji je bila izražena nezaupnica vladi in sklenjeno, da bodo egiptski nacionalisti organizirali v znak prote- sta proti vladi in angleškemu vmešavanju bojkot angleškega blaga in propagirali neplačevanje davkov. Pokret v Egiptu je dobil s tem obeležje nacionalističnega pokreta v Indiji. Nacionalistična stranka je danes v posebnem proglasu na narod razglasila svoje nocojšnje sklepe In pozvala narod, na] vztraja do konca v borbi za popotno neodvisnost in svobodo Egipta. Nova akcija Heimwehra Ža jesen napovedujejo heimwehrovski krogi novo velikopotezno akcijo po vsej državi, ki naj definitivno razčisti položaj Dunaj, 26. julija. Kakor se doznava v heimwehrovskih krogih, namerava Heimwehr prirediti meseca avgusta, zlasti pa meseca septembra, generalno ofenzivo v vsej Avstriji. Zlasti na Dunaju se bodo prirejale velike manifestacije in zborovanja, na katerih se bo končnoveljavno pojasnilo stališče Heimwehrov do avstrijske notranje politike. Dalje najavljajo Heim-wehri, da se bodo v jeseni na Dunaju vršili veliki sprevodi. Iz raznih izjav heimwehrovskih krogov se razvidi, da si Heimwehr še vedno ni na jasnem o svojem programu, zlasti ne o stališču, katerega bo Heimwehr zavzela do volitev. Najbrž upajo Heinuvehri, da bodo iz vtisa, ki ga bodo povzročile njihove jesenske akcije, mogli skonstruirati svoje definitivno stališče. Njihovi odnošaji do večinskih strank so zelo napeti. Tudi njihova naslonitev na kako stranko, eventuelno na krščansko-socialno, ne ho tako lahka, ker sta v stranki dve nasprotni si struji. Plavalne tekme za podsavezno prvenstvo V kopališču SK Ilirije so se davi pričela tekmovanja za podsavezno plavalno prvenstvo. Na startu sta samo Ilirija in Primorje. Tekmovanja gredo po določenem programu prav lepo v redu, točka se vrsti za točko, ugovorov ni skoraj nobenih, malenkostnih protestov tudi ne. Rezultati dopoldanskega tekmovanja so bili: Junior}! 50 m prosto predtekmovanje: 1. Vilfan (P.) 31.4, 2. Lavrenčič, 3. Fritsch (oba II.), 4. Majer (P.). D. predtek: 1. Jandl (P.), 2. Kodre (I.), 3. Lunder (P.), 4. Žirovnik (I.). Junlorke 50 m prosto se vrši samo finale. Senior]! 100 m hrbtno: I. predtek: 1. Paier (T.), 2. Bradač (T.), 3. Mihel (P.), 4. SoKiig (T.)- TI. predtek: 1. Otruba (I.), 2. Medved (L), 3. Jesih (IJ, inž. Medved (P.). Senlorke 100 m hrbtno: se vrši finale po programu, istotako tudi juniorke 100 m hrbtno finale. Junlorjl 100 m prosto: I. predtek: 1. Vilfan (P.) v krasnem času 1.06.8, čas, ki je celo boljši od državnega prvaka Se-njanovića povodom lanskega tekmovanja za državno prvenstvo v kopališču Ilirija, 2. Turna (P.), 3. Fritsch (I.), 4. Jamnik (I.). H. predtek: 1. Lavrenčič (I.), 2. Žirovnik (L), 3. Maier (P.), 4. Kodre (I.). Junlorke 100 m prosto: I. predtek: 1. Lampret (I.) 1.35.3, boljše od obstoječega iugoslovenskega rekorda, 2. Fettih (I.), 3. Brađač (I.), 4. Hock (P.). II. predtek: 1. VVohlfart (I.), 2. Prekuh (P.), 3. Jenko (L), 4. Aplenc (P.). Senior jI 200 m prsno: I. predtek: 1. Grilc O, 2. Bradač (t), 3. Kolar (P.), 4. Nikšič (P.). II. predtek: 1. Volkar (L). 2. Ogrin (P.), 3. Liska (I.), 4. Justin (P.). JuniorJi 100 m prsno: I. predtek: 1* Stegnar (T.), 2. Dolenc (P), 3. Kirbis (P.), 4. Skrbinšek i II. predtek: 1. Sturm (P.) v času 1.32 za 4. sekunde bolj še od podsaveznega rekorda, 2. Jamnik (I.) 3. Brvar (P.), 4. Kuko-vec (P.) Tekmovanje se še nadaljuje. Do sedaj so se vršila samo predtekmovan-ja, finalne točke se vrše v nedeljo. V finale pridejo vsi v poročilu omenjeni plavači. Predteki se morajo vršiti zato, ker je vsak klub prijavil za vsako točko 6 tekmovalcev. Šahovsko svetovno prvenstvo Hamburg, 26. julija. Stanje turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo je bilo po sinoćnjih igrah naslednje: Madžarska 41 5, Poljska 41, Avstrija 38.5, Nemčija 37.5 (1), Holandska in Združene države 36 (1), Anglija 35 (1). Švedska 35, Latiška 3o! Danska 20, Rumunija 25.5, Francija 23, Li» tovska 22, Španija 19.5, Tslandska 18. Fin-ska 17.5 in Norveška 14. — Damsko svetovno prvenstvo si je priborila Čehinja Vera MenČikova. Smrt francoskega diplomata Pariz, 2! Julija. AA. ViceadmlraJ Tou-chard, francoski poslanik v Švici je umrl v Slssachu blizu Basla v Švici. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Ljubljanska borza danes r*i poslovala. V prostem prometu so notirali: Amster* dam 22.69, Berlin 13.4625, Bruselj 7.8828, Budimpešta 9.885. Curih 1095.9, Dunaj 796.72. London 274.35. Newyork 56.265. Pariz 221.84, Praga 167.18. Trst 295.32. Inozemske borze. Curih: Beograd 9.125, Pariz 20.2425, London 25.03875 Newvork 514.475. Bru* selj 71.97. Mflan 26.995, Madrid 58.90*. Amsterdam 207.05, Berlin 122.88, Dunaj 72.71, Sofija 3.735, Praga 15.255, Varšava 57.70, Budimpešta 90.245, Bukarešta 3.06. Pred velikim gasilskim praznikom češkoslovaška udeležba, darila in odlikovanja naših gasilcev — Apeli občinstvu in navodila udeležencem kongresa T Ljubljani. M. julija. Za vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani vlada veliko zanimanje tudi med češkoslovaškimi gasilci. Zadnje čase skoraj ne mine 'Jan, da bi ne priobčili češki listi kake vesti o veliki gasilski manifestaciji v Ljubljani. >Na-rodny Listvc priob&ijejo v četrtkovi številki pod naslovom »Kongres slovanskega gasilstva v Ljubljani*: informativen članek, ki se glas: v V drugem tednu avgusta se bo vršil v Ljubljani kongres slovanskega gasilstva in jugoslovanski, zlasti slovenski listi, so že več tednov polni vesti o najživahnejšib pripravah in podrobnih propozicijah za kongres. Vsi z veseljem beležijo, da pripravlja zlasti češkoslovaško prostovoljno gasilstvo veliko udeležbo na kongresu. Poleg Sokola je prostovoljno gasilstvo w Jugoslaviji ena najmočnejših organizacij, zlasti na ozemlju, ki je pripadalo Avstro-Ogrski. S temi starimi organizacijami je imelo naše gasilstvo zelo živahne stike in jih je ohranilo do zdaj. Po prevratu jt^ kreutlo jugoslovensko gasilstvo svojo pot razvoja, vendar so pa ostali še nadalje bratski stiki, zlasti z Ljubljano. Prostovoljno gasilstvo Jugoslavije še ni zedinjeno tako, kakor je bilo zedinjeno so-kolslvo. Zedinjenje zaenkrat ni bilo tako aktualno, pač pa se pripravlja za najbližjo bodočnost. Najmočnejše in najnaprednejše gasilstvo ima dravska banovina, to je bivša slovenska dežela, ki je bilo in ostalo zares v najtesnejših bratskih stikih s češkim prostovoljnim gasilstvom. Po prevratu so »lo/eneki gasilci prav tako kakor druge organizacije npr. Sokol, spontano, prostovoljno in z velikim navdušenjem izvajali posledice iz narodnega in državnega zedinjenja, slekli so tesni suknjič slovenske plemenske pripadnosti, razširili svoje delovanje na vso državo in se izpremenili tudi po nazivu iz slovenskega gasilstva prostovoljno v jugoslovansko gasilstvo. V Ljubljani je bila ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza, ki je še zdaj največja jugoslovanska gasilska organizacija. Šteje 38 žup s 675 društvi in ima okrog 20.000 članov. Zveza deluje v glavnem na ozemlju bivše monarhije. V Srbiji so ostala samostojna srbska društva m se združila šele 1. 1928 v srbsko zvezo, ki šteje okrog 3000 članov. Tudi v Bosni je ostalo gasilstvo samostojno, organizirano v Bo6ansko-hercegovsko zvezo, ki šteje okrog 1500 članov. Poleg teh treh zvez obstoja še več gasilskih društev v Dalmaciji, Črni gori in posebej na ozemlju stare Srbije, ki niso včlanjena v nobeni zvezi, toda na kongres so prijavljena. Že iz tega pregleda je jasno razvidno, da bo kongres slovanskega gasilstva velikega organizacijskega pomena za nadaljni razvoj jugoslovanskega prostovoljnega gasilstva v prvi vrsti zato, ker bo mogočna vzpodbuda k nadaljni organizatorični poglobitvi v smislu koncentracije. Tako, kakor stoji stvar zdaj, je jasno, da najštevilnejša udeležba iz Češkoslovaške ne bo samo reprezentančna, temveč naši bi morali tudi pokazati, kakor je sijajno storilo naše so-kolstvo, da je v zedinjenju sila in moč in da je zedinjenje ukaz časa. Poleg tega je pa seveda treba, da naše gasilstvo pripomore k zbližan ju in utrditvi medsebojnih stikov obeh narodov v okviru svoje organizacije, kakor je storilo to sokolstvo v okviru sokolske organizacije. V petek 1. avgusta bo otvor jena v Ljubljani v prostorih ljubljanskega velesejma gasilska razstava kot dopolnilo Kongresa. Razstavljene bodo ne samo docela moderne kolekcije opreme, brizgam, orodja itd., temveč bo prirejena zgodovinska in retrospektivna razstava materijala in predmetov, katere so si ohranila v spomin razna društva. Ta del razstave obeta biti posebno zanimiv in glasom jugoslovenskih listov vzbujajo npr. občudovanje vsakovrstne stare brizgalno ogromnega," najstarejšega društva iz Kamnika, stara nad 100 let, posebne ogrojnna. Poučna je tudi razstava opreme in raznih primitivnih gasilskih sreistev in pripomočkov. V ekspoziciji modernih sredstev in opreme razstavlja več domačih izdelovalcev in tovarn, zlasti slovenskih, pa tudi mnogo avstrijskih tvrdk, kakor pravijo listi. (Kaj pa češke tovarne?). Končno prirede jugoslovenski slikarji in kiparji v okviru kongresa svojo umetniško rastavo plakatov. propagandnih s'ik xn sploh drugih umetnostnih del, slik 'n kipov. Češkoslovaško gasilstvo je zaključilo obširne piiprave za udeležbo na Ijubljau-skem kongresu in udeleženci se odpeljejo 31. julija ob 10. zvečer iz Prage. Udeleženci iz Benešova, Tabora in Bodejovic se jim priključijo spotoma. Kongresa se udeleži nad o00 članov, poleg 20 članskega vzornega telovadnega druStva, ki nastopi pri javnih vajah v Ljubljani. Udeležence bo vodil kot vrhovni organizator . osrednji ravnatelj Machaček. Kongresa se udeleži vse predsedstvo zveze na čelu s starosto Seidlom, ves odbor zveze in predstavnik vseh deželnih društev. Zveza bo imela v Ljubljani v slavnostnih dneh odborovo sejo. Naši gasilci vnamejo s seboj mnogo daril za jugoslovenske organizacije in poe-,dince. Mnogo vodilnih činiteljev jugo&loven-skega gasilstva bo imenovanih za častne člane in dobe častne znake, umetniško delo v obliki okrasnega reda po osnutku aka-demičnega kipaprja Kavana. Znak je pozlačen ju okrašen s češkimi granati. Župa taborska pokloni mnogim osebnostim v Ju-goslaviji krasep album Tabora in Taborskega, pa tudi pardubižka župa jma pripravljena darila. Umetniški kip akademičnega kiparja Opaternega, darilo Češkoslovaškega gasilstva jugoslovenskemu gasilstvu, krasno bronasto delo, je bilo ie poslano predsedniku Engelsbergu v Ljubljano. Predsednik ga izroči kralju Aleksandru. (Ta kip je že prispel v Ljubljano in je razstavljen v izložbenem oknu tvrdke Magdič na Aleksandrovi cesti. V Prešernovi ulici je pa razstavljen v izložbenem oknu tvrdke Schventner kongresni znak, katerega pokloni Nj. Vel. kralju Jugoslovenska gasilska i zveza. Op. ured.). Po kongresu se razidejo naši udeleženci v večjih skupinah po Jugoslaviji, največ" na morje (prav nič se ne boje prigod v Paš-manskem prelivu!) in v Črno goro. Nova gasilska zastava V okviru kongresa slovanskega gasil* stva v Ljubljani proslavi eno naših naj* starejših in najzaslužnejših gasilskih društev in sicer I. ljubljansko prostovoljno gasilno društvo 60 letnico svojega obstoja. Društvo je prejelo k proslavi že nebroj čestitk iz vseh krajev države, pa tudi iz bratske Češkoslovaške. Odbor dobiva tudi številna darila, od raznih društev iz vseh krajev države, prijateljev m mece« nov gasilcev. Te dni