Edini sloyenski dnevnik < t Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov :-
GLAS NARODA
The only Slovenian daily in the United States
list slovenskih delavcev 7 Ameriki
Issued every day except -: Sundays and Holidays
TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office a* New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 210. — STEV. 210.
TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 8, 1913. — PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA, 1913.
VOLUME XXI. — LETNIK XXI
Konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote.
SESTA SEJA
dne 4. septembra 1913.
i*rni»t*<liiik John Gerui otvori k<f*tr> n«'jo gl. zborovanja toeiio t h pol deveti uri zjutraj z obieaj-lo molitvijo.
('rudniki in delegati so vsi ua-\ /oči.
Prt*«'i 11, sf zapisnik pivjšnih ti veh sej in se z .popravki sprej-uie.
Na dnevni red pride združitev J *dnot iti Zve/..
I Stavljen je protipredlop, kateri je sprejet, in se debata o tej ztdevi zaključi. Ideja za-združenje Jednot ne /a enkrat opusti, pse m- v doglednem easu vpošte-vi, ko nastanejo potrebne ali po-voljne razmere.
Predlog stavljen in potrjen, da se resolucije opuste, in se preide na pravila.
Člen 1.
Toe k a I. se prejme kot je bila.
Točka 2. se ima glasiti: Jed nota ima pravico in oblast, delati vsi pravita in zakone za svoje vlndanje, iu tudi za svoja krajevna društva, totia samo na glavnem zborovanju, ali potom splo-
SEDMA SEJA
dne 4. septembra 1913.
Predsednik John (Jerm otvori sedmo seja !». gl. zborovanja točno ob pol 2. uri popoldne z običajno molitvijo.*
Citanje imen uradnikov in de-l«'patov. Navzoči so vsi.
Cita se zapisnik piejšnje seje, ki se z dodatkom sprejme.
Člen 4. Točka 16. se črta. . Točka 17. se sprejme nespremenjena.
Točka IS. sv sprejme nespremenjena.
Točka 1. se sprejme z dodatkom: Prosilci ali kandidati, ki so nad 4<» let stari, se morajo izkazati z uradno listino. Točka 20. se črta. Predsednik določi 15 minut odmora.
Po odmoru. ( len ti. Glavni uradniki Jednote. Točka 24. se spremeni in se jrUisi takole:
(ilavni uradniki: Predsednik, prvi podpredsednik, drugi podpredsednik, gl. tajnik, blagajnik, pet nadzornikov, trije člani po-i ith glasovanja, kakor določajo j rot nega odbora, blagajnik neiz-
Z Ellis Islanda.
tozadevna pravila.
Člen 2.
(ieslo in namen Jednote se črta iz starih pravil in s«- sedaj glatd takole:
1. J. S. K. J. posluje, kot tudi v s, i z njo spojena krajevna dru-št1 a, v geslu: "Vsi za jednega, edan za vv»e."
plačanih smrtnin, ter vrhovni zdravnik Jednote. Ti uradniki tvorijo stalni odbor Jednote.
Točke 25.. 2(k, 27., 28., 29., :{<>., •il. in .'J2. ostanjo nespremenjene.
Na predlog stavljen in potrjen, dii je vsak gl. odbornik edino sum odgovoren za svoj urad in gl. tajnik ima ^pravico v sporazumu z gl. predsednikom imenovati
-j pomočnika v svoj urad, kateri pa
2. Namen Jednote je pripomot"
k telesnemu iu duAevnemn blagru.	. .....
sv »jih članov, njihovih udov iuj	doi4,lh bnojavov in do-
drugih sorodnikov. I	• _
I. Dajati podporo svojim bol-	'^dsednik zaključi sejo ob 5.
ni m, ponesrečenim in za delo ne- j uri ln,n_ut žit ožnim članom; v slučaju smrti I *pa izplučati postavnim dedičem določeno zavarovalnino.
4. Gojiti vsepovsod ljubezen do i vere in naroda.
"». Zjedinjevati iu izobrazovati v smislu naprednih principov, i
Predsednik dovoli 20 minut od-1 °T°, ^.zborovanja točno ob mora.	I P°l deveti uri zjutraj z običajno
molitvijo.
i mora biti član Jednote.
Zapisnikarji Joseph Pishlar, Frank Gouie, J. B. Smrekar.
OSMA SEJA
dne 5. septembra 1913.
Predsednik John Germ otvori
Na Ellis Islandu so pridržali Frančiško Kckole in Franca Ste-bana iz Zagorja.
Slovanska družba za priseljence v New Yorku, 4^6 West 23rd St., nam poroča sledeče: S parni-kom "Virginie" iz Ilavra sta dospela Frančiška Kokole (Ko-kalj?) in njen nečak Franc Ste-ban, star sedem let. Oba prihajata iz -Zagorja, Kranjsko, ter sta bila namenjena k očetu Franca Stebana, Avgustu Steban, ki živi v Suter. Pa. Vsi brzojavi in pisma, naslovljena na ta kraj, so o-stala dosedaj brezuspešna. Dečka so pridržali vsled določbe nasel-niškega zakona, ki prepoveduje naseljenje v Združenih državah otrokom, ki so stari manj kot 16 let in ki pridejo v deželo brez spremstva starišev. i Neobhodno potrebno je, da se zavzamejo za dečka njegovi sta-riši, ker bi ga sicer poslala nasel-niška oblast nazaj v stari kraj. Stariši ali sorodniki naj se obrnejo za nadaljne informacije naravnost na: Commissioner of Immigration. ali pa na: Slavonic Immigrant Society, Ellis Island, New York.
Panamski prekop.
Po odmoru.
Predlog stavljen in potrjen, da se dovoli vstop članu J. S. K. J., kateri je priporočen od delegata svojega društva.
Nadaljevanje s pravili.
Člen
Obstanek in sredstva Jednote.
I. J. S. K. J. sestoji iz krajevnih podujočih možkih in ženskih dr ištvev v Združenih državah, M'-hiki in Kanadi, katera pa ne .smejo šteti manj kot H članov ali čli nič ob času pristopa v Jed-uoto.
I V dosego svojega namena pobira Jednota od svojih članov za to določene asesmente.
{. Ta organizacija zamore obstati tako dolgo, dokler obstojita le dva društva, ki skupno štejeta ne manj kakor trideset dobrih eb nov.
Jitajo se brzojavi iu pisma. Predsednik zaključi sejo ob 12. ur opoldan
Zapisnikarji:
J 3Mpb Pishlar, Frank Gouže, J. B. Smrekar.
I radniki iu delegati so vsi navzoči razun sobrata Anton Grdili«, kater: s- pa oprosti, ko pride v zbornico
Cita se zapisnik prejšnje seje in se sprejme.
Nadaljevanje s pravili.
Člen 7.
(Jlavno zborovanje Jednote.
1.	Konvencija J. S. K . J. se vrši vsaka .'i leta, začenši z drugim pondeljkoui meseca septembra.
2.	Generalni zbor nominira tri mesta, izmed katerih zvolijo člani z splošnim glasovanjem kraj prihodnjega glavnega zborovanja. Ta volitev se vrši v letu konvencije, in sicer meseca januarja.
3.	Cas glavnega zborovanja se lahko preloži, če je to v interesu Jednote. Tako spremembo pa mora glavni odbor dati na splošno glasovanje in če dobi dvetretjin-sko večino, je potrjeno.
4.	V začetku vsakega generalnega zborovanja Jednote se mora izvoliti začasni predsednik, zapisnikarji in vsi potrebni in pomožni odbori, v kolikor zahtevajo potrebe ter ostanejo v veljavi, dokler jih konvencija ne raz.pu sti.
Krasni |n brz! pamik (Avstro-American prog«)
MARTHA W1SHIHIST0I
•dplije ▼ soboto dne !3. septembra
▼•iaja do Trsta sama 13 iaL
do Trata ali Reka listkov: do Ljubljano - -do Zagreba - -
kabine (oddelak iMd IL im HL rundea) Sum OOwE i> odruls, u otroke polovic«. Ta oddelek
-	$374)0 $38.18
-	$38.08 vobja
Vei»JO ilstk« ]• dobiti pri FR. 8AKSZB, SS Oortlandt St., New T«k.
i *a JHri
Iz Culebra-Drereza so izkopali zadnjo lopato zemlje. Delo napreduje povsem povoji j no.
Panama, 7. sept. — Danes popoldne so izkopali iz Culebra-pre-reza zadnjo lopato zemlje. V torek bodo odstranili vse tračnice in ves drugi materijal, nakar se bo lahko spustilo v prerez vodo.
Glasom prvotnega načrta bi morala prenehati vsa izkopana dela v Culebra-prerezu dne 15. sept. Vse orodje bi se moralo odstraniti do 5. oktobra. Dne 1. avgusta je bilo treba odstraniti iz prekopa ozemlja se 99S.900 kubičnih jardov zemlje ter se je cenilo, da bo mogoče do 15. septembra odstraniti dve tretini tega materi-jala. Dela na prekopu napredujejo sedaj zelo hitro. Dne 31. avgusta je padla zadnja barijera na (pacifiškem delu prekopa in še isti dan jo par bagrov pasiralo ožino. Dva dneva pozneje so se pričela dela na zadnji barijejri atlantiškega kanala in ko bode to delo dovršeno, bo vsem ladijam odprt dohod na o-beh straneh. Par dni po razstrelitvi zadnjega nasipa, ki je zadrževal vodo paeifie-nega oceana, se je našlo, da so ventili zatvornic pri Miraflores nekaj popustili, ter da uhaja skozi nje voda. Potapljači so kon-statirali, da bo najbrž treba spustiti na dno potapljalne omare, kar pa ne bo vzelo več časa kot dva tedna.
Majhna velekapitalistin j a.
Muskogee, Okla., 7. septembra. Največji dohodninski davek v O-klahomi bo plačevala lOletna črnka Sarah Rector, ki ima letnih dohodkov do $112,000. Ta dohodek se ima deklica zahvaliti slučaju, da so ua posesti njenih starišev, ki je obsegala 160 akrov, razkrili velike petrolejske vrelce. Tri vrelci producirajo na dan za $2500 petroleja, od katere svote dobi deklica osuiinko.
Novi zapletljaji
v mehiški zadevi.
Poslujoči namestnik poslanika v glavnem mestu Mehike nasprotuje washingtonski vladi.
JAVNA IZJAVA.
0'Shaugnessy pravi, da ne misli Huerta na noben način odstopiti od kandidature.
Washington, D. C., 6. sept. — Vsled javne izjave namestujoče-ga poslanika v Mehiki, O'Shaugnessy, da ni dobil nobenega poročila ali zatrdila, tla ne bo Huerta kandidiral pri prihodnjih predsedniških volitvah, so nastali v mehiški situaciji novi zapletljaji. izjava O'Shaugnessy vzbuja splošno misel, tla državni department v Washingtonu in poslaništvo v Mehiki ne delujeta uza-jemno.
Prejšni teden se je glasilp, da je administracija predsednika 'Wilsona povsem prepričana, tla je Huerta opustil misel na kandidaturo in v visokih uradniških krogih se je direktno izjavilo, da je Huerta popustil ter se uklonil željam vvashingtonske vlade. Tej izjavi je takoj oporekal Gam-boa, mehiški minister za zunanje zadeve in brezpoinembnost wa-shingtonske izjave je vsled zatrdila poslaništva v Mehiki še bolj evidentna. Pričakuje se, da bo imela izjava O'Shaugnessy, ako odgovarja resnici, zanj še slabše posledice.
Izhod A m»rik7frtfrrv ^»•^"nadaljuje ter se je ameriškim konzulom naročilo, naj dajo beguncem vse ugodnosti, brez ozira na stroške.
Bi Paso, Tex., 7. saptembra. — Airierikanci, ki stanujejo v sa-jnotnih delih Mehike, so dobiili šele danes svarilo predsednika "Wilsona in mnogo ji ji H je takoj pričelo s pripravami za odhod. V EI Paso prihaja vsako uro veliko število beguncev in iz Juarez in Chihuahua se pričakuje vlaka, na katerem se nahajajo tudi uradniki American Smelting Co. Ti so že osem dni na poti.
