izdal« »majal udoui suuaiisučot ztcz« delovala ljudi • Iroovilaa Ufe tuje la odgovarta urectniniu odbor - Odgovorni urednik. Stane Sujtai — Tiska Mariborska tiskarna v Maribor« - Naslov uredništva ib urrave .Zasavski tednik' Trbovlje i Trs revolucije Sl 26 rteleion ot) - Rafur Prt Dodruinici Narodne Danke v Trbovliab 614-T U8 - List .zbala vsaki soboto - Letna oaroenuia 400 din polletna 200 dra fetitlema too dm mesečna 40 dm — Posamezne jtteviike io din - Rokopisi moralo bit' » uredništvo naltasneie vsak torek dopoldne In tih ne vra*ame Kar najskrbneje se pripravimo za letošnii Teden otroka TEDNIK Štev. 39 Trbovlje, dne 22. septembra 1956 *red razširjenim plenumom OSS v Trbovljah Leto IX. Bolne točke v delu organov delavskega samoupravljanja Zadnje dni • septembra se bo sešel razširjeni plenum okrajnega sindikalnega sveta, ki bo razpravljal med drugim tudi • pomanjkljivostih v delu orga- delavskega sveta. Se vedno obstajajo podjetja, kjer se obveščanje delovnega kolektiva o delu delavskega sveta omejuje samo n a golo formalnost ob nov delavskega samoupravlja- koncu njegove mandatne dobe, n ja. V tem svetu menijo, da je največja pomanjkljivost v delu delavskih svetov to, da so njegovi člani slabo obveščeni o materialu, ki prihaja na dnevni red zasedanja delavskega sveta. Po tem, kako se člani delavskih svetov obveščajo o gradivu, ki samem kraju prepričala, kako so bili izvršeni sklepi delavskega sveta, nato p« bi ta komisija o svojih ugotovitvah poročala na prihodnjem zasedanju delavskega sveta. To bi imelo koristne posledice, ker bi se del članov DS seznanjal s problemi podjetja, delavski svet pa bi imel zagotovilo, da so bili njegovi sklepi izvršeni zares tako, kot je tudi sam želel. Pomanjkljivost v delu delavskih svetov je tudi v tem, da sploh nimajo poslovnikov, po katerih bi se ravnali v svojem tega se de- ko mora predsednik DS poročati o delu delavskega sveta in o problematiki podjetja. Imeli pa smo celo primere, kjer takega poročila ni podal predsednik delavskega sveta, ampak nekdo iz uprave podjetja. Ponekod obveščajo delovni kolektiv o delu pride na zasedanje, bi podjetja njegovega delavskega sveta z lahko razdelili v tri skupine: v zapisniki, ki jih izobešajo na prvi so podjetja, kjer so člani vidna mesta. Redke izjeme so DS obveščeni samo o dnevnem zasedanja delavskega sveta, kjer delu- zaradi reduj v drugi so podjetja, kjer prisostvujejo tudi ostali člani dobe člani delavskega sveta po- delovnega kolektiva, ki terjajo leg obvestila o dnevnem redu odgovor na nejasna vprašanja, tudi kratko obrazložitev — v V mnogih podjetjih kontrolira delavski svet izvršitev svojih sklepov samo na ta način, da se bere zapisnik zadnjega zasedanja in da uslužbenci podjetja poročajo o tem, kako in če so sploh bili izvršeni njegovi sklepi. Vsekakor bi bilo nujno bi delavski časa določili lavski sveti pogosto ubadajo z drobnimi proceduralnimi vprašanji, ki bi — če bi imeli svoj poslovnik — lahko povsem odpadla, mogli pa bi se tedaj posvetiti res življenjskim vprašanjem podjetja. Tako je v okraju samo devet podjetij oziroma delavskih svetov, ki imajo svoj poslovnik. O teh in podobnih vprašanjih bo razpravljal razširjeni plenum okrajnega sindikalnega sveta v želji, da bi se naši delavski sveti čim prej otresli teh slabosti in postali tako zares družbeni organi. -nc. Pomemben dogodek za v se Zasavje Srednja ekonomska šola v Trbovljah je začela z delom Ob začetku pouka na Srednji ekonomski šoli Trbovljah je bila to soboto no osnovni šoli v Zg. Trbovlja* majhna slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavnik*, oblasti, med njimi sekretar OK ZKS Trbovlje lov. Viktor Kovač, predsednik trboveljskega okraja tov. Tine Gosak in načelnika Svetov za kulturo in prosveto pri okrajnem in občinskem ljudskem odboru v Trbovljah tovariša S kalin ln Adle-šič. Po uvodnem nagovoru ravnatelja šole tovariša Bogdana Steba je vsem zbranim dijakom spregovoril predsednik okraja tov. Tine Gosak, ki je v imenu OLO Trbovlje tudi odprl prvo šolsko leto na tej šoli. Tovariš Gosak je v svojem govoru omenil nekajletna prizadevanja naših oblasti za po- tret ji so pa podjetja, kjer da vodstvo podjetja nekaj dni pred zasedanjem sveta vsem njegovim članom izčrpno gradivo, ki bo na dnevnem redu, da bi ga lahko proučili in se pripravili na razpravo. Druga bolna točka v delu delavskih svetov je obveščanje priporočljivo, da delovnega kolektiva o proble- sveti od časa do matiki podjetja in šploh o delu začasno komisijo, ki bi se na Nad 40.000 ljudi rta proslavi obletnice stavke v K ranju L vsako stavko je rastel borbeni polet množic, je med drugim dejal tovariš Franc Leskošek-Luka in obenem pozval narode Jugoslavije, da ostanejo zvesti velikim in svetlim tradicijam delavskega revolucionamega gibanja. — Brzojavka tovariša Tita. — Med gosti tudi visoki politični in javni delavci. 40.000-glava množica je minulo nedeljo napolnila prostorni in slavnostno okrašeni prostor na Rupi pri Kranju. Prihiteli so delovni ljudje iz vseh krajev Slovenije, da oživijo spomin na 20. obletnico tekstilne stavke v Kranju in drugih krajev. Na veliki, slavnostni tribuni so se zbrali mnogi znani in vidni politični delavci iz Beograda in Ljubljane. Nekaj po deseti uri je predsednik pripravljalnega odbora odprl veliko zborovanje, pozdravil zbrane goste, nato pa dal besedo tovarišu Francu Leskošku-Luki. Burno pozdrav jen je tov. Leskošek uvodoma de-ja, da ne smemo sedaj, ko smo sami gospodarji naših proizvajalnih sredstev, nikdar pozabiti podobnih dogodkov, da ne utonejo v pozabi. Občinski praznik v Brežicah ..».Aijiga — najlepše darilo za pridno učenje Berite članek o pomočniških izpitih na 6. strani Letos bodo v Brežicah slovesno proslavili svoj 3. občinski praznik. Vse priprave za to slavnost organizira poseben pripravljalni odbor pri občinskemu LO Brežice. Proslave praznika bodo po raznih krajih občine in bodo trajale teden dni. Teden muzejev v Posavju Na večer pred občinskim praznikom 28. oktobra bo slavnostna akademija, drugi dan pa slavnostna seja občin, ljudskega odbora. SKUD »Stanko Crae-lič« pripravlja Potrčevo dramo »Krefli«, s katero se bo društvo predstavilo doma in v ostalih krajih, nadalje koncert in še druge kulturne prireditve. Tudi športniki »e pripravljajo na slovesnost z raznimi tekmovanji im prireditvami. Tov. Leskošek je zbrani množici v daljšem govoru obrazložil podrobnosti velike stavke in dejal, da je z vsako podobno stavko rastla borbena moč delavskega razreda, čeprav vse stavke niso bile uspešne. Govoril je o kasnejših borbah slovenskega in jugoslovanskega delavskega razreda in pozval naše narode, da ostanejo zvesti tem svetlim tradicijam, ki so nam omogočile uspešno ljudsko revolucijo. Udeleženci velike proslave so poslušali tudi brzojavko, ki jo je poslal tovariš Tito ob tej pomembni obletnici in mu tudi sami poslali plameneče pozdrave. Popoldne pa je na slavnostnem prostoru odmevala delavska in partizanska pesem tja v pozno noč. Prireditev, ki so jo pripravili tekstilci, je postala splošni praznik delavskega razreda Slovenije in šele v pozni večerni uri so se razhajali delovni ljudje z zavestjo, da 90 preživeli lep in pomemben dan. novno ustanovitev Srednje ekonomske šole v Trbovljah, ki so končno le rodila usjpeh. Zasavje ima danes ustanovo, kjer se bo lahko veliko število tukajšnje mladine usposobilo za Življenje — za delo v številnih podjetjih in ustanovah, ki sedaj še močno občutijo pomanjkanje potrebnega strokovnega kadra. Vsem dijakom je zaželel v prvem šolskem letu kakor tudi kasneje veliko učnih uspehov ter poudaril, da bodo s tem pokazali za-hvalnost naši ljudski oblasti, ki jim omogoča to šolanje. Za predsednikom OLO je govoril še načelnik Sveta za kulturo in prosveto OLO tov. Mirko Skalin, ki je prav'tako kot tov. Gosak zaželel mladim Zasavčanom to ostalim v tem šolskem letu kar riSjvecuflpiehov tn' vcseijarS ■‘--n-je bila skromna, toua prisrčna slovesnost ob Začetku prvega šolskega leta na pravkar ustanovljeni Sredhji ekonomski šoli v Trbovljah končana. Naš sodelavec: je v kratkem razgovoru z ravnateljem šole tovarišem Bogdanom Stehom izvedel, da bo obiskovalo letos Srednjo ekonomsko šolo v Trbovljah 66 dijakov — 50 deklet to 16 fantov. Od teh jih je nekaj manj kot polovica iz Trbovelj, ostali pa šo skoro vsi iz vseh krajev našega okraja. Največ jih je iz Brežic, Sevnice to Zagorja. Poleg Zasavčariov bo sledilo pouku v tej šoli tudi nekaj učencev iz drugih krajev naše repniblike. Iz Laškega trije, eden pa celo iz Luč. Sola letos gostuje v II. osnovni šoli v Zg. Trbovljah, že prihodnje leto spomladi p>a je v načrtu gradnja lastnega poslopja. -jak Drugi teden v mesecu okto->ru bo posvečen muzejem in ijihovemu prosvetno-znanstve-iemu poslanstvu. Pri nas je to Mr neka tradicija, kajti Teden nuzejev prirejamo le tretje le-o. Naši Tedni muzejev so bili ilede programa in uspeha tako 1elikega pedagoško-prosvetne-la pomena, da je svetovna organizacija za kulturo in prosve- to (UNESCO) sprejela in tudi po naših zamislih sprovedla ta kulturno tako pomemben program. V Posavju se že sedaj z vso vnemo pripravljajo na letošnji Teden muzejev, ki bo od 6. do 14. oktobra. Glavni organizator je Posavski muzej, ki organizira lep spored Razen strokovnih predavanj (v Brežicah, Trbovljah, Krškem, Sevnici in Dobo- Prisrčna slovesnost zagor skih apnarjev Razvili so zastavo Na letnem telovadišču TVD »Partizana« so se zbrali Številni Zagorjani, med gosti pa Podpredsednik OJLO Trbovlje, tovariš Vikt4»r Burkeljc, poslovni prijatelji zagorskih apnarjev, predsednik občine, tov. Lukač, in sekretar občinskega komiteja ZKS, tov. Ludovika. Mnogim sindikalnim podruž- cbkalnega sveta kot ena izmed Picam na področju občine Za- najboljših podružnic v Zagorju, gorje, ki so zadnje mesece raz- Na skromni slovesnosti, ki je ^le svoje zastave, se je minulo bila v nedeljo na letnem prire-Pedeljo pridružila še sindikalna ditvenem prostoru, se je zbralo Podružnica Industrije gradbene- precej Zagorjanov in gostov. Pc vij, ki so namenjen a najširšim slojem z namenom, da seznanijo ljudstvo z muzejsko problematiko, zlasti še s preteklostjo Posavja, bo Posavski muzej priredil tudi predvajanja kratkih dokumentarnih filmov, ki bodo prikazovali zanimiva terenska dela slovenskih arheologov po letu 1945. Razen tega so v načrtu tudi ekskurzije pod strokovnim vodstvom, katerih namen je seznaniti naše delovne ljudi na samem terenu s preteklostjo Posavja. V Tednu muzejev bo Posavski muiej v Brežicah posvetil še večjo pozornost svojim obiskovalcem s tem, da bo skušal s strokovnimi vodstvi in podaljšanim vsakodnevnim obiskoval-nim časom zadostiti vsem interesom Posavčanov kakor tudi Seja občinskega ljudskega odbora Trbovlje Ustonovlieno še dva sveta Pod predsedstvom tov. Lojzeta Dularja je bila v Trbovljah XIII. redna seja občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bilo enajst točk. Odborniki so na tem zasedanju med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi Sveta za trgovino to gostinstvo ter Sveta za telesno vzgojo, razpravljali o ceni zemljišča za cesto, ki drži na Klek, o zborih volivcev, ki so bili v trboveljski občini pred nedavnim, in o razdelitvi sredstev, ki jih je dal Izvršni svet LRS trboveljski občini kot pomoč za ublažitev škode, ki jo je napravilo letošnje neurje, slišali pa so tudi poročilo o izvršitvi proračuna to družbenega plana za prvo polletje tega leta. drugih obiskovalcev. f. j- V Trbovljah je bilo že nekaj časa čutiti potrebo po ustanovitvi Sveta za trgovino in gostinstvo, do katere je prišlo na tem zasedanju. Ta svet bo imel predvsem nalogo poživiti delo potrošniških svetov, ki je bilo ga materiala Zagorje. uvodnih slovesnostih je pokro- Deiovnj kolektiv tega mlade- vitelj zastave, zastopnik celj-Ka podjetja je v zadnjih dveh skega »Betona«, razvil zastavo letih lejos dosegel nekaj topih in jo izročil v varstvo zastavo-bčoizvodnih uspehov, kar je ne- noši. odročju občine, kakor tudi ipremljanje dela vseh društev, ki se ukvarjajo s telesno vzgo-io. Ker je pričakovati, da bo v kratkem prišlo do ustanovitve posebnega sklada pri okrajih in občinah za pospeševanje telesne vzgoje, bo imel ta svet tudi pri tem nemajhno vlogo. Gledal bo zlasti, da bodo ta sredstva razdeljena pravično, predvsem za razna športna tekmovanja, gradnjo telesnovzgojnih objektov itd. ZELJE VOLIVCEV Predsednik tov. Dular je poročal o zadnjih zborih volivcev na področju trboveljske občine in o sklepih, ki so bili postavljeni na njih. Omenil je, da so bili skoro na vseh terenih prišli v glavnem z enakimi predlogi. Volivci iz mesta samega so se zlasti zavzemali za izboljšavo raznih komunalnih objektov, sploh pa nekaterih cest, ljudje iz okolice pa so ponovno izrazili željo o določitvi vrednostnih razredov gozdov, prav tako pa so razpravljali še o nekaterih drugih problemih, ki se pokljajo pri njih. KONSTITUIRANJE OBRTNEGA PODJETJA »TAPETNIŠTVO« Da bi moglo podjetje »Tapetništvo« v redu delovati, je