je bila društvu po* klonjena krasna nova zastava, ki je od danes naprej razstavljena v trgovini Maver v Stritarjevi ulici. Zastavo so po* Idlonrilri neimenovani dobrotniki, narejena je bila po na-črth inž. arhitekta Omahne, izdelala jo je pa tvrdka Ne&kudl« v Ljubljani. Zastava je bogato z zlatom izvezena, na eni strani je velika slika Sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, ter letnica 1870—1930 z napisom I. ljubljansko gasil* no društvo. Druga stran je modra, na n.ej je vezan stih Mihe Opeke: V ognju ljubezni do braitov plamtijtio ogenj sovražni krotimo, gasimo. Zastava je res prekrasan izdelek m bo zaslužnemu gasilnemu društvu »amo v ponos. Za zastavo je prejelo društvo že okoli 100 zlatih žebljcv iz vseh krajev države. Narodnemu ienstvu V dneh 1,—4. avgusta se bo vršil v Ljubljani I. kongres prostovoljnega slovenskega gasilstva pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Tega kongresa se udeleže poleg jugoslo-venskega tudi večje 6kupine prostovoljnega gasilstva slovanskega (češkega, poljskega, bolgarskega) ter zastopniki in odposlanci raznih državnih gasilskih zvez Evrope. Po-vdarjati važnost in pomen te velikopotezne, obcekoristne in človekoljubne organizacije bi bilo odveč. Vsakdo ve in zna ceniti pre-koristno in nesebično delovanje gasilstva, Sn je izključno usmerjeno le v korist splošnosti in posameznika. Naša dolžnost je torej, da izkažemo ob priliki vseslovanskega gasilskega kongresa pasilstvu vso pažnjo in naklonjenost, da izkažemo našemu gasilstvu naše spoštovanje in hvaležnost. Iz teh razlogov naj pri gasilskih prireditvah v slavnostnih dneh sodeluje slovenska žena! Podroben program prireditve je razviden iz javnih oglasov in dnevnega Časopisja. Slovensko ženstvo I Vabimo te, da »e udeležiš c čim večjem številu teh slavnosti. Osobito prosimo naše ženstvo iz vseo pokrajin dravske banovine, da sodeluje v nedeljo, dne 3. avgusta t. I. pri slavnostnem sprevodu v narodnih nošah Zbirališče narodnih noš, bodisi posameznih ali ▼ skupinah, je v nedeljo, dne 3. avgusta ob 8. uri zjutraj na Kongresnem trgu pred univerzo. Ljubljansko ženstvo posebej in vse ljubljansko občinstvo opozarjamo, da praznuje I. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo v dneh kongresa tudi G0-let-nico svojega človekoljubnega in požrtvovalnega delovanja. Tudi teh slavnosti naj se udeleže slovensko ženstvo! Posebej pa je še poklicano ljubljansko ženstvo, da s svojo udeležbo in navzočnostjo povzdigne redko jubilejno slavje in da tako izraza hvaležnosti in simpatij do tega društva. Tudi teb slavnosti. katerih program je ie objavljen, naj se udeleži žen6tvo Če le mogoče v narodnih nošah. * Franja dr. Tavčarjeva. Poziv Ljubljani Olepševalni odsek kongresnega odbora Jugoslovanske gasilske zveze se obrača na prebivalstvo Ljubljane z naslednjim pori* vom: V dneh od 1. do 4. avgusta se bo vršil v Ljubljani vseslovanski gasilski kongres, združen s proslavo 60 letnega obstoja Prvega prostovoljnega gasilnega in rese* varnega društva v Ljubljani. Nj. Vel. kralj Aleksander L je blagovolil prevzeti pokro« viteljetvo nad kongresom. Po dosedanjih prijavah se udeleže kongresa odlični za* stopniki inozemskih gasilskih federacij, tako Češke. Poljske, Bolgarske, Francije. Anglije, Portugalske, Belgije, Estonske, Latvije in Avstrije. Poleg tega se udeleže kongresa vse jugoslovanske gasilske zveze kot Hrvatsko*slavonska vatrogasna zajed* nica. Savez vatrogasnih četa za Bosnu i Hercegovinu, Bački vatrogasni savez. Za* jednica požarnih družina za Srbiju i Južnu Srbiju. Ni dvoma, da se bodo tc dni zgr* nile v Ljubljano velike množice tuzemskih in inozemskih gostov. Neobhodno potreb' no je, da vse te goste sprejme Ljubljana pod svoje okrilje čim slovesnejše. Po« vdarjati važnost in pomen te velikopotez* ne, občekoristne in človekoljubne organi* zaci je bi bilo odveč. Vsakdo ve in sna ceniti prekoristno in nesebično delovanje gasilstva, ki je izključno usmerjeno le v korist splošnost; in posameznika. Podpisani odsek najvljudneje naproša jubljansko meščanstvo, da bagovoli v orne« njenih dneh okrasiti poslopja in okna sta« novanj z državnimi zastavami, preproga* mi in cvetjem. Apeliramo na ljubljansko meščanstvo, da tudi to pot sprejme drage slovanske in tuje goste čim slovesneje. Dolžnost vsakega Ljubljančana naj bo. da izkaže ob priliki vseslovanskega ga* silskega kongresa gasilstvu vso pažnjo in naklonjenost. Apeliramo torej na že večkrat izkazano in dokazano gostoljubnost ljubljanskega meščanstva in prosimo, da blagovoli ugo* diti tej na$i želji in prošnji. Prevoz udeležencev Da bo mogla železniška uprava organizirati prevoz množic za gasilski kongres, je neobhodno potrebno, da se udeleženci drže točno razporeda, ki ga je železniška uprava določila v sporazumu s kongres« nim odborom Jugosl. gasilske zveze v Ljub* ljani in železniškim odsekom. Razpored prevoza je sledeči: Udeleženci proge Maribor gl kol.»Celje izključno in udeleženci proge Čakovec* Pragersko ter Murska Sobata*Ljutorner, Gornja Radgona«Ljutomer in Ljutomer« Ormož se morajo odpeljati v soboto zve* čer z zadnjim večernim potniškim vlakom. Za te udeežence vozi od Zidanega mosta do Ljubljane posebni vlak. ki prispe v Ljubljano ob 3.43. Za povrate* teh udele* žencev vozi v ponedeljek dne 4. avgust« posebni vlak, ki odhaja i« Ljubljane ob 0.40. Udeleženci proge Prevelje=Dravogrsd in Dravograd-Slovenjgradec odpotujejo v soboto dne 3. avgusta z zadnjim potniškim vUkom do Slovenjgradca, odkoder vozi do Celja odnosno Ljubljane posebni vlak za vse udeleženec proge Dravograd*Celje (Savinjska dolina) in za Celje loko posebni vlak, ki odhaja iz Slovenjgradca ob 31.10 iz Velenja ob 22.52, iz Žalca ob 0.25, iz Celja ob 1.10 ter prispe v Ljubljano ob 4.09. Za povratek teh udeležencev je predviden poseben vlak od Ljubljane do Vele* nja s priključkom v Velenju na prvi jutranji mešani vlak proti Dravogradu ter odhaja iz Ljubljane ob 23.40. Udeleženec proge Zidani most - Ljubljana prevozi prvi jutranji potniški vlak, ki Odhaja iz Zidanega mosta ob 5.37 in prihaja v Uubliano ob 7.?1. Za povratek nai uporabijo udeleženci nedeljski izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 32.18, ki bo imel postanek v vseh postajah in postajališčih, ali pa nočni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.55. Udeleženci proge Dobova - Zidani most se odpeljejo z izletniškim vlakom St. 62$, ki odhaja iz Dobove ob 0.15. iz Brežic ob 0.2« in ima postanek v vseh postajah in postajališčih do Zidanega mosta. Za povratek za te udeležence je določen nedeljski izletniški vlak kakor za skupino III. Udeleženci proge Rakek - Ljubljana uporabijo prvi jutranji potniški vlak, ki odhaja iz Rakeka ob 5.56 in prihaja v Ljubljano ob 7.12. Za povratek je določen zadnji večerni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.06. Udeleženci proge Kamnik - Ljubljana se vozijo s prvim jutranjim potniškim vlakom, ki odhaja iz Kamnika ob 5.42 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 6.55. Za povratek vozi posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 22. uri. Udeležence proge Metlika - Novo mesto se odpeljejo v soboto z zadnjim večernim mešanim vlakom do Novega mesta, kjer prenoće v vagonih ter se peljejo zjutraj iz Novega mesta ob 3.30 s posebnim vlakom- Ta posebni vlak morajo uporabiti tudi vsi udeleženci iz Novega mesta in cele proge Novo mesto - Grosuplje izključno. Ta vlak odhaja iz Trebnjega ob 4-15, :z Stične ob 5.02 in dospe v Ljubljano ob 6.30. Z* poratek vozi posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 22.25 do Novega mesta. Za udeležence proge Kočevje - Grosuplje in Grosuplje - Ljubljana vozi posebni vlak, ki odhaja is Kočevja ob 4. uri, iz Ribnice ob 4.3b\ iz Grosuplja ob 6.05 in prihaja v Ljubljano ob 6.44, istotako vozi za povratek vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.40. ■ Udeleženci iz proge Kranjska gora -Jesenice uporabijo zadnji večerni potniški vlak do Jesenic, kjer prenočijo v vagonih ter se odpeljejo zjutraj s posebnim vlakom, ki odhaja iz Jesenic ob 4.45 iz Radovljice ob 5.13. iz Kranja ob 5.47 in prihaja v Ljubljano ob 6.41. Ta vlak naj uporabijo tudi vsi udeleženci na progi Jesenice - Ljubljana. Za povratek vozi posebni vlak za udeležence za Radovoljiske župe oziroma za progo Podnart Kropa - Jesenice - Kranjska gora in Jeseniee - Bistrica Bohinjsko Jezero t odhodom iz Ljubljane ob 21.45 in prihodom na Jesenic* ob 0.02, Za udeležence proge Kranj"•'Ljubljana in Kranj - Tržič voxt pa posebni vlak z odhodom is Ljubljane ob 23. uri, ki vozi samo do Kranja. Udeleženci proge Tržič * Kranj uporabijo prvi jutranji nedeljski mešani vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 5.23 od Kranja do Ljubljane pa se vozijo s prvim jutranjim potniškim vlakom (št. 921). Za povratek is Kranja vozi posebni vlak, ki odhaja iz Kranja ob 0.10 in ima zvezo v Kranju na posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane gL J50L ob 23. uri (kakor pod IX). Feliks Urbane — SOletnik Ljubljmns, 26. julija. Kdo se še ni z občudovanjem ozrl sa elegantnim kavalir jem s srebrno brado na iskram plameni tem konjicu, ki ga skoraj vsak dan srečujemo v mestu ali okolici. Pri tem pogledu pa gotovo še m kdo nI pomisliL da bo ta mladeniško vzravnani kavalir jutri dopolnil že svoje SO, leto, še manj pa, da je ta simpatični gospod in ugledni ljubljanski trgovec bil sirota brez staršev in brez premoženja. Rojen je bil naš jubilant v Brežicah in siroto je zredil njegov stric. Po dobro do» vršeni ljudski šoli je stric poslal talentira* nega in izredno marljivega dečka daleč od doma v Kranj v starodavno trgovino Krispcr. Tu si je pridobil najtrdnejše te* melje svojega trgovskega delovanja in s svojim mirnim značajem ter vzgledno mar» lji^-ostjo razen popolnega zaupanja svoje* ga šefa tudi srce gospodarjeve hčerke Ma* rije, do danes najboljše jubilantove dru* žice in pomočnice ter vzorne matere sinov Franca in Josipa ter hčerke Marije, vdove uglednega trgovca Perdana. Kot sotrudnik svojega tasta je mladi tr» govec začel trgovati z vinom in si kmalu toliko prihranil, da je pred 52 leti odprl v Ljubljani pod Trančo svojo trgovino z manufakturnim blagom, ki je pod spret* nim vodstvom vedno po starih načelih po» stenja delujočega šefa kmalu zaslovela po deželi. Kupil je tudi to veliko staro hišo. trgovina se je pa tako naglo razvijala, da je v Kranju, kjer so solidnega trgovca spo* štovali vsi kupci iz mesta in z dežele, od* pri tudi filijalko, ki jo je pa v svetovni voj* ni zopet opustil. Ker je trgovina vedno naraščala in se je njen delokrog razpre« stri ne samo po vsej deželi, nego tudi čez njene meje, je 1. 1903 sezidal veliko moder* no palačo na Marijinem trgu. ki je ie se* daj edina velika trgovski- stavba po vele* mestnem vzoru v Ljubljani. Sc posebna zasluga podjetnega jubiUn* ta je pa to, da je odprl pot v svet našim zobotrebcem in s tem odprl nov vir do« hodkov za revnega kmeta suhe Krajine in Ribniške doline. Malokdo namreč ve. da gredo naši drobni zobotrebci po vsem svetu kot najboljše blago. Vedno le miren trgovec se nikdar ni pečal s politiko, pač je pa vedno brez raz« like podpiral vsa naša narodna in dobro« delna društva. Uprava Narodne banke je moža, ki je še vedno vzor mlajšim trgovcem, zlasti s svojo marljivostjo, ker je še vsak dan prvi v svoji trgovini in se nikdar ne dovoli niti najmanjšega oddiha, imeno« val za svojega cenzorja. Tudi naš list šte» je jubilanta med svoje najstarejše naroč* nike in zato naj nam oprosti, da storimo svojo dolžnost kljub temu, da želi prošla* viti svojo SOletnico le v najožjem krogu, da mu tudi mi čestitamo in želimo še mno* go zadovoljnih let. SOKOL Darovi za Malejevo mater Brat Fran Krapež je izročil po bratu dr. Murniku »Ljubjanskernu Sokolu« Din 6737.50, ki jih je nabral med gosti in uslužbenci svoje restavracije in kavarne »Zvezda«. Darovali so: Gostje in obiskovalci kavarne in restavracije »Zvezda« Din 3230.00 11 stalnih gostov a Din 100.