Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Pest Office of Cleveland, Ohio. By ordeK of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
the only slovenian daily ^jween new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s. canada and south america.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE	FOR
WHICH IT STANDS: ONE NAAc^N INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
,^LUM£ IV.—LETO IV.
^le Copy 3c.
CLEVELAND, O., PETEK, (FRIDAY) FEBRUARY 18th, '21
ST. 41. (No.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Conirress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
2EIEZNKARSKI ZASTOPNIKI PRED VUIDNIM MEZNIM ODBOROM.
jewel, zastopnik železničarjev, predlaga, da vladni železniški odbor sklice konferenco ŽELEZNICAR^KIH organizacij in železniških družb, na kateri naj se rešijo vsi morebitni nesporazumi
glede sedanjih mezd-^	nih pogodb.
^ Chicago, III, 17. feb. — Danes so prišli pred vlad-g. ^®}®zniški odbor zopet zastopniki železničarjev, da u-boj, katerega so napovedale družbe mezdnim po-ki jih je sklenila z delavci vladna administraci-
y ,^ot se je izrazil zastopnik železničarjev, B. M. Je-^ ' ki je predsednik delavskega komiteja, je ta boj pro-^ ^Gzdnim pogodbam Uprizorjen le zato, da bi se za je ^	važnejše in fundamentalnejše vprašanje, to
'Ciabi^e ubilo organizacije delavstva in uvedlo odprto 'klavnico.
jjjv Jewel je prosil vladni odbor, da se dovoli želez-do 14. marca, da podajo celoten odgovor na iz' nim železniških družb proti sedaj obstojelčem mezd-gg Pogodbam. Obenem je Mr. ^ewel tudi predlagal, da stvar ne razmotriva nadalje pred vladnim želez-Cq v ^ odborom, temeveČ, da se skliče posebno konferen
^^ezničarjev in družbinih zastopnikov.
Uj ^ je takoj vložil protest proti nadaljnemU odlaša-i^^^^dsednik komiteja, ki je zastopal železniške druž-Whiter. Dejal je, da edino vprašanje, ki je in? k vladni odbor, je, da-li naj mezdne pogube ostane-^sljavi še zanaprej ali ne.
P. Walsh, legalni zastopnik delavskih orga-Hi|r.^j''3e v svojem govoru'izjavil, da ima vladni želez-iijjgl ^bor pri izjavi svojih principov moči, kot jih je že]g,'^^®yoječasno najvišje sodišče. Dejal je, da dejanja
ga
Kriza v španski vladi.
Carusovo stanje se je Lowden ne mara biti
mornariški tajnik.
družb 'kažejo, da ako se jim ne stopi na prste one dele železniškega zakona, ki jim ni po godu, . ' omalovaževali, da bodo uničile uspešnost vladne-®^5.^iškega odbora, in s tem ustvarile v železniški ® velikansko zmešnjavo H^to ^®^^šanje pred vladnim železniškim odborom se je ^^ključilo, in se bo nadaljevalo zopet v pondeljek. snidejo tukaj zastopniki vseh železniških družb. '^Mi ko je B. M. Jewel izjavil, da je sedanji boj Cejo ,^^dnim pogodbam le oblak dimoi, za katerim ho-voditi boj za uvedbo odprte delavnice, je pri-'^^Im	železniškemu odboru, da podvzame
tri korake:
naj bi vse nesporazume izročil skupni konfe-^^ezničarjev in družb, in ako bi y kaki reči poga-'^ogla priti do sporazuma, tedaj naj bi podal Q.^bor končnoveljavno odločitev. >
J naj bi se takoj posvetoval z zastopniki delav-Pog^- ^Glodajalcev z namenom, da se ustanovi posebne j^^9.1,ne odbore, kot se določa v železniškem zakonu. (Ja železniške družbe pred vladnim odborom dan slučaje posameznih nespbsofbnosti in železničarskih delavcev, naj "bi se W. W. predsednik delovnega komiteja, raje posve-Nft ^^^^opniki delavcev samih.
^J^ork, 17. feb. — Jutri se snidejo v Chicagi čla-^lezniških eksekutiv, da razmotrivajo poročilo ^ jih ^^lovnega odseka z ozirom na akcije, ki naj bi 3oj. ^°^vzelo v očigled dejstva, da vladni železničarski ^tslcji^^^daj ni podal odločitve gled« zahteve železni-% Po	za razveljavi j en je sedaj obstoječih mezd-
ki jih je z delavci sklenila vladna železniška
i
^gton, 17. feb. — Danes se je vršila tukaj se-pravdnikov 12 posameznih držav, in rezul-i y da se bo državi Wisconsin pridružilo še 20
železniški zakon ne daje meddržav-■	komisiji pravice, da bi določala železniške
Madrid, Španska, 15. feb. — Španski ministrski predsednik Dato j® podal resignacijo svojega kabineta. Kot izkazuje urad parlamenta, imajo v novem parlamentu pripadniki ministrskega predsednika Dato le 177 sedežev od 409, mauristi imajo 23 sedežev, ciervisti 22, liberalni demokrati e 43, rdmanisti 30, albisti 28, socijalisti in katalonski r»gi-jonalisti'pa 17.
Pri aapetni otvoritvi parlaraien-ta je ministrski predsednik Dato podal kratko pojasnilo ministrske krize, izjavljajoč, da je bila vlada presenečena nad neugodnim glasovanjem parlamenta za časa, ko je bilo osobje finančnega departmenta na žtrajku, in da je torej smatral pametno, da predloži svojo resignaci;^ in prepusti kralju, da se posvetuje z zastopniki raznih strank.
Sledeč apelu od levičarskih strank, da naj bi vlada v bodoče priznavala prerogative zbornice, da naj bi bili ministri tekom zasedanj vedno na svojih mestih, je Dato odvrnil, dar je bila zatvo-ritev zbornice pred nedavnim časom povzročena vsjed obiska belgijskega kralja in kraljeviča, ob kateri priliki je imela vlada veliko opravka.
Nato je socijalistični poslanec Besteiro pričel debato glede vladnega terorizovanja proti socija-listom in sindikalistom v Barce-V)ni- Dejal j/i. # je barcelsnckl governer Martinez Anido prekoračil nrejo svoje avtoritete v korakih, ki jih je podvzel proti sindikalistom, in je vpfasal, da-li vlada odobrava omenjene represivne kotake, pripomnivši na to, da ako so sindikalisti v Barcelo-ni krivi kaznjivih dejanj, tedaj intajo k več jim izgovor, da se jih je prignalo k temu.
Notranji minister je nato odgovoril. da predno se sodi ukrepe barcelonskega governerja, se mora govornik spomniti na zločine, ki jih je kriv rdeči sindikat proti uradnikom javnega reda, ter je nato dostavil, da uživa governor poptflno zaupanje ministrstva.
Nato ao sledile burne debate in nastala je ailno težavna situacija za vlado, ki se je nenadoma odločila položiti resignacijo. Okol-ščine za poravnavo krize so sedaj izredno težavne, kajti liberalna vlada je brez novih volitev popolnoma izključena.
izboljšalo.
New York, 17. feb. — Stanje Enrico Caruso-ta se je danes v toliko izboljšalo, da se je deset minut pogovarjal 7. italijanskim poslanikom, Rolandom Ricci, ki ga je obiskal. Njegovo razpoloženje je bilo videti precej izboljšano in razgovarjal se je živahno o dogodkih, ki jih je doživel v svoji domovini Italiji 'več let naiiaj.
Popolna zavest in lahkota, s katero je Caruso govoril danes ptopoldne kaže, da se je njegovo stanje izza včeraj posti izboljšalo.
Ko je poslanik "RicCi stopil v bolnikovo sobo, je snql s #voj@ suknje rdeč nagelj, ter ga JiiOdal Carusotu rekoč:
"Prinašam vam" s tem nagi jem srca in želje vse Itzlije, vštevši kralja, kabineta vsega ljudstva. V njih imenu vam želim čimprejšnje povrnitve k zdravju."
Caru30 se je nasmehnil in vzel nagelj, rekoč, da ga veseli videti.
"Pred 24 leti sem vas slišal v Genovi, ko ste peli v "Politea-ma," je dejal Ricci.
"Ne," je dejal Ciruso počasi, *pel sem "Carlo Felice."
"Imate prav; boljši spomin i-mate kot jaz."
Garuso je tu zaprl oči in govoril počasi:
'Jaz hočem umreti — jaz hočem -urrir^?ti." a,. -
Poslanik ga je pogledal pre stra^eno in je dejal:
"Ne. tega gotovo ne mislite."
"Ne," je dejal Caruso. '*Jaz hočem umreti — v Italiji."
Ricpi ga je zagotovil, da jeza to še več let časa. Popoldne je bolnika obiskal tudi generalni u-pravitelj Metropolitmnske operne družbe, Guilio Gatti-Casazza.
je ustrelil zeno, ko je vložila tožbo za raz-poroko.
Cincinnati, 17. feb. Ko je 25-letni Will Car Dawson dobil obvestilo da ga je njegova žena tožila za razporoko ie šel in jo poiskal ter na mestu ustrelil. Iz naročja umirajoče žene je vzel svojega 41etnega sina in bežal v automobilu k svoji materi, toda ko je dospela policija, da ga aretira, ne rii skušal braniti, temveč seje obnašal povsem mirno.