občinski ljudski odbor na tem zasedanju sprejel sklep, da se izda podjetju odločba o konstituiranju. Prav tako je le ta sklenil, da se za upravnika tega podjetja imenuje tov. Filip Bizjak. OSEBNE SPREMEMBE Na predlog komisije za volitve in imenovanja pri ObLO (Nadaljevanje na 3. strani) Razvoj delavskega samoti pravljanja na rudniku Senovo 1 1 ' ' 1 omogočajo rešitev slehernega vprašanja Ni dvoma, da so nekateri de- pd in drugimi obravnavami. Pola vski sveti, zlasti ▼ naših več- kazalo se je, da razglašanje za- jih podjetjih, p© šestih letih pašnikov na oglasnih deskah ni- delovanja že prešli prvo etapo so bili venomer najboljši način svoje razvojne poti. Najeečji skeptiki so morali priznati, da ti organi niso zgolj neka formalna institucija, ki daje za (smotrno obvoščcvanje delovnih ljudi. Res: vse boli se uveljavljajo načela zakona o delavskem glasje k poslanim predlogom, upravljanju, ki med drugim marveč izraziti predstavniki delovnih kolektivov, ki si nemalo prizadevajo najti takšno pot, ki bo koristila interesom nja»vdh podjetij. Jasno pa je, da današnji čas nalaga organom delavskega samoupravljanja vedno večje naloge, in da zahtevajo vedno večji problemi vodenja in obstoja podjetij od vsakega člana • redvsem spoznavanje vse pre- povedo, de bo najboljši osebni stari z delavci podjetja. Torej imajo člani svetov nalogo, da na raoiih sestankih, bodisi delovnih ali pa sindikalnih, obveščajo delavce o sprejetih sklepih in razpravah delavskih svetov. Podobno so začeli prikticirati tudi v senovSkem rudniku. Manda pa bo posrečena oblika obveščanja tudi ta, da bodo — blematike. Zavoljo tega ni čud- vsai tako so sklenili — objav- no. če malone vsepovsod ugotavljajo, da je izhodišče za še boljše in smotrnejše upravljanje v še večjem in temeljitejšem izobraževanju. To so menda zelo nazorno spoznali tudi v delavskem svetu rudnika Senovo. Odkar so ljali važnejše sklepe po zvočnika. Težko je reči, kaj vse je predlagal senovški delavski svet na posameznih zasedanjih. Tega je veliko. Naj omenimo le nekatere najvažnejše razprave in predloge, ki povedo, da se nja kvalitete premoga, storilnosti in podobno. Vse te in še mnoge druge obravnave so zaposlovale na zasedanjih nad 80 odst. vseh odbornikov. Sproščenost in konstruktivni predlogi »o omogočili, da so zasedanja vedno boljša in kvalitetnejša. Večkrat se sicer mnenja križajo, toda važno je to, da so sprejeti sklepi vedno plod dolgotrajnih razprav in vsestranske osvetlitve. Kajpak pa je mnogo objektivnih težav, ki jih delavski svet kljub vsestranski obravnavi ne more zadovoljivo rešiti. Rudniške naprave so zastarele, mehanizacija nezadostna, primanjkuje visokokvalificiranih delavcev; pogoji dela na posameznih deloviščih, zlasti v jamah. so slabši, še ne docela izpopolnjen plačni sistem, zlasti premiranje in še mnogo drugih čini tel jev nalaga seve delavskemu svetu nemajhne naloge, ki jih seve ne bo moč ugodno rešiti v kratkem času. .... - 1' ..............„ ~ _____________________ • ..•**,-** «■ p ': , Motiv iz Radeč Ob vsem tem ima odgovorno nalogo tudi sindikalna podruž- so posamezni člani jeli poglab-. «anl «vo zanimajo za boljše niča podjetja in vse ostale ar- ij ati v probleme svojega rudnika in ko so spoznali, da je pravzaprav od njih samih odvisna blaginja podjetja, niso obstali križem rok. Predvsem so začeli bolj razpravljati o problematiki svojega podjetja. Če so bila pred leti zasedanja bolj enostranska, se pravi, da so govorili le redki posamezniki, ostali pa bolj poslušali, je sedaj v tem pogledu povsem drugače. Spoznali so, da pravzaprav upravljajo podjetje, ki ima povsem svoje specifičnosti. Tu pa tam je sicer še čutiti drobne lokalistične tendence, zlasti kadar je na dnevnem redu razedeljevanje dobičkov, vendar so to, kot rečeno, osamljeni primeri, in ob razpravah se pojasnjuje to vprašanje v luči skupnih interesov. Tudi na Senovem so lani izvolili razne komisije, ki naj bi bile v pomoč delavskemu svetu. Sicer lani še niso našle prave vsebine dela. letos pa se že kaže, da bodo imeli tovariši v vodenje svojega podjetja. Raz- gamizacije. Pomoč, ki jo bo n»o- Delo organov delavskega samoupravljanja v Trbovl jah KOPICA PROBLEMOV prave o varčevanju so pokaza- ral še nadalje prejemati delav-le, da je moč na mnogih delo- ski svet od vseh teh institucij, viščih marsikaj prihraniti. Pomenki in predloga o boljšem Delavski svet podjetja »Me- ga LO, da se plače specificirajo vek pri usnju kot pa obrt, za pa bo nedvomno pripomogla k hamika« v Trbovljah je na svoji po osnovni postavki glede stro-odstranitvi vseh težav. In ko bo zadnji seji razpravljal o zavr- kovnosti, delovnih pogojev in izkoriščanju delovnih moči na v zavest slehernega delavca se-raznih deloviščih. Razprave o novškega delavca prišlo spo-izkoriščanju ugodnosti social- znanje, da so vsi odgovorni za nega zavarovanja. Debate o za- uspešno delovanje svojega pod-sedbi delovnih mest in odpra- jetja, bodo tudi organi delav-vi neekonomičnih delovnih mesti skega samoupravljanja laže re-Razprave o možnosti izboljša- sevali svoje naloge. (v) nitvi popravkov v tarifnem pra- odgovornosti dela. V enem iz-vilniku po komisiji za potrdi- med členov pravilnika je bilo tev teh pravilnikov pri Občin- popravljeno tudi besedilo člena, skem ljudskem odboru Trbovlje. Na seji je delavski svet izvo-S tem je bil dan v pretres člen lil odposlanje deputacije delov-tarifnega pravilnika, ki upošte- nega kolektiva, da obrazloži po-va pripombe komisije občinske- trebe investicijskega posojila v Delo trboveljskih sindikalnih podružnic Skrb za izobraževanje delavcev višini 12 milijonov dinarjev za adaptacijo skladišča »Zitar« v obratne prostore »Mehanike«, ureditev in izboljšanje dosedanjih slabih obratnih in sanitar radi česar je tudi popravilo čevljev tako drago. Ureditev tega vprašanja so obrtniki, zlasti iz socialističnega sektorja, načeli že večkrat, vendar doslej niso naleteli na pravo razumevanje. Prav tako so člani upravnega odbora in nato tudi delavskega sveta razpravljali o šušmarstvu ter obsoditi to. da so nekateri člani kolektiva vzeli v izdelavo 150 parov čevljev od Industrijske rudarske šole v Trbovljah in jih izdelali doma — in sicer Upravni odbor sindikalne po- Glede na bližnje naloge sin- stroški in zamude delovnega ča- družnice podjetja »Elektro-Tr- dikalne podružnice in da se do- sa. Nid^ ie upravni odbor nih prostorov v podjetju ter za ravno tedaj, ko je kolektiv v povečanje strojnega p>arka, s či- vseh poslovalnicah delal z izgu-mer bi se omogočilo povečanje bo, keT ni bilo prometa. Po sortimenta preciznejših izdel- vsem tem bi skleprali, da je ta-kov. Tedaj bi podjetje moglo ko članom upravnega odbora analiziral uspehe 8-mesečnega tivom, prav tako spričo potrebe „, i' ° rt; tojCjhnil zaposliti tudi večje število va- kakor delavskega sveta kaj ma- foAoio fo rv »»i naelAtra i*OTr\i»OTfl i o« i o Aonntlni to lrrtn o * _ ionoDa r f n i D clri tečaja za pridobitev naslova razpravljanja o osnutku zakona . -ra n„ . ... polkvalificiranega in kvalifici- ^P^ojmnsko zavarovanje je hidjoelektrarn Medvode. Moste ^ jencev (sedaj 25). Občinski LO lo za rentabilnost podjetja, tem- 1 Lili ^ T« rtCoKrti 7a«.lll7ok’ ranega delavca. Pri tem je UO upravni odbor podružnice skle-ugotovil, da je voljiv tako v kakor tudi strokovnem pogledu. . r_ milijonov investicijskega poso- 'Zasut bovljah, Zagorju in Radečah. Upravni odbor podružnice tu- denarnih obveznosti ne zmore. Tečaj je obiskovalo 30 kandida- Takega načina dela se podružni- di ne pozablja članov v bolni- Tudi pri OLO Trbovlje je malo tov, od katerih Je doseglo 9 te- ca poslužuje Že vseskozi, in to škem stanju, zlasti ne tistih, ki {zgledov za razpis" natečaja, in Upravni odbor je zaradi tega sklenil pokreniti v bodoče najosnovnejše korake proti takim šušmarjem, sporedno pa. da se podjetje skuša z ustanovami s ‘ : .. , * tov, od katenh je doseglo 9 te- ca poslužuje že vseskozi, in to skem stanju, zlasti ne tistin, ki {zgledov za razpis" natečaja, m samostojnim finansiranjem pK>- komienjah precej odgovornega tajnikov naslov kvalificiranega spričo raztresenosti članov"-'po so bolni že dalj asa. Sklenili je. "to spričo obveznosti proti sploš- goditi prt naročilih glede cene nf' a ca i r*vi/v TDArali romrar« j.i . i u __ ___ »■ < »•■ • • • __a jr* uirr.; _ : ..... » » » ® ° dela, sai bodo morali razpravljati o mnogih važnih problemih in jih na zasedanjih predlagati delavskemu svetil. S tem pa bo omogočeno ekspeditivnej-še delovanje delavskega sveta, na drugi strani pa bo sleherni član tako rekoč moralno dolžan kar najtesneje sodelovati v v splošnem upravljanju in vodenju podjetij. Večkrat smo negodovali, da delavca, naslov polkvalificira nega delavca pa 14 kandidatov, gi strani pra se Le 4 tečajniki niso opravili iz-pita, dva pra sta odstopila. Upravni odbor je sklenil, da raznih krajih v okraju, na dru- da se ti tovariši obiščejo in ob- nemu investicijskemu skladu iz za izdelke v obojestransko za-tako zmanjšajo darijo. A. K. lanskega leta. dovoljstvo. OBISKALI SO BOSENSKE RUDNIKE JSTIS^SS" Poučni izlet. — Pod vodstvom izkušnjami na drugih rudnikih, Trbovljah sta pred kratkim raz- gtemlnosti dela, varčevanja itd. bi se prihodnjo spomlad organi- t-oucm me*. — trao vuonvviu -7 pravliala o finančnem poročilu ziral tečaj za pridobitev našlo- direktorja senovškega rudmka m vse konstno, kar bodo vide- Peljala o va visokokvalificiranega delav- t°v- Ivana Cvikla je pred ne-ca, in to predvsem za vse ra- davnini odpotovala večja sku- jonske monterje, kolikor bodo ti Pina delavcev in članov Dru-imeli pratrebne prago je za dosego štva rudarskih inženirjev » tega naslova Razen tega pred- tehnikov na Senovem na so člani delovnih kolektivov laga upravni odbor podružnice, ekskurzijo v bosenske premo- vse premalo obveščeni o posa- naj se čimprej izvede tečaj za meznih zasedanjih delavskih vse inkasante tokovnega oddel govnike. Namen izleta Je bil, da se člani navedenega društva i® U, uporabijo v svojem doma- POd^Ja za mesec lubjin ugo- ^^ra^^Tribovljah je na* svoji čem pradjetju. Izletniki so bili tovfla. da je bil promet v tem sklenil kupiti od DPD na potovanju pet dni in so si mesecu zelo nizek- PH *upnem ***» ob tej priliki ogledali razne prometu v znesku 880.361 din rudniške naprave v Kreki in v znaša izguba v štirih posloval-Banovičih. nicah 48.321 din. V prvem pol- Društvo rudarskih inženirjev let ju letošnjega leta sta dve poln tehnikov na Senovem je s slovalnici izkazali dobiček dve izgubo, vendar je podjetje Svobode-Center« v Trbovljah kotel centralne parne kurjave in radiatorje, ki jih piodjetje nujno potrebuje za ogrevanje svoiih delovnih prostorov. Delavski svet podjetja »Zla- svetov in da člani niso sezna- ka Tečaj naj bi obsegal okrog rudniškega kolektiva pobliže to ekskurzijo napravilo spet lep poteguj, vendar je Po«J ^ tarstvo« v Trbovljah je na svo njali delavce s sprejetimi skle- 40 predavalnih ur. sooznaio z delovnimi pogoji in korak naprej. doseg.oje vedno 71.703 din do_ «tvo« v ™iOTUiu.jena svo spoznajo z delovnimi pogoji naprej. Na Dolu pri Hrastniku že kopljejo premog: V idilični dolini nad Dolom pri Hrastniku, ki je stisnjena med hribi, je pred dobrim letom rudarsko- mdustri j sk a de. javnost pregnala romantiko tega lepega kraja. Rudarski krampi in lopate ter brnenje kompresorjev so prebivalcem te gorske kotanje naznanili nov mrzlični življenjski ritem — pridobivanje premoga, te prepotrebne osnovne pogonske sile za našo industrijo. Rudnik rjavega premoga Tr-bovlje-Hrastnik Je spričo usriha- piti kakšno zemljišče, tam spet hišo, ki jo bo treba porušiti, saj bo obratni prostor prekrival vso zahodno ravnico Novega Dola s širokim nasipnim platojem, zveznim zasipom preko srede doline, novim rudniškim oz. obratnim in upravnim poslopjem z moderno urejenimi kopalnicami za rudarje, reševalno postajo, ambulanto, čakal, nico in svetilčamo. Vsi obratni Novi jamski obrat Novi Dol mene, zlasti za metalurgično 'ribo zajemal produktivno območ- dustrijo in ga bo mogoče izva- je vzhodno od obrate Hrastnik žati tudi v tujino, kjer se pred- b^o skoncentrirani, s či- ter se pri »farnem stikal s pro- vsem zanimajo za premog z od- mer ^ ^r^del nerrotreben obdukcijskim prodročjem rudnika stotkom zvepLa, manjšim od 1 Laško, povezan pa bo z glavnim odst. Višja kalorična vrednost prevoznim rovom Hrastnik- novodoIškega premoga pa bo Trbovlje z ostalimi rudniškimi omogočala tudi višjo prodajno obrati in s premogovno separa- ceno. «**>▼ Nov ^ J?0 Premogovne zaloge se cenijo od Hrastnika do novega jaška y sektorju m€d jamo Hrastnik na Novem Dolgu dolg 2200 m ln N(nrim Dolom na 8,400.000 od katerega je prevrtano že ^ med Novlm Dolom in Mar. 1050 metrov. nem pa na 5,200.000 ton, pri če- Ockpiranje novega jamskega mer pa niso upoštevane zaloge VrJu^ obrata in izkop prvega Jaš- premoga na dnu novodolske do- Ijah začel na Novem Dolu pri Hrastniku odkopavati nov jamski obrat, kajti splošni gospodarski vidiki zahtevajo, da ob našem