Hanover, Nemčija, 7. sept. — V nekem članku v "Hanover Courier" pojasnuje svojie mnenje glede Mehike baron Richthofen, ki je bil dalj časa poslaniški ataše v Mehiki. Baron Richthofen izjavlja da postajajo razmere vsled stališča washingtonske vlade za Nemčijo neznosne. Nadalje zatrjuje Richthofen, da so bile vse ustaje v Mehiki direktno ali indi-rektno uprizorjene od Združenih držav. Richthofen priiporoea ko-nečno, naj evropski narodi skupna napotijo Združene države, naj bi slednje zasledovale politiko, ki bi ne ogrožavala ekonomičnih interesov evropskih držav.
iri v Rimu.
j
W. T. Jerome odpotuje nazaj v New York.
V Rimu so se vršile demonstracije proti katoliškim telovadcem.
Proti Avstrijcem.	|Dne 15- ^P*- bo navzoč pri ob-
0	ravnavi v Montreal. Thaw in var-
Rim, Italija, 7. sept. — Kljub|	njegovega nasprotnika.
Kljub strogim policijskim odred-j	p
bam in prepovedi zborovanja po-1 vodom obiska mednarodnih katoliških telovadcev je prišlo danes do resnih nemirov, ko se je vršila ipred papežem javna telovadba. Prvotni načrt je določal, da se zberejo katdliška društva na trgu San Giovanni in Laterano ter odtam odkorakajo z zastavami in banderi v Vatikan.
Socijalisti in protiklerikalei so ob istem času priredili proti klerikalno zborovanj " na trgu Piazza Scossa Cavilli pred Vatikanom. Policija je prepovedala vsa zborovanja ter je dovolila telovadcem le to, da smejo v majhnih gručah
VEDNO VEČJA MRŽNJA.
Ljudstvo protestira proti zastopniku države N. Y. '' Amerikanci ne smejo kršiti naših postav."
Sherbrooke, Que., 7. septembra. William. Travers Jerome, ki se nahaja v Montreal, je danes tele-fonično naznanil, da bo za nekaj časa opustil Thawovo zadevo. "Jaz odpotujem prejkomogoče v New York", je rekel, "toda 1">. septembra se vrnem v Montreal.
in brez znakov korakati po stran-1 ko se botle Izstopalo s Thawom skih ulicah v Vatikan.	1habt'as corpus povelju."
Takoj, ko so pričeli telovadci korakati proti Vatikanu, so se pričeli nemiri. Avstrijski oddelek se je odpeljal v Vatikan v cestnih karali, ker bi gotovo prišlo no nemirov vsled protiavstrijskega mišljenja 'prebivalcev. Ko je nato prikorakal belgijski oddelek, so ga demonstranti smatrali za avstrijskega in takoj se je pričela ataka. Protiklerikalei so napadli Belgijce ter skušali prodreti na trg sv. Petra. Voditelje demonstracije je policija aretirala.
Neki stari pristaš Garibaldi j a je bil burno sprejet ko je z razvito zastavo prikorakal na trg sv.jSKe ,,w. Petra. Zastavo je nesel tudi v ba- Petami
je
ziliko. Bilo je lo prvi pot, da je plapolala, italijanska zastava v cerkvi sv. Petra in večerni listi so obširno poročali o tem dejstvu. Po maši so korakali telovadci -z godbo in zastavami na trg sv. Damaska, ker jim je podelil papež svoj blagoslov.
Tožba proti Jerome zaradi lia-zardne igre se je, kot znano, preložila iu se bo nadaljevala 16. t. m. v Montreal. Ker ni Thawu dovoljeno občevati s časnikarskimi poročevalci, je danes telefonično napravil sledečo opazko: — Jaz sem prepričan, tla bo Jerome pustil svojo varščino. Kot je znano, stojim jaz dober za $-00. Vsakemu, ki me oprosti od te odgovornosti, dam $50, toda prepričan sem, da ga ni človeka na svetu, ki bi Jeromu zaupal.
Tukajšnji prebivalci so. začeli zelo sovražiti ameriške časnikarske poročevalce. Vedno so jim za in vedo v teku nekaj mi-
Stfah pred vojaščino.
V Newport, N. J., si je odrezal mornariški rekrut Leonard L. McMillan palec na desni roki, samo da bi bil odpuščen od vojaščine. V bolnišnici je rekel zdravnikom, da so mu ga odrezali v pretepu.
Potres na Martinique. I Fort de France, Martinique, 7. I sept. — Danes zjutraj se je poja-) vilo tukaj več močnih potresnih sunkov. Škode ni k sreči nobene.
Iz delavskega sveta.
- -
Washington, D. C., 6. sept. — Edward W. Parker, premogarski statistik zveznega urada za geo-logično nadzorstvo, je izjavil, da so premogarski rovi v Illinois najboljše organizirani. Vsled tega je v tamošnjih okrajih povsod uvedeno osemurno delo. Vendar pa so rovi tek"bm gotove letne dobe zaprti. Leta 1012. je bilo zaposlenih kakih 78,000 mož, ki so delali
povprečno 194 dni v letu. • « #
Brazil, Ind., 7. sept. — Generalni manager Park County Coal Co. je odredil, da ne smejo vozniki odslej rabiti bičev. Voznike, ki ne morejo delati brez bičev, se bo nadomestilo z drugimi. Odkar je v veljavi ta nova odredba, iz-vrše baje mule veliko več dela.
Pogreb žrtev,
Včeraj so pokopali šestnajst žrtev morilca Wagnera. Velikanska udeiežba.
Muelhausen, Wuertemberško, Nemčija, 7. sept. — Danes so pokopali ob velikanski udeležbi prebivalstva one osebe, katere je u-strelil v petek učitelj Wagner. Deset so jih položiti v skupen grob, šest pa posebej. Pokojnikom so izkazali zadnjo čast vsi sorodniki in .prijatelji iz bližnjih vasi. Na pokopališču so se dogajali žalostni prizori . Žene in otroci so tako jokali, da je moral duhovnik večkrat prekiniti sveto opravilo.
Kralj wuertenberski je izrazil sorodnikom umorjenih svoje globoko sožalje.
Jutri pokopljejo Wagnerjevo ženo in štiri otroke, katere je najprej usmrtil.
Morilec je v zaporu čisto miren in ne kaže posebnih znakov slaboumnosti. Zdravniki so še celo menja, da je storil svoj grozni čin popolnoma pri zdravi pameti. Wagner je bil kot učitelj vedno na svojem mestu, samo zadnji čas je začel .precej piti in nekako zanemarjati svojo službo.
nut vsebino vseh brzojavk, ki jih pošiljajo svojim listom. V nasel-niškem uradu je bilo danes več uglednih žensk, ki so pustile za Thawa nebroj krasnih šopkov. Danes zvečer so se vršile po celem mestu velike demonstracije proti Jeromu. "Mi nikakor ne dovolimo", je kričala množica, da bi prihajali sem Amerikanci in kršili naše postave."
Ker se boji naselniška oblast nemirov, bo pustila prepeljati Thawa po noči v Montreal.
Vojno razpoloženje na Japonskem.
Tokio, Japonska, 7. septembra. Umor Abes-a, japonskega ministra za zunanje zadeve, se smatra splošno kot političen čin. On je imel v roki odločitev glede kitajskega spora, ki je povzročal od dne do dne večje razburjenje. Danes se je vršilo v Hiba parku zborovanje, od katerega pa je izostala policija, dasiravno ga je prepovedala.
Razkosano žensko truplo najdeno v reki Hudson.
Policija je mnenja, da se je umor izvršil v New Yorku. Glave u-morjene dosedaj še niso našli.
ANONIMNO PISMO.
25 let stara umorjena je bila v blagoslovljenem stanu. Morilec je baje nek trgovec.
Razkosano truplo mlade ženske, katerega so našli v reki Hudson, je dalo povod različnim kombinacijam. totia cela zadeva dosedaj še ni razjasnjena in najbrže tudi nikdar ne bo. Včeraj so našli še spodnji telesa in iz njega se da sklepati, da je bila u-liiorjena stara kakih 25 let in v blagoslovljenem stanu. Oblasti so dobile neko anonimno pismo, v katerem pravi neznanec, tla je u-morjena neka francoska modist-ka, umoril jo je pa nek trgovec. Spodnji del telesa, ki so ga našli včeraj, je bil zavit v star časopis in povezan s tanko žico.
Okrajni zdravnik dr. W. King je mnenja, da je truplo razsekal kak mesar, ki še precej dobro pozna ustroj človeškega telesa.
Kot kažejo vse okoliščine, se je izvršil umor v New Yorku. Nekatere priče so izpovedale, da so videle v petek v bližini onega mesta, kjer so našli truplo, mal motorni čoln iu slišale klice na pomoč. Ta izpoved je zelo malo vr-jetna; umor nikakor ni bil izvršen na reki, auipak v kakuuu^isiw vat nem stanovanju, ker je morilec potreboval precej časa. [»redno je dele telesa zavil in zadostno obtežil s kamenjem. Ker .glave dosedaj še niso dobili, bo identifikacija skorajgotovo nemogoča. Zdravniki sklepajo po najdenih telesnih delih, da je bila umorjena izvanredno krasne postave.
Nesreča ob priliki pretepa,
Pint-a-Pitre, Guadlmpe, 1. sept. — Ko je nameraval francoski aviatik Reybant preleteti mesto, se je zbrala na letališču velikanska množica ljudi. Ker je hi-la tribuna prepolna, se je podrla in dvajset oseb se je težko poškodovalo. Polet se ni vršil, ker je v zadnjem hipu odpovedal aviati-ku motor.
Svetovni poštni kongTes. Madrid, Španija, 7. sept. — Dne 10. septembra se otvori v tein mestu svetovni poštni kongres.
Nov komet.
San Jose, Cal., 7. septembra. —^ Ast ronorni na Mount Hamilton so odkrili na severozapadni strani nov komet, ki je seveda prostemu očesu neviden. Prvi ga je zapazil pastor Joel Met calf.
Denarje v staro domovino
poiiljajno!
Število porodov pada.
Rim, Italija, 7. sept. — V provinci Liguria in Piemont je padlo število porodov sa devet odstotkov. Vlada 'bo prisiljena ustaviti' tok izseljevanja.
Steklo mesto diamanta.
South Betlehem, 7. sept. — Herman Schermer, lastnik male tobačne trgovine, je prišel iz New Yorka za eno skušnjo bogatejši. Lopovi so mu prodali za $4500 prstan, v katerem je bilo namesto diamanta navadno steklo.
i I A
Republika nima ničesar za Ma-nuela.
Madrid, Španija, 7. sept. — Sem so dospela poročila o resiifh nemirih n^ Portugalskem, ki so nastali vsled tega, ker se je vlada branila čestitati k poroki biv-&ega kralja Manuela s princesi-njo Avguato Viktorijo.
Banka oropana.
Curih, Švica, 7. septembra. — Neznani tatovi so včeraj na zagoneten način okradli tukajšnjo Narodno banko. Unesli so kakih 50 tisoč frankov in veliko vrednostnih papirjev. Na tatove je razpisana velika nagrada.
Umorjen Armenec.
Brunswick, Me., 7. sept. — V tukajšni reki so našli grozno razmesarjena truplo Armenca Kasarna Sulejmana. Morilec mu je prerezal vrat in mu zadal preko dvajset globokih ran z nožem.
Prvi avtomobilist umrl.
London, Anglija, 7. sept. — Evely Ellis, prvi Anglež, ki je j imel avtomobil, je umrl danes v 71. letu svoje starosti.