Vn ^ posameznih državah
ki se bodo pridružile Winsconsin, so New Carolina, South Carolina, Florida, Ohio, 'Illinois, Michigan, Iowa, Kansas, Missouri, Ne-i ^^^siana. South Dakota, Texas, Montana, Utah,
'0 Arizona. '
Mlada roparja. Policija je postavila včeraj pred mladinsko sodišče dva dečka, ^ ki nista niti prosta šole, a sta izvedla še več predrznih ropov. Mlajši, Frapk Wisniewsky, 13801 Harvard Ave. je star 14 let dočim je James Koptis 12714 Benwood ave. do
— Ali ste že kdaj pomislili, kako v/eliko in koristno delo je izza časa svoje ustanovitve izvršila v naši naselbini naša slovenska posojilnica ali takozvano Stavbinsko in posojiln'o društvo? Ako še niste, tedaj vam priporočamo, da pazno prečitate finančno poročilo tega ljudskega finančnega podjetja, ki bo objavljeno v naši ju-trajšnji izdaji. Brezštevilnim slovenskim družinam je Slovensko stavbinsko in posojilno društvo pomagalo, da imajo danes svoj lastni dom, za katerega plačujejo na izvanredno lahke obroke. Denar, ki se ga vloži v to podjetje, se ne rabi v kake spekulativnc ali slične svrhe, temveč edinole za pomoč onim rojakom, ki bi radi lastovali svoj dom, zato pa zasluži popolno podporo vsakega delavca v naši naselbini. Denar, ki ga naložite na tem zavodu, je bolj varen kot v katerikoli banki, poleg tega pa vam nosi tudi večje obresti. Ako naložite vase prihranke pri Slovenskem Stavbinskcm in Posojil nem Društvu, pomagate samim sebi, obenem pa tudi naselbini v splošnem.
polnil šestnajsto leto. Zajeta sta bila pri tatvini, kije znašala $40,70 v gotovini, revolver in dva pisalna peresa. Izpovedala sta tudi, da sta oropala Hospodar Bldg. & Loan Association, 12713 Miles ave, in mesnico Samuela Petrova, 4146 E. 131. St.
St. Augustin, Fla., 17. feb. — Kabinet Hatdinga, katerega sestava je bila baje že odogotovljena, je zadela nova teškoča, ko je bivši illnoiski governer Lowden izjavil, da naj se ga več ne smatra kandidatom za tajnika mornariškega departmenta.
S tem 3g izpraznjeno eno mesto tvorečega se kabineta, katero IŠo baje jako teško izpolniti. Mr. Lowden navaja kot vzrok svoje odločitve osebne razmere, ki sedaj onemogočajo, da bi zavzel kako javno službo.
Harding je ob prejemu tozadevnega naznanila izrazil, da obžaluje ta korak Lowdena, ker ga visoko ceni, in je od vsega počet-ka mislil, da mu da mesto v svojem kabinetu. Splošno se misli, da si bo Harding sedaj prizadeval izbrati za izpraznjeno^ mesto mornariškega tajnika kakega republikanca iz južnih držav.
Po kaj so prišli Nemci k Hardingu.
St. Augustine, 17. feb. — Poročevalec clevelandskega Plain Dealer j a pravi, da se mu je posrečilo izvedeti natančna priporočila, katere je podala novoizvoljenem upredsedniku Hardingu delegacija nemško-ameriških državljanov, kateri je načeljeval George Sylvaster Viereck.
Nemci so priporočali:
1.	Da se Amerikancem nemške krvi da enako priliko za sodelovanje pri bodoči ameriški administraciji.
2.	Da se takoj sklene mir z Nemčijo in da se zavrže infam-no versaillsko mirovno pogodbo.
3.	Da se protestira proti francoski aneksi j i "starih nemških provinc Alzacije in Lorene."
4.	Da se ameriške čete nemudoma odipokličejo iz nemškega o-kupiranega ozemlja.
5.	Da se obsodi angleško ravnanje na Irskem, ki tvori kršenje principov, za katere se je prelivala ameriška jcri in trosilo ameriško, bogastvo v obrambo angleškega cesarstva tekom svetovne vojne."
6.	Da naj se obsodi poizkus, da se zaplete Ameriko v vojnoi z Japonsko za koristi Anglije.
7.	Da naj se zavrže zakon glede panamskega prekopa, o čemur se gevori, da bi se a tem kršilo naSo pogodbo z Anglijo.
8.	Da se nasprotuje zagonetnih zavezništev, posebno vsakemu zavezništvu z Anglijo.
9.	Da se zahteva preiskavo vladnega) ravnanja s tujezemsko lastnino.	*
10.	Da takoj oprosti Evgena Debsa.
11.	Da se! preneha z napadi na državljane nemškega pokoljenja.
12.	Da se obsodi iprohibicijo kot povzročiteljico smrti, korupcije in omalovaževanja zakona.
13.	Da' se uvede študija našel-niškega vprašanja v liberalnem duhu.
Sodnik McGannon oproščen.
Ko zaključujemo današnji list, prihaja vest, da je porota, ki je včeraj popoldne začela razmotrivati slučaj McGannona, dairies dopoldne prišla do zaključka, da McGannon ni kriv obtožbe, ki je bila naperjena proti njemu, in da ni ustrelil Harolda Kagyja.
Porota, ki je podala to odločitev, sestoja iz devetih moških in treh žensk.
Kongres bombardira Wilsona z vprašanji.
Washington, 17. feb. — Kot o-stala leta Wilsonove administracije, tako se bodo tudi zaključni tedni iste razlikovali od zaključka drugih vladnih administracij.
Sedaj ko je Wilson po preteku enoinpolletnega prisiljenega u-manknjenja iz javnega življenja zopet nastopil aktivneje in se je vdeležil zadnje seje svojega kabineta, so kongresmani pričeli takorekoČ kar bombardirati Wilsona z raznimi re-iolucijami in predlogi za pojasnila, kar se na eni strani označuje kot strankar-stvo, an drugi pa kot izpolnitev rednega zakonodajnega posla.
Kongres hoče na primer vedeti, kaj je napravil Wilson s svoto $150,000,000, ki se mu jq je dalo & razpolago tekom vojne, in katero se potrošilo deloma tudi tekom mirovnih pogajanj. Senatni komiteji se še vedno resno ba-vijo z govoricami o tajnem sporazumu za preklic zavezniških dolgov napram Združenim državam, in kot posledica seje na-rc^čilo zakladničarju, da ne dovoli nikakih nadaljnih posojil tujim državam brez vednosti fi-načnega odseka.
Medtem pa prihaja iz Pariza poročilo, daje bila v francoskem parlamentu' podana izjava, da so bile pokradene velike količine ,vojnih potrebščin, toda ne ■ od strani ameriških avtoritet, temveč od Amerikancev. Pokradenega je bilo baje za $400,000,000 vojnih potrebščin.
Iz Bele hiše pa se naznanja, da Wilson nima nih proti temu, da se podo podrobno poročilo o vseh stroških, ki so jih imeli on in njegovi spremljevalci pri njegovem potovanju v Evropi.
Demokrat je zatrjujejo, da namen republikancev ni nič druze-ga, kot da Wilsonu tekom zadnjih dni njegove administracije povzroče čimveč sitnosti, resnica pa je da, da se vse to bombardiranje lahko pripisuje nevednosti večine članov kongresa o zahtevah in dolžnostih, k; jih je moral vršiti Wilson in ameriška mirovna delegacija tekom bivanja v E-vropi, in da se je dostikrat potrošilo veliko več kot pa bi se o-čividno zdelo umestno.
Usoda sodnika McGannona, ki je obtožen umora drugega reda, je bila izročena porotnikom včeraj ob 2:25 popoldne, potem ko sta državni pravdnik in odvetnik obtoženca podala svoje zaključne argumente.
Porota je bila v zasedanju sedem ur, ter je ob 9:45 sinoči naznanila sodniku, da še ni prišla do zaključka, in da želi iti počivat.
Kot se zatrjuje, so porotniki glasovali trikrat. Medtem ko ae je nahajala porota v zasedanju, so sedeli v sobi sodnika Po-wella sodnik McGannon, njegova žena, njegovi bratje in več ožjih prijateljev. Množica občinstva je sedela v sodni dvorani ali pa postajala po hodnikih v pričakovanju, da porota še isti večer poda avojo odločitev.
Državni pravdniki pravijo v svoji izavi, da snjiatra-jo ^a svojo dolžnost, da verujejo Ijudstvii prizžidetih držav pravice, ki. gredo vsaki posamezni državi glasom 'ifvezne konstitucije. Nadalje pravijo, da je Cummins-Eschov železniški zakon uničevalen za našo dvojno obliko vlade in nasproten duhu naših institucij. '
Velika poštna tatvina.
Toledo, 17. feb. — Danes ob 2. zjutraj je prišlo na poštni urad pet bamjitov, ki ,39 z revolverji prislili k molku tri uslužbence, ki so bili navzoči, ijato pa so pobegnili zli vrečami poštnih pošilja-tev, katerih vrednost znaša ' od $100,000 do $500,000.
■Pošlijatve so bile povečini iz Clevelanda in drugih mest, vz.ho-dnp do New Yorka. Vsa dosedanja poizvedovanja policijQ in zvezkih oblasti so ostala zaman.
Brutalen umor dveh učiteljic.
v sredo zvečer sta bili na nekem samotnem kraju v predmestju Clevelanda na Bean rd. v bližini Ridge rd. napadeni dve učiteljici Parma višje šole, Miss Wolfe žn Miss Mable Foote, ter bri^talAo umorjeni.
'Napadeni sta bfli, ko sta se na h^jali na poti, da dobita poulične karo, s katero sta ee nenieraval odpeljati domov.
A
Raztepeni trypli umorjenih u-
Čiteljic sta bili najdeni od skupine šolakih otrok vfepaj zjutraj on četrt milje od Parma High School, ko so se nahajali na proti v šolo.
(Kot je razvidno, so trupla u-morjenih učiteljic ležali vso noč v blatu ob poti, kjer sta bili napadeni.
Edina sled za morilcem, ki je kot se da soditi, bil samo eden, so odtisi stopinj, ki vodijo iž mesta, kjer sta bili najdeni trupli, v bližnji gozdič, kjbr pa jih ni mogoče nadalje zasledovati.