največjem rudniku rjavega premoga tudi v bodoče obdržimo proizvodnjo kvalitetnega rjavega premoga na dosedanji višini. V področju obrata Trbovlje so še razpoložljive zaloge pre. moga v odkopavanju. Možnosti za odkopavanje nekaj novih zalog na posameznih krajih trboveljskega rudniškega področja sicer obstajajo, vendar je ta sloj premoga tenak in bo odkopavanje le kratkotrajno. V področju obrata Hrastnik se bm proizvodnja premoga nekoliko povečala z odpiranjem jame v globino, vendar kakšnega večjega dviga proizvodnje tudi tam ni prriča-kovati. Raziskovalna dela v smeri ka na Novem Dolu opravlja Ru- line. Novi jamski obrat bo 'tnel darski gradbeni obrat (RGP) na upoštevajoč navedene zaloge rudniku Trbovlje-Hrastnik, Id premoga, v polnem teku dnevno istočasno z visoko kvalificirano proizvodnjo 600 ton premoga, delovno silo izkušenih rudarjev obratovalna dobe jamskega mer bo odpadel nepotreben pre voz, olajšano pra bo tudi nadzor, sivo nad temi objekti. Premogovni sloji »c bodo tu odkopravali v etažah širokočelno — transport premoga na čelih in pra etažni pnogi pra bodo opravljali verižni transporterji. Novi premog je prišel na dan že pred meseci — sicer v manjših količinah — sedaj rra so p»ri-čeh že z redno produkcijo in začasno prevažajo premog s kamioni do Hrastnika, od koder ga pra zveznem rovu spravljajo na trboveljsko separacijo Ko bo že omenjen zvezni rov »končan do ' novodolskega jaška, se m inženirjev od- obrata P« je s tem zagotovljena psraina dela v naših Južnih re. najmanj 75 leti ___i .J piralna dela v naših Južnih publikah ter med drugimi gradi nov jašek v Boru in Aran-dJelovcu, opravlja že dalj časa rudarska pripravljalna dela z novimi odkopnimi metodama v rudniku Varej in v Velenju. Hne dobiva v zadnjih mesecih ie pravsem videz živahnega industrijskega vrvenja. Cesta z Dola na Novi Dol se razširja m rekonstruira, kar bo glede na spravljal pod zemljo p>o zvez. Zunanji izgied novodolske do- nem rovu direktno na trboveljsko separacijo. Pri sedanjem tempu rudarskega dela menda ni več daleč čas. ko bo rudar pwi trboveljski Vzorci premoga iz izdankov na velike višinske razlike terjalo “/t? Novem dolu, ki so na več me- precej dela. Ko greš tod mimo nZelv* i» T**r«n«wiva stih med jamo Hrastnik in Mar- novega obratnega praslopja, je nem, so po laboratorijski ana- že na cesti živ promet — delav-lizi pokazali, da je premog, ki ci, inženirji, jamomerci in ostali, ga bodo odkopravali na dolskem vsi praipiravljajo bodoče funkcio-pradročju, zelo kvaliteten rjavi niranje novega rudniškega obra-premog, ki ima 12 % višjo spod- ta. V dolinici sami se je tudi njo kalorično vrednost kot trbo- površinsko že marsikaj spreme-veljski pwemog. Odstotek prapela nilo. Preko nekdanjih zelenih premoga na Novem Dolu je travnikov se Vedno bolj Sirijo bička. Skupni dobiček pradjetja pa je znašal v prvem polletju 121.175 din. tako da je po razdelitvi dohodkov ostalo kolektivu za plače iz dobička le 1245 din, zaradi česar ni bilo mogoče uvesti premijskega nagrajevanja, kakor to predvideva uredba. Velik odstotek je plačalo podjetje v prvem pralletju iz dela dobička za 7 dn: bolezni, in sicer kar 24.363 din. Člani upravnega odbora so ji zadnji seji razpravljal o P»-ročilu upravnega odbora, ki ga je ocenil, da je izdelan pravršno in da ne zajema bistvenih problemov pradjetja. Na ostro kritiko upravnika glede nazadovanja storilnosti dela. nadalje finančnega stanja, ki otežkoča pravočasno plačevanje. so člani delavskega sveta reagirati na ta način, da smatrajo to grajo kot nepristojno kritiko. Tako so obsodili zlasti predvsem ugotovili, da je pod- to. da je upravnik pradjetja najetje obdržalo iste režijske ure mestil v pisarni novo uslužben-kot lansko leto, čeprav je letos ko brez vednosti upravnega od dolžno plačevati stanovanjski prispevek. Kolektivu je pra drugi strani nerazumljivo, da je bil pradjetju odvzet 1 milijon din obratnega kredita, čeprav se promet ni znižal. Podjetje je zaprosilo za dodatni kredit v znesku 500.000 din za pripravo na zimsko sezono, kar pa mu je bilo odbito z utemeljitvijo, da ima podjetje prevelike zaloge. pri čemer pra ni bilo upoštevano, da pradjetje posluje s štirimi poslovalnicami, ki morajo imeti določeno zalogo surovin. bora, čeprav to določa tarifni pravilnik in pravila pradjetja. KaT se tiče rradca proizvodnje so člani kolektiva mnenja, da je za to Iskati vzrok v slabi povezavi uprave z delovnim kolektivom. i Da se podjetje izogne nepravilnostim in da se dvigne storilnost. je delavski svet sklenil, da mora unrava seznanjati kolektiv z vsem' noslovnimi dogodki tn o ostalih problemih podjetja. Predlagal je nadalje, da se dn,a v --a-«*!.. err»an!zi' ra pra skupinah z dogovornim Člani kolektiva so grajali na- vodiem izvriSiti pa se mora tod' dalje dvojni sistem nakupnih sklep prejšnjega zasedanja to cen usnja. Nikakor namreč ni sicer glede nakuna potrebnih razumljivo, zakaj ima industri- pripomočkov in stiskalnice, ja toliko manjši prometni da- V Vodovod v Pišecah ie treba obnoviti škega. To Je seveda prarspraktiva prihodnjih let. ki pra se bo gotovo uresničila. proti Laškemu (o katerih smo že znatno nižji kot Pri trbo vel J. nasipi, na katerih se odlaga od- pisali) so Pa dokazala, da *e premogovni skladi nadaljujejo še vzhodno od Hrastnika in da obsegajo bogate zaloge kvalitativno zelo dobrega rjavega premoga. skem premogu, prav tako je odstotek škodljivega žvepla v tem premogu sorazmerno nizek. Prav te ugodne analitične ugotovitve bodo omogočale uprarabo toga premoga za specialne na- kopanina h Izk opranih novih rudniških rovov. Potrebe Industrije bodo seveda tu zahtevale marsikatere zemljiške in lastninske spremembe: tu bo treba od dosedanjih lastnikov odku- Rudmik Trbovlje - Hrastnik opravlja z odpiranjem novega jamskega obrata na Novem Do-hi važno gospodarsko delo, kateremu Je treba posvetiti vso pozornost pristojnih čtniteljev. da s potrebnim! krediti, ki so zaradi obsežnih in raznovrstnih del nujni glede na visoke investicije, pradprejo eksploatacijo Lepra In prijazno naselje Pl- nesli glavni delež k obnovi tešeče pri Brežicah ima vse po- ga vodovoda, vendar bi morale goje za razvoj turizma, saj je občina ali pa odbor za ma*® kraj priljubljena izletniška toč- asanacije praskrbeti za tehnito ka, ki je znan po gostoljubno- elaborat in za material za 7-a' sti prebivalcev ln pra dobri vin- jetje in za ulični cevovod. M0*’" ski kapljici Naselje ima sicer da se rešitev tega vprašanj® vodovod, ki je bil zgTajen leta .komu ne bo zdela nujna, vendaj 1943, vendar je v takem stanju, smo mnenja, da so vodne četo da ga bo treba čimprej v celoti v kritičnem stanju, in da ’ obnoviti kraju, kjer ni kanalizacije, lah' Gradnja tega vodovoda je bila ko vsak trenutek nastanejo P°^ provizoričnega značaja, saj so sledice, ki se jim je treba Pra' bile cevi praložene komaj 80 cm vočasno izogniti, Kolikor se/* globoko v zemljo, zaradi česar dela zaradi tehničnih ovir leto* se z®- novih zalog premoga v prid na- so izrabljene V razgovorih s ne bi mogla izvršiti, naj — šemu splošnemu narodnemu go- predstavniki je Mio ugotovi e- nesljivo vnesejo v program 28 spodarstvu. 1 no, da bi prebivalci sami dopri- prihodnje leto. Stanovanjska problematika v občini Hrastnik Najbolj so prizadeti v barakah V Hrastniku bi potrebovali še toliko in toliko učiteljev, profesorjev, raznih strokovnjakov in še in šel Zal jih ni mogoče dobiti samo zategadelj, ker jim ne morejo nuditi stanovanj. Stanovanje: v prašanje, ki ta- STT na zagrebškem velesejmu (Reportaža z naselja ob Savi) V 17 LESENIH BARAKAH STANUJE NAD 60 STANOVALCEV — V BARAKI, KJER JE 11 STANOVALCEV SE JE ZA- nešteto ljudi in ob katerem REDIL MRČES — NEKATERIM TEČE VODA V STANOVANJA — KAJ PA HIŠNI SVETI? Sicer so v izgradnji stano- jo najbolj kričeče stvari. Hišni v „hvtl™ rudarii in liud- vanSske Mše. Prihodnje dni bo sveti pritiskajo na upravo sfcup- t rinih SS, BaSk so skončana stanovanjska hiša ob- nosti. Ta pa nima denarja, da je drugih poklicev. Barake tinskega ljudskega odbora. To- bi ustregla niti najnujnejšim da tu bo komaj 12 stanovanj, prošnjam. Potemtakem res ni i u _ j . „ Na pol zgrajena je še 35-sta- čudno, če hišni sveti nekako s arJ^oi barak «>vanjSko hišo ki jo gradi rud- strahom gledajo v najbližjo nik. Letos ne bo se dograjena, prihodnost. Zima je tu, na hi-Gradila bo tudi Steklarna. In šah bi bilo treba opraviti pre-vse to bo komaj kapljica v mor- se vse začenja in končuje. Obiskal sem naselje barak v zgornjem delu Hrastnika. Tod žive v glavnem rud—” je drugih poklicev, stare! Postavil jih je okupator, pač na hitro roko. V 17 bara- Clovek-bi potreboval najmanj teden dni za ogled velikega naselja, ki je zraslo te dni ob Savi v hrvaški metropoli. Človeškim očem se na pogledu na posamezne paviljone nudi kaj pisan pogled, in ko po nekajurnem napornem potovanju po savskem pesku obstanete tam, kjer ste začeli, se pravzaprav zave- dar ne v tolikšnem številu kot dinili, da id več Meč čas. ko smo pričakovali. Naj vam po- bodo vse to lahko uporabljali vem. da med drugimi razstavlja tudi v svojih krajih. Le neradi STT iz Trbovelj, Steklarna iz so se ločili od tega paviljona. Hrastnika in Kopitarna iz Sev- Spet je prišla druga skupina, niče. Sploh je bilo opaziti, da ima V kopici napisov težko najdeš vsaka skupina iz južnih krajev razstavni prostor STT. Toda ko izkušenega človeka, ki dobro človek le nekoliko umiri korak, ga le zbode velik napis nad datc, da ste sicer mnogo videli, ograjenim prostorom, kjer je z 60 stanovalcev. Večidel barak so po vojni ometali. Nekatere pa so ostale takšne, kakršne je postavil okupator. Najslabše je v prvi baraki na Logu, kjer stanuje 11 stanova’, cev. Ze. streha nudi kaj žalost no sliko, in človeku je ob pr vem pogledu jasno, da ob deževju najde voda pot skozi neštete šnanje v notranjost. Ljudje S' si pač pomagali, kakor so vedi' in znali. Toda kaj vse to pomaga, ki po je še toliko drugih ne všečnosti, ki se jim ni moč ogniti. Najslabše je seve to, dr, je poleti v kuhinjah strašna vročina, pozimi pa tak mraz, da nc pomaga niti celodnevno kurjenje. Otroci prebijejo ves čas ot štedilnikih ali pa v postelji. In da bi bilo tega zvrhan koš, sr od nekod dobili še golazen. Sicer so ščurki vsakdanja pojave da pa je prišel še drugi huj? mrčes, ki ga je toliko, da se h razlezil po vseh stanovanjih, te ga pač ne bo moč prenašati. Standvalci pač čistijo, drgnejo še več pa prezrli če pa bi hoteli vse vtise strniti v nekak skupek, in potem nazaj grede v sopihajočem potniškem vlaku, kjer se ob teh dneh kar tare potnikov — v Pogled na dele Hrastnika cej popraviL Rešitev tega nad SUTnem udeležencev velesejma — še enkrat premleti vse doživeto, boste žalostni ugotovil, da je preveč vsega, in za hip vas preblisne želja, da bi se- vrnili in lepo, korak za korakom še enkrat obšli razstavljene predmete. No, ker to ni mogoče, skušate vsaj pri sebi in seve za lastno uporabo dognati, kaj je na policah paviljonov najboljše in najlepše, skratka skušate ugotoviti, kaj nam pravzaprav po. meni ta mogočen prikaz gospodarske dejavnosti malone polovice zemeljske oble. In ker se vsakemu obiskovalcu vtisne v pomin nekaj, kar je mimogrede opazil in kar ga je za več minut priklenilo, vas to nekako 'risili, da razmišljate o tem do-i vetju dokaj časa. Ljudje smo še vedno lokalisti. Zavoljo tega ni čudno, če so obiskovalci iz raznih krajev domovine sicer občudovali vse mogoče razstavljene predmete, zraven pa nehote iskali predmete, ki jih razstavljajo podjetja iz njihovih krajev. In verjemite, človeka navdaja nekak ponos, ko vidi, da je podjetje, v katerem dela, ali pa ga zgolj pozna, na tem velesejmu razsta. tla ,toda baraka je stara in nič je. Seve bodo zavoljo tega ba- vse važnega problema si neka-ni čudno, če so naposled dobili rake še dolgo nudile slabo stre- teri hišni sveti ne morejo zami-še te tolikanj nadležne žuželke, ho neštetim hrastniškim delov- šiiti. Res je, da pomaga tu le neneh- nim ljudem. Eno je razumljivo! Uprava no in prizadevno čiščenje, toda y hrastniški občini dela 46 skupnosti ee bo pač, kot doslej, noč in dlan. hišnih svetov. Dela pač kakor tudi v bodoče prizadevala po- Toda stanovalci ne tarnajo! ve in znA. Jasno in ni dvorna, magati stanovalcem. V okviru Vedo da, je v Hrastniku za sta- da je upravljanje starih, že do- svojih možnosti bo opravljala novanja težko. Pripravljeni so trajanih hiš silno otežkočeno. vse tiste stvari, ki so najbolj . . .. izdržati v teh luknjah pač to- Sredstev za popravilo ni! Stano- nujno potrebne. Mnogo pa bodo vilo svoje izdelke, iiko časa, dokler ne 3x> zanje valci pritiskajo na hišne svete, morali storiti tudi stanovalci, mogočer dobiti novih stanovanj, naj nekako pomagajo in uredi- (v) Seve pa ne razumejo, da ni toliko denarja, da bi se baraka vzdrževala. Res! Vzdrževanje barak stane ogromno denarja. Vprašanje je sploh, če se sploh splača poplavljati. kajti ko na enem kra-iu nekaj popravijo se na drugem kaj podere. Idealno bi bilo, če