K.	$	K.	$
	2.10	130...	. 26.60
Hio....	2.16	140...	. 28.66
16____	3.16	15u...	. 30.70
V20....	4.30	160...	. 32.76
i|25....	6.20	170...	. 34.80
| 30....	6.26	180...	. 36.86
• 35....	7.26	190...	. 38.90
• 40....	8.30	200...	. 40.90
46____	9 30	260...	. 61.16
J 60....	10.30	300...	. 61.36
■ 66....	11.86	360...	. 71.60
I 60....	12.36	400...	. 81.80
66....	13.40	460...	. 92.00
70....	14.40	»00...	. 102.26
Z 76....	16.46	600...	. 122.70
80....	16,46	700...	. 143.16
86....	17.46	800...	. 163.60
90....	18.46	900...	. 184,00
r voo____	20.46	1000...	. 204.00
" 10.-...	22.60	2000...	. 407.00
^120....	24.66	6000...	.1017,00
Poštarina je všteta pri teh svo« tah. Doma se nakazane svote po« polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpon šil j a na zadnje pošte c. k. poštn<| hranilnični urad na Dunaju v maji krajšem času.
Denarje nam poilati je Bajprfc ličneje do $50.00 v gotovini v prit poročenem ali registriranem pi*i mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New Yorli Bank Draft.
FRANK 8AK8ER, 82 Cortlandt St., New York, N. Yj
6104 St. Clair Avenue, N. E, Cleveland. O.
ROJAKI NAROCA-JTB SE NA •GLAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVEN8KI DNEVNIK V ZDR,
- i Ji .-JjJj#i
DRŽAVAH.



GLAS NARODA, 8. SEPTEMBRA, 1913.
16
GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
0«TMd and published by the
itiovenk Publishing Co.
(» corporation.) frU&KK SAKSER, President.
JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasorer.
J lace of Business of the corporation and cmce
of mbove cmcers 18 Cortl»ndt Street, Borough of Mao-hfcfm, New York City, N. Y.
eeto leto velja Ust za Ameriko in
Canado........................$3.00
" pol leta....................... 1.50
** leto xa mesto New York........4.00
** p>i leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto...........4.50
" pol leta............. 2.55
" et četrt leta............ 1.70
" GLAS NARODA" izhaja vgak dan isvzemii nedelj in praznikov.
"GLAS NAkODA"
("Voice of the People") iMcied every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on
V
Dopisi hres podpisa in osobnosti se ne •	»riobcujejo.
Deaar naj ae blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da *e nam tudi prcjinje MvalUče nazmjii, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
§2 Cortland t St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt-
Blamirano "veličanstvo"
par dnevi so je poročil prtjsiiji portugalski princejunjo Viktorijo lio-rnsko, potomko stranske idujoee pruske hiše. Še s,« ni "veličanstvo^ tako o kot ravno pri tej prili-r*»'zinji( i/, najimenitnejče-■ Ui <r.i plemstva se j*- sp«*-otoričnim pustolovcem —
ink.
Ida t
Sodba o Japoncih.
O Japoncih piše J. V. Jensen v dunajski "Neue Freie Presse" med drugim:
Ali so Japonci kot možje in svetovni grajani zaslužili politično srečo, ki so jo imeli v novejšem času, in ali ni ta sreča imela svoje moralične opore v popularnosti, ki jo uživata japonska žena in splošna japonska navidezna ljubkost ? Naj si le vsak po svojih lastnih izkušnjah in vpogledu ustvari svoje prepričanje o Japoncih ; za svojo osebo imam le tisto mnenje, katero sem na Iztoku vedno in povsodi slišal, — da je namreč Japonec verolomen, neusmiljen in v dnu svojega bistva divjak. Konkurenca — to je danes edini cilj Japonske. Siecr je to čisto naraven nagon, — toda ali bi se ne mogli na isto stališče postaviti nasproti njej tudi drugi? Ali naj tisti, ki ničesar ne daje vedno le prejema? Le prali sem pred Bogom in svetovni dogodki se razvijajo brez mojega sodelovanja. Toda, ko stojim med dvema vlakoma tu v Mukdenu, se m- morem ubraniti misli, da se je Evropa na usodepoln način pregrešila proti zakonu belega moža. ko se je za časa rusko-ja-ponske vojne tako splošno postavila na stran Japoncev. Res je: Rusija hi je s svojimi grehi nakopala antipatijo cele Evrope; res je tudi. da so bili Japonci sla-bejši del in so že zato v naprej imeli zase sočutje civiliziranega sveta. ]ii k temu je prišla še romanca o cvetočih erešnjah in mali Japonki! Hog ini odpusti, tudi jaz s-ni triumfiral, ko je bil ruski pohod v euzimski bitki ustavljen. Kaj sein vedel tedaj o Rusiji in kaj vem danes? Toda eno je gotovo: Rusija je bila vendarle Evropa in je nastopila kot evropska pred straža, medtem ko je bila Japonska pač le — Vzhod. Sedaj sedi na Koreji in v Mandžuriji in je v azijsko celino zabila klin, ki bo zelo oviral delo, katero izvršiti le bila naloga dvajse-
al jevttkega pokolenja in enakoroden. Lumparije j U'KH Poletja: razširjenje Evrope »lina, njegove razuzda-1 ■»o s,- celo Parizu studil »vinj
do Tihega oceana. Te misli me
n značaj
NVt1
j navdajajo in silijo k prošnji za ko razmerje s! odpuščanje, ko stojim tu pod Iv, ki ga je slednjič! vP''v<Mn vplike razlike med Evro-s« ti,njegov straho-• I*0 *n Vzhodom, ter vidim, kako d<-/.« le, /n vse to se <l'Ug*<"e j«\ n.ko se presoja Vzhod i j višja gospoda neUz Evrope in Evropa z Vzhoda.— vendar enakoroden Mukden! Kako usodno zveni to e. da je Manuel pre-j *Int* - Kakor bi iz dalje prihajalo "I/-n m si ji- samo 'strahotno groinenje topov, ali kanal prineezinjo za kor se z lopate vsula zemlja na ».. ti na ne itd no rešila, j krsto. Tu je na milje daleč divja-liti še bolj ne- 'a velikanska bitka, katero so Ru-vprizorjene od izgubili samo zato, da so obup-ij<». da so vzvišeni 1,0 "»P^i izrabili svoje zadnje si-n 111 in ki s prezira-1	da si še zdaj niso opomo-
i vse.	I Na tej neizmerni šahovski de-
stranska veja Ho- ski KvroPa izgubila igro — toni samo zelo boga-tudi zelo pobožna, e strogo katoliška
Par enoročil k»r. I,,anovi " Evropejci ti japonski
• mi? S trre.
da figure se lahko še enkrat izno-va postavijo. — V hotelu Jamato opazujem okretne Japonce pri bi-poseimo pi i l-iartlu- I)a- čudovito okretni so ti poročil k;nJ»«H.ivi-Evrope jci
knezoškot' , paru je
patri-
)olljudje
prav kakor opice!
bil pode-1	kH-i & Japonska dopri-
Kaka važ- 1Hsla k m^ierni civilizaciji?
kaže j	* 1
D • f I s i
(V
red
paj»czki blagoslov, se pripisuje tej zvezi. Ivo, da je slavnosti prisostvo-lepo število veljakov vseh la. Navzočih j«> bilo 74 zali iko\ najvišjega plemstva,!	* temi 20 kraljevske krvi. Vsa Scuth Chicago, HI. — Z delom p-ka veličanstva so bila za- ~re tukaj še nrrcej dobro. Plača :«na. kol <ja bi hotela prote-1 do -t2.50. Zadnje dni je li proti razstoličenju kralja Ihoda vročina, sedaj se je pa uela. J malo ohladilo. Kar se tiče društvenih zadev, napredujemo prav dobro. Vsako nedeljo prirejajo posamezna društva piknike, seveda v prid društveni blagajni. V nedeljo 31. avgusta so blagoslovili prostor za novo hrvatsko cerkev.. — Josip Bučan.
Osnažil se je z robcem in .kot olikan človek pogledal okrog sebe: ali ni morda koga s svojim kihanjem vznemiril ? Tedaj pa je moral priti v zadrego. Opazil je, da je neki star gospod sedeč pred njim v prvi vrsti skrbno otiral svojo listino, snažil rokavico in nekaj godrnjal. V starem gospodu je spoznal Cervnjakov generala Brizžalova v civilni obleki; bil je nameščen v ministrstvu za prometna pota.
*4Oslinil sem ga", se je domislil Cervnjakov. "Ni sicer tujec moj predstojnik, toda vsekakor je neolikano. Moram se opravičiti."
Cervnjakov je zakašljal, se sklonil s telesom naprej in zaše-petal generalu na uho:
"Prosim, oprostite, vaši —stvo. Oslinii sem vas... slučajno sem kihnil."
"Nič hudega, nič hudega..."
"Zaradi Boga, oprostite. Da jaz... nisem mislil!"
"Ah, sedite, prosim! Prosim, pustite to!"
Cervnjakov se je zmešal. Neumno se je nlsinehnil in začel premišljevati dogodek. Premišljeval je in že tedaj ni občutil prevelike sreče. Začel ga je mučiti nemir. Med pavzo je prišel do Brizžalova, stopil predenj in ko je s težavo premagal bojazljivost, zamrmral:
"Oslinil sem vas, vaše —stvo... Oprostite.... Da jaz.... ne da bi... "
"Ah. pustite to... jaz sein že pozabil, a vi še vedno govorite o tem!" je rekel general in nestrp-ljivo premaknil spodnjo ustnico.
"Pozabil je, toda vendar ima nejevoljo v svojih očeli", si je mislil Cervnjakov, nezaupno pogledujoč generala. "Tudi govoriti noče. Moram mu pojasniti, da nisem prav nič hudega nameraval, da je to naraven zakon, sicer bo mislil, da sem namenoma pljunil vanj. Ako sedaj ne misli, bo sumil mogoče kdaj pozneje!..."
Domov prišedši je razložil Cervnjakov svojo nerodnost ženi. Žena. ki je po njegovem mnenju zelo lahkomiselno poslušala o dogodku, se je v začetku nekoliko vznemirila, a ko je zvedela, da je Brizžalov "tujec". s*e je zopet u-mirila.
"Vendar ga obišči in se izgovori", mu je naročevala žena. "Pomisli naj, da se ti ne znaš prav nič obnašati med občinstvom !"
"Ravno to je! Izgovarjal sem se, toda on je tako poseben človek... Niti ene pametne besedice ni izpregovoril. Ni bilo mogoče govoriti z njim."
Naslednji dan je oblekel Cervnjakov novo uniformo, katero je rabil le za slavnostne prilike, se dal ostriči in odšel k Brizžalovu, da bi pojasnil neprijeten pripetljaj... Stopivši v sprejemno sobo, je tam zapazil mnogo prosil-
val, kakor ste izvolili reči. Hotel sem se opravičiti, Jcer sem vas o-slinil, ko sem kihnil... ni mi prišlo na misel, da bi se norčeval. Ako bi se mi smejali, bi to pomenilo, da ni nikakega spoštovanja tako visokih oseb več... "
"Poberi se ven!" je hipoma zakričal vsled jeze posiveli in trepetajoči general.
"Kako?" je izpregovoril Šepe-taje Cervnjakov, ki je skoro umiral, tako se je prestrašil.
Kdor ima preveč denarja, naj zida.
Kdor ima preveč denarja, naj se pravda.
Nov denar, stari norci. Z velikim denarjem se malokrat vzgoje veliki ljudje.
Cesar ne moreš plačati z denarjem, plačaj vsaj z zahvalo. Denar ne pride iz mode.
Goreči ribnik.
O čudnem naravnem pojavu "Poberi se ven!" je ponovil poročajo ogrski listi. Ljudje, ki general general in zateptal z no- j so se kopali v ribniku pri Kečke-gami.^	j metu, so naenkrat zapazili, da se
V Cervnjakovem telesu se je v sredi ribnika vzdigujejo modri nekaj utrgalo. Ničesar ni videl, j plameni, ki so dosegli višino dveh ničesar ni slišal, umaknil se je k | metrov in ki so se polagoma raz-durim, odšel na ulico in se plazil širili po celi vodni gladini. Prepočasi domov... Ko je prišel me- strašeni so ljudje bežali z vode in hanično domov, ni siekel svoje opazovali krasni prizor z brega, vice-uniforme, vlegel se je na di
Slovensko 0
katoliško
H
van m
umrl.