Ko se je včeraj raznesla vest o unaoru, ee je takoj zbrala čet, sestoj eča iz več kot sto mož, ter se je oborožena s puškami in raznim drugim orožjem podala na predskoyanja\ okraja v upanju, da se posreči najti morilca ali sled, ki bi dovedla do njegovega prijetji.
Na obronku gozdiča se nahaja neka zapuščena koliba. Tam sei je našlo konce pokajenih cigret in užganih vžigalic. Iz tega se sklepa, da je morilec svoje žrtve čakal najbrže v dotični kolibi.
Prebivalci tega okrožja pravijo, da so v sredo predno se je zmračilo, videli nekega tujega moškega, ki je postopal okrog^, Kot se sodi, se je .imrtna bitka < vršila tekom hudega naliva, ki je prišel v sredo okrog polšeste ure zvečer.
Učiteljici sta odšli iz šole nekoliko po 5. uri, in od takrat ju ni nihče več videl živi. Kot običajno sta vzele pot po State rd., do stopita na karo, da se popeljeta domov v Brooklyn. Toda do proge nista nikdar dospeli.
Truplo Miss Wolfe je bilo najdeno v bližini žičnate ograje. Z levo roko si je pokrivala obraz, kot da se je hotela braniti pred poslednjim udarcem. Njena obleka je vsa raztrgana, vobraz in roke pa so silno zatečene vsled zadanih udarcev.
Osem čevljev naprej pa je ležalo z obrazom na zemljo truplo Miss Foote, Njen obraz je tako raztepen, da se'ga da komaj spoznati.
Da napad hi roparskega znača-'a, priča dejstvo, da se je našlo .očpi torbici ob^H nedotaknjeni.'
, STRAN 2.
44
' IZHAJA YSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN^UGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Buoinet Placo of the Corporation.__0418^ ST. CLAIR AVK.
SUtiSCBlipTION RATES:
By Carrier .......&...............1 year $5.60, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, CaA)inwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.60
■ 3 mo. $2.00.
United States .............1 year $4JS0> G mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8e _SINGLE COPY 8c
Lastuie in izdala za Ameriško-Jugoslovanaka Tiskovna Družba. »418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. \ 6418 ST. CLAIR AVE.
V. ^ .................. .. .	— ------
Za vebino oglaaov nl odgovorno me uredništvo, ae opraTnlitvo. CLEVELAND, O., PETEK, (FRIDAY) FEBRUARY 18th, '21
104	!
"ENAKOPRAVNOST^
FEBRUARY 18th, 1921.
zultat je, da se v gotovi perij odi producira več, kot pa se more spraviti na trg; to ne znači, da je blaga preveč, temveč, da Ijude, ki bi ga radi kupili ,tega ne zmorejo, oni, ki bi ga lahko, pa tudi ne pokupijo vse, ker niso vsega v stanu porabiti. To zlo se zbira počasi, njegov učinek pa,se pojavlja od časa do časa v obliki kriz, ki navadno trajajo toliko časa, da se trg — kot pravijo kapitalisti — zopet stabilizira '
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Kadar navaden zemljan zasliši besedo diplomacija, ga navadno obide čut velike spoštljivosti do ljudi, ki odločajo o usodi narodov. Malokateri si morda misli, da so to dobri možje, temveč neskončno modri in prekanjeni morajo biti; kako pa naj bi bili drugače diplomati?
. Ampak to ni niČ res. Diplomatje uganjajo često-krat reči, ki ne delajo njih stanu nobene časti, in zgodi se, da ustrelijo kakega pravcatega kozla, da se podoma-čq izrazimo. Vzemimo na primer ravnanje ameriškega dfžavnega departmenta z ozii'om na sovjetsko Rusijo in republiko Latvijo. Ce se obrnete na državni depart ment s kakim vprašanjem z ozirom na Latvijo, vam povedo, da take države sploh ni na svetu. Kadar pa se de-pprtira iz Amerike nezaželjene Ruse, zahteva državni department, da njih potne listine podpiše Mr. John J. Jalnin, uradni zastopnik latvijske republike v New Yorku!
Toda to je šele začetek visoke diplomacije! Vse deportirane osebe se pošilja v/ Rusijo skozi Latvijo, ker državni department zatrjuje, da je Latvija samo del Rusije. Latvija to zanikuje, toda državni, department je bolje poučen.
Medtem ko zatrjuje, da Latvija pripada Rusiji, pa pravi državni department, da v Rusiji sploh ni vlade, pod katero bi spadala Latvija. Da pa dokaže, da v Rusiji ni vlade, je državni department deportiral L, Mar-tensa, kjer je zastopnik ruske vlade, ki po mnenju državnega departmenta sploh ne obstoja!
Toda bodimo resni, in stVari bomo hitro na dnu. Stvar je Čisto priprosta. Po mnenju državnega departmenta ne obstoja niti latvijska niti ruska vlada, ampak kadar se hoče deportirati osebe, ki zastopajo rusko vlado, porajo njih potne liste podpisati zastopniki latvijske vlade?
Ali vas je pričela že kaj glava boleti?
Frontenac, Kan.— Rojak John Bedene jpnrtev. John 'Bedene je bil star okoli pet in šestdeset let in po rioročilu se je ustrelil. V Slovensko narodno podporno jed-noto je pristopil v letu 1905. Bil jo torej star član SNPJ., ki se je ustanovila v aprilu 1904.
' John Bedene ni bil poznan v državi Kansas kot delaven za slovenske podporne organizacije in delavsko gibanje, ampak znan je bil sirom Amerike, ker je bil na več konvencijah Slovenske na> rodne podporne jednote kot delegat in enkrat je bil tudi izvoljen v glavni odbor te podporne organizacije. Bil je med rojaki poznan kot duhovit, satirik ki je počasi izrekel svojo satiro, a ki je vedno zadela, in ja bila na pravem mestu. Njegova satira ni bila žaljiva, ampak bila je tako pristno naravna in od srca prihajajoča, tako ljudska, da je člo-
Pokojnik je bil rojen leta 1803 v Blanci na Spodnjem Štajerskem in v Zdr. državah je bival okrog 11 let.
pogreb luke svktca.
Zakaj ni dela? Zakaj se je produkcia ustavila? T d slo vprašanja,. katera si stavi današnje marsikdo, ki v drugačnih časih ni posvetil- dosti razmišljevanju. Stvar je čisto priprosta in vsakemu lahko razumljiva. Današnji kafpitalistični sistem je tak, da od časa do časa sigur-«6 prinaša krize kot je sedanja. Poglavitni vzrok tega je/ker delavec ne ddbi pol^ie vrednosti svojega dela. Re-| brata.
vek rekel, tako bodo ljudje govorili med sabo, kadar izgine hinav-ščina s tega'sveta, ki nič drugega kot odsev današnjih družabnih razmer.
Dasiravno je bil že precej v letih, okoli štirideset, ko je prišel v Ameriko, je bil skoraj ves čas na delu za probujo svojega naroda. Po poklicu je bil rudar in v svoji mladosti je videl precej sveta in doživel je marsikateri boj za zboljšanje delavskega položaja s premogovniški in drugimi podjetniki,
, Rojen je bil na Štajerskem v Hrastniku. Delal je pa v rudnikih doma, na Ogrskem, v Bosni v Nemčiji in Ameriki. — V Evropi je doživel precej delavskih preganjanj, kajti v delavsko gibanje je vstopil že v mladih letih.
Lucišboro — Romer City, Pa.
8. februarja 1.1. ob 11. ud zvečer je umrl v tukajšnji naselbini ob-čespoštovani in prilj.ubljeni rojak Mihael Miller, član in predsednik društva 'Naprej do zma. ge" št. 404 SNPJ. Pogreb pokojnika se je vršil 1. februarja t. 1.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dva nedorastla otroka, v stari domovini pa mater in enega
Ljubljana, 26. jan. — V nedeljo ob pod štirih popoldne je bil v Litiji priprost, a velelep pogreb narodnega starine notarja Luke Svetca. Na trgu pred hišo žalo-i§ti so se zbrali odbor CM družbe ter razna narodna, kulturna in politična društva, med njimi Sokol iz Ljubljane, Litije, Zagorja in Trbovelj z zastavartii in s starejšinstvdm Saveza na čelu, dalje pevski zbori (llasbene Matice, litijske "Lip4" in šmmrten-skega "Zvona" ter domača %)o-žarna hramba. Msfr. Toma Zupan, pokojnikov najzvtitetejši^pri-jatelj, je opravil cei-kveno pogrebne svečanosti ob asistenci vseučiliškega prof. dr. Breznika in domače duhovčihe. Na grobu sta se od ranjkega poslovila no tar Alexander Hudovernik v i imenu notarske zbornice in po-
prosili, pa še odgovora ne dajo.j Dalje dete jo še tako,' da s šika-nami že službujoče učiteljstvo odganjajo od šole. Tako skušajo na vse na^ne oslabiti naše ljudsko šolstvo in pahniti ljudstvo v nevednost. Nepismen j človek ni za drmgo, nego za izkoriščanje in izkoriščevalno načelo vodi italijansko oblast pri 'postopanju s slovensko šolo in učitelj stvom, Ali se kaj zavedajo jugosloven-ski državniki, česa so dolžni ne-odrešeni domovini? Italijanski državniki niso pustili iz vidika primorskih Itajlijanov pod Avstrijo niti za trenotek!
Komunisti so se polastili tiskarne in uredništva 'Lavoratore" Trst, 27. j an. Včeraj zvečer so se polastili komunisti tiskarne in uredništva 'Lavoratora.' Prišli so v času, ko ni bilo navzoče redakcijsko osebje, v dveh skupinah. Ena je zasedla uredniške in upravno pros lore druga tiskarno. Starci sj izrekli svojo solidarnost 2 i.u"erluikl in odšli iz ti.« fkarmc. Ko i-unistično jiKcIjo sb vodili Tuntar, llasivc-ja in Calli-garis. •T,.-,voraior*' ni
verjenik dr. Vladimir Ravnihar v imenu narodnih in kulturnih organizacij. 'Glasbena Matica je zapela pred hišo "UsJiši nas Gospod,'" "v cerkvi je pela litijska "Lipa"', na pokopališču pa zopet Glasbena Matica "Vigred."