bi vse barake podrli in zažgali. No, to pa za sedaj še ni mogoče. Naša — se pravi — zasavska podjetja, sicer razstavljajo, ven- velikimi črkami napisano: Strojna tovarna Trbovlje. V razmeroma prostornem paviljonu so pravzaprav najvažnejši izdelki te naše velike tovarne. Proizvodi, brez katerih dandanes nc more biti noben rudnik ali kakšno drugo gradbeno podjetje. To so: tolkalni drobilci tipa IZ.I in IZ-H, z drugo besedo: centrifugalni drobilci. Le ti so najbolj potrebni gradbenim .podjetjem in pa ostalim, ki drobijo kamenje in drug material. Izstopajo še enoverižni strgalni transporterji, nadalje resonančno sito, prevozni gumi. jasti transporter, jekleni jamski stropniki, vpenjalne naprave za jamske stojke, cevne jamske stojke in drugo. Ljudje sc u"+-vlj9jo ob takih predmetih, s ka'- 'm* vsak dan srečujejo, bed ; N. jlli izdelujejo, ali pa jih n: »rahljajo. No, tudi ob tem paviljonu so se v glavnem ustavljali ! iudie. Id jim ti proizvodi pomenijo vsakdanji kruh. Prisluhnil sem pomenku dveh, ki sta bila po vsem sodeč rudarja nekje iz Srbije al! Hrvat-ske. Strokovnjaško sta ogledovala vse te proizvode in od časa do časa pogladila z roko posamezne predmete. ‘ Medtem je prišla še skupina rudarjev iz Rtanja. Razgovor je stekel o njihovih potrebah, pač o tem, kej od tega žc imajo, kaj jim manjka in koliko bi morali zamenjati. Strokovnjak jim je tolmač’1 posamezne dele proizvodov. Naposled so se ze- Društvo prijateljev mladine na Vidmu marljive dela Vnelo se pripravi afo na Teden olrefea Društvo prijateljev mladine razstavi klubov mladih tebni- Največ skrbi in dela je dalo ustanoviti to gledališče. Da ni na Vidmu je od občnega zbora, kov Ljudske tehnike na videm ki je bil 11. novembra lanskega ski šoli. leta. precej napravilo. Ze na Uprava stanovanjske skupno- občnem zboru si je zadalo več i to,«, ,o tako oič- natog, h*1 Je vse vestno iz- polnilo. Pozimi je društvo dalo izde- društvu lutkovno gledališče. Ze na občnem zboru so sklenili »ti ima za vzdrževanje tako pičla sredstva, da niti ne ve, kaj in kje naj bi popravljala. Ko pa je v Hrastniku nešteto takih hiš, !a*i 170 parov copat za pionirje Iti bi jih moral kar naprej po- 1X1 pionirke osnovne šole in za pravljati. cicibane v otroškem vrtcu Pre, n* Sd-ssus S2? sr: rsuarJsaffiS?? s asur ~ ti toliko stanovanj. In kje konč- so copatf stal® . ,.“n’ . no najti sredstva za večna po- Na videmski soh je društvo pravila Uprava upravlja 174 organiziralo klub mladih teh-stanovanjskih hiš Od tega je le nikov, v katerem dela precej nekaj novih, 13 srednjih in nad pionirjev in pionirk. S pomočjo 60 starih. Društva inženirjev pri Celuloz: Kemična tovarna ima kar 19 je društvo na šoli ustanovilo 5 starih hiš. Dve sta stari že nad krožkov, tri ročnodelske ženske, 80 let in jih bodo morali kma- lepenkarsld in risarski krožek, lu podreti. Prav tako Steklarna. Vsi so uspešno delali in so svo-podobno občina. je izdelke razstavili na okrajni ostalo samo pri besedah, se je upravni odbor društva z vso resnostjo lotil dela. Bilo je treba nakupiti lutke, ki danes -niso poceni, izdelati oblekice, preskrbet; oder in nešteto drobnarij. No, danes je vse to že opravljeno. Prvič je društvo predstavilo svoje lutke učencem osnovne šole ob koncu šolskega leta. Da pa je danes lutkovno gledališče na Vidmu, ki c res okusno in lepo urejeno, pozna mehanizem posameznih izdelkov. Menda jim je najbolj ugajal transportni trak, ki ga dandanes uporabljajo v mnogih podjetjih in je torej nepogrešljiv pripomoček. Vsekakor je letošnji paviljon Strojne tovarne iz Trbovelj pokazal, da nam raste v Zasavju tovarna, ki bo v najbližji prihodnosti pošiljala svoje izdelke širom po Jugoslaviji, torej tudi v tista podjetja, ki doslej še niso poznali izdelkov tega podjetja. Mnogokaj bodo v tovarni še izboljšali, marsikak proizvod še izpopolnili, vse z namenom, kar najbolj olajšati delovnemu človeku njegovo delo in tako pripomoči k boljši in večji proizvodnji. (v) Vandalizem orez primere V Brežicah je razmeroma zelo veliko malih otrok, ki ee praktično nimajo kje igraiti in izživljati. Društvo prijateljev mladine je ztto ob podpori občinskega LO naročilo pri Komunah opremo dveh otroških igrišč ob parku in v novem naselju, ki sta dostopni tudi mladini iz starega dela mesta- Novo urejene in montirane naprave: vrtiljak, gugalnice in podobno so bile samo dva dni v uporabi, nato pa — uničene. Razumemo, da so vse te priprave, kolikor so bile za brežiške razmere morda preslabo izdelane. otroci pri igranju razbili. nikakor pa ne moremo razumeti, da so izginile železne gugalnice. To presega že vse meje in se v gosto naseljenih Brežicah ne bi smelo zgoditi. Po izjavi strokovnjaka bi morale naprave trajati najmanj dve letu ne pa dva dni. Tudi nimamo namena, da bi se spuščali v polemiko in proteste proti igrišču, češ da je kaljen mir, ker smo pač mnenia, de morajo imeti svoj življenjski prostor tudi naši najmlajši državljani. Toda da se vse takoj razbije in celo odnese, pa opo da je treba kulturne vzgoje, ki je ne more nuditi samo Društvo prijateljev mladine in šola, temveč da so dolžni sodelovati pri taki vzgoji tudi starši otrok. Tistim fanta- Videjnski pionirji pod Sremičem e zasluga vodje tov. Zemljaka ■1inolrj) ki pohajkujejo po mestu :n tov. Zupan&ca, ki sta zrtvo- je treba pač resno dopovedati, vala mnogo svojega prostega da je igrišče namenjeno za ma-časa za izdelavo odra, obenem otroke, zanje pa je potrebno ba gre za to zalivala Roto to- pošteno delo, ob katerem bodo varni in občinskemu LO, ki sta zrastli v resne in spodobne dr-iruštvo gmotno podprla. Oder žavljane. Prav tako je treba n lutke so zelo lepo izdelane, opozoriti te mlade ljudi, da bo-iako da se lahko kosajo z ljub- mo vsak nadaljnji primer poljanskim tovrstnim gledališčem, škodfoe javnih naprav priglasiti (Nadaljevanje na 4 strani) (Nadaljevanje na 4 strani) Po poteh XIV. divizije (IZ DNEVNIKA POHODA TABORNIŠKEGA Člani Rodu temnega hrasta iz Hrastnika so se že dalj časa pripravljali na pohod IV. zlet Zveze tabornikov Slovenije v Kumrovec. Prvotno je bilo določeno, da bo njihovo izhodišče v Sevnici skupno z zasavskim svetom, ZTS. Kako veselo znenade- ODREDA) naj bi ga odred položil pred spomenik padlih borcev na Planini. Z godbo na čelu, toplo pozdravljen od meščanov, je odred odkorakal proti svojemu cilju. Deset spremljevalcev, članov aktivistov, ki so morali delovati v izredno težkih pogojih, saj je bilo Celje že v časih stare Jugoslavije znano nemškutarsko gnezdo, med vojno pa močna postojanka gestapa. V tovarišu Marijanu pa smo spoznali človeka, ki nam je pozneje postal vzgled predanosti naši domovini. Pot se je pričela vzpenjati, težki nahrbtniki so prispevali svoje, sonce je neusmiljeno pri- Rodu temnega hrasta, je nudilo pekalo. Težko se je bilo odtrgati odredu častno spremstvo do od vabečih studencev. Ob takih nje pa je bila za vse novica, da Svetine. V svoji sredi smo imeli trenutkih nas je poživila pesem: bo kod temnega hrasta odrinil po poteh XIV. divizije. Na pot smo odšli že 19. avgusta, prvi izmed vseh rodov. Komandant našega odreda tabornikov je bil nekdanji prvi komandant Kozjanskega odreda, tov. Marijan Jerin, komisar pa tov. Branko Defar, znan pod, imenom Striček. Na svoji poti vaj bi naš odred obiskal in spoznal prizorišča težkih borb slavnega Kozjanskega odreda, vse znane kraje težkih borb, ks j' je bila XIV. divizija na svoje-zmagovalnem pohodu, spozm bi tiste požrtvovalne terene aktiviste in borce, ki so ji ut rali pot. Poleg tega naj bi spi znal življenje bohorskega kme ta, širne gozdove tamkajšnjeg pragozda in videl ta košček na še lepe domovine. V Celju so se nam pridruži! še člani Rodu gorskih borov » Celja, pričakovali smo tudi Si nje galebe z Kopra, a ne docc kali. Sestavljeni odred je odr> nil z zbornega mesta na Glari na Šlandrov trg, kjer nas je imenu okrajnega odbora Zve' borcev pozdravil tov, Jerin, ste rešiva Partizanskega pohoda ti bornikov in. IV. zleta ZTS, tc Martin Ambrož pa je izročil sc stnvanoši slovensko zastavo. Dl tabornici sta sprejeli venec, to tudi dva člana, pripadnika JLA, ki sta imela nalogo skrbeti za stalno radiozvezo z ostalimi člani pohoda. Pri pečovniški apnenici nas je tovariš komandant seznanil s staro zgodovino Celja in okoli- ali himna XIV. divizije ali »Le naprej, odred kozjanski«. Obe sta postali tudi naši himni. Seveda je tudi šala doprinesla svoje. Prehoditi je bilo treba še zadnji klanec — in Svetina je bila pred nami. Izvidnica je ce, največ pa nam ja pripove- sporočila, da ni sovražnika na doval o potekli borbe za osvobo- vidiku in da si lahko privošči-ditev na tem konep. Spoznali mo kosilo. Naša radiozveza" pa smo vztrajnost naših borcev in bo prvič sporočila, da »Kozje«, lauor »Kodu Temnega hrasta« v Kumrovcu kakor se je imenovala, dobro napreduje, da je stanje odlično m da nimamo prav nobenih problemov. Medtem ko smo čakali na kosilo, smo si ogledali, kod bo šla naša pot: po specialki in po razgledu. Nekam hitro so pripravili, kar je bilo potrebno za naše želodčke, in že smo s pravo partizansko naglico pospravili vse pripravljene dobrine. Mitraljezi — kakor smo rekli štrucam kruha — so se pogreznili v nahrbtnike. Le malokomu so še gledali na beli dan. Pred odhodom nam je tovariš komandant pripovedoval o stanju v časih NOV na tem odseku. Na Svetini je pre-stoloval zloglasni Himer s svojimi pajdaši. Naše ljudstvo je moralo pod njegovim terorjem marsikaj prestali, ker ni bilo zaradi močnih nemških patrulj stalne partizanske zasede. Končno je naš komandant Marijan s svojimi borci in tovarišem Šajnom likvidiral to okupatorsko postojanko. Pred spomenikom padlih borcev na Svetini smo tudi pošalili njihov spomin z molkom in partizansko pesmijo. Nato je kokona odrinila dalje do bližnje izpetine, od koder se lepo vidi na Resevno, prizorišče boja I. :eljske čete. Tovariš komandant nam je zopet posredoval svoje epomine, tudi Striček je posegel vmes, in spoznanju, kaj se je eklo biti partizan, smo se polagoma približevali. Se bi bili po-I ušali, kajti pred našimi očmi e je razvijala zgodba za zgodbo • slavnih dni naše zgodovine, čas nas je preganjal. »Zaplovi pesem borb in zma-■a...« je ponovno zaorila preko ričev in naznanila svetu, da je ' t XIV divizije zopet oživila, 'si bi radi hodili ob tovarišu larijanu, saj pomeni njemu skoraj vsak ovinek kak spomin, ki nam ga je še sproti posredoval, vendar je bilo to žal neizvedljivo; komanda je padla: Kolona po eden, in pomagaj si, če si morešI Tako smo prišli do Velikih Grahovš. Gostoljubni kmet nad Grahovšami nam je pogasil žejo s sladkim jabolčnikom, v vasi pa so nam ponudili večerjo. Priredili smo še kratek koncert partizanskih pesmi in vse je krenilo k počitku v dišeče seno. Grahovški fantje pa so nam zapeli še nekaj pesmi za lahko noč. Jutro nas je že našlo na poti proti partizanski bolnišnici R 9 na Volušu, ki jo je zgradil naš Striček. Pot se je že skoraj za-rastla, saj je razen slučajnih pešcev nikdo več ne uporablja. Vije se precej strmo navkreber, na odličnem mestu zavije v potok, in do bolnišnice ni več kot nekaj metrov. R 9 je služila potrebam Kozjanskega odreda. Strček nam je ob podrtinah bolnišnice pripovedoval o gradnji bolnišnic, o kapaciteti, o znanih in neznanih borcih, ki so tu iskali zdravniško pomoč. Tovariš Marijan je ’ dopolnil svoje poročilo še s podatki o splošnem stanju v tistih časih na Kozjanskem in še o Jurkloštru. Zgodilo se je, da je bil pripravljen močan napad nemških sil na sam Jurklošter. Prebivalci so bili pravočasno obveščeni in so se od najmlajšega do najstarejšega umaknili k partizanom. Nemci so našli prazno vas. Ta močna zveza, ki se je skovala med ljudstvom in našimi borci, je Nemce tako osupnila, da se niso drznili niti oropati niti požgati vasi. Ofenziva je tako propadla. Kakor nam je tovariš Marijan povedal, ta dogodek ni še nikjer zapisan. Od tu smo odrinili dalje na Blatni vrh, kjer sedaj domujeta naš Striček in njegova žena, Udeleženci pohoda, ki so šli po poti nekdanje XIV. divizije — Rod Temnega hrasta iz Hrastnika so se ustavili tudi na Planini pri Sevnici, kjer so položili šopke cvetja na spomenik padlim borcem partizanska mamica Julka, Pokazala sta nam slike iz preteklosti in nam povedala marsikaj zanimivega iz svojih partizanskih časov. Dobili smo tudi novega člana našega pohoda — oslička Mihca, ki je pomagal nositi opremo za radio postajo. Koliko veselih, pa tudi »tragičnih« dogodivščin smo doživeli z njim. V slovo se je dvignila pesem. Naš neutrudni harmonikar Muki je pridno raztezal meh. Pomahali smo še prijazni mamici Julki in že nas je zagrnil gozd. Odrinili smo proti Planini. Povsod so nas prijazno pozdravljali, saj smo bili podobni pravi partizanski koloni. (Konec prihodnjič) Stran 4 »ZASAVSKI T H D N I K« 22. SEPTEMBRA »956 — St. 39 TRGATEV GROZDJA Prodaja vina iz naših vinorodnih področij je spričo konkurence boljših vin iz Primorske, Dalmacije in Srbije zelo problematična m bo na izboljšanje tega položaja vplivala