Iz ženskega sveta.
Ženska nadomestna rezerva na Francoskem.
Polagoma so začeli plameni uga-ševati, obenem pa je tudi upadla vodna gladina ribnika na 28 cm. Najbrže so privreli zemski plini ter prišli na površje. V odprtino, iz katere so privreli, se je natekla voda, vsled česar je voda v ribniku padla.
Gospa Jane Dieulafoy je na Francoskem edina ženska, ki sme nositi moško obleko. To dovolje-ljenje si je pridobila za svoja znantvena izkopavanja v Perziji, ki so bila jako uspešna. Gospa je pa splošno znana tudi zato, ker se je svoj čas v francosko-nemški vojni borila na strani svojega soproga. Ze tedaj ji je prišlo na misel, da bi se ustanovila ženska nadomestna rezerva, in sedaj je to svojo misel v obliki predloga
Koliko otrok umre v Avstriji.
Po statističnih podatkih je u-mrlo leta 1009 279,540 otrok v starosti od 1 do 5 let, to je 43.26 odstotkov vseh smrtnih slučajev. Dojenčkov je umrlo 196,342. V razmerju s prejšnjimi leti se je število umrlih otrok in dojeneev izdatno zvišalo. Leta 1909 je bilo živorojenih 941,239. V razmerju z umrljivostjo otrok odpade pri 100 živorojenih 29.70% smrtnih slučajev. Istega leta je bilo tudi
predložila francoski vladi, ki se	novorojencev. — Splošni
vzroki umrljivosti otrok so sledeči : vsled življenske slabosti je u-
je zanj takoj zavzela. Ne gre pa pri tem predlogu za to, da bi se ženske borile v vojni, marveč le za to, da se vse možke moči v vojni upravni službi in sanitetni (zdravstveni) službi nadomeste z ženskami in tako za borbo v o-spredju pridobi novih moči. Na tej podlagi se bo sedaj na Francoskem tudi res organiziral "ženski bataljon". Nemci seveda tudi v tem ožim ne bodo hoteli zaosta-ti za Francozi in je ta stvar tudi pri njih že na dnevnem redu.
Ženska v občinski službi.
Dunajski mestni svet je povabil avstrijsko državno gospodinjsko organizacijo, da pošlje v mestni odsek za stanovanjsko skrb zastopnice, ki bodo imele pri odsekovih posvetovanjih posvetovalni glas. To je v Avstriji prvi korak v tem oziru; na Nemškem pa ženske že skoro v vseh mestih sodelujejo na stanovanjskem in sorodnih poljih občinske uprave.
Ženski redovi in šolstvo v Nemčiji.
Statistično letno poročilo za 1. 1911 objavlja, da je v Nemčiji 65 redovnih naselbin, ki se pečajo
cev in med njimi tudi generala Uzk!juC.uo s poukom lla višjih dt
iln«
ki se je vršila Sigmaringen, se
Ud« na kr<
n zdi kakor predrzno zasme-anje današnjega demokrat« *ra ljudskega mišljenja. Ta ru-nska zveza navdaja človeka le
m in prezira njem. Ta do jnižjega mišljenja najviš-gov, ki nimajo ne sramu, ne čuta east i, dasiravno mislijo, da so vzeli oboje v zakup, deluje izdajalsko m bo <jropal veličati-fetva še za ono malo ugie«la, ki ga mogoče iniajo. Vsako pošteno dekle iz delavskih krogov bi se sramovalo »pečati se s pustolovcem kot je "veličanstvo" Manuel.
In da oni. ki so po "božji milosti to ali to postali, tega n«. čutijo in ne sprevidijo, je le znamenje, kako globoko moralično so padli.
Uradaikova smrt.
Ruski spisal A. P. Čehov.
Nekega lepega večera je sedel gospod eksekutor Ivan Dinitrič Cervnjakov v drugi vrsti stolov nekega gledališkega lokala in gledal skozi gledališko kukalo na "Kornevilske zvonove". Gledal je in se čutil na v&ku sreče. Toda hipoma — v povestih srečamo
LISTNICA UREDNIŠTVA. f^V* ' ^ ^T**" ^^ -^	imajo prav: življenje je polno
Naročnik, Cleveland, O. 1. Prvo {nenadnih dogodkov. — Toda hipoma se je njegov obraz nagu-
I. i o vensko sv- Pismo je izšlo v 16 sioletju. Torej je staro že več kot, bančil, oči so se zasukale, dihanje si i ris to let. 2. Sv. Pismo lahko je zastalo... odmaknil je kukalo prodaja vsaka knjigarna brez pa- od oči, ae nagnil
peževega dovoljenja. 3. Sv. Pismo, ki ga je izdala družba sv, Mohorja, ni popolno; izpuščenih je veliko odstavkov iz stare zaveze, kateri po mnenju sv. cerkve niso razumljivi navadnim ljudem.
naprej m... apčhi!!!... kihnil, kakor vidite.
samega, ki je že začel sprejemati prošnje. Ko je general odpravil nekoliko prosilcev, je uprl oči na Červnjakova.
"Včeraj sem v "Arkadiji", če se spominjate, vaše —stvo", je začel slovesno pripovedovati eksekutor, "kihnil in... vas po nesreči oslinil..."
"Kakšne budalosti... Bog vedi kaj! — Kaj želite vi?" se je obrnil general k naslednjemu prosilcu.
"Govoriti noče", je pomislil o-bledeli Cervnjakov. <4To pomeni, da se srdi... Moram mu pojasniti...
Ko je izpregovoril general poslednjo besedo z zadnjim prosilcem in se že odpravljal v notranje prostore, je stopil Cervnjakov za njim in zameinral:
"Vaše —stvo! Ako sem se o-sinelil nadlegovati vaše —stvo, sem storil to le zato, da bi pokazal čut kesanja— Ne nalašč, izvolite sarni spoznati!''
General je namrdnil obraz in zamahnil z roko.
"Lahko se norčujete, častiti gospod!" je izpregovoril on in izginil za vratmi.
"Kakšno^norčevanje je to?" se je vprašal Cervnjakov. "To ni ni-kako norčevanje. On je general, pa noče tega razumeti. Ker je tafr. se ne bom mogel več izgovarjati pred njim! Zlodej ga vzemi! Napisal mu bodem pismo, iskal ga ne bodem več! Pri Bogu, nikdar več!"
Tako je premišljeval Červnja-kov na potu domov. Pisma generalu ni napisal. Premišljal je in premišljal, pa ni ničesar izmislil za tako piamo. Drngi dan se je
Kiiiati ni nikomur in nikjer pre- i.opet odločil iti sam pojasnjevat, povedano. Kihajo tako kmetje "-------- -------• - •
kakor policijski šefi in celo tajni svetniki. Vsi ljudje kiUajo. Cerv njakov se ni prav

-__
Včeraj sem prišel vznemirjati vaše —stvo", je zamrmral, ko je vprl general vanj vprašajoče oči. "Ne zaradi tega, da bi se norče-
kliških šolah; 32 je pa takih, ki iniajo poleg drugega redovnega dela tudi šole. V šolah delujejo uršulinke, ki imajo 30 državno 'priznanih šol s pravico javnosti, 5 pa brez te pravice.
Zadruga za ženske domove
se je lansko jesen ustanovila v Berolinu. Zadruga bo od društva za uradniška stanovanja počasi nakupila dva orala zemljišč v. o-kolici mesta Neu-Babelsberg in zgradila n&velike stanovanjske hiše za samostojne ženske, vdove itd. Prva hiša se že gradi; imela bo 2 stanovanji po 3 sobe (cena s kurjavo vred 600 mark na leto), 2 stanovanji po 2 sobi (400 mark) in 2 stanovanji po 1 sobo (200 mark). Vsako stanovanje bo popolnoma zase in bo imelo razven sob in kuhinje svoj hodnik, stranišče in lodžo; večja stanovanja tudi lastno kopalnieo. Delnice zadruge so po 200 mark.
Razne zanimivosti.
Pregovori o denarju.
Kdor hoče denar imeti, se mora truditi na sveti.
Veliko denarja se izgubi, da se denar dobi.
Kdor ne prejema denarja, ga ne more izdajati.
Čim več ima kdo denarja, tem več si ga želi.
Denar ni vsem ljudem prijatelj.
Kakoršen je denar, tak je čar (čarovnija), je rekel cigan.
Kakoršen denar, tako blago.
Za malo denarja malo blaga.
Malo denarja, malo dela.
Tuj denar nikoga ne obogati.
S tujim denarjem je lahko gospodariti.	1
mrlo 21,448 otrok, na davici 8135. na oslovskem kašlju 8569, na bljuvanju 8492 itd.
Visoka izobrazba danskih kmetov.
Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmečkega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami ko iz lastnega nagiba ustanovili okrog 70 ljudskih šol, v katere pohaja leto za letom okrog 10 tisoč kmečkih sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostora za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, po zimi pa tudi telovadba za mladino. Roko v roki z izobrazbo je šel tudi gospodarski razvoj in so postali kmetje imo-viti.
Vožnja "Impera,^ ja".
Plymouth, Anglija, 5. sept. — Danes je dospel sem parnik Hamburg-Amerika parobrodne črte "Imperator". Vožnjo je nekoliko ovirala megla pri newfoundland-skih sipinah ter pri vhodu v kanal. Povprečna hitrost tekom cele vožnje je znašala 21.5 vozljev in na najugodnejši dan je prevozil parnik 520 milj. Vse sledi požara, ki je bil izbruhnil na parniku v Ilobokenu. so izginile.
i
Imenovanje policistinj.
Kansas City, Kan., 51 sept. — Tukajšnja policijska oblast bode imenovala policistinjo, koje delokrog bo v okraju, v katerem se nahajajo zloglasne hiše in kavarne. katere posečajo lahkoživci. Policistinja ne bo v prvi vrsti pazila na javno moralo, temveč se ;o bo bolj smatralo za "mater deklic, ki so brez matere". Pomagala bo onim, ki se bodo hotele rešiti iz brezdna moraličnega propada.
Kolera na Ruskem.
Petrograd, Rusija, 5. sept. — Uradno se izjavlja, da je v Odesi, Četrtem največjem mestu carstva, v Nikolajevu s 100,000 in v Ro-stovu s 15,000 prebivalci izbruhnila epidemično azijatska kolera. Odesa šteje pol milijona prebivalcev.
*» Zedlnjene države Severne Amerike,
Sedež: FOREST CITY, Pa,
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. •DBORNIKIl
rr*4Mdnlk: MARTIN OERCMAN, Bo* CI1, For »vi OnVi n	i
Podpradaednlk: JOSEF PETERNEL. Bos ti WLUo«k, B& L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. D. tajnik: JOHN OSOLJN, Boa 4t2, Forert City. Hh	J
Blagajnik: MAMIN MUBIC, Boa 117, ForMt City, Bfe
NADZORNIKU
PradMdnlk naOaorneca odbora: KAROL KALAM, Boa 147, For m« CMf. I I. nadaornlk: IGNAC PODVABNIK, 47S4 Hatfield Bt, Pit tak ara, *mi H. nadsornlk: FRANK SUNK. SO MIH Bt.. Luierne, Pa. UL aadaomlk: ALOJZ TAVCAK, 19» Cor. N. -- trd K*ak l|
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR)
Predsednik porot, odbora: PAUL OBREQAR, Boa 411, SOtL I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box KI, Mineral, Kaaa. D. poro talk: ANDRBJ ILAE,, 7711 Isaler It, CUvilaad. MUk
VRHOVNI ZDRAVNIKI	I
»f. t. M. OBUBKAB, I1V7 Bt Clalr Ara., CUvelaa«, OM
DoplM aaj M voUljaJ« L tajnika ITAK VUIAK, Ut »j BH I
City, Pa.