— » 1100.— stalno omizje Faraoni » 750— uslužbenci restavracije »Zvezda« » 548-— uslužbenci kavarne »Zvezda« » 300.— g. Klopčič iz Pariza » 150.— g. Rozi Krapež in hčerka » 250.— godbeniki orkestra v restavr. » 150.— godbeniki orkestra v kavarni » 150.— g. Viktor Rohrman ■ 100.— Din 6.737.50 Podroben izkaz darovalcev je na raz. polago v pisarni »Ljubljanskega Sokola«. Naj bi brat Krapež našel mnogo posnemal* cev! Darovi znašajo skupno Din 12.937.50-Odbor Ljubljanskega Sokola. Sokolska proslava na Jezici Jutri priredi jesenski Sokol v počaščenje svoje desetletnice javni nastop. Sokolska misel je dobila svoje gnezdo na Jeiici 16. maja 1920, ko je bil v ljudski šoli ustanovni občni zbor. Sokol na Jeiici je bil od začetka do 1. 1925 odsek ljubljanskega Sokola I. Ker pa je ie takoj od početka dal organizaciji svojega dela solidno podlago, je vea čas vidno napredoval ter se je L 1925 osamosvojil. Istega leta je kupil obširno delavnico, pričel a adaptacijo in L 1928 otvoril ljubek Sokolski dom. Od tedaj se opaža lep napredek v telovadbi, dramatiki in ostalem sokolskem delu. Na župnem zlatu na Viču L 1929 tekmuje vrsta Jezice v nižjom oddelku in osvoji prvo mesto. Letos se je častno odrezala na tekmah v Ljubljani in Beogradu Društvo je zlasti letaš pridobilo telova-dečih in je pripravilo sa jutrišnji nastop nad 50 lastnih telovadcev, med temi 5 vrst za orodno telovadbo. Sokol na Jezici pričakuje jutri vse avoje številne prijatelj« zlasti is ljubljanskih in okoliških društev ter kamniškega okrožja-Povorka odide ob 14. uri izpred Urbancke, ob pol 16. uri pa je na kraju dosedanjih pri* reditev, namreč pri >6tirnu< javna telovadba. Dobro je preskrbljeno za lačne in žejne, sa plesalce in prijatelje srečolova. Sodeluje priznana godba Sokola I. Prireditov se vrši ob vsakem vremenu, le telovadba za slučaj trajnega dežja odpade. Kolesarjem je na razpolago varna garderoba, avto postaja ob zletišču. Na svidenje! — K zbirki 'Ljubljanskega Sokola« za Maisjevo mater so prispevali še: dva ne-imenovana po Din 100 (v prejšnjem Izkazu pomotoma izpuščena), nadalje po Din 100: dr. Josip Ažman, Marija Gangl, neimenovani, dr. Ernest Rekar, Bogdan Žilic, Edu-ard Antosievvicz Din 2°, Branko Palčič, Zagreb, Din 500. Skupno Din 6200.—. — Ljubljanski Sokol* ponovno opozarja, da sprejema prijave za propagandni izlet v Gornji grad, ki bo 10. avgusta, združen z javnim telovadnim nastopom, samo do sobote 2. avgusta, na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Na ta naš izlet, katerega priredimo skupno s Celjsko sokolsko župo in domačim gornjegrajskim Sokolom, vljudno vabimo članstvo vseh ljubljanskih tn okoriških sokolskih društev. Bratje, ki imajo svoja vozila, naj se pridružijo avtokoloni, ki bo odhajala na dan izleta točno ob pol 7. izpred Narodnega doma. Člani v svečanem. Članice v svečanem aH v telovadnem kroju. Sokolsko društvo stopanja vas je preložilo svojo na dan 13. julija t. L določeno javno telovadbo na žagnanlsko nedeljo, to |s na 27. Julija 1930. Prireditev se vrši na novem letnem telovadlSču v Otepanji vasi. Začetek ob 4- popoldne. Sodeluje godba Sokola L Po javnem nastopu je ples, šaljiva pošta in srečolov z jako lepimi dobitki. V primeru slabega vremena telovadba sicer odpade, vrši pa sc vseeno veselica v prostorni društveni telovadnici. Na svidenje torej na našo žegnani-sko ne deli o i Koledar. Danes: Sobota, 26. julija 1930: katoličani: Ana; pravoslavni: 13. julije, Seb. i G. Današnje prireditve. Kino Matica: Rio Hita. Kino Idaal: Tajnosti fesngaja. Plavalo« tekme za prvenstvo dravska banovine v kopališču Ilirije. Zabavni večer r Zvesdi. Prireditve ▼ nedelje. Kine Matira: Rio Rita. Kino Ideal: Pustolovec. Plavalne tekme za prvenstvo gravsfee banovine v kopališču Ilirije. Detnrae lekarne. Danes in jutri: Piccoli, Dunajska e#fta. Bakarčič, Sv. Jakoba trg. Pri boleznih srem In poapnenja žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava naravna »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi go izkazala, da služi »Franz Josafova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Frane Josefova« grenčica, se dobi v vaah lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Krst novega ljubljanskega letala Po iniciativnem delu ljubljanskega Aerokluba, ki si je kot prvi aoroklub v državi pred štirimi leti nabavil privatno športno letalo, dosega Ljubljana novo prvenstvo v konstrukciji In dograditvi športnega letala povsem domačega porekla. Te dni je bil dogotovljen in preizkušen avion >Bloudek XVc, v nedeljo, dne 3. avgusta ob 11. uri dopoldne pa se izvrSi slovesni krst na bivšem vojaškem aerodromu v Šiški, kamor vabimo vse prijatelj« letalstva, da počaste s svojo navzočnostjo požrtvovalno delo na polju domače avijacije. Slovesen krst bo izvršil pomožni 6kof g. dr. Gregorij Rozman, kumovala pa bo ga Ksenija Hribarjeva. Ker se bo svečanosti udeležilo tudi vee letal aeroklubov iz ostalih delov države, bo prirediteljem podana možnost, da pokažejo svoj proizvod ob strani drugih avionov, ki so bili deloma kupljeni na Angleškem, deloma pa izdelani v domačih aeroplanskih tvornicah v Beogradu in Novem Sadu. Pridite in dokažite, da je letalstvo tudi v Slovonili postalo spoštovana in priljubljena športna panoga. Aeroklub. Sport UžUnovitav ljubljanske^ limskotporU asa« podfavzi*. Ker prvi sklicani sestanek ljubljanskih klubov članov JZS? ni uspel, uljudno vabimo vse ljubljanske klube cla« ne JZSS, da se udeleže sestanka v svrho razgovora o ustanovitvi ljubljanskega pod» saveza, ki se bo vršil v petek 1. svgusta ob 30.30 v damski sobi kavarn« »Emona«. Vsak klub naj pošlje svojega delegat«, ker je z ozirom na bližnjo izredno skupščino potrebno, da zavzamejo baš ljubljanski klubi dobro premiSjleno staliSče glede usta* novitve tega podsaveza, čigar kreiranie so predlagali nekateri delegati na skupščini. Prosimo v«« klube, d« pošljejo svoje delegate zanesljivo in točno! JZSS. / Dne 23. januarja sem v >Slovenskem Narodu- št. 18. priobčil pod naslovom ./Neznan portret Josipa Jurčiča- vest, da je najdena doslej neznana pisateljeva slika, ki so io spoznali pisateljevi znanci, njegov brat Anton in pozneje tudi g. Cerar-Danilo (>Slov. Narode 2o. jan. št. 20.). Ta dva članka je P- župnik Ivan Vrhovnik skušal ovreči v >Živ'ienju in svetuc 18. aprila Št 16., Češ, da zopet najdeni portret ne predočuje Josipa Jurčiča, ampak Martina Bavdka, očeta Jurččevp prijateljice, pokojne Helene, oglednega trgovca, odločnega narodnjaka ln lupaua v Mostah pri Ljubljani, kjer se je ta portret nahajal neopazen v Bavdkovi p. d. L'lcarjevi hi^i do smrti Helenine. - Gospodu župniku, odličnemu zgodovinarju in tudi meni vedno prijateljskemu mentorju, zagotavljam z vso hvaležnostjo in spo-štljivostjo, da je prav tako, kakor njegov članek, tudi moja današnja replika le iskanje resnice, gotovo sine ira ... Rdeči lajbeč Začenjam z njim, ker tudi moj dobrohotni nasprotnik pričenja z izjavo ministra g. Ivana Hribarja, ki se živo spominja potez Jurčičevega obraza, Maj je bil njegov nerazdruini prijatelj (J. Hribar, Moji spomini, 1. SI) in z njim skoraj vsak dan skupaj. Ko je namreč za* gledal portret, je dejal: »To ni Jurčič! Rdečega telovnika ni nikdar nosil in sploh ničesar, kar bi vzbujalo pozornost.« Xa sporni sliki, delu mojstra Ivana Franketa, ima portretiranec rdeč telovnik nenavadnega in tudi pri slovenski narodni noii neobičajnega kroja, ker je za dober prst ob robu prešit z nitjo, kar naši telov-riki l.iso bili. Zaradi tega telovnika je tudi OSgr. Steska agnosciral portret i ranca skorai pravilno za Hrvata, seveda pravilno le tedaj, če bi šlo za portret telovnika, ne pa za podobo človeka. Tega mi menda nik-do ne ovrže, da je slika portret človeka, kje? je bistvena glava, ne pa telovnik, ki se ca sicer spominja tudi moj junaški soborec g. Danilo, pa zato vendar še ni za določitev portretirane osebe odločilnega pomena, saj vendar barva obleke za identičnost ni važna, ker slikarji prav radi zaradi slikovitosti in barvitosti kostumirajo portretirane? po svoje. Pomislimo samo na razne slikovito drapirane plašče drtierih slavnih mož one dobe. ko je bilo historično slikarstvo na visku in mu je do zadnjega sledil tudi mojster Franke, ki je za njegova dela iz tega časa ta živa barva tudi značilna. Tega spo-takljivega telovnika se je razen g. Danila spomnila tudi Jurčičeva svakinja Ana, Žena njegovega brata Antona, dne 18. januarja t. 1. in pred domačini in sosedoma gg. Anionom Lampretom ter Cirilom Hočevarjem na Muljavi pripovedovala g. Adolfu Golobu, znanemu trgov« s starinami na Gallusovem nabrežju, ki nam je odkril in rešil že več umetniških in zgodovinskih zanimivosti, in njegovi gospodični sestri, da se dobro spominja rdečega lajbča m na gornjem gumbu zapete verižice za uro, češ, da so se njeni otroci kaj radi poigravali s to str-cevo verižico. Še bolj sta mi pa dne 1. majnika potrdila pisateljev brat Anton in njegova žena pred pričami to rdečo vestjo, češ da jo je Jožek najbrže dobil iz Jabla-iwee na Hrvatskem od svojega strica Jurja, ki mu ie večkrat poslal kaj stare obleke, ker si jo študent-pisatelj ni mogel sam napi a vi t i Tudi še starejši prijatelj Josipa Jurčiča, kakor je minister g, Ivan Hribar, in nad vsnk dvom verodostojna ter kljub častitljivi starosti popolnoma bistra priča je pa volengledni in splošno spoštovani bivši ljubljanski župan g. Peter pl. Grassefli. Ta ne-cvrgliiva priča, ki smatra sliko za najboljši Jurčičev portret je mnenja, da se je morda Jurčič, ki drugače nikdar ni noeil ničesar, kar bi padalo v oči, rodoljubni in romantično navdahnjeni Helen«i za ljubo oblekel za fanta z rdečim lajbčem. Tudi to zelo verjetno domnevo tako odličnega pisateljevega prijatelja poklanjam dvomljivcem, ker rdeče vestje — kakor že rečeno — ne smatram za bistveno potrebno k dokazu. NVi umetniki in fotografi smatrajo celo telovnik na Jurčičevi fotografiji, ki je iz Levceve posesti prišla v last direktorja li-i-ejske knjižnice g. dr. Šlebingerja in je bila objavljena tudi v >Življ. in Svetu<, za prav tako rdeč kakor je oni na sliki. Znano }c: da je na fotografijah, posnetih s starim* ali pa tudi novimi za stopnjevanje barv drugače občutljivimi ploščami kakor so naše oči. rdeča barva tako temna kakor • ^na, sinja barva je skoraj bela, temnomo-dra pa siva. Mogoče je torej in kdor pogleda kroj telovnika na obeh slikah, je celo verjetno, da je tudi telovnik na fotografiji rdeč ali pa celo isti, kakor na sliki, saj ima popolnoma enak kroj, samo da je na fotografiji spet na zgornjem, na obeh portretih enakem gumbu s (pleteno) vrvico, ki na sliki ni vidna, a je lahko skrita pod suknjičem, ker poleg verižice ali ni ugajala slikarju ali pa le slučajno. Na obeh portretih je pisatelj oblečen precej fantastično, saj ima na sebi star telovnik kmečkega hrvatskega Ilirca — a ne zaradi pozerstva, da bi zbujal pozornost, temveč le na željo svoje ljubice, še bolj gotovo pa samo zaradi svoje revščine. Pa tudi te argumente darujem nevernim Tomažem, ker zaupam v srečno iznajdljivost in se zanesem na nezmotljivost prijatelja Danila, ki je v gledališki garderobi odkril slavni Petelfukov frak, našel kar dva Vodnikova cilindra in je sam nosil poroč-niško uniformo sedanjega generala Maistra (glej ponatis Danilovih ?Spominov<: v sSlov. Narodu< Št. 93) že ob okupaciji Bosne, ko je bil general Maister star Sele 4 leta. zato počakajmo. da nam pritrese tudi še ta spo-"akljivi Jurčičev lajbeč. i Martin Bavdek in Franc Piškur »Sajvažnejši prigovor proti identiteti portreta je njegov izvor. Z, ugotovitvijo, da je bila ta sliku last Helene Bavdkove • • - • je izpodbita trditev, da portret predstavija Jurčiča.