Huda srkb! Podružnica udru-ženja jugoslovanskih glasbenikov je razpravljala o nameri finančnega ministrstva, da se obdavčijo glasovirji, ter je s sjcle-pom ugotovila, da bi ta davek bil škodljivi naši mladi umetnosti. Zato najodločneje protestira proti odmeri tega davka in zahteva, da se ne izvede.
V Bfjah pri Gorici je znova potrjen za izrednega komisarja v občini dolgoletni župan Ivan Savnilc. V občanskem odboru so se 4 člani.	,
Kako delajo z učitelji in šolo. Neki učitelj, ki službuje v Jugoslaviji, je zaprosil, ko je mogel priti domov n« G«ri&ko, za službo v domaČem okraju. Rešitve ni bilo in sedaj službuje že dolgo v Jugoslaviji, ,pa rešitve Še vedno ni dobil. Tako torej italijanske
Gospod Dominik.
Mlada Kajževka je bila iprid-na in skrfjna žena. Odkar je bival njen mož že dte leti v Ameriki, dbdelavala je sama vso zemljo, ki je pripadala k bajtici in' redila pri tem dvoje glav goveje živine in enega ščentinca. Imela je d^oje otrok, ki sta jo pri njenem že itak preobilem delu le ovirala, kajti sinčku Ivanu je bilo pet, hčerki Miciki pa šele tri leta.
Toda Kajževka je znala premagati vse težkoče in bik. je zadovoljna. Kadar pa ji je soprog poročal, da je adrav in da mnogo zasluži, in če ji je s pismom vred poslal še zavitek amerikan-skih dolarjev, tedaj je'bila Kajževka brezdvomno najsrečnejša žena na svetu.
Za družbo, zlasti za klepetave ženice ni marala; edino z mlado Žagarico je rfeda pokramljala. To menda zato, ker ju je vteala enaka usoda. Žagar je namreč s Kajževcem vred odšel v Ameriko, kjer sta varčna gospodarja v«s čas skupaio trdo služila a-merišk« dolarje. In-kakor sta si bila moža vedno dobra prijatelj^ prav tako je tudi meid ženama vladala vedno močnejša prijateljska v*. Imeli sta obe enake akiti, kajti tudi Zagarica je morala oskrbovati hišo z nedoraslimi otroci. Pomenili sta se torej imeli vedno dosti, sedaj
oblasti včasih v javnosti vabijo nazaj učiteljstvo, ki se je bilo mo!o otrocih, sedaj zopat o s-vojih ralo za^ečk drugam, onim, ki'šosoprogih in tako naprej.
Tako je poteklo pet let.
Nekega večera pa, bilo je v zgodnji poinladi, dobi Kajževka od moža pismo, v katerem jo obvešča, da se skoraj snideta. Kot vzrok navaja neodoljivo željo, da vidi zopet enkrat po dolgem času njo, svoja otroka in domačo grudo. Zjraven je pripomnil, da se tudi Žagar resno odpravlja v ljubo domovtio, toda odločil se je odriniti šele v jeseni, ko bo dovršena neka stavba, pri kateri je sedaj zaposlen.
.Kdo je bil tega poročila bolj Vesel kakoi Kajževka-. V eni sapi je letela k svoji prijateljici 2a garici, da čimprej e naznani pre-veselo novico. In potem sta se skupno radovali. Saj sta si pridna moža v teh petih letih toliko prihranila, da so bili dolgovi obeh hiš poplačani in se celo nekaj denarja je bilo naloženega v hranilnici.
Zakaj bi se torej zopet enkrat ne odpočila na dragi zemlji domači, med ljubljenimi svojci! Pa kako lahko jima bo sedaj gospo-daiiti! Do sedaj sta bili revici za vsako najtežje delo sami, a odslej jima bodo povsod v pomoč krepke moške roke.- In poleg tega tudi ne bo več treba zbirati težko prisluženega denarja za obresti, ampak vse, kar se bo pridelalo, se lahko proda, denar pa se naloži v hranilnico. Oj to bo življenje!
Štirinajst dni pozneje je bil Kajževec že doma. O, lyoliko so si imeli povedati! In Ža^arica ki je bila prva dva dni po njegovem prihodu več pri Kajževčevih k^kor doma, se kar ni piogla u-tfuditi z vprašanji.
Ubogi Kajževec je mnogo pretrpel, predno je bil s pripovedovanjem gotov. Za Kajževko so nastopili sedaj boljši časi, pa tudi za^Zagarico; kajti Kajževet je na prijazno prigovarjanje svoje žene rad pomagal svoji sosedi pri težjih opravilih.
Talko se je čas Zagarjeveg^a prihoda vedno bolj bližal, (kajževka pa je z začudenjem opazo-j vala, da se Zagarica svidenja s svojim možem nič več tako ne veseli kakor v zapetku. In ko je nekoč omenild svojemu soprogu, sft je ta okrenil, kakor bi je ne slišal in je hitrd zasukal pogovor na druge reči.
Nekega popoldne — Kajževec je bil za par dni odsoten na ne kem.' oddaljenem semnju — pridrvel je Kajževčev Ivanček vese Ija žareč mamici povedat, da so Žagarjev ata doma.
Kajževka je bil^ silno radovedna videti in slišati svojega a-merikanskega soseda. Ko bi slučajno ne bila z otroci sama doma, gotovo bi stekla še isti večer k sosedu.
Pa saj je revica liiorala dan slišati dovolj, še mnogo več!	j
Naslednje jutro, ko je nic dega sluteč pripravljala prirobanti k njej v kuhinjo ^ gar, ozre se divje na okrog ' brez pozdrava zahrešči: "Kje je)"
"Kdo?"
"Kdo, in ti še vprašaš k " ; Tvoj ničvredni mož, ta slepa' ganski! Kje je, pravim, oni bojnik, zanikernež, svetohl'"'^ da ga raztrgam na tisoč < Hinavec -grdi, ki mi je zap®' ---- uničil mene in osra«®
zeno.
vso hišo! Ha, ha, skrila 8i
kajneda, o ne pomaga niCi deva pa drugje skupaj in ^ gorje mul'*
Nato je zbežal kakor oW Ijena zver ven na prostor in " dalje ——
Za nesrečno Kajževko J® ta udarec strašen. Kakor ' življenja se je sesedla ha t!«' duši ji je vstal grozen viha*- ' šala je trezno premisliti, je zgodilo, a ni imela moC' Ko se je slednjič vend®'''® koliko umirila, je bila prva pot k domačemu župniku, ''' remu je odkritosrčno raz® vse gorje.	,
Župnik ni bil eden tistih j'' j nikov, ki g^-ešnika* v taken^ podobnem slučaju kar na ^ hip križajo. Poznal je Kajževca kakoi- tpdi, 2!^ag' imel je oba za poštenjaka del je takoj, da'je tej P'®' bila največ priložnost krrva-j milimi besedami je skušal t" ubogo ženo, naj se voljno ^ ^ svojo usodo ter naj skuša ^ viti moža na pravo pot. '
pf
njič ji je dobri duhovnik bil vse svoje moči, da s® kolikor mogoče mirno P®'®
Kajževka se je vrnil® P, pomirjena domov. A čin^ 1 je premišljevala vso to n® zadevo, tem bolj je bil® na, da je moževemu p®*^"^^j sama nekoliko kriva.
nošt celo največje poštenjaj' pelje," vje rekel župnik.
je, nič hudega sluteč, m"®
silila svojega moža, naj P" svoji sosedi pri tem in on®
lu.:
Po Kajževkinem odhod'' 'j čel &upnik misliti, ali bi dobro stopiti do Žagarja-
Bal se je namreč, da b> ^ j bur j eni mož ne maščeva' svojo nezvesto ženo.
A ni dolgo časa preiD'^ Vrata se nenadoma odpro''' rtjim stoji —r Žagar.
(Dalj«)
KUPITE DELNICE SLOV^j; DOMA V COLLINWgOj^
M
'i
AN ATOLE .FRANCE:
KUHINJA PMl KRALJICI GQSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANCI<5
m
lini
ffil
Mesec 'dni ali šest tednov se je bavil gospod Coig-nard noč in dan, kakor je bil obečal, s čitanjem Zozima Panopolitanca. Med obedi, ki sva jih imela skupaj z gospodom Astareicom, je tekel pogovor samo o mne-"rijih gnostikov in o vednosti starih Egipčanov. Jaz, ker Zlsem bil jako nevešč učenec, sem svojemu dobremu uči-■ }:elju kaj malo pridovai. A potrudil sem se po svoji Jtiajboljši moči za raziskavanja, ki mi jih je nalagal; se ^jjrecej veselja sem dobil za ta posel. In res sva živela •«rečno in pokojno. Okoli sedmega tedna mi je dal go--«epod Astarac prdsto, da sem šel obiskat svoje starše v " Jkuhinjo. Vse se tni je zdelo čudno zmanjšano. Moja Tmati je bila sama domži in žalostna. Glasno je zakriča-,",')a, ko me je videl^ opravljenega kakor princa.
"Jakec moj," m: j? dejala, »"kako sem srečna!"