Drafttveae (Isalie j« "«iil VAlOlPi

. NAZNANILO.
Tem potoni naznanjam rojakom v llinnesoti, da prodajam lote v Duluthu, Cliisholmu in drugih mestih v Minnesoti. Rav-notako imam na prodaj več sveta v Oliver Township, Wis., ter mnogo najboljših farm in tudi hiš po Range.
Začno pa tudi naznanjam, da sem pooblaščen pobirati naročnino za ''Glas Naroda".
Rojakom zagotavljam, da bode vsakdo z mojo postrežbo zadovoljen. Pojasnila na vsakovrstna vprašanja dajem rojakom rade- j
POZOR ROJAKU
Jako ugodna prilika se nudi vsakemu Slovencu, kateri si želi nabaviti lep dom v Forest City, Pa. Hiša ima 11 sob in je najmodernejše opremljena. Zemlje je 2 lota, široka 100 in dolga 150 čevljev, z lepim sadnim drevjem nasajena, zraven tudi hlev za kravo in kokoši. Proda se za jako nizko ceno. Vprašajte lastnika:
Louis Zaverl, P. 0. Box 121, Vandling, Pa.
NA PRODAJ 40 AKROV farma, dobra ara-volje, naj si bodo že pismena ali j (lVe kr:t,vi-, dva konJa. dva ustmena. Pišite torei še danes, I ali se zglasite pri meni na Minne-
sota Ave., Gilbert, Minn.
S spoštovanjem se priporočam Louis Vessel, P. O. Box 337,- Gilbert, Minn
BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM.
Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen, aH ki je bil okraden meno. ali oropan, napaden iu ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše, pri vloženju, pošiljanju in menjanju denarja, ali ogoljufan po kakem notarju, pravniku, agentu voznih ali železniških listov, eks-presmanu, v kakem hotelu ali na i kak drugi način oškodovan, dobi
kokoši in vse o rod, kar se na farmi potrebuje. Dobra pitna voda. «'ena je $1600; $800 takoj i i * za ostalo se čaka na leta.
60 AKROV farma blizo mesta, lepa hiša. velika šupa in hlev in vsa druga poslopja, katera se na farmi rabijo, tudi nekaj orodja. I^ep saden vrt in 10 akrov gozda. Soi;i je pok-g farme. Cena $2300.
Kdor izmed rojakov želi pojasnila. naj se oglasi pismeno ali ust-
Frank Cecil, R. '2. Box 52. Grand Haven. Micik
DOKAZANA RESNICA.
Če ste že gledali za »vet v»e-povsod. zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjev? Tam vidi-
v tej državni pisarni sveta in po- ite 2a 8Voje OČi' kako kpa polja moči. Ravno tako posredujemo i f°' Tara S°™rite 8 BV0Jim vsakemu zasluženo plačo ako'kom tarm,?rJem- Pa K* vprašate isto sam ne more dobiti '	1° vsem- Tam se lahko na 8v°je
Urad se nahaja v New Torku 0Či PreP™'ate> kako lePa PolJa v hiši 26 E. 29th St Uradne ure ?si naPravili farmerji v teku ene-
so od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsaki dan in v sredah zvečer od 8. do 10. ure.
V Buffalo, 704 D. S. Morgan Building.
New York State Bureau of Industry & Immigration.
RES DOBRA ZEMLJA.
ga ali dveh let. Tudi tisti, ki ao se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa ae bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli b tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, Ker so bili naši rojaki ponovno oci^a- kjer v resnici raste vse, da člove-njeni m očifutorjeni ter zapeljani no ne- i	i- \	i ^ rr-
kateiih zemljiških agentih im podlUgi ka veseh' kam°r pogleda, lam ae neresničnih poročil in ker zaradi te^a: boste lahko prepričali, da je pol-
nSfi^tL'n^lK110šk^Jo,n.imaJ<'. zau- no studencev, zdrav, gorak kraj,
panja tudi v poštena podjetja, izjavlja-:, . ,	- , - ^
mp mi na tem mestu, da povrnemo *«a- kl nikdar He trpi od SUSe. PridlttJ kemu rojaku, ki pride gledat n»šo zemljo' in prepričajte se sami! Mi ce po-
.-.T:^	! f1;*™. reiikih w * i—0".
ča»a.	i ker veljajo veliko denarja, pae
N»fa zemlja: črnikasta, mastna in ne- i pa sporočamo javnosti, da bo vsi
navadno rodovitna, brez peska in moč-i c - _„ j___l;L. . " .
virja. Dovolj zdrave in dobre vode. Števil- j Dasi farmerji ladOVOljni m to je ni potočki teko čez našo zemljo. Podnebje glavno. O vsem drugem pa se zdravo in prijetno. Vod.ivo .bčb. v .lov«.-1 prepričate sami lahko, če pridete
do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-
ZAHVALA.
Tem potom se najiskrenejše za-hvaljujem vsem onim ameriškim rojakom, ki so mi darovali v moji nesreči in bolezni 55 kron. Bog naj vsem stotero povrne! MoJe stanje je obupno, slep sem na obe očesi in najbrže nikdar ne bodem spregledal. To mislim, da je najhujše zlo, ki more doleteti človeka na tem svetu. Še enkrat naj-iskrenejša hvala!
Franc Štefančie v Sv. Mihaeli* pri Postojni, Austria.	Kranjsko.
skih rokah; slov. driafna šola; pošt*, prod»jaI nI, postaja in cerkev blizu. Delavnica za konzerviranje komar ter mlekarne blizo Pridelki «e
lahk* In dobro prodajo. Mesto z okrog 10001 • o.	j	• , r
prebivalci blizu. Dve slov. podporni dru- j 1Zveste vse »d SVOJlll rojakov far-
štvi. Skratka: zemlja na Willardu, kjerimerjev, pa se bodete kmalu pre-
se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo! pričali da Se ne hvalimo nami skupno nad 150, je najboljša, kar se je P	Qa Se ne Dvalim<>
prodaja med Slovenci, zato jo kupujejo j neS° "a nas hvali zemlja, kraj in tudi taki rojaki, ki so si ogledali že vse naši farmerji druge kraje, kjer se prodaja rojakom !	j i i • m-i_
zemljo. Cena $18 aker, ne več, ne manj- Pridite, dokler je pribka, do-
kler morete še kaj kupiti 1 Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da
Kje je moj brat TOMAŽ ERŽEN? Doma je iz Britofa pri Kranju na Gorenjskem. Pred 7. leti je bil v državi Washington. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank Eržen, 994 E. 61st St.. Cleveland, Ohio.	(8-10—9)
Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willar-da s slikami. Se danes pišite ponj na ADRIA COLONIZATION CO., 322 Reed St., Milwaukee, Wis.
Ig. Kušljan in L. Zakrajšek, upravnika. TT£!a -	, .	,
Doatavek: Sedaj je pravi čas za ogle-[^Se lz^rStno raste in VSe bogato danje, ker se lahko na lastne oči prepri- obrodi. Krže Mladič Land Co
^^SS^^-^SSa&	Aye., Chicago,
farm zraven Willarda po zelo ugodni j Pišite in pridite vselej na ta ceni!	I naslov in nikamor druttam na.
Najboljši gramofoni za najnižje cene.
Odposlane naravnost iz tovarne.
Krušen cenik zastonj. Nove SLOVENSKE pložče.
Colombia Grammofon Co.,
New York, N. Y.
i—#—
171 Washington St.,
r-»—»—r
GLAS NARODA, 8. SEPTEMBRA. 1913.

S:
Jugoslovanska
B	=

Katol. iedneta
B
Inkor por irana dne 24. januarja 1901 v državi Minneaotm.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
»RMMRD
■t.
rvAJf m—T*, MT Cktfrr Way or B«
Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ. Kveleth. Mino. OlA-ral tajnik: OKO. U BROZICH, £37. Minn.. Boa AM. Poaoftnl tejnik: MIR A KI. M KAVI NEC, OdmJu*, Neh.. UM IVAN OOUZB, £17. Mine.. Boa IM.
▲LOJra VULANV, Lozmin. Okto, UM i VRIOVNI ZDRAVNIKI
liim s. im dl. n* m«.
nadzfrnikii
aiois Koanuc, »*n«o. com., bob m«. in—AT. XLOBUCHAK, Calumet Mleto . 11» - Ttt »l & aPUAB. rum Ctt7. Kus.. U1 N«. itt »i
POROTNIKU P»- Bo« IM.
nrAJ» KMUMia._________ ... .
rtANK oonzm. Chlakola. Minn, Boa TU. HJlEVIN KOCMBVAB. PatUo, CoU. Wt B
Ar«.
Vrt
Mj M »otUJaJ* »Mi j«
■UJUO: "OU1 NABODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ciji v Trstu. Sicer italijanski sleparji uiso vsi tako pogumni.
Ženski kot sodnici. Težak Josip Kueas v Trstu živi že tri leta od svoje žene. Vso to dobo se nista brigala drug za drugega, a sedaj, ko si je hotel on dobiti drug par, se ga je žena še enkrat spomnila. Nekega večera ga je pričakovala z neko tovarišieo pri hišnih vratih in ko je prirogovilil domu, sta ga napadli in strašno nalomili.
poškodoval. Pretresel si je mož-gane.
Nesreča v ladjedelnici pri Sv. Rekn. Iz Trsta poročajo: Pri nekem električnem dvigalu je bil r zaposlen v ladjedelnici pri Sv. Roku 191etni delavec Angel Mla-donič. Nesreča je hotela, da ga je stroj pograbil za desno roko in ga težko poškodoval. Dobil je tudi na glavi težke poškodbe.
Bcj s tihotapci. Komisar finanč-
"Vražje babe. teple so me, da je ne straže K»nzl v Trstu, ki je do
pokalo kakor po vreči otrokov", je javkal zdravniku pri rešilni postaji, kamor se je zatekel po pomoč.
Trn se zgodaj ostri. Tržaška
bjl v boju s tihotapci težko rano na glavi, je bil 19. avg. operiran. Zdravniki so mu morali izrezati oko, v katerem je tičala kroglja. Kana je že precej inficirana, ven-
|M»lieija ima zaprtega nekega ne-1 ilai" »pajo zdravniki, da ga bodo
KRANJSKO.
Velik naredni dobrotnik umrl.
Dne *JJ. avg. zjutraj j«- v Ljubljani umrl trgMvee Fran llabič na Dnkiijski cesti e«sti, star 4-"» let. Za glavnega dediča j<* postavil šnlhkn Družbo sv. Cirila in Metoda, ki dobi hišo >t. 44 na Dolenjski eehti, vredno Strankam v hiši
h lo bre/plačno stanovanje, svojim poslom je volil 1000 K. po 1«
prijat
Piulam. Ob levem bregu Grada-si •<• in proti Rimskemu zidu so kanalska dela deloma .Med Frančiškanskim in Hrade-!ekega mostom se bodo dela na o-ht h straneh za nekaj časa ustavila. in sicer na desnem (frančiškanskem) bregu radi nekaterih nad 1« h muk j K. | ovir pri hišnih kanalih in obrežje izgovoril eno i n« ni zidu. na levem bregu pa za-
te. ker obrežni zidovi, za kateri mi bo ležal zbiralni kanal, še ni-'s,llžal m> K dobi tudi neka j njegovih j so zgrajeni. Kjer so zbiralniki že Izmed ostalih volil je j dovršeni, se je zveza s hišnimi
kako 12 let starega dečka, o katerem ne ve. ne odkod je in ne kako se imenuje. Sam pravi, da j se piše Josip Vatovec in je najprej trdil, da se ušel sta riše m iz 1'o rt o rose, nato iz Sežane in slednjič iz Opčin. Ker pa tam ne vedo ničesar o kakem Vatoveevem dečku, je fant očividno prefrigan lažnjivec, ki ima še lepo" bodočnost.