« Tako misli g, župnik Vrhovnik na podlagi svojih poizvedb, jaz pa prav zaradi pro-venijence portreta iz Bavdkove hiše trdim, da je portretiran Jurčič, kakopak tudi na podlagi svojih izsledkov. Že lani marca meseca sem pisal v >Ju-tru-, kako Prifurali so furmani*, namreč, kako sta tovorila moj stric g. Franc Piškur in njegov najboljši prijatelj Martin bavdek ali po domače Karonov »ta lepi Franceljc in Ličarjev Martin vino s Hrvaškega. Kako sem pa hotel svojega starega strička lepše počastiti in predstaviti čitateljem ob njegovi OOletnici, kakor z njegovimi lastnimi besedami in zanimivimi spomini, ki sem jih zapisal do besede tako, kakor rr.i jih je narekoval. No, sicer pa vsa stara Ljubljana pozna svojega najstarejšega someščana in vedno vzgledno trdnega slovenskega naprednjaka. 0 svojem najboljšem prijatelju Bavdku mi je pravil mnogo imenitnega, ampak najboljša je ta-le: Martin Bavdek Detajl fotografije iz 1. 1874. Nedelja, 27. julija 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, p. dr. Gvido Rant; 10.20: Jože Krošl: Kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri nas in drugod; 10: Koncert radio-orke-stra; 12.15: Tedenski pregled; 15: Plošče; 15.30: Nušič: »Navaden človek*, veseloigra (Št. Jakobski gledališki oder); 16.30: Plesna glasba; 20: Pevski kvartet »Premelč«; 20.45: Prenos z Bleda; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert radio-orke-stra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 28. julija 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio-orkestra; 19.30: Dr. Pr. Veber: Die Erkenntnistheorie des hI. Augustinius und Thomas von Aquino, predavanje v nemškem jeziku; 20: Plošče; 20.30: Poezija morja, izvaja radio-orkester; 22: Časovna napoved in poročila. Torek, 29. julija 12.30: Plošče; 13: časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio-orkestra; 19.30: Prof. Kolar: Prosveta v sokolstvu; 20: Prenos iz Zagreba; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Prenos z Bleda; 23: Napoved programa za naslednji dan. čisti VIM Vaše kuhinske predmete iz lesa J Asi« Gaber. NOVA SUKA JOSIPA JURČIČA Dokazi o avtentičnosti novega Jurčičevega portreta Josip Jurčič Detajl I. Franketove slike iz 1. 1874. Fotografija Josipa Jurčiča. last direktorja dr. šlebingerja Cesar Franc Jožefi in Martin Bavdek Ko sem včeraj hotel pretehtati tudi Bavdka v Članku g. župnika, sem seveda s sliko šel k stricu v Florijansko ulico. Vprašal sem ga, ker je Bavdkova starost za sliko važna zadevščina, katerega leta je bil Bavdek rojen. :1o je pa Bavdek dostikrat povedal. Če ga je kdo vprašal, koliko je star, pa Je dejal: Tistega leta sem rojen kakor cesar, in tistega leta sem prevzel, kakor cesar, samo da sem jaz dve domačiji prigospodaril, cesar jc pa dve deželi zapraviL — Veš, Bavdek je bil hudo varčen in ga je nazadnje sama lakomnost vzela, in cesarja ni mogel, da ga ričar še po nemško pozdraviti ni hotel, cesar ga pa zato ni hotel povabiti na kosilo. Tisto tablo je pa pozneje Ulčar vzidal tudi samo za to, ker so ga silili In mu je šlo za izgubo. Kaj mu je bilo? Lakomnost ga je spravila, sem že dejal. Na veliki majnikov semenj je vtržil 4000 goldinarjev pri živini in konjih, — ponedeljek je bil — potem sva pa Šla v čitalnico, kakor vedno. Ker je bil vesel takega denarja, je stavil kar stotak na keglje, notar Orel je pa kegljal za njega. Neprenehoma je dobival, tako srečo je imel ta dan, in ni se maknil od banke ves večer, čeprav sem ga, naj gre ven. da ne zboli. Ni mogel od denarja, ki je rasel v tisočake, in ko sva šla, je spravil 5000 goldinarjev dobička. Ali kaj mu je po-magaio vseh 9000, ko se mu je voda zaprla in je legel ter že v petek umrle. Tako mi je povedal stari stric, kar se pa slike tiče, smo pa takole zapisali in podpisali. Izjava g. Franca Piškurja Podpisani Franc Piškur, posestnik v Ljubljani Flori janska ulica 19, sem do: polnil 91 let, a vendar dobro slišim in vi* dim, Martin Bavdek je bil od otroka do svoje smrti moj najboljši prijatelj in sva bila vedno skupaj na vseh kupčijskih po= iovanjih po Hrvatskem in po Kranjskem, pozneje, — ko sva se preselila v Ljub: Ijano, on v Vodmat, kjer si je l. 1862. se* zidal hišo ter se je nekaj let pozneje z Grosupljega preselil v njo, jaz pa na Po-ljanet kjer sem imel gostilno »pri belem volu« — sva tudi vsak dan občevala. Ko smo bili l. 1873. Bavdek, jaz in Grošelj, hišnik v stari cukrarni, na razstavi na Dunaju in sva pozneje z Bavd: kom večkrat obujala spomine, kaj sva vu dela, je l. 1874. nekega dne v kavarni »pri Mokar ju«, sedaj pri »Slonu« dejal Bavs dek: Francelj, če sva že vedno skupaj in sva bila še na Dunaju skupaj, se pa poj; diva še skupaj fotografirat Veš, jaz se bom takoAe naslonil na roko, kakor bi kaj tuhtal, ti pa čakaj, kaj bom povedal.« Šla sva takoj in se res fotografirala, ka: kor je na sliki. Dobro se pa spominjam, da je pisatelj Jurčič dal Bavdkovi hčeri Helenci svojo sliko, ker sta se mislila po* ročiti. Ker je bil Jurčič tudi moj prijatelj, sem Helenco večkrat pregovarjal, naj ga vzame, češ da je fajn gospod in pošte-njak, pa je zaradi Jurčičeve bolezni s poroko vedno odlašala, dokler ni Jurčič umrl. Tudi Martin Bavdek je bil s poroko zelo zadovoljen ter mu je bilo zelo hudo po Jurčiču, ko ga je vzela jetika. Po Jurčičevi in očetovi smrti sem Helenci več* krat komandiral kakega ženina in ji mar: sikaterega pripeljal pokazat, pa je vedno dejala, da ga ne mara, češ, če bi se bila hotela možiti, bi bila pa Jurčiča vzela. Gospod z rdečo vestjo je Jurčič in nikdo drugi, res je pa, da ga je Franke naslikal bolj zdravega in debelega, kakor je bil vedno bolehni Jurčič. Spominjam se tudi dobro, da je imel pod očesom bra* davico, ker sva bila večkrat skupaj v či-talnici in drugod, prihajal je pa tudi v gos stitno k meni, zlasti ob sredah in sobo: tah, ko je pripeljal njegov brat z Mul jat ve prešiče in je Jurčič vedno plačal tudi za njega kosilo. Govoril Jurčič ni mnogo in je bil vedno bolj tih. .Ve spominjam se Jurčiča v rdeči vest ji, za Bavdka pa do: bro vem. da nikdar ni imel takega lajbča in tudi nikoli ni nosil iako pripete veri: žice, kakor je na sliki. Svojo izjavo potrjujem z lastnoroč: nim podpisom. Ljubljana, 2. maja 1930. Ivan Piškur s. r. Marica Kruharjeva s. r. Dragica Mulec s. r. hčeri kot priči. Nova regulacijska dela v Ljubljani Te dni M pričeli regulirati Celovško cesto — Regulacija Pražakove ulice bo kmalu končana — Ureditev prostora med semeniščem in škofijo LJubljana, 25. julija. Regulacijska dela v Ljubljani, s katerimi se je začelo že pred dvema letoma, se pridno nadaljujejo. Mesto regulirajo na vseh koncih in krajih, popravljajo ulice, zasipavajo jame, urejajo kanalizacijo, širijo ceste, odstranjujejo razne nepotrebne barake in naprave itd. Večina regulacijskih del gre po načrtih arhitkta Plečnika, deloma pa tudi kar iz praktičnih vidikov. Med drugimi regulacijami je prišla letos na vrsto tudi Celovška cesta, ki je bila temeljite ureditve že nujno potrebna. Zaenkrat bodo regulirali samo del od pivovarne Union do Keršičeve gostilne. Celovška cesta je namreč ena naibolj obljudenih, ves promet, osebni in tovorni na Gorenjsko ali z Gorenjskega v Ljubljano gre po njej. Ta del ceste je bil za tolikšen promet že davno preozek in res čuditi se je, da se na tem kraju še ni pripetila nobena večja nesreča. Na levi strani proti Šiški namreč ni nobenega pločnika za pasante. ki so morali doslej vedno hoditi po desni strani, pred unionsko pivovarno ali Ker- šičevo gostilno pa hoditi čez cesto, kar je bilo zelo nevarno, ker je avtomobilski promet velik in ker so zastirale Koslerjeve barake na obeh straneh razgled: v dežju je bila pa hoja tu zaradi vedno blatne ceste tudi neprijetne V četrtek popoldne so začeli širiti in regulirati Celovško cesto. Barake pri vhodu na Koslerjev vrt, ki so služile doslej za nekakšna zasilna stanovanja, bodo odstranili, odstranjen pa bo tudi vhod k Cekinovemu gradu, ki ni ne lep, niti praktičen. Poleg barak bodo odstranili tudi kamnito ograjo Koslerjevga vrta, ker bo cesta na to stran za 5 ali 6 metrov razširjena. Tekla bo potem tik ob tenišču SK Ilrije. Na koncu omenjenega dela, ki pride za regulacijo v poštev, nasproti gostilne Keršič, bodo podrli del Koslerjeve barake, deloma pa tudi barako, ki je last Vodnikovih dedičev. Sedaj delavci odvažajo za ograjo zemljo na travnik in sondirajo teren za bodočo širšo Celovško cesto. Cim bodo ta dela končana, bo mestna občina ob zoženem Koslerjevem vrtu postavila lično ograjo, ki bo tekla sporedno z nevim monumentalnim vhodom na Koslerjev vrt, odnosno k Cekinovem gradu. Ograja bo iz podpeškega kamna. Regulacijska dela Celovške ceste bodo trajala precej dolgo. Regulacija Pražakove ulice bo kmalu končana. Ta ulica, ki je bila do zadnjega za Ljubljano pravi škandal, dobiva vsak dan lepše lice. Panholzerjevo skladišče in nakupovalnico odpadkov, kosti in cunj, po katerih je navadno smrdela vsa ulica, so odstranili, temelje zravnali s cesto, uredili kanalizacijo in položili kable. Zdaj polagajo robnike, prihodnje dni bo pa cesta že tako urejena, da bo lahko stopil v akcijo mestni valjar. Cesto bodo namreč asfaltirali z bazaltoidom, kakor je že njen spodnji konec. Škoda le, da kvari celotno sliko ulice vogalna hiša na Dunajski cesti in Pražakovi ulici, ki bo pa menda po re-gulačnem načrtu tudi odstranjena. Po ureditvi Pražakove ulice pride na vrsto Dvorakova, ki je prav za prav samo njen podaljšek. Ko bo še ta cesta urejena in bo napravljena preko Bleiweisove ceste direktna zveza z gorenjskim kolodvorom, bo to za promet gotovo velike važnosti. Dvorakova ulica leži že sedaj v osrčju Ljubljane. Zadnje čase tudi tam pridno grade. Zdaj ima ulica že tri hiše. Prva je Tonniesova, zdaj dozidavajo Čer' meljevo hišo, istotam pa so že začeli graditi moderno dvonadstropno poslopje, last g. Mesarja. Že prihodnje dni začno tam kopati temelje za novi stanovanjski hiši. kateri si zgradita ravnatelj velesejma g. Dular in pa zavarovalni uradnik g. Vilhar. Te dni regulirajo tudi prostor med stolnico in Pogačarievim trgom. Odstranili so ograjni nasad, ki je bil prav za prav samo v napotje, in so prostor zravnali. Zdaj bodo prostor med semeniščem tlakovali. Po sredi bodo razni ornamenti, pasovi s križi, da bo prostor bolj pester. Med semeniščem in škofijo bodo napravljene tudi stopnice v celi širini, s čemur bo ta prostor estetsko mnogo pridobil. Čeprav bodo za regulacijo porabili star materijal, bodo stala