In zaplakala je. Objela sva se. Potem si je o trla ''■»oči 's koncem svojega platnenega predpasnika in mi je ^rekla:
"Oče je pri Malem Bakhu. Odkar si ti odšel, hodi . Vpogostoma {ja, zato ker mu hiša brez tebe ni nič več ta-Ico prijetna. Vesel bo, da te bo videl. Ampak povej "Trni, Jakec moj, ali si ze.dovoljeU v svojem npvem sta-% jau ? Jaz sem se že kesala, da sem ti dala iti k temu go-■'^podu; celo pri spovedi sem se obtožila gospodu tretje-_»nu vikarju, da mi je bilo v#č d6' tvoje telesne nego do dušne sreče, in da sem mislila piri tvoji osksbi^ prernalo na Boga. Gospod tretji vikar me je zavoljo tega v dobrem posvaril in me je opomnil, naj delam i>o zgledu krepkih svetopisenrfsfkih žena, ki mi jih je več naštel; ali teh imen že vem, da si ne bom mo^la nikc;p' zapomniti -» Ni jni razkladati	na dolgo tin široko, ker je bilo v
soboto večer, In je bila cerkev polna ljudi, ki so čakali na sppved."
Potolažil sem svojo dobro mamko kar sem najlepše mogel in znal in sem ji dopovedal, da mi j« dal gospod Astarac dela v grščini, ki je jezik svetega evangelija. Kljub temu jo je še skrbelo.	%
"Nikoli ne bi uganil, Jakec moj," mi je re/kla, "kdo mi je pripovedoval o gospodu Astaracu. Kadeta Saint-Avit(iva, dekla gospoda župnika pri Svetenji Benediktu. Ona je iz Gaskonje doma, iz kraja, ki mu pravijo Laro-que-Timbaut, čisto blizu Svete Evlalije, kjer je gospod Astarac grasčak. Veš, da je Kadeta Saint-Avitova poštama, kakor se za župnikovo deklo tudi spodobi. , V svojih mladih letih, ko je živela še doma, je poznala tri gospode Astarac«, katerih eden je bil poveljnik na ladji in je utonil. To je bii najmlajši. Drugi, stotnik pri nekem polku, jfc ^el na vojno in je bil tam ubit. Najstarejši, Herkul- Astaraški, je edini treh še živ. In to je ta, pri katerem si ti, v svojo sreČo, tako vsaj Upam, Jakec rnoj. V svojih mladih letih ate je sila gizdavo oblačil, bil je prdstomiseln f navadah, ali mračpega duha. Odtegoval se je od javnih poslov in ni Itazal prav nič časti-hkpnosti, vstopiti v kraljevo službo, kakor sta storila njegov^ gospoda brata, ki sta našla v nji častk konec. Imel le navado reči, da to ni nič slavnega, nositi rneč ob strani, da ne pozna sramotnejšega rokodelstva nego )te žlahtno vojno rokodelstvo, in da je po njegovem vsak vaški konjederec več vreden od brigadnega generala ali francoskega maršala. Takšne so, bile rtjegove besede. To že rečem, da se mi niso zdele niti slabe niti hudobne, pač pa raj še predrzne in nezhanske. Pa bo že n^jbrže kaj obsodbe vrednega v njih, zakaj Kadeta Sainl-Avito-va je rekla, Vda jih Je gospod župnik grajal, češ da nasprotujejo redu, ki ga je gospod Bog ustanovil na tem svetu, in ker se ne skladajo z nekatei-imi mesti v svetem pismu, kjer se imenje Bog z imenom, kj porheni to, kar maršal. In to da je velik g/eh. Temu gospodu Herku-lu je bil dvor tako zoprn, da se ni hotel peljati v Versailles, da bi se predstavil kralju, kakor mu grp pravica po njegovem rojstvu. Dejal je: "Kralja ni k meni, pa
še mene h kralju ne bo." In to je jasno kakor beli dan, da to ni čisto prava beseda."
Moja mati pie je v skrbeh vprašala z očmi in je nadaljevala tako-^e:	"•
To, kar ik imam še povedati, Jakec moj, je še manj verjetno. In vendar mi je govorila Kadeta Saint-Avitova o tem kakor o čisto resnični stvari. Povem ti torej, da gospod Herkul d'Astarafc, ko je ostal na svo-jeni posestvu, ni imel druge skrbi, nego da je spravljal solnčno luč v steklenica. Kadeta ne ve, kako je to delal, ali to ve prav za t»dn6, da so nastale sčasoma v steklenicah, dobro zamašenih in v pesku pregretih, čig sto majhne ženske, ki jih je bilo fepota videti, in oblečene kakor gledališke kraljičina ... Ti se smeješ, Jakec *ioj: in vendar se s takimi stvarmi ni šaliti, ako vidimo nasledke. Velik grek je, delati tako bitja, ki ne morajo biti krščena niti Večnega veselja deležna. Zakaj tega si manda vendar ne misliš, ^a je nesel gospod Astarac te pritlikavke v steklenici k duhctvniku, da bi jih dal krstiti. Ne bi jim bil našel botre."
Ampak, draga, mamica moja," sem ji odgovoril, punčike gospoda Astaraca niso potrebovale krsta, saj niso imele izvirnega greha n(i sebi."
'Na to pa res nisem bila mislila," je rekla mati, "in tudi Kadeta Saint-Avitova mi ni o tem nič omejila, čeprav je farovška kul^arica. Zalibog je odšla se čisto mlada iz Gaskonje ter je prišla na Fr^ncosjco, in ni slišala več o goipodu Astaracu, o njegovih steklenicah in pritlikavkah. Nadejam se, Jakec moj, da se je odpovedal temu prokletemu delu, ki ga mogoče počenjati brez vražje pomoči."
Vprašal sem: \
"Povejte mi, draga mama, ali je videla Kadeta Saint-Avitova, župnik»va dfkla, te gospice v steklenici ha lastne oči?"
"Kaj še, dete moje! Gospod Astarac je bil v«e pre^ velik skrivač, da bi bil svoje punčki kazal. Ali sli^la je,, k» je o njih govoril duhovni gospod, Fulgencij po imenu, ki jo dosti hodil v grad; ta se je rotil, da je videl te malčice, kako so prišle iz svoje steklene ječe in za-
plesale menuet. In tako je imela le se več	j/
je to stvar verjela. Zakaj človek lahko dvorni " ^
fli? ilil^
kar vidi, ali Bog ne zadeni o besedi pošteneg® posebno če je duhovni gospod. Pa še ena	T:
pri tem početju, namreč neizmerno drago je,	1
si še misliti ne more, mi je dejala Kadeta Saint-A^^jj kakšne stroške je imel gospod Herkul, da si j® ^ steklenice raznih oblik, peči in črne bukve, s si je bil natrpažil svoj grad. Pa kaj, po snir"
dveh bratov je postal najbogatejši plertiič svoje r ^ ciie in ^ je razsipal svoj imetek za neumnosti. la njegova dobra zemlja zanj. Kadeta Sain^j sodi, da mora biti kljub vsem stroškom še da"^ strašno bogat."	v
Po teh besedah je stopil v kuhinjo moj beznivo me je objel in mi je zaupal, da je hiša P nianj prijazna, kar Sva odšla jaz in gospod Coignard, ki je tako priljubljen in dobre volje ^ stital je k moji obleki in me poučil, kako se žati, zatrjujoč, da ga je njegov posel navadil "1' vedenja, ker je bil neprenehoma primoran ■
svoje odjemalce kakor plemiče, celo če so sodi'' , gi. Dal mi je navodilo, naj komolce lepp kroŽ»^^^ žim noge naven, ter mi je povrhu še svetova'' ogledam na saint-gerniainskem semnju Leand''^ opravim natanko po njem.
Obedovali smt> skupaj z Veliko slastjo i" smo pretočili potoke solza. Ljubil sem ju zel^^^ . jokal sefn se najbolj zavoljo tega, ker sem čutil, j mi v teh šestih tednih, kar sem bil z doma.
odtujila. - In zdi ge mi, da je izvirala njuna žal"®'' ga občutka.	/
»
Ko sem stopil iz kuhinje, je bila črna ^ oglu Pisarske ulice zaslišim masten, globok pel:
of;

(Dalje prih.) ''f
FEBRUARY 18th, 1921.
ENAKOPRAVNOST"
STRAN ?. ^
Novo IME - STARO POŠTENJE.
NEMETH STATE BANKA je že naznanila spremembo imena. •Novo ime nalaga uradnikom American Union Banke, ki so bili preje uradniki Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost je> da postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, n-^^iesljivo in hitro kot v prošlosti.
ne boste se kesali
ako pošljete denar vašim domačim v staro domovino potom American Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in „ .5?inižjo ceno.
zadovoljni boste
ote	vaS denar na American Union Banko po 4 odstotke
Zadovoljni boste
ako pošljete parobrodni listek preko American Union Banko vaši Vt*	v stari kraj ali ako kupite listek za sebe.
vas treba skrbeti
ako so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Union Banke.
Za pojasnila pišite na
AMERICAN UNION BANK

IVAN NEMETH, predsednik NEW YORK CITY
PODRUŽNICA: 1597 Second Ave, Vogal 83rd St.
Frank J. Lausche slovenski odvetnik
; )^j^®2nanjam cenjenemu občinstvu, da sem ptvoril svojo odvetniško ^arno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zve-do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v va) - '^*^0 stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-Verf L. ^ ^°dnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-®"8kega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
phone — central 710	main 2327
f
1
1
AMERICAN LINE
Direktno poslovanje
iz NEW YORKA DO HAMBURGA
VELIKE MODERNE LADJE
^dja Manchuria .............» . . . .odplove 3. marca
J^dja Mangolia	............odplove 17. marca
'-®dja Mimiekahda (nova) . . .odplove 31. marca (samo tretji razred.)
Najkrajša in najudobnejša pot. Sprejemajo se potniki Za prvi in. tretji razred. Potnikom trejega razreda stre-
pri obedih j^strežaji v veliki j edilnici. Zaprte sobe ^hko rezervirajo za ženake in otroke.
,	Zglasite se v drnžbinem uradu
9 BROADWAY, NEW YORK
ali pri lokalnih zastopnikih.
se
Pozor!
i
NAZNANILO!