Izgnana je iz Gorice Marija Sili«"- iz Vrtojbe. Da bi iz bližnje Vrtojbe ne prišla nikdar v Gorico, bi bilo pač čudno. Ali kadar se vrne, jo primejo in zapro. Tako s«' jej je zgodilo tudi te dni.
Pri koncertu je umrl. Na Reko je bil prišel dne 18. avg. iz Zadra končana. *et stari trgovec Josip de Zor-zi. ki je bil namenjen na Dunaj, da vpraša radi srčne hibe za svet kakega slovitega zdravnika. Zor-zi je hotel ostati preko noči na Reki in da bi se razvedril, se je vsedel na verando kopališča **<^uarnero"\ kjer je igrala meščanska godba. Revež pa je po- ,' Victoria Louite
New York.. .
rešili. Med drugimi je Kiinzla obiskal tudi namestnik Hohenlohe.
KOROŠKO.
Ponesrečila je. Iz Kovic
pri
KNJIŽI
Popolnoma Zastonj.
Bilčovsu poročajo: Te dni je šlo več ljudi skupaj v gozd nabirat j maline. Ne ve se, kje, kdaj in ka- l ko se je ločila 121etna deklica i Tilda Schofman od družbe. Naenkrat je ni bilo več, ni je bilo | domov zvečer. Po dolgem iskanju so jo našli vso ranjeno, raztrgano. Revica je stradala, parkrat zunaj na prostem prenočevala in je deloma oglušela.H
Vsak moški bi moral takoj pisati po
to izvrstno knjižico. Možje, kateri sc nameravajo ženiti—bolclini možje —možje, kateri sc večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, ner\ozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja, življenja, kako dobijo l>olezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki eeni. Ako hočeš biti uiož med možmi, ta knjižica ti pove, kako iu kaj.
Ta knjižica jc vredra $10.00 vsakemu bolnemu človeku.

METANJE PARNIKQY
KEDAJ 00PLUJEJO IZ NEW YORK*
Pakkik
ODPLUJ«
Kromp. Cecilia
l<yndam.......
France.........
Mauretania.... Penn>ylvania Adriatic___...
ušal le par taktov, kajti naen- Olympic (novi)
krat se je zgrudil iu izdihnil. Za-, Zetland........
dela ga je kap.
« meniti, tla dobi Sokol II. ."»(K) K, | kanali že izpeljala. Ako bodo dela "Glabella Matica" "»(H) K, trgov-; ta ko napredovala in ne bo nepre-sko društvo "Merkur" r>00 K, Sa-j vidnih ovir, bodo zbiralniki ob b /ijanei hi K. Ostalo njegovo | Ljubljanici in Gradaščiei, v koli-preiuo/enjc je razdeljeno med so- k. r še niso gotovi, do novega leta rodnike. Pokojnika so prepeljali 1!>14 popolnoma dovršeni. /. Dolenjske eeste št. 2 v rojstni1 kraj Kranj kjer je bil pokopan. Umrli so v Ljubljani:
Kukov le/llier
ŠTAJERSKO.
Matija
ti?
Avtomobil povozil dečka. Iz
C. podiiradnik Južne »"-.Rimskih toplic poročajo: Na cesti star 77 let. — Marija Res-;Iwotj jurkloštni je neznan avto-
loia /. le/nišk. ga vratar-| mobi| poVozi, letnega kmečkega fvo^, in pobegniti; voz in konja h-t. — r.iiuaz Zmrzlikar,jfanta K Medveda, ki se je na ce-	J
Martha Waskwftoa
Prebrisan voznik. Voznika Iva- j NU^Hf™?™!'.*.
na Furlaniča v Pulju sta pred1 Columbia------
par večeri napadla dva lopova, j
pred katerima je komaj otel svoje j La8»voi*--...
življenje. Približala sta se bila j Kocnig. Looiae
njegovemu vozu v temi in sta za- j SL^JPaal.......
htevala, naj ju zapelje nekam v okolico. Trojica je sedla v voz, a za mestnim pomerjem sta se lotila neznanca kočijaža, eden z nožem. drugi s palico. Vozniku se e zdelo najbolj umestno, skočiti
ju Andreju Jekov->}e čase etlen prvih
delavec hiralec, 71 let. — Ivana Sodnikar, delavčeva žena, 26 let. — Marija .lekovec. rojena Kapus. s!ara b'5 let, mati inženirja Jekov-ea in vdova po ranjkem kamno-goriškem učiti en. ki je bil N\ sot rudnikov pri starem ljubljanskem slovenskem gledališču v 70. letih. Venci so se na izrecno po-kojtiično željo odklonili v korist kulturnih ali dobrodelnih društev.
Srčna kap je zadela pri delu 46 službujočega tovarniškega de-a .lamza Rozmana v Ljublja-Mož je bil iiiisith decembra . odlikovan s kolajno za štiri-•tletno nepretrgano službova-pri eni in isti tvrdki. kar ga elo Veselilo. — Isti dan so tu-
let lav ni. m.
tli p
rest a vra-
J
hiš*- na Kimski e ljniti r. odra pad«' pomoru i k I v m 11 >1 take notranj morali z r»-si Ijati v dežel •J H/ha rja je drug dela ver
sti igral. Dečku je polomljenih več kosti in je dobil tudi težke notiaujc poškodbe. Avtomobil se je odpeljal, ne da bi se kdo za ponesrečenca zmenil.
S peda padel. Iz Št. J ti rja ob J. žel. poročajo: V IIruševcu je pa-I del 4letni dečko Jože Kukovič s Stantej-vega poda, na katerem se je /. drugimi otroci igral, v globo-či.io in s,- težko poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Nesreča. Od Sv. Marjete nad Mariborom poročajo: Kmet Ma-zek se je peljal t mladim, iskrim konjem proti Mariboru. Konj se je vsled nekega prenaglo vozečega avtomobila splašil, zdivjal in Mazek je padel z voza ter si zlomil rebro.
I Slcvenec lastnik. Iz Vojnika se
i bivs ira plačilnega ,Miro,-.a. primusovo gostilno in trgovino v Arclinu je kupil Sloveli« e Delakorda iz Št. Jauža na Vinski gori.
Slcvenci zmagali. V Varbergu nad Ptujem so bili pri občinskih volitvah proti Štajercijancem izvoljeni slovenski klerikalci.
Telefon. Iz Ptuja poročajo, da se dne 14. avgusta otvorila na pošti telefonska govorilnica. Zvezana je z osrednjim omrežjem v Mariboru. Telefon se vpelje tudi v Ormožu in Središču.
Koncesijo za ureditev kino-gle-dališča je dobilo mesto Ptuj. Predstave bodo v prajpovskem "Veratubaum". •
Zadušil se. Iz Ormoža poročajo: V nekem novem studencu na Krčevinah se je zadušil znani iz-delovatelj studencev Gens iz Ma-einca. Na spomlad se mu je v nekem novo izkopanem studencu na Dobravi zadušil sin.
Vinska letina. Vsled slabega vremena je upanje na ugodno vimko letino vedno manjše.
natakarja kolodvorski cije Antona Kratkega.
Nesreča. Dne 21. a\«r. okoli 6. pri popravljanju Liningerjeve
sti št. 6 v Ljub-4*letni zidarski /.bar ter zadobil i* | h »škodi M*, da so ga lnim vozom p rej m--no bolnišnico. Poleg padel z odra še nek , kateri se pa k sreči
la^enlcr Rocbambeaa
Patricia.... Majestic ..
Glede
sept.
liibretucn yj Rotterdam loj Havre, loj Liverpool 11 Hamburg
Naslov
zastrupljeno kri nil pifilis, 1ri;irr, splošno oslabelost, fruhitek iivljen
skocn soka, nor ni jr«l»it e k. mo^ke kreposti, iiupotenfo. atrofija,
t^trilcturo. revmatizcin. orjznnsko t>o-ezen, bolezen na jetrih, v želod, u, mehurju ali na letlvi«-ah.'
Ako iin:'te bolečine v križu. ! «;nbo apetita, jrrcnkoho v ustih. vobol; :iko vam priliaji :-l:ibo, n mate spanca, trudno in t«>zko 1< !.» zjutraj, ako ste zueian. <lot>iti mo riitc to knjižico. lahko razumlj? vem .jeziku vam j>ovc sakaj trpite in kako :*.a:uoroto onlrsiviti.
Tisoče mož je 7.a>lo!>ilo ]»opo'in« zilravjc s | «:»!«»•"-jo ti' kn ji/.ico. V.-.y-lojra znanosti je ii» v^i l-uj«- ra\:. > tiste stvari, katere bi moral ::r ti vsak moški, bo-lisi mla-l ali si r, boga L ali re^en, san.ski ali	•• fi,
bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisiuženojra denarja za niejiredna zdrav da dokler > ■ prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mno^o denarja in vam r.;zo<l< l:«. l.:sUi iahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Niln e ne bn ve-»lel, kaj je razen vas. Zapišite sjiotlaj razločno svojo iuio in naslov spodsj mi kupuun, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.
Pošljite Nam Ta Kupon še Danes,
DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 400, 22 Fifth Ave., Chicago, 11!.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno Knjiži- o brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj.
Država

H
11	i.i Ter pool
12	Hamburg
12	Southampton
13	Southampton 13 Antwerpen 13. l'rst-Fiumc 13 Bremen. 13 Havre 13 < ilasgow 101 Bremen 16, Rotterdam. 17 Havre 18, Bremen IS, Liverpool Hi; Southampton 20i Hamburg 2o Havre 2o Hamburg 20, Southampton
ca parobrodma listka
i> vaa draga pojaaaila obraita aa
Had bi zvedel za JANEZA MO-[ STAR. Pred sedmimi leti je bi-j val v Irwin, Pa. Prosim eenje-! ne rojake, če kedo ve za njegov j naslov, naj ga naznani Franku 1 Mostar. 15513 Hele Ave.. Col-i linwood, Cleveland, Ohio.
(6-0—9)
Frank Sakser,
pa je ustavil pozneje neki vojak., DO	XT v .
Črncgcrski prestolonaslednik i 82 Cortlandt St » New York City
Danilo se je pripeljal 19. avg. v
Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111.
Opomba : Pazite na oglas v sobotnih številkah.
C—«_«_«__t—«—J*
iti me poškodoval.
Pcncsreceni kelesar. š*-stnajst-b tni Fran Flajs »h; je |m-ljal od Trojic** v Mokronog. Med po-kolesom na zvrnil in
Ijo je |
nekega pM. nakar m* j« si /.lomil levo nogo v kolenu.
Necreča. Fran Medic, posestnikov »in i/. Itirčne vasi pri Novem incMtu. je prišel med delom pre-bli/o kolesa pri mlatiluici. Jermen ga je prijel za obleko tako, da ga je vr*eče se kolo (»otcgnilo m boj. mu zlomilo hrbtenico in denno roko. Prepeljali so ga v kandijsko U>lnišnieo. kjer pa je 19. avg. vsled |M>škodbe umrl.
Kolcdvcr ▼ Radovljici začno v
najkrajšem času graditi. Pred-dela mi le v teku. Zgradi se pro-atortMi koiodvorako i>oalopje in obširna skladišča.
V prižilno delavnico v Ljubljani ko pripeljali :t61etnega fKisto-paea Ivana Teodorja Vogta. rodom iac Ka|H*la okraj l^ndeck na TiroUkcm.
Kanalska deia v Ljubljani so tekom zadnjih atirih tednov takole napredovala: Pri Jubilejnem most u (na Bfaljeu centih se jc zvesa glavnega kanila končno dovršila; začela so se dela na Sv. Jakoba nabrežju iu dalje proti
m
PRIMORSKO.
Umrla je na Greti vrla narodna
spremstvu princezinje Milice v Trst. kjer se je mudil nekaj dni.