dela okoli 80.000 Din. Ker smo že pri regulacijah, naj omenimo, da začno prihodnji teden tudi s kanalizacijskimi deli v mestu in na periferiji. Mestni gradbeni urad je izdelal vse načrte. Zdaj sestavljajo na gradbenem uradu še nekatere podrobne načrte za regulacijo Ljubljanice, o čemur smo že poročali, v zvezi s tem pa tudi načrte za ureditev prometa na Marijinem trgu ter novih mostov čez Ljubljanico. Zgrajena bosta dva nova mostova za pasante, ki bosta veljala okoli 1,600.000 Din. Če pride iz Beograda povolien odgovor, bodo začeli Marijin trg in okolico že jeseni regulirati. V zvezi z regulacijo bo prenesen tudi Prešernov spomenik na nasprotno stran, t. j. na prostor, kjer stoji zdaj stranišče. V najkrajšem času začno graditi stanovanjsko palačo Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajevi ulici. Gradbena dela pa še niso bila oddana. Ko bo ta prostor zazidan, bo s tem tudi že regulirana Gajeva ulica in deloma Dunajska cesta. Dunajska cesta je bila doslej kljub svoji legi sredi mesta nekaka pastorka Ljubljane. Čez nekaj let bo temeljito regulirana tudi Dunajska cesta. Hišo gosp. Zalte, oziroma bivšo stavbo Tomažičevih dedičev in ogromni vrt za njo je kupila Trboveljska premogokop. družba, ki zaradi mogočno stanovanjsko palačo. Ves blok hiš med Gajevo ulico in Uosposvetskn cesto bo torej porušen, odstranjena bo tudi slovita Figovčeva gostilna, katero bodo mnogi težko pogrešali. Iz škofje Loke — Imenovanje upravitelja na deški osnovni šoli v škofji Loki. is koncem maja je bil ustanovljen pri sreski izpostavi v škofji Loki prosvetni referat za območje škofjeloškega okraja. Vodstvo prosvetnega oddelka je prevzel dotedanji upravitelj deške šole Vinko Za h rastni k, ki je kot nadzornik z junijem prevzel novo poverjeno mu funkcijo Te dni pa je bil imenovan novi upravitelj v osebi g. Jakoba R o j i c a, ki je doslej več let vodil z \ so skrbjo, vestnostjo in ljubeznijo gorsko šolo škofjeloškega šolskega okoliša. Imenovanje g Rojica je bilo med vsem prebivalstvom sprejeto z odkritimi simpatijami in zadovoljstvom. Učiteljski zbor je našel v novem upravitelju uvidevnega predstojnika izvrstnega pedagoga in dobrega tovariša. Gospod upravitelj je v ostalem primorski rojak z bogatimi izkustvi na iof-skih in izvenšolskih tleh. Doma iz Cerknega je službovai do prihoda v Jugoslavijo v Dornbergu pri Gorici. Kot voditelju šole so mu občani poverili mesto župana dolgo vrsto let, prav do prihoda Italijanov. Udej-stvoval se je g. Rojic tudi v raznih gospodarskih korporacijah, prav posebno pa mu je bila pri srcu organizacija primorskega učiteljstva, ki ji je bil tajnik. Politične razmere so žal tudi njemu ustvarile položaj nevzdržen. V nepopisno težkih dnevih je moral dat! slovo svojim ljubljenim rojakom. Pod okriljem svežega zraka je dobil službeno mesto v škofji Loki. v bodrilo, uteho in priznanje. K imenovanju naše iskrene čestitke! — Analfabetski tečaj za nepismene vojake škofjeloške garnizije prav lepo napreduje. Poleg gospodov predavateljev kažejo za napredek vojaštva tudi vse zanimanje tudi vsi gospodje častniki, ki ne zamude nobene prilike, da ne bi odločno in jasno poudarili pred rekrut' potrebe kulturnega napredka našega naroda. Z naukom se ne zastaja in je upati na najboljše uspehe,' ker se tudi učeči mladenič! z veseljem oprijemfjejo čitanja in pisanja, ki se vrši deljeno po latinici in cirilici. Oddelki štejejo 117 + 90 + 70 udeležencev, zadnji iz nauka latinice Lep nagovor na vojake je imel pomočnik komandanta polka, ki je stavil med drugim kulturnejse predele zemlje za vzgled. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Dnevne vesti — Skupina 69 caboslov&šklli učiteljev in učiteljic se je včeraj vrnila čez Jesenice v domovino z izleta po naši drŽavi. Že 7. t m. so prišli v Zagreb, nato so si pa ogledali Sarajevo, Dubrovnik, Kotor, Makarsko, Split in Plitvička jezera, od koder so se v četrtek s popoldanskim dolenjskim vlakom pripeljali v Ljubljano in se nastanili v hotelu Mikllč. Takoj po prihodu so si Cehi ogledali mesto, ki ga niso mogli prehvaliti, najbolj so bili pa očarani zvečer ob pogledu na razsvetljeni grad z ravne strehe hotela, kjer so ostali celo uro. Včeraj so Svoje potovanje po naši državi zaključili na najlepši način z obiskom Bleda, kjer so se polni hvale le težko poslovili od naše domovine. — Himen. V četrtek zvečer se je v šentjakobski cerkvi v Ljubljani poročil naš popularni pevec in zaslužni dirigent Miro P r e m e I č z gdčno. Francko iz znane in ugledne Janšetove družine iz Šmartna pri Litiji. Na veseli svadbi slovenskega »Ali Jolsona« je prepeval izborni kvintet »Slavca«, gostje so pa pogrešali gramofonske plošče z ženinovim glasom, ki bodo v kratkem prišle iz Berlina razveseljevat prijatelje lepega petja. Včeraj sta se novoporočenca odpeljala pogledat Beograd. Z željo, naj bi v najslajšem jarmu simpatični pevec prepeval do skrajnih meja življenja, mlademu paru iz vsega srca čestitamo. _ Promočila. Danes je promoviral na univerzi v mnsbrucku Ljubljančan gospod Ivan Kačar z odhko za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! — Razpisana služba. Ravnateljstvo javne borze dela v Ljubljani razpisuje za svojo podružnico v Mariboru uradniško mesto s prejemki po določbah pragmatike uslužbencev ustanov za posredovanje dela. Zahteva se najmanj srednješolska aH njej enakovredna izobrazba. Prednost imajo prosilci, zmožni knjigovodstva. Proinje je treba vložiti do 12. avgusta na ravnateljstvo javne borze dela v Ljubljani. — Asfaltiranje banovinskih cest. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje g krajšim rokom 15 dni I. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del, za ureditev cestišča z dvojno prevlako, s katranom oz. asfaltom na sledečih banovinskih cestah I. reda: Pesnica - Sv. Lenart km 0.0—5.5, Vojnik - Dobrna km 6—8, Celje - LaSko v predelu skozi toplice mesta Laško in Celje-Rogatec v predelu skozi zdravilišče v Rogaški Slatini. Za prvo so preračunjeni stroški Din l*li0.919.90, za drugo 367.400, za tretjo 450.395, za četrto pa 634.623.55 Din. Licitacija se bo vršila pri I. odseku tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg 1. v ponedeljek 11. avgusta ob 11. — Lokomotive in vagoni na račun reparacij. V četrtek je prevzela komisija prometnega ministrstva 40 velikih modernih lokomotiv, 100 tovornih vagonov in več železniškega materijala na račun reparacij iz Nemčije. — Novi zakoni v slovenskem jeziku. V zbirki zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, izidejo v kratkem naslednji zakoni: Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilno pravdno postopanje). Zakon o zemljiški knjigi in zakon o notranji ureditvi, napravljanju ;n popravljanju zemljiških knjig. Zakon o izvršbi in zavarovanju (izvršilno postopanje). — Sprejem gojencev v strojno pod-častnlko šolo mornarice v Kumboru. Letos bo sprejetih v strojno podčastniško šolo mornarice v Kumboru do sto gojencev iz civilnega prebivalstva. Šola se prične 1. oktbra in traja tri leta. Kandidati ne smejo biti mlajši od 15 in pol in ne starejši od 18 in pol leta. V poštev prihajajo mladeniči, ki so bili najmanj dve leti v železodelavni obrti ali pa ki imaio vsaj tri razrede srednje ali nji enake šole. Proš- nje je treba poslati komandi strojne sole mornarice do 31. avgusta. — Natečaj za gledališke iiralce. Uprava srbskega Narodnega gledališča v Novem Sadu razpisuje natečaj za 22 igralcev. Igralci in igralke, ki refloktirajo na an-gažma, naj vlože prošnje z dokumenti do 5. avgusta. Prednost imajo pevci. — Druiabno potovanje na razstavo v Stockholmu. Švedsko - jugoslovensko društvo v Zagreba priredi sredi avgusta družabno potovanje na veliko kulturno razstavo v Stockholmu. Udeleženci si o-iledajo mesto Stocbolm, Gfiteborg, Kopenhagen in v vsakem se ustavijo nekaj dni. Potovanje bo trajalo 14 dni, stroški bodo znašali v&tevši vožnjo z brzovlakom I IT. razreda okrog 7000 Din, II. razreda pa okrog 9000 Din. Priglase sprejema najkasneje do 10. avgusta sPutnik« v Zagrebu in njegove podružnice v drugih krajih. Podrobnejše informacije daje prof. dr. Franjo Bučar v Zagrebu, Mibanovićeva 20-IL, telefon 53-50. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 37, v Sarajevu 32, v Beogradu 31, v Splitu 30, v Zagrebu 26, v Ljubljani 24, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8 mm, temperatura je znašala 11 stopinj. — Vročina v Beogradu. V četrtek so imeli v Beogradu največjo vročino v letošnjem letu. Ob 13. je kazal toplomer v senci 35.9. — Dva samomora v Zagrebu. Na živčni kliniki v Zagrebu se je v petek ponoči obesil 451etni Ljubomir Orlić iz Karlovca. Mož, ki je bil po poklicu davčni uradnik, ie prišel nedavno na zagrebško kliniko za živčne bolezni. V zadnjem času je kazal znake težke duševne depresije in melanholije. V petek je bil izredno potrt. O polnoči ga je našla usmiljenka obešenega na oknu. Obesil se je na električno žico, katero je usmiljenka takoj prerezala, toda vsaka pomoč je bila zaman. — Pred dnevi je odšel z doma gostilničar Miško Gliick iz Ivanić grada in je brez sledu izginil. Včeraj je bila zagrebška policija obveščena, da leži v Maksimiru truplo neznanega utopljenca. Komisija je ugotovila, da gre za pogrešanega gostilničarja, ki je očividno izvršil samomor. V žepu je imel pismo, v katerem pravi, da proklinja vse, ki so krivi, da se je moral zadolžiti. Imel je namreč 50.000 Din dolga. Mož se je hotel najprej e obesiti z robcem na drevo, pa se je robec pretrgal. Ker ni šlo drugače, je skočil v ribnik. — Smrt pod vlakom. Med postajama Andrijevci in Garčina blizu Broda je padel v petek iz beograjskega vlaka Stepan Žagar iz Delnic Padel je pod vagone in je obležal takoj mrtev. — Zaradi koruze ubil soseda. V vasi Leskovac pri Dvoru blizu Banja Luke je posestnik Gjuro Zlatović ubil svojega bližnjega sorodnika Luko Zlatoviča. Luka je jezdil konja in ga podil po Gjurovi tur-Ščici. Gjuro ga je opominjal, naj gre iz koruze, ker pa so bili vsi opomini bob ob steno, je potegnil iz žepa samokres m ustrelil sorodnika. Luko so težko ranjenega prepeljali v bolnico, pa je med prevozom umrl. Gjura so zaprli. — Dve žrtvi nesrečne ljubezni. V mostarski bolnici je v četrtek zvečer v strašnih mukah umrla delavka Zorka Petković, ki si je s topim nožem prerezala vrat in sapnik. Nesrecnica se je 36 ur borila s smrtjo. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. — V vasi Tensko Antunovci se je te dni zastrupila 201etna Irena Roban. Dekle se je šele pred dnevi vrnilo iz Niša, kjer je bilo v službi. Tam se je tudi seznanila z Jovom Zakoničem, s katerim b; se morala v kratkem poročiti. Pretekli teden pa ji je Zakonič dejal, da mora brezpogojno odpotovati v Beograd v zadevi službe. Dekle je slutilo, da se jo hoče na ta način odkrižati. Vrnila se je v domačo vas in si v obupu končala življenje. — Pet žrtev steklega psa. V kraju Ličko Lešče je te dni Stekel pes napadel pet ljudi in jih nevarno ogrizek Prva njegova žrtev je bil prometni uradnik na postaji Pašić, ko je pa temu priskočil na pomoč vlakovodja Mrinac, se je pes zakadil tudi vanj. Oba, zlasti Pašiča, je pes nevarno ogrizek Nato je pobegnil in na vasi ogri-zel še tri ljudi in dva psa. Vse žrtve so prepeljali v bolnico v Gospić, ogriznjene pse pa ustrelili. — Neurje ■ točo nad Ljutomerom. Iz Ljutomera nam poročajo: Noč od četrtka na petek je bila jaana, tiha in mirna. No« benega oblačka ni bilo videtš, nihče r.i slutil, da se pripravlja k neurju, ki bo imelo za kmetovalce m vinogradnike tako usodne posledice. Proti jutru se je začelo bliskati, in vedno močneje je odmevalo grmenje, kar je potegnil močan veter in že se je vW dež, kri prvotno ni kazal znakov naliva in neurja. Toda kmalu je začelo liti kakor iz škafa in vmes je pa» dala debela toča, ki je v nekaj minutah pokrila z debelo odejo zemljo tako, da bi človek mislil, da smo sredi zime. Zju* traj so kmetovalci in vinogradniki z grozo opazovali, kako je toča uničfla sadove njihovega dela. Zobozdravnik-specijalist Dr. liOjze Brenčlč se je vrnil s svojega Studijskega potovanja in ordinira zopet redno. L#JI BLJANA, Marijin trg 3/n. Tel. 2782. Iz Ljubljane —Ij Sprejem slepih otrok v kočevski zavod. Na magistratu je nabit razglas, pod kakimi pogoji se sprejemajo slepi otroci v zavod za slepo deco v Kočevju. Velja le za otroke nad 7 let. Prošnje je vložiti do 15. avgusta t. 1. pri VI. oddelku kr. banske uprave. Podrobnosti so razvidne iz raz- —Ij Sprejem v vojno obrtno šolo v Kruševcu. Na magistratu je objavljen kon-kurz za sprejem 12- do 151etnih dečkov v Vojnozanatlijsku školu zavoda »Obiliče-vo« v Kruševcu. Prošnje je do 5. avgusta vposlati upravniku te šole. Oprema prošenj itd. je razvidna iz raglašenega kon-kurza. —Ij Današnji živilski trg. Dovoz živil, sadja, zelenjave in sočivja na današnji živilski trg je bil ogromen. Že okoli 9. je bil trg prenatrpan s prodajalci, pa tudi kupci. Kmetice so morale pustiti robo kar na vo-zeb in jo prodajati ž njih. Kakor je bilo pričakovati, je bil tudi davi dovoz gob zelo velik. Na trgu je bila ogromna množina gob. katerim pa so ostale cene nespremenjene. Tudi borovnie je bilo mnogo, prodajali so jih po 2—3 Din liter, maline pa po 6—8 Din kg. Na trgu so se davi prvič pojavile tudi robide, ki so jih,- prodajali po 1 Din skodelico. Sadni trg je. bil bogato založen s sadjem vseh vrst; zlasti velik je bil dovoz, cim-bar, štrboncljev in sliv, katere pradajajo po 4—6 Din. Hruške so prodajali po 4—6, jabolka po 4—8 Din kg. Sočivje se polagoma pocenjuje. Fižol v stročju je bil davi že po 4, boljše vrste pa do 8 Din kg, kumare 3 Din kg, melone 8 Din kg, itd. Finejša sadja, tako breskve in grozdja, še ni mnogo Temu primerne so Seveda tudi cene, ki se pa zde pretirane. Breskve so še vedno po 20—24 Din kg, grozdje pa je že nekoliko cenejše in so ga prodajali po 14—16 Din kg. Kupčija na trgu je bila izredno živahna, veliko se je prodalo piščancev, cvetja in rož kar je glede na godovanje vseh Ančk, Anic in An razumljivo. —Ij Umrli so v LJubljani od 19. do 26. t. m.: Anton Kristan, minister n. r., 49 let. Miklošičeva cesta 13; Janez Rudolf, hlapec, 63 let, Vidovdanska cesta 9; Selak Peter, želez, kurjač v pok., 59 let, Zelsz-nikarjeva ulica 5; Jakob Razinger, 80 let. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, preskrbnega očeta in starega očeta, dragega brata, tasta, strica in svaka, gospoda Jurija Šterka trgovca in posestnika na Vinici se tem potem vsem najtopleje zahvaljujemo. Čut dolžnosti nas veže posebej se zahvaliti prečastiti duhovščini, za obiske med boleznijo in za častno spremstvo pri pogrebu, g. dr. Ktisslu za veliko skrb in požrtvovalno nego, ki jo je izkazoval pokojniku do njegove zadnje ure, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, občinskemu odboru na Vinici, požarnima društvoma z Vinice in Črnomlja, dalje vsem zastopnikom raznih uradov, korporacij in društev, domačinom in sosedom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba blagopokojnika. Dalje naj blagovolijo sprejeti naso globoko občuteno zahvalo gg. pevci iz Črnomlja za prelepe žalostinke ter gg. govorniki, Id so se ob odprtem grobu tako iskreno poslovili od našega dragega pokojnika in nam s tem v najtežjih trenotkih lajšali našo bol. Končno naj se zahvalimo še dolgoletnemu in požrtvovalnemu hišnemu prijatelju in kumu gospodu Franu Lovšinu za vse, kar je v teh težkih dneh storil za nas, vsem mnogobrojnim pokojnikovim prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat zadnjo čast svojemu prijatelju. de enkrat vsem naša najiskrenejša zahvala. Vinica, dne 25. Julija 1930. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Japljeva ulica 2. — V bolnici: Josip Sodar, 44 let, polir, Zavogie 6; Marija Djajuč, žena narednika, 36 let, Dolenjska cesta 15; Ivan Dobrota, zidarski pomočnik, 2u let, Moste; Marjana Cižman, žena tesarja, 55 let, Tacen 22; Franc Likar, železniški uradnik, 34 let. Zalog; Janko Re-panšek, sin žel. kotlarja, 8 let, Vrtna ulica 22; Adela Rizzi, zasebna učiteljica, 53 let, BJeiweisova cesta 13; Martin Randel, sin posestnika, 39 let, Št. oLvrenc, Fr. Kopitar, delavec, 46 let. Jezica 45; Fran j a Trinker, žena natakarja, 38 let, Št Vid pri Mariboru; Anton Banko, čevljarski pomočnik, 22 let, Zgornja Šiška 184; Drago Čuden, sin zidarja, 2 meseca. Drenov grič 40; Mihael Škulj, 31 let. Iška vas 56. —Ij Rio Rita še vedno vleče. Priljubljeni filmski šlager, zvočna opereta »Rio Rita«, ki so jo že spomladi najmanj tri tedne predvajali v kinu Matici, še vedno vleče. Včeraj je bila v Matici prva repriza tega krasnega filma. Pri zadnjih dveh predstavah je občinstvo dvorano zopet napolnilo do zadnjega kotička. Film bodo predvajali še nekaj dni. —Ij Filmski spored ljubljanskih kinematografov. Elitni kino Matica predvaja danes in jutri prekrasno filmsko opereto »Rio Rita« ob globoko znižanih ljudskih cenah. Film se odlikuje po očarljivo lepih arijah in melodijah, razkošnih in nepozabnih prizorih, vsled česar priporočamo publiki, da si ga sigurno ogleda. Predstave danes ob 4., pol 8. in četrt na 10„ jutri, v nedeljo ob 3., 5„ 7. in 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. dopoldne naprej. Z ozirom na velikansko zanimanje občinstva za ta spored priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. — Kino Ideal igra samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer nepreklicno zadnjikrat film »Tajnosti Šangaja« z lepo in priljubljeno Ano Mav \V o n g v glavni vlogi. Jutri ob 3., pol 5., 6. pol S. in 9. zvečer nov film in sicer Tim Me C o y v senzacijonalnem filmu »Pustolovec«. —Ij Parna in vročezračna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ie do preklica odprta samo dvakrat na teden od 14. do 18. ure in sicer ob sredah za ženske in ob sobotah za moške, ad Lamprč. —Ij V nedeljo vsi k Tlčku na Gričku! Na lep senčnat vrt. Na izbero gorka in mrzla jedila. —Ij Prva žrtev avtobusne nesreče v Šiški. Včeraj ob 17. je v bolnici podlegla težkim poškodbam, zadobljenim pri avtobusni nesreči v Spodnji Šiški, ga. Mihaela Petrovčičeva, žena železniškega sprevodnika. Čeprav so bile njene poškodbe zelo težke, so zdravniki ves čas upali, da ji bodo rešili življenje. Nastale so pa komplikacije in za nesrečno ženo ni bilo več rešitve. Kakor nam poročajo iz bolnice, ie* tudi stanje ponesrečenega šoferja Kerna še vedno zelo resno. etvo iz vse okolice, kakor tudi iz Celja, da ta dan polnoštevilno poseti prelepi šentjurski trg. Iz Celja —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vključno petka 1. avgusta lekarna >Pri Mariji pomagaj t na Glavnem trgu. —c Izgubljeno in najdeno. Josip Skočir je izgubil 19. t. m. opoldne v mestnem parku povečevalno steklo, vredno 150 Din. — Milena Dintinjana je izgubila v mestnem parku 23. t. m. svojo usnjato ročno tcbico, v kateri je imela legitimacijo o vozni olajšavi na železnici. — Na poti na Anski vrh ie bila najdena srebrna damska -apestnica s podolgastimi sklepi. Lastnica se naj zglast na celjski mestni policiji. —C Spomenik junaku Srečku Pnncerju. Uvedena je akcija za postavitev nagrobnega spomenika v Braslovčah pokopanemu Sreč-ku Puncerju stud. iur., ki je kot urednik »Jugoslovanskega Korotana«. ki ga je v Ve-likovcu izdajal junak Maglaj, padel 29 aprila 1919 v Vovbrah za naše narodne ideale Naprošeni so pokojnikovi prijatelji in vsi oni, ki spoštujejo žrtev mladega življenja ter njen pomen, da blagovolijo v ta namen nakazati denarne prispevke ozir. zbirke do 20. avgusta t. 1. Celjski posojilnici v Celju. Prvi prispevek v znesku 500 Din je poklonil g. Zvonko Puncer. Seznam darovalcev bo objavljen v Časopisju. V imenu in po naročilu pokojnikovih prijateljev: Fran Ro§. —c Javni nastop šentjurskega Sokola. Sokolsko društvo v Sv. Juriju ob južni železnici namerava prirediti v nedeljo 3. avgusta popoldne ob 16.30 velik javen telovadni nastop iz vseh oddelkov. Vabljeno ie občin- krasne zavese v zalogi tvrdke A. & E. Skaberne, Ljubljana. Borba za Davisov pokal Kakor je bilo pričakovati, je Amerika v semifinalni borbi za Davisov pokal odpravila talijo, ki se je v Evropi kvalificirala za semifinale, in sicer v razmerju 4:1. Amerika je torej prišla v finale proti Franciji, ki sedaj že tri leta brani ponosno trofejo. Finalna borba za Davisov pokal se je začela včeraj in je stanje po prvem dnevu 1:1. Tilden je porazil Borotro, Cochet pa Američana Lotta. Danes se igra double, v nedeljo pa igrajo Borotra - Lott in Cochet - Tilden. Borba se vrši v Stade Roland Carros v Farizu, Št. Cloud. To je 27. finalna borba za Davisov pokal, ki je kakor znano večno prehoden in za zmagovalca ne pomeni drugega kakor čast. Francija in Amerika se to pot že šestič spoprimeta. Američani pfengov, bi £a ne dal, ker stane 65.000 mark. Na vsem svetu so v zverinjakih samo štirje, eden v New Yorku, drugi v Filadelfiji, ^ v Lon* donu, četrtega imam pa jaz. Teh noso* rozcev je na svetu sploh že malo. NTe* palski maharadža, ki je nedavno umrl, jih je prerad streljal. Hagenbeck ie končno povabil pra* Ške novinarje, naj pridejo pogledat v Stellingen. Nekaj dni lahke še poča* kate, je dejal, da pride nov transport. Tam imamo na hrani 3000 opic, torej je precej vrišča, katerega ne prei ese vsak človek. „Cifra" ali „mož" V nekaterih kopališčih na francoski rivijeri so imeli letos veliko senzacijo. V kopališča je prihajal po vrsti neki lvonski odvetnik, ki se lahko pohvali 3 rekordi posebne vrste. Mož se je namreč v dveh ali treh urah seznanil z rekordnim številom letoviščarjev. Ni se pa odlikoval samo kot jurist, temveč tudi kot čarodej. Iz žepa je vzel n. pjr novčić za 10 frankov, češ, da ga vrže desetkrat v zrak tako, da pade vedno na isto stran nazaj. Letoviščarji so dvomili in so začeli stavljati najprej nizko, potem pa visoko. Stave so hitro naraščale. Odvetnik je trdil, da lahko vrže novčič kakor hoče, da pade na eno ali drugo stran nazaj. V hipu, ko se je novčič vrtil v zraku, je odvetnik vedno točno določil, na katero stran pade. Stave so dosegle več tisoč frankov. Odvetnikova spretnost je dosegla vi* šek, ko je izjavil, da bo že vnaprej po* vedal, na katero stran pade novčič, tu* di če ga vrže kdo drugi. Poskus so po* novili večkrat in vedno jc dobil stavo odvetnik S polno mošnjo se je odpe* Ijal v drugo letovišče, kjer se je zopet produciraL Mnogi letoviščarji so se pa te dni spomnili advokatovih hokus pokusov, ko so čitali v francoskih listih, da je odkrila policija v okolici Morcena de* lavnico ponarejevalcev denarja, katere lastnik je bil dotični odvetnik iz Lyo* na. Senzacija o delavnici ponarejeval* cev denarja se je pa kmalu razblinila, kajti odvetnik je dokazal, da v njego* vi delavnici ne ponarejajo pravega de* narja, temveč izdelujejo samo takozva* ne igralne novčiče. In ko so si oblasti