\
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevze-^ restavracijo na
JGOli Waterloo Road
Mr. JAKOB GRDINA. Prostori so popolnoma pre-yejeni. postrežba je izvrstna, kuhinja domača. So-
be
so igostom vedno na razpolago. V zalogi bova ime-
tudi cigare in cigarete kakor tudi mehke pijače. Se vam priporočava za obilen obisk.
WATERLOO RESTAVRANT
MAVSAR & CERGOL
16011 WATERLOO RD.

DR. L. E. SIEGELSTEIN
krvnih in kroničnih bolezni ■je naša specijaliteta. _	Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
do	ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. po pol. od 7. uro
■ Zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
^UŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
R. M. S. P.
v
EVROPO
Vsake 14 dni z "O" parniki,
AW YORK-HAMBURG
spotoma se oglase v	*
Cherbourg in Southampton'
OBRITA :...........21. MAJA — 2. JULIJA
OROPESA ... 1.....4. JUNIJA — 16. JULIJA
ORDUNA........18. JUNIJA — 30. JULIJA
1, 2, in 3 razred Krasne kabine za, potnike 3. razreda.
% ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
roadway '	new york.
ali vsak zastopnik parobrodnih linij.
POLOM
, (Dalje)
Vendar pa sta Maurice in Jeai sumila tisti dan, da bosta dobila jesti.-Od jutra že se je razvila med jetniki in Bavarci pravcata trgovina čez iprekop: metali so jim denarja, zavitega v ruto, oni pa so vračali ruto z grobim Črnim kruhom ali z navadnim, jed va posušenim tobakom. Celo tistim vojakom, ki niso imeli de narja se je posrečilo delati kupči je, s tem, da so jim metali svoje bele paradne rokavice, po katerih so kazali posebno poželenje. Tako so vsled barbarskega sredstva menjave frčali razni svežnji nad prekopom semintja. Ko je vrgel Mauricev v svoji ovratnici srebrnjak za pet frankov na dru go stran, je Bavarec bodisi po nerodnosti bodisi v hudobni šali zalučil kruh, ki bi mu ga bil moral vrniti zanj, tako, da je padel v vodo. To je povzročilo mfed Nemci ogromen smeh. Še dvakrat si je Maurice zabil v glavo, da si kupi kruha, in obakrat se je kruh pogreznil v prekopu. Na to so pritekli častniki, pri vabljeni od smeha, ter pod strogo kaznijo prepovedali vojakom, proda-, jati jetnikom karkoli; l^upčija je ponehala in Jean j^ moral ^iriti Maurica, ki je kazal tem roparjem pesti ter kričal, da naj mu vrnejo njegove srebrnjake.
Vzlic toplemu solncu je bil tudi ta darv strašen. Dvakrat so dali rogovi znamenje za zbiranje in so napotili Jeana, da je tekel k skednju, kjer je menil, da bode delili živila. Toda obakrat je iz-kupil v gneči le nekaj sunkov s komolcem. Prusi, ki šo bili tako vzorno*organizirani, so kazali do premagane armade prej kc slej surovo brezbrižnost. Na pritisk generalov Douay-a in Le-brun-a so pač poslali par koštru-nov in n^kaj voz kruha; tod? varstvene odredbe so bile tako slabe, da so bili že pri mostu ko-struni uropani in vozovi oplenje-nl, tako da vojaki, kar jih je ta borilo sto metrov dalje, še vednc niso dobili ničesar. Jedli so same falotje in cestni roparji. Zato je Jean ki se je bil naučil te čaronije peljal naposled Ma'ii;ica k mostu, da bi tudi onadva prežala na ži vila.
Ura je bila že ena, in tovariša še nista ihiela ničesar v želodcu, čeprav je bil dan lep in obžarjen od solnca. Nenadoma pa jih je doletelo veselje, da sta zagledala Delaherehe-a. Nekaj Sedancev jc z velikim trudom dobilo dovolj e nje, posetiti jetnike ter jim prinesti živil; in Maurice je bil že večkrat izrazil svoje začudenje kako da, ne dobi nobenih novic c sestri. Ko sta oddaleč spoznala Delaherche-a, ki si je bil naprtil jerbas in je nosil pod vsako pa-zdujio hleb kruha, sta mu planila naproti; a vseeno sta prišla že prekasno; napravila se je takšna gneča, da je izginil jerbas in eden izmed kruhov; duha ne slu ha ni bilo po njih, ne da bi si bil mogel s'iiknjarnar razložiti, kako so mu jih iztrgali..
'Ah,, uboga prijatelja," ja za jeclj^ osuplo in zmedeno, on, ki je prišel semkaj^ v svoji težnji za popularnostjo, s smehljajem na ustih in z dobrodušnim, neošab-nim obrazom.
Jean seje bil polastil poslednjega kruha in ga je branil; in dočim sta z Mauricem sedela na robu ceste ter ga požirala v ve likih kosih, jima je pravil Dela-herche, kar je bilo novic. Njegovi ženi jel)ilo dobro, hvala Bogu, veliko skrb jim je delal samo polkovnik, dasi mu jo gospa Dela^ herche .5e vedno drugovala od jutra d večera.
"Kaj pa moja sestra?" vprašal Maurice.
"Vaša sestra, sa,j res!......
Spremila me je^- ona je nosila ta dva kruha. Ali morala je ostat? onostran prekopa, 'straža je ni kakor ni hotela pustiti čez.... Saj veste, da so Prusi ženskim strogo prepovedali stopiti na polotok."
, Nato je govorjl o-H^nrijeti in o njenih brezupešhih poizkusih priti do brata in pomagati mu Slučaj ji je bil v Sedanu naklonil srečanje z bratrancem Guenter-jem, stotnikom pri pruski gardi Šel je s svojim trdim, suhoparnim obrazom mimo nje in se napravil, kakor da jo ni spoznal Ona sama je izprva pospešila ko-rak, čuteča se razburjeno, kakoi da vidi enega izmed morilcev svc jega moža; nato gaje ogovorila ter mu bridko povedala vse o smrti Weissovi. Ko je slišal vest o tej strašni smrti svojega sorodnika, je samo prazno zamahnil v zrak, dež, to je usoda v vojski; tudi njega samega bi bili lahko ubili. Jedva da se je stresla kaka mišica na njegovem vojaškem obrazu. Ko mu je natg pripovedovala o svojem ujetem bratu ter ga prosila pomoči, da bi 'mogla posetiti Maurica, je odklonil vsakršen korak. Povelje je bilo strogo, in on je govoril o nemški volji kakor u veri. Ko ga je ostavila, jo je navdajalo jasne čustvo, da se zdi on tu v Franci j sam sebi kakor sodnik, poln nestrpnosti in ošabnosti dednega neprijatelja, vzrastel v sovraštvu do plemena, ki ga zdaj kaznuje.
"Naposled," je zaključil Dela herche, "jedla sta nocoj vendarle; hudo mi je samo zato, kar se zelo bojim, da ne bom mogel dobiti novega dovoljenja."
Vprašal jih je, če mu imata kaj naročiti in vstrežljivo je spre jemal s .«;vinčnikom napisana pisma, ki so mu jih zaupali drug] vojaki; kajti videli so bili Bavarce, kako so si med smehom prižigali pipe z listi, ki so jih obljubili odati.
Ko sta ga Maurice in Jean spre mila do mostu, je Delaherche vzkliknil:
"■PogUjta! Tam je ona, Henri j eta.... Saj jo vidita, kako maha z rutico!"
Zares se je razločila onostran ?traž srsdi množice majhna, drobna postava, bela pika, ki je trepetala v solncu. In obadva sta globoko ganjena s solzami v o-; 5eh dvignila roke ter ji odgo\'o--rila s silnim mahanjem.
Naslednji dan, petek, je bil za Maurica najkrajši dasi je imel pa novi mirni noči v gozdičku srečo, la je mogel še enkrat jesti kruh, ker je našel Jean v gr'&du Vilette i?taro žensko, ki ga je prodajala po deset "frankov funt. Ta dan ?ta prisotstvovšTa strašnemu prizoru, ki jih je preganjal dojgo časa kakor moreče, sanje.
Prejšnji večer jeS^il Chouteau zapazil, da se Pache nič v6č ne pritožuje, nego kaže brezskrbni, zadovoljni obraz človeka, ki si je z jedjo nasitil glad'. Takoj ga je obšla misel, da mora imeti potu-hnjenec kje kako skrivališče, temu Jjolj, čim ga je videl drugo jutro izginiti skoraj za celo uro, nato P# se je vrnil s prikritim nasmeškom in še polnimi usti. Gotovo ga je morala doleteti sre-5a, da si je pri kakem pretepu nagrabil zalogo. In Chouteau je hujskal Loubeta in Lapouile-a, posebno pa tega.
"Ali ni to škodlijiv-človek^ ko ima jesti, pa ne deli s tovariši?".
"Veste kaj, nocoj pojdenio ia njifn; videti hočemo, če se bo u-pal pasti na samem, ko ubogi siromaki poginjajo pred njegovimi očmi!"
"Da, tako je, za ijim pb j demo!" je divje ponovil Lapoulle. "Bomo ze videli!"
Stiskal je pesti; že samo upanje, da bo vendar enkrat jedel, ga je delalo brezumnega. Njegov silni tek ga je ^mučil bolj nego druge, in njegciva witika je postala naposled takšna, da je poizkusil žvečiti travo. Tzza predsinoč-njega, od tiste noči, ko mu je kojnsko meso s pesnnrii napravilo strahovito drisko, je bil še tešč, tako neroden s svojim velikim telesom, da v suvanju pri grabe žu živil vzlic svoji^moči nikdar ni dobil ničesar. Svojo kri bi bil dal za hleb kruha.	'
IKo se je delala noč, gje je splazil Pache med dre^e^i pri Tour-a-Glaire, in ostali trije so šli o-prezno za njim.	«
"Ničesar ne sme sratiti," je ponavljal Ohouteau. "Pazita, če se ozre."