Tatvina bakra, v prosti Inki v Trstu so odkrili veliko tatvino bakra. katerega so kradli neznani tatovi iz železniških voz. Južna železnica je zaprla vozove s posebnimi ključavnicami, vsled česar so tatvine nekoliko ponehale. Do sedaj so aretirali enega tatu, in sicer nekega Šuligoja, ki tatvino prizna, noče pa izdati svojih sokrivcev in skrivališča, kjer se nahaja ukradeno blago.
Pcnevarba. Občinski uradnik Fran Polak v Opatiji je poneveril 2000 K občinskega denarja in pobegnil. O beguncu nimajo dosedaj še nobenega sledu.
Zakcnska ljubezen. V Trstu se je pripetil slučaj, ki povzroča ^jf^S mnogo govorice. Dne 19. avg. je umrla po mučni bolezni gospa Temi, tekom popoldneva pa njen soprog Avgust Temi, eden najbogatejših meščanov. Terni se je pred kratkim ponesrečil z avtomobilom in se je moral podvreči operaciji. Vendar je bilo njegovo stanje vedno slabše. Obolela pa je medtem tuui njegova žena, ki se je morala podvreči nevarni operaciji na levih prsih. Zdravniki so izjavili, da potrebuje košček sveže kože za njeno rano, in mož, da-si bolan, se je ponudil, da so mu izrezali potreben kos kože. Kljub temu žena ni ozdravela. Umrla je iu*dolgo po operaciji, in kmalu, ko je izvedel mož o smrti svoje soprroge, je umrl tudi on.
Merski volk blizn Reke. Izletniki iz Martinščice so javili sušaški policiji, da so videli morskega volka, dolgega "3—i metre.
Pri delu ponesrečil. V mestno bolnico tržaško so pripeljali 42-letnega zidarja Rozarija Andella-ro, rodom iz Reggio di Calabria, ki je delal pri neki novi stavbi v
Iščem JOHNA USKRA. SvojeČas-no sva bila skupaj na Green Ridge, Ind., in pred 7. meseci je bil v Weirton, AV. Va. Prosim cenjene rojake Slovence kakor Hrvate, če kedo ve za njegov naslov, da mi poroča, ali pa naj se sam javi. — Sam Popovič, Box 267, Chester, W. Va.	(4-8—9)
ij
■t
S'
Josip Scharabtn
blizu Union postaje 415 West Michigan St.,
Dulutli, Minn.
Pošiljam denar v staro domovino in prodajam paro-brodne in železniške listke.
Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in p«vekim društvom se toplo priporočam sa obilo naročil. — V zalogi imam v.^e kar potrebujejo podporne ali pevske društva. — Vzorec pošiljam poštnine prosto : Pišite ponj.
Moi poStnt T>tm]iiv i*: I.OCK BOX 32%
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 44GLAS NARODA". NAJ-TN NAJCENEJŠI DNEVNIK
FRANK SAKSER

r
Glavni urad:
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pošilja
denarje v
staro
domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica :
6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, Q.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.

i "j L. J
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče
ne more tožiti o kaki izgubi.
.. „ „v	Miljah in je po nesreči padel z o-
Kospa Marija Pogoreh eva, sopro*!^ 6 metroy globoko ter se težko
>J
stari Camillo Deseovich,
neverjenja. od porote v
zavržena, se bo moral Dese< zagovarjati pred poroto v C eu. In mož ima do porote v Celo v
- Podružnice -	I • Li: __i____i ___i _ i • .ti		Stritarjeve ulice 2	- Podružnice l
	Ljubljanska kreditna banka vLjubf	iani		
- Spljit, eumcf Trtt, -	»prejema vloge na knjižice in na to- y| 3 Ol koči račun ter je obr—tuje po čiitih |0 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Naš dopisnik za Zjedinjene država jc tvrdka FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York.			- Spljet, Gelonc, Trst, -1
- Strain«. 6trtca, C«f}i -				- Sarajevo, Gorica, Cel)« • 1
ii Gradtž.				In 6radaž.
Htlniik« glavnice K. 8,000XK>0. t				Rezervni fond - 1 xc 1,000.000.; - I



"ifiii»'irrri*fTin •	i..-4-,

.GLAS NAHODA, 8. SEPTEMBRA. 1913.
F
^	<7fc> S?	^
* Skrivnosti Pariza.
I ž*
n
Slika iz nižin življenja.
Spisal Kugene Sne. — Za "GUb Naroda" priredil J. T.
•V ^	cf^O cf^	q
(Nadaljevanje.)
i i
i
—	Da, tli I«-ta. — |>a o tem pozneje. Skale pri Loure, maveeve pee i v ('lie h v in kaiiinoloiuni v Montronge so bile gostilne moje mladosti. En dom sem imel v Parizu, drugega na deželi.
—	In »i delal 1
—-Prect-j nejasno se spominjam, da sem se v svojih otročjih le-Tih klatil okoli z nekim cunjarjem, ki me je vedno pretepal. Ko Min tnalo dorasel, sem pomagal konjedercem v Moutfaucon pobi-jafi stara kljuseta. Takrat sem bil star dobrih enajst let. Sprva se nil to rokodelstvo ni posebno dopadlo, ker so se mi živali smilile, toda v teku enega meseea sem se popolnoma spremenil. Nikdo ni imel .»htrejaega noža od mene in s kakšnim veseljem sem se ga posluževal. — Ko sem pobil svoj«' konje sem si zbral najlepši kos mesa. To ni nič čudnega. M«*so bolnih konj prodajajo v izkuhe, kjer potem post režejo gostom z lepo govedino, teletino in drugimi okusnimi jedili. t e s.--m imel nkrat tak kos v rokah, ni bil niti kralj bogatejši «hI mene. Nato v.-m se splazil v peč za mavec, kot volk v votlino in bpekel pečenko po svoji volji in okusu. Jedel sem sieer napol krvavo, a teknilo mi j" izvrstno.
—	In tvoje ime *. Kako so te imenovali?
_ Takrat - -o imel š.- bolj beh* lase kot danes in vedno s krvjo oblite oči: rekli so mi Albino.
—	Kaj pa tvoji stariši* Tvoja rodbina? — je spraševal Rudolf.
_ Moji >tarišj » Stanovali so na isti številki kot Plesalkini. Kje
em »e rodil T Na prvem boljšem cewteni vogalu, levo ali desno.
—	Ali si proklinjal očeta in mater, ker sta te zapustila .'
_ Saj nič ne pomaga. Neumno sta naredila, dri trta mi dala življenje. Nič bi s«- ur pritoževal, če bi ne čutil mraza, lakote iu žeje. To bi lahko napravil Bog in bi revežem v vseh ozirih zelo ugodil.
—Zeblo te je, stradal in nisi kradel. Zb..dae?
_ Ne, čeravno sem se nahajal v grozni revščini. Večkrat sem
s* dva dni poatil, toda kradel nisem.
—	Iz strahu pred zaporom?
—	Ah — je zamahnil morilec in se za krohoti. — Jaz da bi ne kradel kruha iz strahu, da bi ga dobil? Pošten s«"ii bil iu stradal aem ; re bi kradel, bi itie že v zajMtru nasitili! ne, jaz nisem kradel,
—	ter — ker nisem hotel krasti.
Ta lep odgovor, če ga r pomena ni razumel niti sam ZbadaP, je želo začudil Rudolfa.
Vedri je, da je o*tal siromak kljub groznem pomanjkanju polten in dvojnega spoštovanja vreden, ker ni bila kazen za zločin gotov vir nekakega blagostanja.
Rudolf je ponudil roko temu nesrečnemu divjaku civilizacije.
Zbadač gii j - začudeno pogledal in se skoraj ni upal dotakniti ponudeiie roke. Čutil je, da je med njim in novim znancem globok prepad.
—	Ti imaš še srce iu čut časti.
—	Res m- vem, kaj pravite —- je rekel morilec ves ganjen — toda, le poglejte, jaz nisem še nikdar kaj takega občutil. Stolkli ste me, pa kaj za 1o! Na Zbadaea s«- lahko za nese te. pa če bi šlo za življenje in smrt.
Rudolf, ki ni hotel izdati, kaj se je dogajalo v njegovem srcu, je mrzlo nadaljeval:
—	Ali si bil dolgo časa pri konjedereih?
—	Precej. — Od začetka so se mi smilile uboge živali, potem mi je bilo to rokodelstvo v zabavo, ko sem pa dosegel šestnajsto leto. je iz zabave postala strast. O. da bi me videli pri tem delu! Razen hlač nisem imel ničesar drugega na s« bi. Če sem imel, držee svoj oster nož v roki. okoli sebe petnajst do dvajset konj, ki so čakali naiue, strela božja! — Ce sem začel klati, ne vem kaj me je popadlo! Po ušesih ni je šumelo, oči mi je zalila kri, jaz sem pa klal, klal in klal, dokler mi ni nož padel iz rok, strela božja! To je bilo veselje.
—	Pri tem si sr tudi najbrže naučil moriti.
—	Mogoče, toda ko sem bil star šestnajst let, sem postal tako besen, da nisem v svoji brsnosti gledal na delo. Vse kože sem pokvaril, ker sem živali zasadil nož, kamor se mi je zdelo: v hrbet, v .rebuli, v stegno. — Nazadnje so me spodili. — Hotel sem iti k mesarjem, toda mesarji so bili preošabni. Zaničevali so me, kot zaničuje čevljar knpača. Ni kazalo drugače, moral sem si kje drugje za-služivati kruha. — Dobil sein delo v montrougških kamnoloinnih. Ker sem sr po dveh letih tinli tega naveličal, sem šel k vojakom. Ril sem velik iu močan. Moje ime; Albino; starost; — poglejte brado; dokumenti f tukaj je gospodarjevo spričevalo. Bil sem kot stvor jen za grmadi rja in vzeli so me.
—	Z oz i r oni no tvojo moč, hrabrost in krvoločnost, bi lahko postal častnik, če bi bila vojna.
—	Prokleto! Seveda bi rajše klal Angleže in Pruse kot pa stara kljuseta pri konjrdrreu. — K nesreči ni bilo takrat vojne in pa še ta prokleta disciplina! — Učenec hoče pretepati svojega učitelja,
—	dobro; če je slabič, je tepcu on. če je močnejši je tepen nasprotnik: s j »ode ga iz hiše: mogoče ga še zapro ni basta! I*ri vojakih je drugače. Nekega dne me je moj narednik precej grdo psoval, ker nisem hotel ubogati: prav je imel, jaz sem bil namreč res len; molčati mu nisem hotel poti nobenim pogojem; prijel me je za ovratnik in me sunil pod rebra. — Meni je bilo dosti, — kri mi je zalila oči. V roki sem imel svoj nož, ker sem delal v kuhinji, in glejte! začel sem klati, klati kot pri konjedercu. Zakal sem narednika in ranil dve drugi osebi. To je bilo klanje; enajst ran so imeli ko so legali v luži krvi.
Morilec je povesil glavo in utihnil.
—	Na kaj misliš, Zbadač?
—	Na nič. na nič — je odvrnil hitro in z nekako surovo brez-skrbuostjo nadaljeval:— nazadnje so me premagali, uteknili v ječo in obsodili na smrt.
—	Ali si ušel?
—	Ne, namesto da bi um* ohglavili, so me držali petnajst let v ječ?. Pozabil sem povedati, da aem rešil iz reke Marne dva svoja ♦ovariša ko sme bili v Melutiu. Ob neki drugi priliki — mogoče so hojrte smejali, da živim v ognju in v vodi, je v mestu gorelo. Nekoliko kaznjencev so poslali gasit, med njimi tudi mene. Rekli so iui, d« si» nahaja v podstrešni sobici neka starka, ki bo zgorela, če ne dobi takoj {»omoči. Prokleto, gorelo je kot svoj čas v mojih peček za mavec. Ker se mi je starko posrečilo rešiti, se je moj zagovornik na vse načine prizadeval, da je spremenil smrtno kazen v petnajstletno ječo. Ko sent sprevidel, da ne bo nič s smrtjo, bi najrajše zgrabil advokata za grlo in ga zadavil.