edinole kakovost blaga. Naša vina z Bizeljskega, Pisec in Sromelj ter priznanj cviček iz območja Gadove peči so priljubljena in zelo iskana na notranjem in zunanjem trgu, vendar je vina, kakor ie bil lanskoletni pridelek, zelo težko spraviti v denar. Posledica tega je, da prodajalci in odkupna podjetja ne morejo plasirati blaga, ki se le težko vnovči, ker je kvalitetno pod normalo. Zgovoren primer- je vinogradnik iz okolice Krškega, ki je ponujal vino za vsako ceno, samo da bi prišel do sredstev za tekoče potrebe in davek. Da se doseže najboljša kvaliteta vina, ki obeta, da bo ob lepem vremenu odlične kakovosti, je Občinski ljudski odbor v Brežicah na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se letošnja trgatev prične po 10. oktobru. Odborniki z vinogradnih področij so soglasno potrdili ta sklep in so bili celo mnenja še za poznejši rok trgatve. Glede na različna vinorodna področja v občini je določen termin pravilen. Razumljivo je, da bodo pametni in zavedni vinogradniki trgali letošnji pridelek še pozneje, kar je gospodarsko ne samo za posameznika, temveč za vso skupnost, ker bomo na ta način dobili najboljša vina za domače potrebe in za izvoz. Iz gornjega termina trgatve Bo izvzeta ranina. portugalka, hibrida in namizno grozdje za trg. Kršilce tega sklepa čakajo občutne kazni, ki naj vzgojno vplivajo na nedisciplinirane vinogradnike, ki sami sebi delajo škodo. Nadalje so zvzeti kraji, poškodovani pot oči nad 50 %, kjer je nevarnost raznih bolez-ni in gnilobe, vendar bodo za take primere dajali dovoljenje krajevni občinski uradi, kjer so prizadeti vinogradi. Tudi za primer nastopa deževja, ki bi vplivalo na pridelek nugodno, bo Svet za gospodarstvo izdal dovoljenje, da lahko pričnejo s trgatvijo pred zgoraj določenim rokom. Letos bodo odkupna podjetja uvedla odkup grozdja, s čimer bo vinogradnikom omogočeno, da pridejo čimprej do denarnih sredstev in jim ne bo treba plečati davka na vino — trošarine. Odkupna podjetja Pa bo. do s skupnim in naprednim kletarjenjem dosegla najboljšo možno kakovost, ki naj ponovno utrdi sloves naših vin. Ugotovljeno je namreč, da zna naš vinogradnik pridelati kvalitetno grozdje, ne zna pa vsak kleta-ritl, ker mu največkrat manjka za to potrebnega strokovnega u oblini Brežice po 10. oktobra znanja in nima tudi primernih tehničnih priprav. Za letošnji odkup grozdja so določene sledeče okvirne cene: mešano blago 35—50 din in namizno grozdje do 55 din za kg. Tudi je določena okvirna cena za odkup letošnjega vina, in sicer za mešano 6 do 7 din in sortirano 9 do 10 din za 1 mači-gansko stopnjo sladkorja. Iz tega sledi, da si bodo pridelovalci sami ustvarjali prodajne cene s kvaliteto, ki pa bo na vsak način odtehtala morda nekaj litrov manjši pridelek zaradi poznejše trgatve. Torej, vinogradniki — čim poznejša bo trgatev, tem boljši bo pridelek in s tem večji dohodek iz vinogradov. Zraven lastnih koristi, ki si jih bodo ustvarili, bodo tedaj pri- dBlnlj vtao z* izvoz in ■ tem za našo skupno«* nujno potrebne devize. Ako primerjamo trgatven; termin v Slovenskih goricah — 18. oktober — in se spomnimo poznih trgatev in kvalitet vina pred vojno, je naveden sklep občinskega LO Brežice pozdraviti kot pravilen in koristen za posameznika in za vnovčen j e blaga on tržiščih. Po izjavi direktorja podjetja »Vino Brežice« tov. Ujaša bodo letos seveda pozneje poskusili odkupiti tudi hibridno vino (samorodnico) za industrijsko predelavo, vendar o tem še tečejo razgovori in zadevne tehnične priprave. Kakor izgleda, bo letošnji pridelek sicer nizek, pod normalo (tudi do 50 %), čemur je vzrok slab zarod, bolezni in v mnogih primerih toča, vendar bo kvaliteta odtehtala, da bodo pridelovalci prejeli povrnjen svoj trud in sredstva, vložena v vinograde. (tm) Izposojevalnica odrskih del pr' Ljudski knjižnici v Brežicah (4. nadaljevanje) Golar, Cvetko: Vdova Rošlin-ka (komedija v 3. dejanjih). Vloge: 6 moških, 3 ženske, 1 večji deček. Godi se na Gorenjskem v dobrih starih časih. Eno prizorišče: kmečka izba. \ Petrovič P.: Mrak (drama v 3, dejanjih). Vloge: 2 moška, 3 ženske. Tri prizorišča: kmečka izba, kuhinja, ledina nad vasjo. Cas: po prid svetovni vojni. Real-Femer, prevedel Cesar: Trije vaški svetniki (kmečka burka v 3. dejanjih). Vloge: 7 moških, 6 žensk. Godi se v polpretekli dobi V vasi Potok. Eno prizorišče: bogata kmečka soba. Streicher Franc: Kam iz zadreg (veseloigra v 3. dejanjih). Vloge: 5 moških, 5 žensk. Dve prizorišči: dvorišče, kmečka soba. Čas: sedanjost. Kraj: kjer koli na Slovenskem: Medved Anton: Stari in mladi (ljudska igra v 4. dejanjih). Vloge: 7 moških. 3 ženske, sejmarji, žandar. Tri prizorišča: dve kmečki sobi, semenj. Bekeffi Stefan — Samec Slavko: Neopravičena ura (veseloigra v 3. dejanjih — 6 slikah), thoge: 7 moških, 10 žensk, več gimnazijk. Šest prizorišč: dekliška spalnica, salon, šolska soba, kotiček v vili, slaščičarna, konferenčna soba. Čas in kraj: v polpretekli dobi v slovenski prestolnici. Finžgar F. S.: Vedež (otroška igrica v 2. dejanjih). Vloge: 7 število palčkov s poglavarjem, dečkov razne starosti, poljubno Prizorišče: kmečka soba to gozd. Čas: kadar koči: — Pe- Tudi te so uspešno tekmovale — s srpi srni in igre za otroške praznike (priročnik za proslave). Bevk France: Kajn (drama v 3. dejanjih). Vloge: 6 moških. 3 ženske, več fantov, karabinjerji, gostilničar, množica. Tri prizorišča: dvorišče na kmetiji, gostilniško dvorišče, kmečka izba. Čas: 1922. Kraj: Brda. Eu/ripčdes - Bradač: Medeja (tragedija v 5- dejanjih — v verzih). Gangl Engelbert: Dolina solz (tri enodejanke): 1. Dva svetova; vloge: 4. moški, 2 ženski; godi se v dobi kapitalizma v delavskem stanovanju blizu tovarne. 2. Dediščina; vloge: 4 moški; godi se v polpretekli dobi pred samotno kovačijo. 3. Trpini; vloge: 2 moška, 3 ženske; dejanje sc godi v polpretekli dobi v delavskem stanovanju tovarniškega predmestja. Jurčič Josip — Česni dr. Ivo: Domen (ljudska igra s petjem v 5. dejanjih). Vloge: 18 mojih, 3 ženske, kmetje, fantje, predioe. Tri prizorišča: kmečka družinska soba, sobica v koči, sobica pri županu. Godi se v preteklem času v dolenjski vasi. Hauptmann Gerhard — Funtek Anton: Potopljeni zvon (dra- matska bajka v 5. dejanjih). Majcen Stanko: Za novi rod (tri enodejanke): 1. Profesor Gradnik; vloge: 4 moški, 2 ženski; prizorišče: morska obala v v Kvarnem; čae: po prvi svetovni vojni. 2. Knjigovodja Hostnik; vloge: 3 moški; prizorišče: pisarna v mestu; čas: no prvi svetovni vojni. 3. Zamorka; vlogi: 2 moška, 5 žensk, 'rije otroci, množica; prizorišče: delavsko stanovanje v podpri-!ličju; godi se v velikem mestu po ptvi svetovni vojni. Nestroy — Likar M.: Ah. ta ljubezen šmentana! (veseloigra z godbo in petjem v 6. slikah. Vloge: 13 moških, 8 žensk, dva stražnika. Tri pozorišča: sobo v gostilni, elegantna grajska soba, grajski vrt. Godi se pri nas v minulih časih. (Nadaljevanje prihodnjič) ' AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA DOPISUJTE v iasarcm tedii" Se malo in tudi pri nas bodo zapeli Vneto se pripravljale na Teden otroka (Nadaljevanje s 3. strani) kar Pa ni čudno, saj so prav »lutke« izpraznile društveno blagajno. Prav lepo slovesnost je DPM Videm pripravilo ob Novoletni jelki, " nadalje akademijo za praznik 8. marca, v juliju je priredilo izlet v živalski vrt v Zagreb itd. Največ veselja je društvo pripravilo mladini s taborjenjem ob Krki. Dvaintrideset videmskih otrok se je ob zeleni Krki naužilo čistega zraka in si nabralo novih moči za šolo. Člana društva so mlade tabornike pogosto obiskali in jim prinesli tudi skromne poslastice, česar so se najbolj veseli. Prav vsi so ob zaključku dejali, da bodo šli ria taborjenje še prihodnje leto. Sedaj se društvo pripravlja na Teden otroka, ki ga bomo letos' praznovali pod geslom: »Družina prva in najvažnejša vzgojiteljica otroka«, in sicer pivi teden meseca oktobra. Ob tem prazniku bo društvq osredotočilo vse svete sile za reševanje problemov otroške in mladinske zaščite, hkrati pa bo tedaj seznanilo oblastvene in druge družbene čini tel j e s stanjem in problemi mladinske zaščite. Priredilo bo vzgojno predavanje, na šoM to v otroškem vrtcu bo pripravilo rodite’, j skl sestanek, nadalje bo uredilo dve otroški igrišči, prav tako bo društvo v Tednu otro- Vandalizem brez primere (Nadaljevanje s 3. strani) sodišču, ki bo poskrbelo tudi za njihovo zaposlitev, če si jo sami nočejo preskrbeti. Mnenja smo. da moramo biti vsi budni za ohranitev javnih naprav, ki so last vse družbe in da je trebi vsako namerno ali nenamerni, poškodbo takih naprav takoj naznaniti na pristojno mesto. Tudi naše šole naj poduče otroke, da so te naprave namenjeno za predšolsko mladino in tudi za učence, vendur naj sc igrajo posamezno, ne pa da gre na vrtiljak po dvajset otrok, ki je namenien le za štiri otroke. ka organiziralo izlet šolske mladine na Libno. ki bo združen s Športnim dnem in kjer bodo mladi izletniki pogoščeni Društvo na Vidmu bo dalo tudi pobudo, da se pri občinski zvezi DPM ali pri občinskem socialnem skrbstvu ustanovi vzgojna posvetovalnica za celo občino, kjer bi starši dobili vzgojne, zdravstvene in pravne nasvete. Tako poteka del s. Društva prijateljev mladine na Vidmu. Vedno je treba kje pomagati, kaj preskrbeti, tako da ima občutek, da ni nikoli vsega opravilo, -a PokwRrle®a ih iOfCU Torek, 11. septembra, sl bede številne gospodinje iz Trbovnlj dobro zapomnile, kajti toga dne so z vso naglico kupovale pokvarjena jajca, ki jih je nosila neka kmečko oblečena žena po rudniških kolonijah. Od vrat do vrat so si gospodinje zaupno pripovedovale, kako lepa jajca so kupile po 17 din in ne P° 19 din, kakor tiste gospodinje, ki imajo časa na pretek in zato Hodijo kupovat jajca na tržni prostor. t A glej, spaka! Nobena od gospodinj, ki je kupila jajca, se ni prepričala o kakovosti. Ko P® je premetena kmetica zapustila Trbovlje in izjavila pri zadnji žrtvi, ki jo je — mimogrede povedano — še lepo pogostila, in ji je kmečka žena povedala, da je ne bo več v Trbovlje, ker so potni stroški preveliki — je ena izmed nakupovalk ubila jajce in ugotovila, da je pokvarjeno. Ubila je drugo, tretje in tako vseh šestnajst, kolikor jih je kupila. Prav noben© jajce ni bi-o uporabno. Ko blisk je skočila k sosedi in drugim, ki so trnu kupile jajca, in jih prosiia, naj jajca preizkusijo. Pričelo se je pravo tekmovanje, katera bo prej prišla do. zdravih jajc, vendar brez uspeha. Vse, prav vse so bile pokvarjene in — vse bolj se je širil smrad po gnilih jajcih. Kaj hitro so o tej prevari zvedele tudi ostale gospodinje iz sosedne kolonije, ki so lahko ugotovile le to, da so postale žrtve kmečke žene, ki je izkoristila nepazljivost in lahkovernost naših gospodinj. Priporočamo vsesn tistim gospodinjam, ki kupujejo vse mogoče stvari od nepoznanih ljudi, d« se o kakovosti kupljenega prepričajo, preden plačajo. • Prav radi verjamemo Izjavi te kmečke žene, da je ne bo več v Trbovlje, kajti ogoljufane gospodinje bi ji prav verjetno drago plačale. S. G. Pomen sad a in zelen ave v naši prehrani Marsikoga bo začudilo, če povem, da sestavljajo mineralne snovi, to so, razne soli, kii jim pravimo tudi rudnine, 5 % telesne teže in so življenjsko važne sestavine, našega telesa. Vse te soli so v naši zemlji, od koder jih črpajo rastline, s katerimi pridejo kot hrana v naš organizem. Tako vidimo, da je prav zelenjava, ki jo uživamo, posrednik dragocenih rudnin, ki jih telo potrebuje za svoj obstoj. Poteg rudnin pa vsebuje sadje in zelenjava tudi mnogo vitaminov. To so življenjsko važne zaščitne snovi,' ki krope od. pornost našega organizma proti raznim nalezljivim boleznim, vzdržujejo normalno delazmož-nost centralnega živčevja, pospešujejo telesno rast, vplivajo na tvorbo in vzdrževanje kosti in zobovja, na tvorbo krvi, pere-»prečujejo slabokrvnost, vzdržujejo pravično delovanje žlez, vplivajo na vse organe presnavljanja itd. Poleg tega pa zelenjava in sadje vzbujata tek in spodbujata delovanje prebavnih organov. Ker se pa zaloge rudnin in vitaminov v telesu ne kopičijo, jc nujno, da našo hrano razporedimo tako, da jih telo dobi dnevno v potrebni količini. V poletnih mesecih to ni posebno težavno, saj je takrat sadja m zelenjave dovolj. V zimskem času pa ravno tega zelo primanjkuje. Posledica s0 razna obolenja in neodpornosti proti raznim, zlasti nalezljivim * boleznim,' posebno pri otrocih. Da bo preskrbljeno tudi pozimi za čimbolj pisano, raznovrstno prehrano, moramo že se. daj izkoristiti vse možnosti in pripraviti čimbolj bogato zalogo oeimmdc. SADNI SOKOVI Za sokove, sadje operemo, nato ga zdrobimo ali zmečkamo ter pustimo stati na soncu dva dni. Pozneje. stisnemo sok ter spustimo skozi krpo, privetrno na stol, odteči. Tako pridobljen sok na hitro s sladkorjem skuhamo (za 1 liter soka potrebuješ pol do tri četrt kg sladkorja). Se vroč sok nalijemo v razgrete steklenice, zamašimo z navadnimi zamaški, zapečatimo s pečatnim vookom ali pa zamašimo z namočenimi svinjskimi črevami. Steklenice