te novčiče ogledale, so ugotovile, da je zmes kovin pravilna, da je pri ne= katerih na obeh straneh »cifra«, drugi pa na obeh straneh »mož«. Odvetnika so takoj izpustil iz preiskovalnega za* pora, čeprav je prisleparil težke tiso* čake. Zoro Aga v Ameriki Zadnjič smo poročali, da se je napotil najstarejši mož na svetu, 156 letni Turek Zoro Aga, v Ameriko. Mož je 18. t. m. srečno prispel v New York. Po zdravniškem pregledu je dobil dovoljenje za bivanje v Ameriki. Zdravniki so ugotovili, da ima samo rahlo sklerozo in katar na desnem očesu. V potnem listu, katerega mu je dala turška vlada, je rečeno, da je bil rojen 16. februarja 1774. Star je torej 156 let. Navzlic metuzalemski starosti se jc počutil Zoro Aga med vožnjo zelo dobro. V Ameriko je prispel na povabilo abstinentske lige, kajti mož vse življenje ni zavžil niti kapljice alkoholnih pijač. Potoval bo po ameriških mestih in prirejal predavanja o pogu-bonosnem vplivu alkohola na človeški organizem. V pogovoru z ameriškimi novinarji je Zoro Aga priznal, da hoče porabiti svoje bivanje v Ameriki za ločitev od žene, s katero je preživel 65 let v zakonskem jarmu. Ameriški zobozdravniki mu bodo plombirali zobe, ki so mu zrasli, ko je bil star 105 let, zdaj so pa že močno gnili. Turškim zobozdravnikom namreč ne zaupa. Končno je dejal novinarjem, da se namerava še enkrat oženiti, da pa mora biti njegova bodoča žena črnolaska. Še so na svetu poštenjaki Bivšega komornika zadnjega ruskega carja je zanesla usoda na Hebride tn mož opisuje v nekem ruskem emigrantskem listu rajsko življenje na teh otokih, oddaljenih od sveta in njega pokvarjenosti. Domačini, priprosti otroci narave, so izredno gostoljubni in pošteni. Za njihovo moralko je klasičen primer francoskega misijonarja, ki se je naselil pred leti na otoku in se sprijaznil z domačini. Vojna ga je poklicala nazaj v domovino. Otočane je imel tako rad, da je pri slovesu plakal. Po vojni ga je vleklo nazaj, bil pa je prepričan, da je njegov dom na otoku porušen in njegovo polje poraščeno s plevelom. Vrnil se je navzlic temu in bil je zelo presenečen, ko je videl, da stoji njegova hišica nedotaknjena sredi lepo obdelanega vrta. Misijonar je bil prepričan, da se je polastil njegovega skromnega domovanja kdo drugi, toda pred hišico ni videl nikogar. Vstopil je in opazil, da stoji vse nedotaknjeno na svojem mestu in da je pisalna miza polna denarja. Stene so bile pokrite s čudnimi čačkami. Na dvorišču je bilo polno ovac, v improviziranih stajah pa več glav goveje živine. Proti večeru so se vrnili domačini z dela in nepopisna je bila njihova radost, ko so zagledali misijonarja. Kmalu se je vse pojasnilo. V misijonarjevi odsotnosti so domačini gospodarili na njegovem domu tako, da bi celo sam ne mogel bolje. Ovce in goveja živina je bila njegova. To so mu dali domačini. V njegovo hi- a solncd' m ob morjtL varujejo neinc kozu 6 li da kreme. Pred solnčanjem, kopanjem tn spaniem-EHda Cremede chaque heure! Po kopelji in vsak Čas podnevi Elida Crem« de chaque heure. šico so nosili ves čas tudi svoje prihranke, kakor jih je učil. Po stenah so pa beležili, kakšen denar so shranili. Niti na misel jim ni prišlo, da bi se misijonar ne vrnil. Ni torej čuda, da se je zahotelo misijonarju iz središča civilizacije nazaj na otok poštenih in dobrih ljudi. Damski večeri pred 3000 leti Damski večeri so bili običajni že v starem Egiptu. V lepih oblekah, s skrbno počesanimi lasmi, okrašenimi z lotosovimi cveti, ie bilo videti mlade egiptske dame z možmi na stenskih slikah sedeti v dolgih vrstah druga pri drugi. Miza se je kar šibila od sladkega grozdja, fig in drugih dobrot, po katerih je segalo omizje, če se je pretrgala nit kramljanja. Kako so se zabavale dame pred 3000 leti? Tudi to zvemo iz hijerogli-fov na slikah. Kritizirale so toalete, govorile o uhanih in zabavljale na slu-žinčad, češ, da ima pretirane zahteve. V levdenskem papirusu slišimo častitljivo matrono tarnati: »Beračica je postala gospodinja. Prišla je s praznim predpasnikom, a zdaj je čedalje bolj predrzna. Gledala se je v vodi, zdaj pa ima kovinsko zrcalo. x ^dno bolj objestna je. Nosi kačji diadem in rože. Zlato, srebro, smaragdi in biseri se leskečejo na grbu sužnje.« Tako so se torej zabavale dame na domačih večerih pred 3000 leti. Seveda pa tudi jesti in piti niso pozabile. Marsikateri je zlezlo vino v glavo tako, da je komaj prišla domov, če je bila v gosteh. Staroegiptski slikar je narisal pijano lepotico in ji potisnil v roko zlomljen lotosov evet. Stiffelius V modni rubriki nekega italijanskega lista je pojasnjeno, zakaj se imenuje ra-dingota v Italiji stiffelius. Tako se je namreč imenovala Verdijeva opera, katero so prvič vprizorili 1. 1850. v Trstu, pa je propadla. Verdija je ta neuspeh zelo jezil, kajti opero je sam visoko cenil. Zato jo je predelal in 1. 1857. so jo vprizorili drugič pod imenom »Aroldo«. Pa tudi s predelavo Verdi ni imel sreče. Opera je tudi pri ponovni vprizoritvi propadla. Končno je pa le dosegla delni uspeh, toda ne v glasbenem smislu. Junak opere je nemški protestantovski pastor Stiffelius, katerega predstavitelj je nastopil na odru v redingoti. Tržačanom je bila redingota zelo všeč. Kmalu so promeni-rali vsi tržaški gizdalini v redingoti, Id je postala znak elegana takratne dobe. Redingota je dobila v Italiji ime po junaku Verdijeve opere, ki je prvi nastopil v nji. Zdaj so v Italiji redki ljudje, ki bi vedeli, od kod izvira to ime. V Ameriki. — Se odpelje gospoda jutri z avtomobilom na izprehod? — vpraša kuharica. — Ne Marička, doma ostanemo. — Torej mi lahko posodite avtomobil. Svojega imam v popravilu. Oženjeni gospod je vstal in neoženjeni mu je sledil. ~ ~ Sem morda zagrešil kaj ne-diskretnega? — Kar nadaljujte, prosim. Kakšno narečje govori ta dama? — Tako malo beneško in neprestano govori o umetnosti in literaturi — o Gidu. Picassu, Matisseu. Ne razumeva se. kajti moja strast so dirkalni konji in veslanje. Toda zdi se mi, da ta dama preveč občuduje umetnost. Pa vendar nisem zagrešil nehote kaj ne-diskretnega? — Nasprotno. Kako ste se pa seznanili s to damo? Neoženjeni gospod je bil malo v zadregi. Dejal je: Seznanil sem se z njo pred štirimi dnevi na najnedolžnejši način. Hotel sem zgraditi nove staje za svoje žrebce, pa so mi priporočili arhitekta Arturja Zeta. Zglasil sem se torej pri njem, toda sobarica mi je dejala: Gospod je odpotoval, lahko pa govorite z gospo. — Arhitekt Artur Zeta sem jaz! —■ je vzkliknil oženjeni gospod. Neoženjeni gospod je prebledel. — Nikar se ne bojte, saj bo najbrž nesporazum. Moje žene namreč ni v Milanu, temveč je v Benetkah, na morju z otrokoma. Dopisujeva si dvakrat dnevno, ker je fantek malo frolan. Moja žena govori rimsko narečje, ne pa beneškega. No torej, pojdiva. .Joda gospodi _Stopite k telefonu. Želim to. Odšla sta k telefonu. — Benetke! — Kmalu so se Benetke oglasile in za veslanje in konje navdušeni gospod je slišal tale pogovor: — Mi mino, si ti? — Da jaz. — Kako se počuti sinček? — Odleglo mu je, toda Če imas mene in svoja angelčka rad, pridi takoj v Benetke. — Ne razumem, — je zamrmral neoženjeni gospod in si grize] ustnice jezen sam nase, da je bil tako nepreviden, kajti o ženskah je bolje sploh ne govoriti. — Toda nečesa pa še celo ne razumem. — je dejal oženjeni gospod, — namreč, kaj se je zgodilo v moji hiši, kajti jasno je, da gre za mojo hišo. Sedem dni sem že z dotma. Spremil som pred tednom dni mojo ženo Hi otroka do Benetk, potem sem se pa napotil po opravkih. Tu sem se ustavil, da bi nek ar dni počival, pre dno se vrnem v Milan, kjer je zdaj strašna vročina. Dre vi sem hotel odpotovati v Benetke, toda vi boste gotovo tako prijazna, da me spremite do Milana, da se preprvčam, kaj se godi v moji hiši. — Moj avtomobil je vam mat raizpo-lago, — je dejal neoženjeni gospod kratko. Avtomobil je drvel kakor za stavo. Senice dolgega junijskega dneva so ae padale na r&izoeljerai tlak mestnih ulic, ko se je us-tavil pred zapuščeno gosposko hišo v uijci Borgonovo. m To ie raoga b&u — ie dejal arta- tekt, ko se je avtomobil ustavil. — V prvem nastropju? — Da, v prvem nastropju, — je odgovoril neoženjeni gospod. — Pojdite najprej, prosim, — je dejal oženjeni gospod. Na stopnicah tiho. V stanovanju je zapel električni zvonec Kmalu so se vrata previdno odprla in pojavila se je elegantna služkinja z naškrooanim predpasnikom in ovratnikom. — Oh kako nestrpno sem vas pričakovala! :— je dejala videč za konje navdušenega gospoda. Toda v naslednji em trenutku je vzkliknila vsa prestrašena: Gospod je tu! Naneta, gospod je tu! — Čim je zagledala za prvim drugega gospoda, je zbežala. Gospoda sta vstopila. Vse je bilo v redu, še preveč v redu. Gospodar je Prižgal luč in "stopil v salon svoje žene,^ Wjer so bile pripravljene skodelice, &tšioe, vkuhano sadje in liker. — Nekje menda vendar bosta, — ie dejal in ju začel iskati po drugih sobah. — Kdo pa«? —je vprašal neoženjeni gospod. — Naša kuharica in sobarica. Zavesa na vratih se je zamajala ki arhitekt je privlekel na dan Naneto v krasni pižami iz kitajske svite. — Oprostite, gospod, oprostite, gospod! — To je bilo vse, ksair je spravila iz sebe. Potem ie pa padla« na kolena m se skrivaj srdito ozrla na neomenjenega gospoda. Slednjič si je zakrjla obraz z rokami in jajecijaJa: — Gospod oprostite, gospod, oprostite! — Bodite tako prijazni in ne po-mečkajte si pižame, ki sploh ni vaša. Zdaj pa povejte vse po pravici. — Gospod, oprostite ... — Le nikar nobenih ozirov, — je dejal gospodar in se ozrl na svojega spremljevalca Ljubitelj konj in veslanja se je molče obrnil v stran. — Pripravljena sem pojasniti vam vse, gospod, — je dejala kuharica. — Pregrešil* sva se obe, to je res, toda v vsej vaši hiši ne manjka niti igla — a če se pomisli, da da gospoda v mnogih hišah služinčadi gotovo nagrado, kadar odpotuje... — Morda bi radi še napitnino? — Tega n« trdim, toda biti morate obzirni z nama. Prisoten je tuj gospod, o katerem niti ne vem po kai je prišel. Toda on lahko potrdi, c*a sva dejali: Naš gospod in gospa sta dva angela. Nikoli naju ne zmerjata. Če gospa od mene kaj zahteva, mi nikoli ne zapoveduje. Pravi mi samo: Julija, Če me imaš rada, mi pripravi danes ohrovt tako in tako, če pa ne gre baš rako, ga pripravi pac kakor ti drago. Gospa je namreč iz Rima. Nanetj pa pravi: Če imaš rada svojega gospoda, mu osna-ži dobro čevlje in hlače. In tako je vedno Prijazna m uljudna. Ne pravi hočem to imeti, temveč prosim, bodite tako prijazni, Nas gospod in gospa sta zdaj odpotovala, gospod. In pomislili sva: kaj bova počeli samiQ Morava se malo razvedriti, seveda dostojno in stanu primerno. En dan sem bila gospa jaz, ona pa služkinja, drugi dan pa narobe. Zvečer sva hodili skupaj v kino in slaščičarno. Nekega dne, ko sem jaz igrala služkinjo, Naneta Pa gospo in je čitala v sailonu Prousta, ste prišli vi, gospod. Dejali ste, da prihajate po vaižnih opravkih. S posebnim ozirom na vas sva vas sprejeli. Toda ni pomladi brez cvetja in ne ženske brez ljubezni. Govorili sva z vami odkrito: ljubezen ni Šala. Naneta je skušala posnemati svojo gospo. Prostost ji je bila stopila glavo. — Naneta, bodi tako prijazna in napravi to in to. — Naneta morda ni ravnala prav, toda gospa je tako dobra, da bo nama gotovo oprostila. Arhitekt je dejal ogorčeno: — Kaj ste si mislili, da bi se ponižal celo do vaju? — Kar se tega