—	Ali ti ni bilo povšeei?
—	Ne. Oui, ki se poslužujejo noža, zaslužijo rabljeve sekire; tako je prav in nič drugače; kdor krade, naj dobi verigo na nogo. Vsakemu »voje. Človeka, ki je moril, siliti k življenju — pfuj !
—	Ali te j« pekla vest, Zbadač ?
_Vest ? Ne — jaz sem presedel svoj čas, toda v vsaki noči sem
videl narednika, katerega sem umoril. Pa ni bil sam — je nadalje val x nekim posebnim strahom — deset, dvajset, tisoč jih je bilo; vrni so me proseče gledali, kot da bi čakali, kedaj bo prišla vrsta na-" " iem jih klal, in več če sem jih poklal, več jih j« bilo.
* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. & 4
> a s i i • 1
+ + + * + +


OLATNI ODBOK:
II Cortland St.. Ne« X«fc M. X. PfWIpfrt—ilntfr: Paul BchneUer, Calumet, Midi. Tajnik: Frank Krt«, MIC ■. Lava dale Ave.. CU«n OL
torij:
DlrektorlJ obetojt ia Jedneca aaa opni k« od mk SIoT«naklk »odtoratt orranlmarij, od vaek BloTonaklb listov tn od vseS samostojnih drultCT.
■a znamke, knfifllee ta tn drago m obrnite na tajnika: Frank KfSf, Ml« «. Lawndalo Ava, Chlcaao. IU. Vadi too denarne podUJatre podtUaJSs «a ta
Narod M ne ekrM as orojo reve, nima prostora med dTlUsoranUal Človek ki ne podpira narodnih aavodovt nI vreden an svojega naroda.
Spominjajte ee ob
prlllkali Slovenskega SavetlACa.
— Pa to še ni bilo vse! — V življenju nisem imel brata, a v sanjah so se mi zazdeli vsi zaklani moji rodili bratje, za katere bi šel na konec sveta. Ko nisem mogel več sem se zbudil; eel život mi ^e oblil ledenomrzel pot.
—	To so bile hude sanje, Zbadač!
—	Da, da. — Sprva setn mislil, da bom znorel. — Dvakrat sem se nameraval usmrtiti; prvikrat sem zavžil precej kotlovinaste zelenice, drugi pot sem se. hotel obesiti z verigo: toda močan sem kot vol in imam žilavo življenje. Pa kotlovinski zelenici sem bil žejen, veriga mi je napravila moder >pas okoli vratu. Polagoma sein se na privadil življenju.
—	Čudno, da se nisi navadel krasti, ker si živel med tatovi.
—	Priložnost sein imel, toda veselja za to stvar mi je manjkalo. Drugi kaznjenci so se nekaj časa norčevali z menoj, ko sem jili pa zeeel pretepati z verigo, so dali mir. — V ječi sein se tudi z l*či-teljem seznanil. Vsa čast njegovim pestem! — stolkel me je, ravno tako kot vi pred kratkim.
—	On je bil galejski kaznjenec?
—	To se pravi, da je bil obsojen na smrt, pa se je sam osvobodil.
—	Ali je všel? Zakaj ga niso izdali ?
—	Jaz ga ne boni izdal, ker poznam njegove pesti.
—	Čudno se mi zdi, da ne pade policiji v roke. Saj gi imajo gotovo popisanega !
—	Popisanega? Seveda, da ga imajo, toda sedaj bi ga ne spo-
znal noben satan. — Kako to?
(Dalje prihodnjič.)
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Mnogokrat sino že naglašali na tem mestu, da ima vsak naročnik napisano poleg svojega imena na naslovu lista, do kedaj je naročnina poravnana. Kakor hitro ke-do naročnino obnovi, se dotične številke pri naslovu spremene, iz česar lahko sleherni naročnik takoj razvidi, ako smo naročnino sprejeli ali ne. Mnogi naročniki še vedno tega lie vpoštevajo ali pa nočejo razumeti, vsled česar ponovno opozarjamo vse naročnike: Prva številka je MESEC, druga DAN in tretja pa LETO, do kedaj je naročnina poravnana, kar je dovolj razumljivo. Kdor torej to vpošteva in naročnino pravočasno obnovi, tudi list redno sprejema. Izgovor, da ta ali oni ni vedel, kedaj mu je naročnina potekla, je torej popolnoma odveč! Kdor pa naročnine ne poravna, tudi ne more pričakovati, da bode list sprejemal. Držimo se izreka: "Vsakemu svoje", pa bode za vse prav!
ROJAKOM
v Pennsylvaniji in W. Virginiji
NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
SLOVENSKO ANGLEŠKA SLOVNICA
prirejena za slovenski narod po drugih slovnicah. S sodelovanjem več strokovnjakov, je izšla te dni; založila Slovenic Pnbl. Co. Cena v platnu vezani $1.
Ta slovnica je skrbno delo ter se delalo na nji precej časa. Nje obseg je: Glasovanje. Oblikoslovje. Vaje. Pogovori iz vsakdanjega življenja. Besede, ki se največ rabijo v navadnem govoru.
Pri tej slovnici nismo štedili denarja niti časa in to samo zato, da naš narod vendar enkrat dobi dobro poučno knjigo v tej deželi prepotrebnega jezika.
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila.
Sedaj je v okolici Pittsburgh, Pa.
Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo nver-jeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
Pozor slovenski farmeiji!
Vsled obCne zahteve, smo tudi letos naročili večje Število
&& pravih domaČih JP JP
KRANJSKIH KOS.
Vsalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšefa jekla v znani tovarni na štajerskem. Iste se pritrdijo na kosiSče s rinkcamu
1 kose jm 9 1.10.
Pristne "Bereta«'
Kedor naroil 6 kos, jih dobi pa 91.00.
V zalogi imamo tudi Uepelae sr*4je is fiasi* jekla;
j« $1.09.	■
kamne po30c
Pri naro£itvi nam je naananiti poleg poštna postaje tudi bliino železniško.
Naročila priložiti! je denar ali Postal Menoj Order,
Slovenic Publishing Co.
82 Cortisndt Street, JP New York, N. Y.
HARM0N1
H
bodisi kakorinekoli vrste izdelujem lil popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo rane. sljivo vsakdo pošlje, ker sem ia nad 16 let tukaj v tem poalu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjska kakor vse drage harmonike ter računa« po delu kakorsno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
RED STAR LINE.
IPlovitba medlNew Yorkom fa Antwerpom.
Redna tedenska zyeza potom poštnih parnikoy ž brzopamiki na dva vijaka.
KE00ELAJTB 1
11,710 to*
VADEELANB
IS,017 toa
Edtna direktna proga med
NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 n HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena s parni ki na dva vijaka: Komna Aaput* Victoria, Amerika, Prmifeat Grist, Frenfcat Liscih, ClsvdsaJ, Cisdwsti, Pratorio, Patricia, PaauyhmU, Graf VaMwtoo,
, Pris. Oskar is trim Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji par-
nlk na svetu. I s vrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na:
Hanbarg-Americai Lise,
41-45 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
W VAŽNO ZA VSAKEGA
SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HEVATSKI
H OT EL
AUGUST BACH, 14fi Washington St, Now York, Corner Cedar Si Na razpolago so veda* Uri«
sobe in dobra domain hrana Jfo nizkih eenah.
Pozor, r6]akl!
Dobil MB la Waahinstona aa rroje sdra «Ua aarlalno itavllko. kta-ra jam SI. da ■o x a r ■ tU« prava la ka-
Po
Saaa *e ml ia poiniilo la najti pravo Alpaottnkto ro In Pomado p root tmnada-1 njo Id aa mat al bilo, od Ira ta ■ I Mfcraanie-Ib bo bodo več !■ padali, ■ v«, ladulb _ _ araatojo. nieaaettoamv lakriiKahv S doafc oo>alnom etna noseQn __ Da is to ;ia9ai MOO. mtopooan saaMai
JAKOB VAH&C r. a nas ss	a
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slevonlo Publishing Company,
83 eortlamdt Street, Now; York
ICELAND
11,904 ton
FINLAND
IS,760 toa
Kratka hi ndobna pot za potniki t Avntrfjo, Eat OffnkO. SI* veniko, Hrvatsko, ia Galicijo, kajti med Antwerpom ja Imeng«
varnimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Poaebno te ie skrbi za udobnoit potnikov medkrovja, TrefU razred obstoji od malih kabin za 2, 4, % ia 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, eene in vožnt listke obrniti s# j«
RED STAR UIINB
Tftw^OWL'
M Stat« StTMt.
BOSTON. MASS.
1319 w.hi.t Street.
PHILADELPHIA. PA.
• 19 S«wl At«..
SEATTLE, WASH.
N. W. cor. WuteitN k U
CHICAGO. ILL.
ims ~F" Street. N. w.
WASHINGTOWN. D. C.
219 St. Ckarie« Street.
NEW ORLEANS. LA.
11 & Locut Streets.
»ST. LOUIS. HO.
>33 Haia Strait. W1NNIKC. HAN. . 3l»<-.rrStmC
san francisco. cal.
121 So. 3rd StrMt.r MINNEAPOLIS. MINN.
31 HMfiUl Str Ml. MONTREAL. CANADA.
ROJAKI. NABOCAJTE SE NA "QLA8 NAEODA", NAJ[« VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE.
(Francoska parobrodna drutba.
Direktna črta	(
do HAVSE, PAEIZA, ŠVICE, INOMOSTA in Ut SLJANE.
Poitnl Bksprea parnik] aoi1 i PROVENCE" *LA SAVOIE" '<LA LORRAINE" "FRANCE"
ss BotM 'Hjeki
Poštni parnlkl aoi
"CHICAGO" ',LA T0U1ANE" "9L0CHAMBEAU" "I0AGAKA"
Glavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
seraer Pearl St., Chesebroofh Bnildlsg. Fernki e^plnieie od sedaj naprej redne ob četrtkih is pristanWa iter. 57 (Nerth River in ob sobotik pa iz pristanišča 84 Nertk River, N. T.
t FRANCE 10. septembra 1913. t FRANCE due 1. okt. J!U3. • LA SAVO IE due 17. sept. 1913. *LA LORRAINE 8. okt. 1913. *LA PROVINCE 24. sept. 1913. *LA SAVOIE due 15. okt. 1913.
POSEBNA PLOVITBA V EAVES:
•NIAGARA odpl. s pom. St. 57. dne 13. tROCHAMBEAU odpl. s pom. St. 57. dnt tCHICAGO odpl. s pom. štev. 57. dm- '21
Psralki s zvezdo zszosmorssi ins|o psjivs vllsks, Paraki i križaš imojo po itiri rijoka.
sopt. 1913. ob 3. L'O. sept. 1913. ob sept 1913. ob 3.
popol. 3 pop. . popol.
-i i
ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "QhkS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN.	j___
Avstro-Amerikaiiska črta
(preje bratje CosulicH)
Najpr ipravnejša io najcenejša parobrodna črta za Slovence jn Hrvate.
Novi parnik Regularna vožnja
Vel spodaj navedeni feorl frrodi aa dva vijaka ima ja brezžični brsojari
Alice,	laumz,
MAETHA WASHINGTON, ARGENTINA« OCEANIA, KBANS 2m |
f\t i i
na dva vijaka "Martha Washington". med New Yorkom, Trstom In Reko« Cena rožnih listkov iz New Yorka za ID. razred so do:
»STA r LJUBLJANE IBK1 « ZAGREBA ' EARLOVGA
Ea Martha ETaahinfton ia Kaiser Frana Josef L stane |8.0S jM*
TT lAKitm	t
»STA ali »EKE I MatUia Washington in Kaiser Trans 7oot| % * |«5.00, dmči$60 do $*S,
& Co.f Gen. Agents, 2 Washin«to«:sireot, new york.
r