počasi ohladimo ter v pokončni lev; shra-nirno v hladnih prostorih. Jože Stok — Korotan: (Nadaljevanje) Partizanska goJL Pohodi Opoldne se je godba poslovila od Oerova m se vključila v 'kolono XV divizije, ki se je vila v dolino Kolpe. Ob dveh so prispeli v Plešče, kjer je bilo poveljstvo VII. korpusa in XVIII. divizija. Po enournem počitku se jc mogočna kolona korpusa začela vijugati v hrib proti kočevskemu pogorju. Pot je bila zelo naporna, ker je bilo treba izbirati najbolj varne prehode. Pa ne samo to: po dolgem vzponu se je kolona prerinila čez greben in drsela v globel, spet lezla v hrib. se spuščala v dolino, prečkala mnogo poti in kolovozov, kobacala po razritem kamnitem kolovozu navkreber, in spet navzdol ... Po dvajseturnem potovanju je korpus prispel v vas Muho, kjer so borci, utrujeni in sestradani polegli na tla in zaspali/. Toda ne za dolgo; brigade so morale naprej, Razšle so se v bližnje vasi, se tam nastanile in si uredile taborišče. Sredi popoldneva /e odšla na pot tudi godba. Po štiriurnem pešačenju je prikrevsala u Laze ob Kolpi, kjer se je nastanila skupaj s štabom korpusa in njegovimi oddelki. Hrana se ni še nič izboljšala. Zato so fantje zategnili pasove še za eno luknjo. Nekateri so bili že preščipljeni ko sršeni, lica pa so imeli bleda, ko jim je lakota izpila skoro vso kri. Godbeniki so s svojimi želodci prišli na svoj račun šele drugi dan, ko so se prestavili v Deskovo, kjer je spet prijel za kuhalnico njihov Milan, Ker ni mogel kuhati v prestreljenem kotlu, si je pomagal s prstenim loncem in bakreno kozico vaškega pastirja Sprva mu ni šlo izpod rok, a je vseeno ob pravem času postregel godbenikom z žganci in okusno govejo obaro — pravo slaščico za sestradano vojsko. Na desnem bregu Kolpe je tisti dan divjala huda bitka med Nemci in hrvatskimi brigadami. Mitraljezi so venomer lajali ko razdraženi psi, minometi pa bruhali ognjeno smrt ko neugasljivi ognjeniki. Sovražniki so bili tako ofenzltmi — bilo jih je kar 12.000 — da so se partizani morali pod noč umakniti na višje položaje. Zvečer so korpusov« enote nadaljevale pohod v smeri Bele krajine. Godba ni imela dolge poti. Njej je bilo določeno bivanje v Predgradu. V ras je prikorakala z igranjem koračnice *n je bila sprejeta zelo prisrčno. Ko so se fantje navečerjali in nakramljali, so se razmestili po dveh gostilniških sobah in legli k počitku. Prvi dan v Predgradu je imela godba prosto. Vreme je bilo oblačno in megleno. Bil je pust in dolgočasen dan. Nenadoma je nad Poljansko ■ dolino zabrnelo letalo. Partizani so ugibali, kaj naj bi to pomenilo, vaščani pa so v bojazni tarnali, da jim bodo sovražniki bržčas z bombami sesuli hiše v ruševine. In že se je izza oblaka pokazalo velikansko letalo z angleško zastavo na kritih, V naslednjem trenutku so treščili na tla trije veliki zaboji, Železni vran je še petkrat zaokrožil nad dolino in vsakikrat odvrgel nekaj padal s težkimi tovori. To je bilo presenečenje, sploh izredno vesel dogodek. Partizani so prv krat videli odmetavanje vojnih pošiljk z zavezniških letal ob belem dnevu. Zato ni čudno, če so se počutili bolj močne, saj so vedeli, da je v težkih zabojih orožje in strelivo, oprema, obleka in sanitetne potrebščine. Prihitela je ekipa letalskega bataljona in spravila na varno vse, kar so zavezniki vrgli z letal. Nekaj dni pozneje, pozno večer, so spet zabrnela letala nad Poljansko dolino. Toda glej ga .vraga/ Nenadoma je treščil pred gostilniško poslopje velik predmet, da se ja hiša kar zamajala. Godbeniki so se bliskoma razbežali v zaklone in čakali, kdaj bo zagrmelo. Prepričani so bili, daje tja padla avlonska bomba. Ker pa eksplozije le ni bilo, so se po dolgem času, še vedno v strahu, le vrnili Uh, kako so bili presenečeni/ Sram jih je bilo, ko so pred hHo zagledal zaboj razstreliva, ki ga je odvrglo angleško lotilo brez padala. Ko se jim je star možiček porogal, je Jože samozavestno skomignil z rameni in s šaljivim glasom vprašal: »Kaj pa, če bi strelivo eksplodiralo?« Drugače se je življenje godbenikov razvijalo brez kakih večjih vznemirjenj. V soboto, 21. oktobra, zutraj pa je le malce zavrelo po vasi. Dežurni godbenik Volkar je namreč prinesel s komande mesta novico, da sta narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije in Rdeča armada osvobodili glavno mesto Jugoslavije — Beograd. Vsa vas je valovila v veseli razigranosti, Vzklikanje, vriskanje in petje borbenih pesmi, zvonjenje, igranje in streljanje je odmevalo po dolini, ko da je vse ponorelo. Godba je bobnela skozi vas z mogočno koračnico, za njo pa so definirali partizani in vaščani. Ko je komandant mesta prebral radijsko poročilo o osvoboditvi Beograda, je Izbruhnil val navdušenja... V mraku so se vse vojaške enote organizirale v sprevod in z godbo na čelu odkorakale v Stari trg ob Kolpi. Tedni so po hribih zagoreli mogočni kresovi, vmes pa so švigale v nebo rakete v pisanih barvah. Nato je spregovorilo tudi partiansko orožje tako mogočno in zmagoslavno, da so hribi kar vriskali v veselem odmevu. S prihodom v Stari trg ob Kolpi se je pričelo slavnostno zborovanje z govori, recitacijami, pesmijo, igranjem godbe, vzklikanjem naši vojski in ruski armadi, Titu in vsem zaveznikom. Se poseben poudarek teinu slavju pa je dalo grmenje angleških letal, ki so tisto noč nametala v Poljansko dolino blizu deset vagonov različnega vojaškega materiala. Razigrano rajanje jc trajalo daleč v noč. Odmevi godbe in pesmi Zmagoslavja so prelepo zvenel: v partizanski!1 srcih, še lepše kot šumenje svobodnih gozdov v pomlad . Kdor sc je udeležil tega slavja, ga ne bo nikoli porabil, (Nada! j vonje .*?.»f f Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic programe za delo Pred dnevi je zasedal razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, ki je skupno s predsedniki in tajniki krajevnih sindikalnih podružnic določil glavne točke bližnjih občnih zborov sindikalnih organizacij, ki se morajo po sklepu III. kongresa ZSJ izvršiti vsako jesen. Po sklepu plenuma na tem zasedanju morajo vse sindikalne podružnice izvesti svoje občne zbore do 15. novembra t. 1. tako da bi bil občni zbor občinskega sindikalnega sveta prvi teden meseca decembra. Pred svojim občnim zborom naj uprav, odbori sindikalnih podružnic na podlagi poročila nadzornega odbora analizirajo delo organizacije v pretekli poslovni dobi irt na osnovi te analize izdelajo delovni pro- gram za prihodnje poslovno leto, predvsem pa načrt za izobraževalno delo v jesenski in zimski sezoni Poleg organizacijskih vprašanj morajo sindikalne podružnice skupno z osnovnimi organizacijami ZK rešiti tudi kadrsko vprašanje. Glede vzgojnega dela v sindikalnih podružnicah je zadolžena komisija za ideološko vzgojo pri občinskemu sindikalnemu svetu, da s sodelovanjem občinskega komiteja ZK izdela idejni program vzgojnega dela. Sprejeto bi bilo priporočilo, da se izvede tudi seminar za predsednike delavskih svetov in člane upravnih odborov podjetij ter funkcionarje sindikalnih po-drunžic. Prav tako *naj sindikalne organizacije koordinirajo svoje delo z ostalimi činite- 7/L A C. O R J IE Predavanje o paralizi. — Mestni odbor Rdečega križa v Zagorju je prejšnji teden priredil v kino dvorani »Triglav« uspelo predavanje upravnika Zdravstvenega doma v Zagorju dr. Janeza Kolavtija o paralizi. Udeležba na predavanju bi bila lahko še boljša. Predstave potujočega kina. — Gostovanja potujočega kina »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje so v Zagorju zelo priljubljena. Pred dnevi je ta kino predvajal v Okrogar-jevi koloniji v Toplicah in v Farčnikovi koloniji v Potočki vasi ameriški film »Velika noč Casanove«. Gosenice kapusovega belina. — Letos so se v Zagorju in okolici pojavile v velikem številu gosenice kapusovega belina. Pogled na napadene zelnike je kaj žalosten, saj kaže zelje samo še rebra listja, ostalo pa so pojedle gosenice. Daši so nekateri kmetovalci in vrtičkarji škropili nasade z raznimi kemičnimi sredstvi, niso dosegli večjega uspeha. Skoda, ki je s tem nastala, je sorazmerno velika. Zagorje v temi. — Prejšnjo sredo je bilo Zagorje od mraka do 20,15 v temi. Zakaj, nihče ne ve. Prebivalci kraja upravičeno godrnjajo nad takim ravnanjem ljudi, ki so za to odgovorni. Trg je bil srednje založen. — Ob zadnjem plačilnem dnevu je bil zagorski trg le srednje založen s sadjem in zelenjavo. Da vas seznanimo še z nekaterimi številkami: kilogram krompirja je stal 17 din, čebula 70 din, breskve 80 din, paprika 45 din, jabolka 35 din, slive 60 din, grozdje 80 din. Povpraševanje kupcev ni bilo ravno najboljše, ker ljudje hranijo denar za ozimnico. Planinci vabijo... — Tako nekako je stalo na lepaku, ki so ga sestavili člani marljivega Planinskega društva Zagorje ob Savi in je bil namenjen domačemu prebivalstvu, da pomaga pri elektrifikaciji 'planinske koče na Čemšemiški planini. Zagorski zlaninci so zelo podjetni in pridni in sodijo med najde-lavnejša društva kraja. To nedeljo, ko so nadaljevali z deli pri elektrifikaciji, je bila na Čemšeniški planini tudi godba, ob kateri so se navdušeni planinci veselo zavrteli. Non-stop trgovina v Zagorju. V raznih mestih in krajih so doslej že uvedli non-stop trgovine. Tudi zagorske gospodinje, ki jih veže služba, si take trgovine najbolj žele. Za Zagorje bi zadostovala ena sama trgovina, in to v središču kraja; najbolj pripravna bi bila pri Suši. — Upajmo, da bo Zagorje kmalu dobilo tudi prvo nom-stop trgovino. (m) lji v tovarnah podjetjih in ustanovah glede strokovne, ekonomske in splošne vzgoje članstva. S 1. oktobrom t. 1. je treba pričeti s tečajem za zdravstveno izobrazbo ženske mladine v STT in ta tečaj nadaljevati morda tudi v Cementarni. Na podlagi poročila o politiki odpustov, ki ga je izdelala komisija za delovna razmerja pri občinskem sindikalnem svetu, je plenum sklenil, da morajo uprave podjetij vsak predlog za odpoved delovnega razmerja vpo-slati predhodno upravnemu odboru sandikalne podružnice, da o njem razpravlja. Razen tega morajo podružnice sklepati o vsakem članu ZKJ, ki se odpušča zaradi poneverbe ali drugih kaznivih deliktov. Ob zaključku je plenum obravnaval, še delovanje iniciativnih odborov Društev' prijateljev prirode oz. ustanovitev teh društev in nakazal naloge sindikalnih podružnic v zvezi z razpravo o osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju, ki se po-voljno razvija po podružnicah, oziroma glede zahteve za dosta- VLošcah e gorelo Prejšnjo nedeljo je v vasi Lo-šče pod Bohorjem izbruhnil požar v Škotoemetovi hiši, po domače pri Jelerju. Vzrok požara še ni znan. Ker so bila vsa kmečka poslopja pokrita s slamo. se je ogenj naglo širil, tako da so bile v nevarnosti tudi ostale hiše v Lošcah. Zaradi oddaljenosti kraja in tudi zaradi pomanjkanja vode je bila pomoč gasilcev nemogoča in Zadnje skupine obveznikov PVV so se vrnile VELIKO SO SE NAl ČILI Pred dnevi so se po vsej Sloveniji končala jesenska taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje. Mladi fantje, ki so taborili zadnji, so se vrnili na svoje domove polni novih doživetij in spominov ... Tudi prostora pri Radečah in pri Sevnici, kjer je bilo v po- dogodkih doma in po svetu. Pa tudi na šport v tem času niso pozabili. Igrali so nogomet m druge zanimive igre. Medsebojni odnosi med predavatelji in mladino so bili več ko dobri. Vsi so še posebno spoštovali in imeli radi komandanta tabora — prvoborca ka- mladnih in poletnih dneh toliko petana Dušana OpaČiča, ki je tudi spričo naglice, s katero se življenja in veselja, sta sedaj prav v tistih dneh taborjenja je ogenj širil, ni bilo mogoče pusta in prazna. Obeh taborov obhajal 15-letnico odhoda v požara zadušiti. Tako je cela ni več. Prebivalcem se zdi, da partizane kmetija pogorela do tal. Skoda jim kar naprej nekaj manjka. Tistikrat, ko sme ob:skali ta-je velika, saj Pogorelcem ni ostalo ne hrane ne obleke. Zgorelo je namreč tudi vse žito v ambarju, kjer je po zatrjevanju očividcev najprej začelo goreti. Sosedom je uspelo ogenj omejiti, ki se ie že začel širiti na druga kmečka poslopja. Skobernetovi so tako ostali brez doma, hrane in obleke. Občinska organizacija Zveze borcev je takoj poslala številni Skobernetovi družini primeren denarni znesek kot trenuten prispevek za nakup najnujnejše hrane. Prav gotovo bodo ZB sledili tudi drugi, ki po Z . svojih močeh lahko pomagajo vo predlogov v zvezi s tem za- _. . Ionskim osnutkom. A. K. nesrečmm Pogorelcem. Nepravilnosti v trg. podj. „Vitaminka‘4 v Trbovljah Tako se ne upravlja Na sliki: Tako je bilo v taboru pri Sevnici dopoldne. Fantje so se seznanjali z raznimi vojaškimi veščinami in orožjem. Mladinec Marjan pravkar opisuje piiško, ki jo je v dneh taborenja dodobra spoznal. Četrto leto mineva od sprejetja temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Iz splošne analize o delovanju organov upravljanja v trboveljski občini je razvidno, da so le-ti dosegli v the letih velik napredek. Žal, pa to ne Vse to bi bilo prav gotovo Kako tudi