Toda sto korakov dalje se je Pache očividno začutil varnega, kajti pospešil je korake, ne da bi se le enkrat ozrl nazaj. In z lah koto so mu sledili do bližnjih ka-menolomov ter mu prišli za hrbet, ravno ko je razrival dvoje velikih l^amnov, da vzame polovico hleba, kije ležala pod njima. Bila je ostanek njegove zaloge, s katerim se je mogel še enkrat nasititi.
"Prokleti potuhnjenec!" je zatulil Lapoulle, 'zato se torej skrivaš. ... Daj mi to, moj delež je!'
Svoj kruh da bi dal? Počemu neki ? Kakor slaboten je bil, Vendar srdito vzravnal pokoncu .ter stisnil kru'h z vs'o močjo na srce. Tudi on je bil lačen.
"Daj mi, ali slišiš! To je moje!
Nato, je odskočil pred dvignjeno pestjo Lapoulle-a in se spustil v dir, skakaj e čez kamenolo-me v gole njive pri Donchery-u Ostali trije so ga preganjali in sopihaje tekli za njim, kar sol jim dale moči. Toda ušel jim je naprej, ker je bil spretnejši in -tako prestrašen, tako trmasto pripravljen shraniti svojo last, da se je zdelo, kakor da ga nese veter. Pretekel je bil skoraj cel ki lometer; in že se je bližal gozdičku na bregu vode, ko je srečal Jeana in Maurica, ki sta se vračala v svoj 4 prenočišče.' T^koč mimo njiju, jima je zaklical svo strah, dočim sta onadva, začude na nad tem človeškim lovom, k je hrul v besnem galopu mimo njiju, v odrevenelosti ostala na robu polja.
ffesreča je hotela, da se Pache spotaknil nad. kamenom in padel. In že je prihajala trojica, preklinjajo, z rjovenjem, razvne ta od teka, enaka volkovom, ki preganjajo plen.
"Daj sem, strela božja!" jf kriknil Lapoulle, "če ne, te ubi-.jen\!"
Dvignil je pest, da bi udaril, a Chouteau mu je podal nožek, s katerim so bili zaklali konja, z odprtim »ezilom.
"Tu imaš nož !"
Jean je prihitel, da zabrani ne sfečo; tudi on je izgubil pamet in pričel govoriti, da jih vse skupaj vtakne v zapor; posledica je bila, da ga je Loubet ob zlobnem smehu zmerjal s Prusom, ker ni bilo več poveljnikov in so ukazovali le šo Prusi sami.
"Grom in strela," je ponavljal iapoulle, "ali boš dal, ali ne?"
Dasi* ves bled od strahu, je Pache še trdneje stisnil kruh na prsi, sestradan, trmast kmet, ki ne izpuhti ničesar, kar je njegovega.
"Ne!"
Takrat je bilo pri kraju; surovina mu jf s takšno silo zasadil nož v grlo, da revež niti ni zakričal. Roke so se mu iztegnile, kruh je padel' na zemljo, v kri, ki je brizgnila iz rane.
Spričo tega brezumnega, blaznega umora se je zazdelo, da jfe zagrabila nenadna olaznost tudi Maurica, ki se dotlej ni bil ganil. Mahajte je grozil trojici in klical: "Morilci! Morilci!" s ,takšno be-snotjo, da se je tresel po vsem živptu. Toda bilo je, kakor da ga Lapoulle niti ne sliši. Ostal je bil na tleh, čepeč od truplu, in požiral okrvavljeni kruh; na njegovem lisu se je izražala besna to-post, kakor da ga preseneča grobo klestenje njegovih čeljusti. Ohouteau pa in Loubet, ki sta ga videla tako strašnega v nasičan-ju tega gladu, si niti nista upala zahtevati svojega deleža.
(Dalje prih.)
List Šn&kopt-Bvnoat je pi'iiel izha> Jati iz pcKrebe. Tako fe tudi potreb* no, da se ga povspcai cilja—trdne in neomajene podlage v sploSnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da He vsak izihed (itateljev fiotrudi pridobiti čimveS novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo 7,a vas, da za vas, ki ?ltatt "te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list?
......
Dr Cowdrick
Zdravim samo v uradu. Poslužujem se vseh vbrixtrstvfinj a a krvne m razne zastarele bolezni.
letna • Izkušnja vam bo v veliko pomoč. Pridit*. da vam razlozim, kaj mi je mogoče storiti za vae.
1 JJRApNE URE: — od 10. ure dotwldne do 6i30 zv«čer. — Ob nedeljah do opoldne.
2209 ONTARIO STREET
CLEVELAND. OHIO.

Tel. Main,2063	O. S. Cent. 1690
iJoHxi Li. IVKHeUcli
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg„ vogal St. Clait uliee in Onturi«.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Prineetdn 355-R.
iiiBiiiiiUin7iiwTiuaiiiia|iiiaiitlalkilB|iilalii||ilii|ji|iriUinaU|Uli
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTr
Vsake matere problem
i.
Je pripraviti zadovoljivo in vzdržljivo hrano svojega otroka.
Slovenaka mati k Brooklyna piše: "Ko nla«m ime-la več sama mleka, sem skoro dbuiiala -«• končno pa je zdravnik predpisal
EAGLE BRAND
{CONDENSED MlLK)

in moj otrok je začel takoj napredovatL on slika zdravja".	•
Danes je
THE BORDEN COMPANY
BORDEN BUILDING	NEW YORK.
Izrežite ta kupon SEDAJ — in ga požljite še DANES 0151 m prejeli ^boste ZASTONJ našo kniiso "Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), ka- ^
tera vam pove. kako držati otroka zdrave-ea in vam da tudi instrukcile v vaSom ie-2iku. kal^o ca hraniti.	i_L ViB""'

Naslov^, . .



ViUBILO!
Najvljudneje se vas tem potom vabi
na
PLESNO ZABAVO
— katero priredi —
-"št. 236 w. o\ w.
V nedeljo 20, februarja 1921
v JOS. KUNCICEVI DVORANI
15612 Waterloo Rd.
\PRlCETEk OB 7. URI ZVEČER.
VSTOPNINA 50c
Odbor
....■Kis*

STRAN 4.
••ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY 18th, 1921
Clevelandske novice.
»—■Zdravi otroci. Ako hočete imeti Zdrave otroke jih morate krmiti 9 pravo hrano. Zdravo dete je ponos in veselje vsake matere. Poleg tega je tudi materinska dolžnost skrbeti za otrokovo zdravje. Dajajte mu pravo hrano od počejtjca in videli boste, kako bo rastel v zdravju in veselju, v nasprotnem slučaju pa vam bo , pričel hirati in slabeti. Da se prepričate, kaj prija otroku najboljše, morate poskusiti več sred-sftev, ako se eno ne strinja z njim poskusite drugo, toliko časa da mjdete pravo hrano. Na tretji sdtrani današnje izdaje boste našli og^as Borden's Eagle Brand GJondensed Milk. Izrežite kupon iu ga pošljite na Borden družbo, nakar boste dobili popolnoma zastonj navodila skupno s knjigo za blagostanje otrok . .
—	Lorainčan oropan v Cleve-landu. Zgodaj zjutraj zadnji četrtek 80 dva moška in ena ženska ustavili Charles Isaia, doma iz Loraina, na zapadni šesti cesti in Front Street ter ga olajšali za $350. Kot pripoveduje Isaia, je BraSal omenjeno trojico ravno ko je zavil na šesto cesto . imenska mtr. je ukazala dvigniti roke, kar je »eveda storil, ker mu je grozil prcid nosom revolver. Nato so mu prebrskali žepe in odšli z denarjem. — V restavracijo Mrs. John Dal ton pa je prišlo kar Sest oboroženih moških, ki so navzoče postavili ob steno, vzeli iz registra $75 in odšli.
—Morilka lastnega moža. Treitjega marca bo postavljena pred poroto Mrs. Nettie Ruchyn-ski, 3468 E. 102. St., ki je u-
Btrelila svojega moža potem, ko sta se nekaj sporekla, ker mu ona ni dovolila iti na "base bali" igro.
—	Pismo ima v našem uradu
Tojalc Janez Primar.
—- Kdo še pravi, da ni res, da jt demokracija zmagala nad au tokra/cijo? Vsi neverni Tomaži naj berejo sledečo novico: John jonas, clevelandski Madžar je glasbenik po poklicu. Predno je prišel v Ameriko, je bil na dvo ru nadvojvode Josipa v Budape šti kot dvorni glasbenik . Ko je bil na dvoru, je igral za razdra žene živce gospode, v katere žilah se pretaka modra kri, ko pa je avstrijska gospoda izgubila svoj nekdanji kredit, je prišel v Ameriko. Ko jelbil izvoljen Mr. Harding predsednikom Združenih držav, ga je ta novica napolnila s takim «ntuzijazmom, da se je vsedel, in napisal skladbo, kateri je dal ime "Hardingov marš' ter jo poslal novoizvoljenemu predsedniku, ki jo je sprejel, da-isiravno se ne ve, če bo marširal v Belo hišo ob sviranju madžarske koračnice.
—	Roparji »o bolj aktivni kot kdaj prej. Včeraj zjutraj sta dva band it a prišla v krojačnico Ed. Dvoraka, ter njega in njegova tovariša oropala ža, $90 v gotovini ter vzela Dvoraku tudi zlato uro, vyedno $81.
—	V sredo popoldne se je več otrok jgralo okrog ograje, ki obkroža Luna park. Med njimi je bil tudi 11 -letni Peter Charley, ki je splezal na ograjo ter pri tem prijel za električno aarnico, ki se jo jabi za razsvewjavo parka. Žarnica se mu je v roki zdrobila, pri čemur pa je roka prišla v do-
, tiko z električnim tokom. Sunek je deSta vrgel na tla, in umrl je Se predno so ga pripeljali v bolnišnico.