tiče, — je odgovorila kuharica, — pa le počasi, gospod. Nikar naju ne žalite. Tale gospod lahko pove, ali ni bila Naneta zares kakor prava gospa in gospodinja. — Tako? — se je zaičudjl arhitekt. — Da tako — povejmo vse po pravici. Namesto da pustite to ubogo skesano Magdaleno klečati s povešeno glavo, bi se ji raje zahvalili. — Ste slišadi, gospod? — je dejal arhitekt neoženjenemu gospodu. — Bi radi kaj pripomnili k temu? Neoženjeni gospod ni vedel, kaj bi odgovoril. — Dragi gospod, — mu je Wai arhitekt, — če želite, vam z velikim veseljem prepustim obe. Stran 6 •SLOVENSKI NAROD«, dne 26. julija 1930 -tev ir>8 Avgustus Mnir: 57 Krog zločinov Roman — Kaj menite o tem. Veitch? — je vprašal Warner ves iz sebe in pokazal na luknjico na robu bankovca. — To je slabo znamenje. — je odgovoril Veitch po kratkem razmišljanju. — Pod drobnogledom so ga imeli. Tu so sledovi kleščic, kakršne rabijo v takih primerih. — Bankovec je zašele-stel med njegovimi krepkimi prsti. — Lahko bi bili prišli na to, da bankovec ni pristen, nikjer pa ni rečeno, da so baš morali priti. Toda na naključje se Človek ne sme zanašati. — Nagnil se je naprej, pogledal natančno luknjico in prikimal z glavo. — Da. tale košček je pil izrezan, da preiščejo kemično papir in barve. Veiiok je dvignil glavo. — fo, da so našli na dnu avtomobila, — je pripomnil zaničljivo. — Naj gredo pravit take budalosti otroku! — Vi torej ne verjamete, da sem Izgubil svojo denarnico? — Ne verjamem, dragi moj. — Kako je torej prišla v roke Scot-land Yarda? — je silil vanj Warner. Veitch se je zasmejal. — Gospod inspektor Eastwood je navihan tič. Ničesar ne morete dokazati, toda če bi vprašali mene, gospod VVarner, bi vam povedal, da je vohal podgano in je vam dal denarnico ukrasti. John NVarner je omahnil v svoj naslanjač in prebledel. Dihal je naglo. Veitch je izrazil z besedami to, česar se je sam bal. — Zdaj sem pa v škripcih, Veitch. Zdaj mi pa ni pomoči. Počasi je vstal in se zasmejal. — Vsak človek napravi prej ali slej napako. Zdaj sem jo napravil tudi jaz. — V tem ni nič smešnega, gospod, — je odgovoril njegov pajdaš. — Tudi meni prede slaba. — Roka, v kateri je držal bankovec, se mu je tresla. Warner se je še vedno smehljal. Strah je bil že premagal in njegovi možgani so delovali hitro, kakor vedno, kadar mu je predla slaba. — Pravite, da je bil poslan ta košček v kemično analizo? Vi veste o takih rečeh več nego jaz, Veitch Zato ste v moji službi. Kam je bilo poslano to v analizo? — Stavim glavo, da k profesorju Caspianu, — je odgovoril Veitch. — K profesorju Caspianu? Nisem vedel, da je v službi Scotland Yarda in da opravlja take posle. — Pravijo mu strah in trepet ponarejalcev denarja, — je dejal Veitch in oči so se mu zaiskri-le. — Izgovorite Caspianovo ime vpričo bivšega, sedanjega ali bodočega po-narejalca, pa boste videli, kako postane zelen od jeze. — Ali morete v dveh urah točno ugotoviti, če je bil tale košček poslan Caspianu? Veitch je bil v zadregi. — Ce mi bo sreča mila — da. Če je Paradine v Londonu in če mu primanjkuje denarja___ — Kdo je Paradine? — Moj pomočnik. — Čudne prijatelje imate, Veitch. — je pripomnil VVarner. — Včasi mi pridejo prav, — je menil Veitch. — Kaj hočete početi gospod? Namesto odgovora je prižgal VVarner vžigalico in jo držal pod robom bankovca v Veitchevi roki. Papir se je vnel, Warner ga je vzel in vrgel v peč. Ko je zgorel, je premešal tenke, črne svitke pepela in se obrnil k Veitchu. . — Ta dokaz bi bil torej uničen, — je zamrmral. — Kaj pa s koščkom, ki je bil poslan v analizo? — Do kemične analize sploh ne pride, — je odgovoril VVarner. V laboratoriju Sele ob sedmih zvečer je Veitch obvestil \Varnerja. kako in kaj je opravil. Paradine je bil v finančni stiski, deset funtov je šlo iz rok v roke in vest, da je bil poslan iz Scotland Yarda sel k profesorju Caspianu, je bila diskretno zapečatena. Potem se je VVarner sestal z Veitchem v gostilni blizu Blackfriars Bridge. Tam sta ostala, dokler ni odbila ura enajst. Tedaj je postalo njuno delovanje naglo in skrivnostno. Ob četrt na dvanajst sta že stala na tlakovani poti znanega vrta na Lauriston Sguare, dočim je tretji mož pregledoval zunanja vrata laboratorija profesorja Caspiana. Mož pri vratih se je obrnil in zaše-petal nekaj svojima tovarišema, potem je pa potegnil iz žepa ostro žagico. Pokleknil je in začulo se je tiho škripanje. Tenka žagica je rezala trd les. Delal je kar v temi. Trajalo je tri četrt ure, predno se mu je posrečilo tiho odpreti vrata. Potem je John NVarner nehal biti gledalec. V laboratoriju je zaklenil za seboj vrata in prižgal električno svetilko. Dvakrat je šel po laboratoriju sem in tja, predno se je ustavil v naj-oddaljenejšem kotičku, kjer je opazil zavojček na stojalu. V zavojčku je našel kratko pismo in ko ga je p recital, se je ozrl na stojalo. Zagledal je dve epruveti in posodico. Posvetil je in našel, kar je iskal. V posodici je ležal košček s črnilom namazanega papirja, v epruveti je bila pa gosta siva tekočina. Analiza, ki bi ga lahko veljala glavo, je bila že začeta. Njegovo delo je bilo hitro končano. Ko je spravil izdajalski košček bankovca v žep. je postavil posodico nazaj. V naslednjem hipu mu je položil Veitch roko na ramo in War-ner se je ustrašil. — Mislil sem. da ste zunaj, — je zamrmral \Varner. — Slišal sem ropot, mu je zašepe-tal Veitch na uho. — Rad bi bil pogledal, kaj je. — Nič ne de. Pojdiva. Naš prijatelj Eastvvood lahko začne znova. Prekrižal sem njegove ... Kaj vraga ... Ali si že član Vodnikove družbe? 0SL0V0DJ0 za strojni oddelek tovarne lesnih izdelkov SPREJMEMO. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve, referencami in plačilnimi zahevki na jflomi Company, anonCni zavod. IJubljana. Aleksandrova cesta Z/l. J. Hlebš dražba z o. z« pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo. 2104 . DVOKOLESA — TE2A OD 7 KG NAPREJ aadlažjeffB io najmodernejšega tipa najboljših svetovan h tovarn Otro-šla vozički od cajpriprosteišega do najfinejšega modela Izdelujejo se tude po okusa naročnika šivalni strofi, motorji, pneumatika. posa-Btetcri deli. VeRka .zbera, oejnižj« cene. Prodaja aa obroke Cerafki franko »TRIBUNA« F. B. t_ tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJubljana Karlovška cesta ŠL 4. Vezenje nevestinih oprem, zaves« pregrinjal najcenejše in najfinejše MATER & MIKEŠ, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje. ažuriranje, pred tiskanje takoj! tJtla&uCatutni paph yAodaja uptava ,SCoven&(teqa flatoda, f f % 1 Najceneje in najbolje kupite žimo vseh vrst afrique (morsko travo), katero vam po želji odvije in raz-cefra ter očisti prahu samo pri Ivan Nm Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 2441. Poceni in vendar najboljša je SEVER JEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju: velikost 185 X 78 Cena Din 570..— do 850.—- po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal. RUDOLF SEVER, Ljubljana, _Marijin trg JL 2__ >*Afciff o£lasi< Vsaka beseđa 50 par* Plaća me lahko nuU v snamMan> ca odgovor tnamko I - Na vprašanja brez znamk* ne m nriQm*iriamn - Najmanjši ogla* Wn S—— ——• Stanovanje 2—3 sob s kopalnico in priti-klin, iščem. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod »Kopalnica 2091«. Gostilna Putrich Kurja vas dnevno radiogramofon koncert, jutri, v nedeljo, velika vrtna veselica s plesom. 2112 VELIKA PRODAJA dežnih plasčev, pelerin, plaht za vozove, avtomobile, itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo še do 3. avgusta. Jančigaj, Tavčarjeva 1 (poleg Figovca). 2094 Na zegnanje sv. Jakoba vabi gostilna »Pri sodčku« na žabja, u vse prijatelje dobrega vina in domače zabave. . 2111 IŠČE ŠE snažno opremljena soba z 2 posteljama za mesec dni in sicer od 6. avgasta dalje. Po možnosti v bližini glavne poŠte. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pošta«. 2092 Orožje in municijo za lov. šport m obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-Čik. Ljubljana židovska u i. št 8. 61/T Karla Mava 32 večinoma vezanih knjig za Din 600.—. — Naslov «• upravi »Slov. Naroda« pod Šifro »Kari May 2113«. IHHrSHHHHHHrS Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana. Opremljeno sobo lepo. snažno, z elektriko v sredini mesta za takoj išče gospod. Kdo. pove uprava »Slov. Naroda«. 2083 L Mikuš i)U&i JANA rtestn tre 15 OTOMANE v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. — Divane (patent), fotelje, salonske garniture, neresnice, žimnice (modrece) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le Sajovic Ljubljana. Stari trs št. 6. priporoča svojo zaloge dežnikov in solnćnikov ter spreha alm palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — STA KLO B. lOBER — tovarniško-komisijska zaloga: Akc. spat. ftvni češka sklsnia v Kyjove—LS.R. Ljubljana Ilirska nliea (vhod pri gostilni Možina) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode. kemične tvor« niče. stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce sa vfcuhavanje sadja In sočivja ter stekla sa stavbe. Obračajte se le na nas naslov, ker Vas bomo v vsakem ozira zadovoljili. 8752 POLETNE novosTi za prijetna — lahka damska in moška oblačila PRI NOUHK-U LJUBLJHflH kongresni trs štev. 1$ »SVUET« ilustriram tednik, knjige od III. do inkl. IX., to je letniki 1927, 1928 in 1929 in L polovica 1930. prodam za 450 Din. — Naslov v upravi »Slov. Naroda« 2097 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6 do 9 ure zvečer Za četek 4. avgusta Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbau-ce Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Učna ura Din 4__Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska cesta št 7-1 2052 Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV od priprostega do najfinejšega Upa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F. B. L. tovarna dvokoles In otro-ih vozičkov, LJubljana, Karlovika cesta 4. Št. 24083./30 ref. IX. RAZPIS OBČINSKA UPRAVA LJUBLJANSKA razpisuje oddajo tlakovanja v Pražakovi ulici v sektorju med Cigaletovo ulico in Dunajsko cesto, ki naj bo napravljeno iz betona. Pravilno opremljene oferte je treba vložiti v soboto, dne 2. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu. Kresija; tamkaj se tudi dobijo od ponedeljka, dne 28. julija 1930, dalje zadevni razpisni pripomočki. Meststi magistrat ljubljanski- dne 24. julija 1930. Mag. št. 32943/29. ref. DC 10373 RAZPIS Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj na ljubljanskem gradu. Navodila in razpisne pripomočke se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, v času uradnih ur od ponedeljka dne 28. julija 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 4. avgusta 1930 istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani, A- A. dne 22. julija 1930 Kreditni zavod za trgovino tn industrijo i LJl'BLIANA, Prešernova ulica štev SO l\ lastnem poslopm) Olire^tovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih *redno«tnib papirjev, devis in valui horzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, e>kompi is lokamo meoic ter našalila v to is inozemstvo sale • deposits itd. itd. itd. Bnojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon 5L 2041 J. 2457. 2548 Interurbao 2706 2806 87 L Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaertek. — Za upravo In Inseratni del lista: Oton ChristoL _ Vsi t LJubljani,