ne! Saj so biti z bo-, , , ,, ., dočimi vojaki JLA že kar veliki lahko odknto mnogo prej, če se prijatelji. v ta kazniva dejanja ne hi za- Takrat pa v Sevnici še ni bilo pletli tudi člani UO ki so z tako■ Tabor ie še stal, v njem je molkom prikrivali svojo odgo- bU? bJi2U 200. obveznikov pred-k • ougo- Vo]aške vzgoje iz vseh krajev varnost. Roka pravice pa ne po- našega Posavja. Tu so bili zbra-čiva in je tudi temu napravila ni kmečki in delavski fantje iz konec. Tržna inšpekcija je s velja za vse. Značilen primer za svojimi ugotovitvami seznanila delavski svet podpetja. Vsekakor bo morala k temu izreči svojo odločno besedo tudi sindikalna podružnica trgovskih delavcev, kajti taki nevestni uslužbenci nikakor ne morejo biti to je trgovsko podjetje »Vita-minka« v Trbovljah. Zaradi nedovoljenih manipulacij, ki sicer ne gredo na račun velikih vsot, pa vendar jasno označujejo značaj ljudi, ki so pozabili, da upravljajo podjetje v imenu družbe, so morali na zadnji seji Brežic, Vidma - Krškega in tam iz številnih okoliških vasi. Osem dni sc prebiti kot prijatelji ob bor v Sevnici, so potekali zadnji dnevi tretji učni skupini. Ta je bila predzadnja. Ob zaključku so izvedli strelsko tekmovanje, ki je nad vse uspelo. Fantje so »gadžali«, kot se to po vojaško reče, odlično. Saj so od petih možnih dosegli 4,82 točk. Najboljši od vseh je bil sedmi vod. Ob koncu taborjenja pa so poleg tega imeli tudi izpite. Nanje učenju, delu in igri in mnogim so se vsi res temeljito pripravili, se je zdelo, da je ta čas kar pre- Zato uspeh tudi ni izostal. Pov-hitro potekel. Nič čudnega, ko prečna ocena 3,6 od petih mož-pa so se učili toliko zanimivega, nih točk je, če pomislimo, da so Dopoldne so bile teoretične vaje bila vsa vprašanja dokaj težka, na tamkajšnjem igrišču, po- kar zadovoljiva. A. K. T R R V L JI IE '© ga dela. Mnenje vseh prizadetih je, da bi se dal ta problem z malo dobre volje le rešiti. © GINEKOLOŠKI PREGLEDI ZA ŽENE V kratkem se bodo v Trbovljah pričeli ginekološki pregledi za vse žene v starosti od tridesetih let naprej. Pregledan h bo nad 3000 žena. Ti pregledi bodo velikega pomena, zlasti še za odkrivanje novih obolenj za rakom. O celotni akc ji bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista. MESNICE ODPRTE TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE Prebivalci Trbovelj so že večkrat izrazili željo, da b. bile nekatere mesnice v mestu odprte tudi ob nedeljah dopoldne. To bi bilo še zlasti pr poročljivo za poletne mesece, ko je znano, da se meso doma kaj hitro pokvari. Podjetje »Meso« je v zvezi s tem pojasnilo, da bo prodajo mesa ob nedeljah dopoldne uvedlo lahko prihod, leto, ko bo kupilo za nekatere svoje poslovalo ce posebne hladilne omare. © TUDI V TRBOVLJAH BI LAHKO IMELI... Ze večkrat sem od marsikoga slišal željo, da bi imeli tudi v Trbovljah (če že ni mogoče ustanovit brezalkoholne restavracije) vsaj v enem gostin- ______ .................... skem obratu na prodaj mleko, precj j0j0 in potrpežljivo pa mogoče še jogurt in sadne da pride na vrsto. sokove, ki jih danes človek sko-ro po vseh trboveljskih gostilnah zaman išče. Zelo primeren lokal za to bi bil bife »Rio« na Ulici 1. junija. delavskega sveta tega podjetja člani sindikalne organizacije, odstaviti predsednika in dva člana upravnega odbora. Podjetje je zaradi raznih nepravilnosti suspendiralo šest uslužbenk, ki so bile predane disciplinskemu sodišču. Izmed teh nosi največjo odgovornost knjigovodkinja. Knjigovodkinja je namreč s svojo vednostjo dopuščala oziroma celo nagovarjala mlajše moči k popravljanju pošiljalnic. Nič manjša pri vsem tem seveda tudi ni odgovornost ostalih suspendiranih uslužbenk. Ta primer je spet zgovoren dokaz, kako daleč pride človek, ki pozabi, da upravlja z družbeno lastnino. Prikrivanje primanjkljaja s knjiženjem večjih količin blaga v zalogi in kritje s pomočjo potrošniškega posojila je v veliki meri zaradi pomanjkanja lastnih sredstev dovedla k ponarejanju pošdljalnic. poldne pa so bila na sporedu razna zanimiva predavanja, ki so jih poučila o našem gospodarstvu in zgodovini, kakor tudi o najpomembnejših dnevnih Vsi tl in še številni drugi mladinci so se po osmih dneh vrnili domov z zavestjo, da so se na taborjenju PVV zares mnogo naučili. Iz življenja in dela trboveljskega »Partizana" NE POZABITE - TUDI VRATA TELOVADNICE SO ODPRTA! Šolske počinice in tudi letni oddihi telovadnih vaditeljev so v mesecih julij — avgust nekoliko zavrli redno telesno vzgojo pri TVD »Partizanu« v Trbovljah. S pričetkom šolskega pouka Je pa v telovadnici spet postalo živahno. Vsi oddelki, od cicibanov do starejših članov in članic so pričeli z rednimi telovadnimi vajami, Vaditeljski zbor, ki je pred nedavnim zasedal, je med drugim sklenil, da bo društvo do konca leta izvedlo še propagandni telovadni nastop na vasi (verjetno v Podku-mu ob občinskem prazniku), meddruštvene tekme v vajah na orodju, društvene tekme v streljanju z zračno puško, tek-Knjižnica, ki deluje v sestavu Zadružni dom, ki pa še ni po- movanje v lahki atletiki in -ko- KUD, ima 2004 leposlovnih knjig, polnoma dograjen. Sedaj ureju- nec decembra telovadno akade- Vsako nedeljo stoji od 100—150 jejo pododrje. Tako bo dobilo mijo. Da bo tekmovanje po tem ljudi — ljubiteljev lepih knjig KUD in tudi SZDL svoje prosto- načrtu uspelo, bo treba seveda čaka, Te. Z zidarskimi deli so skončali, ge mnogo truda tekmovalcev in treba pa je položiti še tla. Upajo, da bodo, dela do 29. novembra zgotovljena. D O R O V A uspelo preskrbeti za telovadnico povsem novo centralno ogrevalno napravo, ki bo služila tudi ostalim prostorom društvenega Doma, so dani vsi pogoji za nemoteno telesno vzgojo tudi v zimskih mesecih. Prepričani smo, da bo telovadnica vedno polna mladine in odraslih članov, saj društvo vzgaja svoje pripadnike razen v telovadbi tudi v vseh ostalih športnih disciplinah. K čim večjemu številu aktivnih telovadcev lahko prispevajo uprave naših šol, terenski odbori SZDL in Društvo prijateljev mladine, ld so stalno in neposredno v stikih z mladino. S pravilnim prijemom ne bo težko prepriča- ti mladino, kako koristna je zanjo telesna vzgoja, vodilni člani društva pa bodo na roditeljskih sestankih seznanili starše otrok z delom v telovadnici. Prav tako bi bilo želeti, da se za telesno vzgojo svojih članov v kolektivih zanimajo uprave in upravni odbori naših podjetij, kajti znano je, da so delavci — športniki mnogo boljši delavci kot ostali, predvsem zaradi svoje gibčnosti in telesne odpornosti. Le s pomočjo vseh pristojnih činiteljev in ob nesebičnem, sistematičnem delu vaditeljev bo mogoča množična telesna vzgoja naše mladine in ostalih. S. G. Radio Ljubljana v tem tednu Knjižnico v Dobovi vzorno vodi tov. Vadnal in le njemu gre zahvala, da ima knjižnica na razpolago vsa novejša dela. © ZAKAJ OB SOBOTAH NI DOVOLJ KRUHA? Trboveljske gospodinje so že večkrat upravičeno negodovale nad tem, ker ob sobotah ni na prodaj dovolj kruha. Le tega takrat zmanjka že v zgodnjih dopoldanskih urah. Vse ženske so primorane v takšnih primerih čakat nanj zopet popoldne, ko speko novega. Da pa ie to zelo neprijetno, zlasti še za tiste, ki so precej oddaljene od pekarn, kakor tudi za druge, mislimo, da n potrebno posebej govoriti. Ob sobotah imajo vse naše žene že tako dovolj druge- USTAN0VLJENA DVA SVETA (Nadaljevanje s 1. strani) Trbovlje je ljudski odbor imenoval za gradbenega inšpektorja tov. Olda Belin, za sanitarnega inšpektorja tov. Jožeta Plevčka, za v. d. šefa uprave za dohodke tov. Mirana Sušo, za upraviteljico Vajenske šole tov. Slavo Gulič, za upravitelja nižje glasbene šole tov. Albina VVeingerla, za v. d. direktorja Avtoprevoz-ništva Trbovlje tov. Mirka Klopčiča. Za nova člana UO Komunale Trbovlje pa sta bila Imenovana ing. Djordja Vuksan in Olda Belin. -jak KUD »Stane Vogrinc* v Dobovi ima poleg dramske sekcije še folklorno skupino in orkester. Letno naštudirajo gledališčniki vodnikov. V pripravah za telovadno akademijo bodo sodelovali vsi telovadni oddelki s povsem novimi prostimi vajami, ki bodo zelo zahtevne. Poleg tega pa bo vrsta pionirjev in pionirk vadila proste vaje, s katerimi bo nastopila v Ljubljani. Ker TVD »Partizan« v Trbov- Letos so dobili v Dobovi ambulanto, ki je v Zadružnem domu. Tako prihaja v kraj po dvakrat tedensko zdravnik in prav tako tudi zobni zdravnik. Zal pa takrat ne pridejo vsi bolniki na po dve odrski deli, sodelujejo pa vrsto, zato je želja vseh Dobov- Ijah po končanih letošnjih va-vsi kulturniki na vseh akade- članov, da bi dobili stalnega diteljskih tečajih razpolaga z mijah in proslavah. zdravnika, kateremu ne bi pri- zadostnim številom kvalificira- Kulturno središče v kraju je manjkovalo dela. nlh vodnikov in ker je društvu Lep uspeh zagorskih modelarjev Nedavno so v Ljubljani ni zaključili IV. zlet slovenskih modelarjev, ki je trajal štiri dni Prvi dan zleta je bil slovesen sprejem vseh- modelarskih ekip v Aeroklubu Ljubljane. Drugi dan je krenila dolga kolona modelarjev iz vse Slovenije z naj lepšimi modeli skozi mesto na slavnostni prostor (tenis igrišče pod .Cekinovim gradom). Med dviganjem zastave je ob burnem ploskanju pozdravil vse zbrane modelarje sekretar republiškega odbora Letalske z/.i-ze Slovenije tov. Čedo Mokole. V svojem nagovoru je orisal dosedanje delo in uspehe modelarjev ter njihov pomen, nato pa nakazal njihove bodoče naloge. Udeležence zleta je pozdravil tudi komandant ljubljanske letalske garnizije, ki je v lepih besedah poudaril svojo naklonjenost do modelarjev in podčrtal, da modelarji s svojimi uspehi največ doprinesejo k tehničnemu razvoju našega vojnega letalstva. Vse zbrane je pozdravil nadalje sekretar centralnega odbora LMS tov. Rudi Bregar, ki je dejal, da nudi modelarstvo naši mladini obilo tehničnega znanja, hkrati pa tudi koristnega razvedrila. Ob koncu svojih besed je naglasil, da bi naši mladinski aktivi in mladinci uvideli potrebo gojitve tega movali pionirji, v drugi pa starejši modelarji. V skupini A-l je dosegla pionirka Kovačičeva iz Aerokluba Ljubljane s 668 točkami. V kategoriji A-2 je dosegel prvo mesto tov. Kocjančič (AK Ljubljana) s 701 točko, drugo mesto pa si je priboril tov Kolterer, član Aerokluba Zagorje, ki je dosegel 559 točk. Konkurenca je bila zelo ostra, saj je v drugi kategoriji nasto- plemenitega, lepega športa. Zato pilo ^ modelarjev s 126 modeli naj bi se v modelarske vrste vključilo čim več mladincev. Popoldne je bilo tekmovanje hitrostnih, vezanih modelov na motorni pogon do 2,5 ccm. Prvo mesto je dosegel Sandi Sekirnik. Njegov model je letel s hitrostjo 120 kmfh. Naslednjega dne se je pričel na ljubljanskem letališču najbolj zanimivi del tekmovanja in sicer kosanje modelov A-l in A-2. V prvi kategoriji so tek- Zato je uspeh tov. Koltererja prav lep uspeh zagorskih modelarjev, ki so v skupni uvrstitvi dosegli 8. mesto. * IGRA NA DOBRNI. »Svoboda« na Dobrni je te dni v svojem kulturnem domu ponovila igro »Svetnik«, katere premiera je bil« pred nekaj tedni. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 1.00. 13.00. 15.00 17.00 in 19.30 Ta- d-i iški dnevnik ob 22.10. oddajo ..Želeli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.40. ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. ..Vas Jedilnik" vsak delavnik ob 6.20. oddalo .Dobro jutro, draga poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 23. SEPTEMBRA 6,00—7,00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov za prijetno nedeljsko jutro. 8,00 Otroška predstava — Zvonko Furtlneer: Paško. Branko in .,Liberator". 6,45 lz arhiva slovenskih narodnih pesmi. 9.30 Še pomnite tovariši — Lojze Avsenak: Sovražnik. 11 15 Oddaja za Beneške Slovence. 13,30 Za našo vas. 16,30 Nada Marinkovič: Bika na bregu reke Mojke. 18,00 Radijska igra — An-ny Tichj: Ptidje strašilo (ponovitev) 21.00 Športna poročila. 21,15 V svetu ritmov in melodij. PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA 11,05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Ciciban — cieifuj. 11,50 Za dom in žene. 12,00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Vasilija Mirka in Cirila Preglja 12,40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. D. Lor-beka. 14.05 Radijska šola za viSjjo stopnjo. — n) Levstik v spominu sodobnikov; b) Vragova slanina. 15 35 25 nb-nut Chopinovih etud. 16,00 Utrinki iz literature — Peter Kočič: Vukov gaj. 18.00 Kronika iz naših mesi. 18,10 lz zakladnice slovenskih samospevov. 18,45 Kulturni obzornik. TOREK, 25. SEPTEMBRA 8,00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 8.50 V zabavnem ritmu. 9.30 Starorimski poet Tibul. 10,00 Pavle Kernjak in koroška narodna pesem (komentirana glasbena oddaja). U,45 Cicibanom — dober dani (Fran Milčinski: Poldrugi Martin). 13,35 Pester spored opernih melodij. 14 30 Za dom in žene. 15,35 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet „Nško Štritol". vmes igra harmoniko Avgust Stanko. 18,00 športni tednik. 18.50 Zunanje-politščoi feljton. 20,00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi. 20,30 Tedenski notranjepolitični pregled. 20,40 Igra orkester ,.Pop$“ p. v. Mortona Goulda. SREDA, 24. SEPTEMBRA 11,35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Levstik v spomniu sodobnikov. — b) Vragova slanina (ronovitev). 12,40 20 minut z Vaškim kvintetom. 13,15 Olasba iz zabavnih filmov in revij. 14,05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ciciban — cicifuj (ponovitev). 16,00 Utrinki iz literature — Francis Scott Fitzgerald: Alkoholik. 18,00 Reportaža. 18,45 Radijska univerza — Prof. Pavel Kunaver: Sonce. 20,00 Bedrich Smetana: Poljub, opera v dveh dejanjih. ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA 11,45 Dober dan. otrocil (Gregor Strniša: Pesem o gori, Palko Dolinec: Oka-menela kraljična). 12,40 Popevke in ritmi. 14,30 Turistična oddaja. 15,35 Slovenske narodne pesmi. 16,20 40 minut z jugoslovanskimi solisti. 18,00 Iz nagih kolektivov. 20,00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli In solisti. 2100 Niko Kuret: Slike iz Levstikovega življenja. PETEK, 28. SEPTEMBRA 8,00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 9,15 Skladbe za violino in klavir. 9,45 Radijska šola za nižjo stop-jno. — a) Šolske poti; b) Pojte z nami, otrocil (ponovitev). 11,50 Za dom in žene. 13,15 Za prijetno razvedrilo. 14,05 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev). 18,00 Novi filmi. 18,50 Družinski pogovori. 20 30 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20,45 Iz modernega glasbenega sveta. SOBOTA, 29. SEPTEMBRA 11,05 Za staro in mlado (spored operne. lahke in zabavne glasbe). 11,45 Pionirski kotiček. 12,40 Lahko orkestralno glasbo igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13,35 Od arije do arije. 14,30 Tedenski športni pregled. 15,35 Medži-murske in istrske narodne pesmi v priredbah za gjas in klavir. 16,00 Utrinki iz literature — Antonio Machado: Pesmi. 18 15 Poje Dekliški zbor zavoda za glasbeno vzgojo p. v. Janeza Boleta in moški zbor Jože Moškrič p. v. Slavka Mihelčiča. 18,45 Okno v svet. 20,00 Veseli večer. 22,15—23.00 Oddaja za naše izseljence na vatu 327,1 m. Plenum okrajnega sveta „Svobod" in prosvetnih društev izobraževalne odseke v vsa društva Abonma za gledališke predstave v Brežicah Uprava SKUD »Stanko Cer- v Problemi trboveljske glasbene šole Cimprei uredi prostore Pred nedavnim je šolski od- in sicer v Domu »Svobode-Za-bor Glasbene šole v Trbovljah savje«. Precej otrok se je nam- Plenum Sveta »Svobod« in Ko so razpravljali o kadrov- ___ prisostvoval sprejemnim izpi- reč vpisalo v Glasbeno šolo iz nelič« v Brežicah je razpisala tom novih gojencev in pregle- spodnjega dela trboveljske do- abanma za 5 gledaliških pred- številčno stanje vseh gojen- line, katerim želita vodstvo šo-stav, s katerimi bo gostovalo v cev šole v šolskem letu 1956/57. le in šolski odbor olajšati pouk, Člani plenuma so razpravljali Kulturnem domu celjsko mest- Pri sprejemnih izpitih je bilo posebno še v zimskih mesecih. okraja Trbovlje, ki je zasedal je treba v upravne odbore pro- sekcij, ki so doslej obstajale sa-prejšnjo sredo, je sprejel več svetnih društev kandidirati lju- mo pri večjih društvih. Potreb- v Brežicah že lepo tradicijo in je zaradi svojih kvalitetnih kulturno-prosvetnih društev skih vprašanjih, so menili, da tudi o nalogah izobraževalnih gledališče. To gledališče ima ugotovljeno, da se je tudi v le- Velika oddaljenost Sp. Trbovelj ______ otrok odločilo za učenje klavir- vilnim mlajšim gojencem velik koristnih sklepov za bodoče de- di, ki so z vso dušo predani no je, da se take sekcije usta- podstav med "prebivalstvom ze- 3° ,n violine, medtem ko za napor. Društvo »Svoboda-Zasav-lo društev. Tako je sklenil, da stvari delavske kulture. Bilo je nove tudi pri vseh ostalih društ- iQ priljubljeno kar najbolj ostala glasbila ni bilo opaziti je* je pripravljeno odstopiti K/V 17 nri rvro rmK TO AKAnA tKaT*Q rf Atry\ no A A/IoaKaV r»lK rlA. 4« Ja Ua J« A—«. — mm .1 ..1 4 »1 a * J J r J rvne ono T/1«tV*W/t*l4A ivolv - Glflsb6)li P 7*177167* 716 pTOStOTC uprava šole pa ima na razpola- bo v pripravah za občne zbore govora tudi o medsebojnih go- vih in da bodo res opravljale nrif- Va ria en posebnega zanimanja. Od veli- rvrACTrofrViK /4motair V4 m/vr»oin c4Avron !!K 1/4 aa lro i rvi*i«viAmo a»*a4 a Inil-K» maa Va ® r' S > J /C 6QCL PTXQldŠ6TLCCV Zd „ 350 ^bonenfmT^the- “Ferije ™ šoli je strokovna ko- go tudi že potrebne učne moči. ki pa pri tem nalete na precej imenih društev, so sklenili, naj ~+ale vstoonice bod na raz mislia odklonila le neznatno Tako bodo v letošnjem letu že velike ovire, namreč na pomanj- se društva, ki se sedaj imenu- ~ število kandidatov, kajti tudi pričeli takoj s poukom za pia- Vorv iev /lonorrviK ioin OlTTTn aRi rrTTTN __ ___: V pioaini ** ^ tnlfTfit c o o o nnlsn -yn 1 n fin cn fr- ofn rrn nvtnln nTnshiln na st> prosvetnih društev, ki morajo stovanjih, ki so kaj primerna svoje kulturno poslanstvo. Ko biti opravljeni do 15. oktobra, oblika sodelovanja med društvi, so člani plenuma govorili o nudil društvom kar največ pomoči. Prizadeval si bo tudi, da _ _____ _______ bodo poročila na teh občnih kanje denarnih sredstev. Obči- jejo SKUD ali KUD, 'čim prej v tokrat se je pokazalo, da so tr- niste, za ostala glasbila pa se Zborih StV3TI13 ill kritičns in ds cr% nbmmA namumrlo voln aoai'—aa..4a4a _________ 1a,.u..—. — ^ limi )f J hmuflialri ntrnai -roln ■mi/nlcnlnl bodo nakazali tudi bodočo re- sLz,a”jSv,™rsta^ srss»' ^Kršš v~ pot"b"a pertoamo politiko društev. Čla- prosvetne namene, dohodki dru- ali pa v delavsko prosvetno f —aKnu ni plenuma so se obvezali, da štev pa ne zadoščajo za kritje društvo »Svoboda«, če so zato se bodo udeležili občnih zborov stroškov prevoza igralskih in že dani potrebni pogoji, prosvetnih društev in v disku- drugih skupin v često zelo od- siji z nasveti pripomogli k čim daljene kraje, kjer so taka kul- so obravnavali vlogo po- boveljski otroci zelo muzikalni, bo pouk začel po potrebi v Do-šolski odbor je skupno s pro- mu »Svobode-Zasavje«. fesorskim zborom razpravljal ob Zaradi nezadostnih finančnih tej priložnosti tudi o učenju so- sredstev za kritje stroškov šole bolj plodnem delu. turna gostovanja. Pa tudi dramska sekcija dru- ^ ________ ___ .... ................. štva je izdelala obširen pro- Jo vetja' {n baleta. Vsi so sogla- je šolski odbor na predlog rav-gram svojih predstav, ki Jih oo gajj s teTn, ^ je sprjg0 bližnje nateljstva šole sklenil, da se v uprizorila priložnostno ali pa po 0tV0ritve novega Delavskega Šolskem letu 1956/57 malenkost- je ki Zaključni pomočniški izpiti v Trbovljah VELIK DAN tujočega kina, so sklenili, da bi abonmaju. Najprej, in sicer za doma v Trbovljah nujno potreb- no poviša šolnina. Odbor v Krškem ustanovili drugi cen- občinski praznik, bo pripravila no posvetiti vso pažnjo tudi so- prepričan, da to povišanje, ter za področje bivšega krškega Potrčevo dramo »Krefli«, na- jQ petju in baletu, žal pa se je ga trenutno stanje nujno nare- okraja. V petih mesecih letoš- daAje Ocvirkovo komedijo »Tret- za S0;0 petje vpisalo samo tro- huje, staršem gojencev ne bo njega leta je potujoči kino iz ie ležišče,« Jurčičevega »Dese- je gojencev, za balet pa osem delalo posebnih težav, ker za Trbovelj dal 136 kino predstav tega brata« v posebni obdelavi, gojenk, kar je za Trbovlje se- vse šolske potrebščine skrbi šo- in sicer s pevskimi vložki in veda vse premalo. Ker v pravi- ia folklornimi točkami, in končno uh Sole ni predvideno učenje Spričo velikega števila učen- za naše oddaljene vasi, kjer ljudje še nimajo možnosti za To nedeljo je bil reden obisk kina. Vse te pred- Cankarjevo dramo »Kralj na v Domu 100 možnih 96 točk, na teoretič- stave si je ogledalo 13.325 ljudi. Betajnovi«. Ze sedaj gledališč- baleta, so sklenili, da se usta- cev je šolski odbor kritično rcez- _______________,____________ _ . novi poseben oddelek za to pravljal tudi o stanju šolskih »Svobode II.« v Zg. Trbovljah nem delu izpita pa je bil oce- Samo na Raki je bilo 11 film- nikj resno razmišljajo o upri- umetnost. Za učenje baleta in prostorov Glasbene šole. Postop- slovesen zaključek pomočniških njen odlično. To je tudi edini skih predstav, na Bučki 7 itd. zoritvi operete »Študentje smo« solo petja je vodstvo šole uspe- je Sole je bilo zadnja leta adap- izpitov iz Trbovelj, Zagorja in vajenec, ki je hkrati uspešno Na Reki si je vsako predstavo in v mejah možnosti (kolikor lo pridobiti profesorje iz Ljub- tirano in z raznimi prizidki raz- Hrastnika. opravil izpit za ključavničarja, ogledalo povprečno 235 ljudi, bo oder usposobljen) o gostova- Ijane. Prav tako so na šoli usta- Širjeno. S temi adaptacijami je Potem, ko je mladinska godba Za vse to je prejel pohvalno zanimanje za potujoči kino pa n ju Opere ali baleta. Program nov iH poseben oddelek za cici- šola sicer pridobila na prostorih, »Svobode II.« zaigrala nekaj pismo in denarno nagrado, se je še povečalo, odkar ima na je zares obširen in bogat, zato bane. ki pa ob naraščajočem številu poskočnih in veselih pesmi, so Knjižne nagrade pa so prejeli sporedu tudi tedenske novice, je nujno, da tako igralci kakor Nadalje so na tem sestanku gojencev postajajo iz leta v leto bodoči pomočniki, starši, moj- najboljši vajenci iz posameznih Filmske tednike gledajo mnogi vse organizacije in občinski LO razpravljali tudi o ustanovitvi' vse bolj tesni. Ker ni izgledov, stri, učitelji; člani izpitne ko- obrtnih strok. misije in gostje napolnili dvo- Mlade pomočnike so pozdra- celovečerne umetniške filme, rano. Slovesnost je začel pred- vili in jim čestitali tudi predsednik Okrajne obrtne zbornice stavniki šole, oblasti in poHtič-tov. Skrinar, ki je pojasnil po- nih organizacij, men te družabne prireditve. Za Po končani slovesnosti so njim je spregovoril predsednik mladi pomočniki odšli na dvo-pcanočniške komisije tov. Oskar rišče, kjer jim je bila priprav-Levec. ki ie dal nekaj koristnih Ijena zakuska. Sele tu se ie za- obiskovalci celo rajši kot pa podprejo prizadevanje brežiške- 'posebnega oddelka oziroma o da bi se v bližnji prihodnosti — 1 — _ * ---J * ** 1 • «1 1 O A __y - X i * Jt _ t_ — Cm T—mA« 7 1 « ___l.mt. — ga kulturnega društva. Ob občnem zboru sekcij „Svobode-Center" DVA OBČNA ZBORA, DVOJE NAČRTOV ZA POGLOBLJENO DELO Pevski zbor »Slavček« pa pri- Dasi ni več starega Delavskega doma, v katerem se je razvijalo delo posameznih sekcij »Svobode-Center«, novi dom pa šaice z nekaterimi novimi, do- podružnici šole v Sp. Trbovljah zidalo novo poslopje za Glasbeno šolo, se začasno opravljajo samo manjša popravila na šoli, med drugim tudi obnova žlebov. Ker ni na razpolago finančnih sredstev za prekritje strehe, bodo seveda trpeli stropi in stene zgornjih učUnic na šoli. Ze dalj časa streha tako propušča, da so stropi in stene zgornjih prostorov v šoli stalno vlažni. Oba občna zbora sta torej Šolski odbor in tudi vodstvo po- pravlja že več mesecev koncert, postavila temelje novemu delu, le so prepričani, da bodo odlo-na katerem bo seznanil poslu- ki bo posvečeno kulturnemu čilni činitelji storili vse potreo- dvigu trboveljskega prebival- no, da se najdejo potrebna srea- se še gradi, deta ni zastalo. Na sltej še neizvajanimi pesmimi, stva. Nemalo bo še truda, zato stva za ureditev šolskega^ po-občndh zborih, ki sta j« imeli Tudi ta koncert bo pomenil minuM teden dramske sekcije dogodek v novem domu. Poleg in pevski Zbor »Slavček«, je bilo ugotovljeno, da se je dek) koncerta so se pevci odločili, da bodo naštudirali Forsterjevo poglobilo, in s pospešeno nagli- opero »Gorenjski slavček«. Delo co pripravljata svoje programe, s katerimi bosta odprli novi Delavski dom. je za pevce-amaterje trd oreh, W pa ga zagrizeno obdelujejo, (Nadaljevanje s 1. strani) in upati smemo, da nas bodo Jasno pa je, da imamo še pa bo v priznanju lepo plačilo, slop ja, s čimer bo omogočen^ rest- d en Hi nemoten pouk na soli- Še en dokaz naše gospodarske moči sploh mso imeli nekega enot- „ ______ _______ ______________ _________ra _________ ________. nega pregleda o moči in številu Obe sekciji sta temeljito pre- presenetili s tem delom v prvih mnogo možnosti za večji izvoz tistih proizvodov, id pridejo v gledali svoje delo od zadnjega dneh po odprtju novega Delav- našega blaga v dežele sveta, poštev. Z omenjeno razstavo pa aK/W»AHA —Iva—m JaIIa an ta TnAn«, —7--J._____ m________1 • _ ° . , ... .a •_ J ___ K slovesnosti so se razen pomočnikov zbrali še njihovi učitelji, starši in predstavniki oblasti občnega zbora dalje in ugotav ljali napake in težave, ki so se porajale v tem času. Nato sta si začrtali smernice za nadaljnje delo, kar ima poseben pomen prav sedaj, ko se bo treba skega doma v Trbovljah. TRBOVLJE * GOSTOVANJE MLADI N- Povpraševanje po našem blagu bodo kupci iz zamejstva spo- še ni tolikšno kot si želimo, zatorej bo bližnji sejem — ali bolje rečeno specializirana razstava izdelkov — ki j>h lahko izza temeljitoVjaripraviti, SKE GODBE”»8V(M