Palmer vidi zopet "rdeče".
Washington, 17. fob. — Pred senatnim pravosodnim depart-mentom je bil danes zaslišan z o-zirom na razmotrivano amnestijo za Debsa in glede drugih zadev, tikajočih se radikalcev, ju-stiČni tajnik Palmer.
Palmer je |;ekom svojega izpričevan ja izjavil, da so ameriški komunisti postali zopet izredno aktivni, in da je njihov namen prevrniti vlado Zedihjenih držav in nadomestiti jo s sovjetsko. — Dejal je nadalje, daje vse kritiziranje njegovega delovanje v zadnjih letih samo posledica komunistične propagande.
Na koncu je Palmer izjavil, da bo tudi prihodnja administracija imela dosti neprilke z radikalci in je predložil dokumente, o katerih pravi, (k dokazujejo upravičenost njegovega ravnanja v zadnjih letih.
Iz stare domovine.
Za zedinjenje socijalistov v Jugoslaviji. — Zagreb. — Dne 16. m. m. se je vršila v Zagrebu seja glavnega odbora socialnode-mokratske stranke. Udeležili so seje kot zastopniki slovenske so-cialno-demokratske stranke Et-bin Kristan, Rudolf Golouh in Zvonimir Bernot, nadalje Buk-šeg in Kotur iz Zagreba, 'Korač in Divac iz Beograda ter Spiro Gajšina iz Sarajeva. Razpravljajo se je o udeležbi slovenske so-cialnodemokratske stranke na dunajski konferenci. -Sprejfet je bil Kristanov predlog, ,da se sestavi naritetna komisija 8 članov, ki bo vodila priprave ža ujedinje-nje vseh strank. O tem bo končno sklepjal kongres SJDS v mesecu marcu. Na dunajski kongres pojdejo le Slovenci, ker so to že sklenili in ker ne smatrajo konference kot snovanje nove internacij onale. ,
Žalosten prizor deložiranja. V torek popoldne je bil žalosten prizor ob Ljubljanici pri javni bol-inici. Sodni izvršilni organi iso
deložirali ubogo revo Rejc Fran-čiško, mater šestih otrok in ženo kurjačevo, ki je v vojni pogret šan. Neusmiljena je na eni strani uprava dobrodelnega zavoda, dočim na dnigi strani trpi korupcijo, da vživa v paviljonu stanovanje odstavljeni upraviteli prejšnje deželne bolničnice N., kateri v porablja za-se, svojo ženo in enega psa obširno stanovanje skoro petih sob. Samo pes ima eno sobo! gef zdravstvenega odseka naj napravi red!
Rodbinska drama. Oficial javne bolni, je odšel k svoji znanki Rosi Klajnarjevi v spodnjo Šiško, Adamič je bil s svojo ženo poročen samo šele šest tednov. Imel pa je zelo intimno ljubavno razmerje z Rozo Klajnerjevo, V torek pozno v noč sta šla proti Gruberjevemu kanalu, Okolu 11. ure je zaslišal službo joči stražnik silen pljusk v vodo in obupen ženski klic iz vode nad Karlov-skim mostom. Klic se je še dalje ponavljal in je kakih 30 metrov m ' opdomstoI)xkep.č žŽOlčmfvvo pod mostom popolnoma utihnil. Začeli so preiskovati v okoli ter so v bližini Cečeve vila na strmem bregu Gi'uberjeveka kanala našli črni ženski muf in razna poslovilna pisma, pisana od moške roke. Iz teh pisem so sklepali na osebi obupanih utopljencev, katerih doslej še niso našli, ker jih je silnoderoča voda odnesla proti Fužinam odnosho Vevčam.
Zdravljenje raka. V Hamburgu se je posrečilo dr. Rollinu, da je našel sredstvo proti raku. Po izkus se je izvršil na dveh moških, ki sta imela že zelo razvitega želodčnega raka. Dr. RoHin izhaja iz Jejstya, da obole na raku samo preko 30 let stari ljudje, vsled česar je sklepal, da se nahajajo v mladostni krvi proti-sredstva za raka. Radi tega je prinesel kri mladostnih na stare liudi in je v obeh gornjih s^pča-jih imel uspeh. Iznajdbo preiskuje dalje hamburška univerza.
Samomor. V Mariboru se je v nedeljo dne 16. t. mč ustrelil 53-letni vdovec Anton Rokavec, naj-brže vsled neozdravljive vodenice.

ZAHVALA.
Uljudno se zahvaljuje društvo
JUGOSLAV CAMP, ŠT. 293, W. O. W.
slovenskim pevskim društvom "Edinost", "Zarja" in "Enakopravnost" za njih posLt naše veselice dne 6. februarja ob priliki obletnice društva, kajti s krasno proizvajanim petjem ste mnogo pripomogli do sijajnega vspe-ha prireditve. Nadalje se zahvaljujemo dramatičnemu društvu "Ivan Cankar" za pomoč, katero so nam nudili ob vprizori-tvi žive sl&e. Iskrena zahvala g. Frank Keržetu za krasno pesem, katero je posvetil društvu in g. R. Perdanu za darovano svoto $3 v društveno blagajno.
Predvsem pa gre hvala cenjenemu občinstvu za obilo vdelež-bo.	'	ODBOR.

IMAM ZA RAZPRODATI
200 SODOV MOŠTf
narejenega iz finega ameriškega grozdja "catawba". Ga razvažam sam na dom. Oglasite se na
F. K. BAUZON 5920St.ClairAve.
SUHOST,
Mnogo naših rojakov
se je prepričalo, da je bij njih denar, odpo-poslan potom urada The Cleveland Trust Company, nahajajoč se v vaši bližini, zelo točno in .po nizkih cenah. Povedali vam bodo, da sa jim je prijazno in uljudno postreglo v njih lastnem jeziku.
Pridite v urad The Cleveland Turst Co., kise nahaja v bližini VAŠEGA domovajija, da vam pomagamo pri pošiljanju denarja.
Zhc Clevelanb XCrust ffompan^
Premoženje preko $120,000.000.
ifiifSRitERitetiifEliiteRnOT


mmm

JlJUUi'iL.IWu
KAKŠNE SKLEPE SI NAPRAVIL ZA NOVO LETO?
Ako se nisi, je še čas, da začneš hraniti denar, ki ga boS kasneje porabil za svoj dom, ali pa za trgovino, ali pa za stara leta, da ti ne bo treba miloščine od drugih.
VLAGAJ PRIHRANKE NA 5% OBRESTI PRI
Slov. Stavbinskem & Posojil. Društvu
6313 ST. CLAIR AVENUE.	\
Dočim nekatere osebe trpijo radi prevelike debelosti, so drugi v skrbeh, ker tehtajo premalo v razmerju k svoji višini. Su-ho«t more biti potledicn enega al: več razlogov. . \
1.	Telo utegne biti nagnjeno k suhosti že po dednosti.
2.	Suhost more biti vsaj deloma posledica, pretirahega telesnega ali duševnega napora. Skrbi in bojazen, pomanjkanje spanja in počitka sušijo telo.
3.	Vzrok pa more biti kake skrita bolezen, na pr. tuberkuloza, ali pa pokvarjenost prebavnih organov.
Res je, da so ljudje vitko postave čestokrat močnejši, bolj vztiajni in vzdržni nasproti b6-leznim kot oni, ki so nagnjeni k debelosti;'ali, dasi vitkost utegne biti znak telesne,sile in vzdorno-sti more pa suhost pomenjati te lesno slabost in dovzetnost na sproti boleznim.
Ozdraviti suhost je le mogoče s tem, da se zdravi njen vzrok. Ako to telesno stanje je pripisati skrbem, pomanjkanju spanja itd., tedaj treba( odpraviti- te vzroke. Ako je suhost nastala radi preveč dela, treba zmanjšati količino dela oziroma spremeniti delo. Ni dobro jesti, ko je telo utrujeno. Pred in za jedjo, ki naj bo po možnosti raznovrstna, naj si človek jem je kratek počitek; med eno pojedino in drugo ne 1)1 smelo biti presledka čez stri ali pet ur. Nekaterim suhim osebam ne tekne mast; ta odpor treba premagati in je^ naj vsebuje precejšnjo količino mastnih jedi, kakor mleko, maslo, slanino in olivno olje.
Karbohidrati, t. j. škrobi m sladkorji so zlasti velike vrednosti za ustvarjanje telesne masti Treba veliko pozornosti obračati na prebavo, kajti suhost utegne biti posledica neprebavnosti, Jedi, ki so po lastni izkušnji škod Ijive, treba opustiti. Paziti treba, da so zobje v dobrem stanju. Posebno pa naj se pazi na to< da ima telo dosti spanja in počitka
NAŠI ZASTOPNIKI. ZA OHIO;
JOHN RENKO, Cleveland, O. ANDY KLJUN. 3548 W. 61. St. KARL KOTNIK, Collinwood, O. F. J. BOHINC, Collinwood, O. LOUIS VALENCiC, Collinwood, Ohio.
LUDVIK MEDVEŠEK, za Col-linwood, Ohio.
BLATNIK JOSIP, Newburgh, O.
JOHN BRUS, Lorain, O. VINCENT JEREB, Kenmore, O. GAŠPER LOGAR, Niles, O. FRANK KERŠIC. Canton, O.
PENNSYLVANIA:
ANDREJ VIDRICH, .Johnston, Pa. ,
LOUIS HRIBAR, Bessemer, Pa. JOS. CVELBAR, Sharon, Pa. J OS. CEBRON, Reitz, Pa.
ANDY OGRIN, West Newton, Pa.
FRANK BAVDEK, Dunlo, Pa. TOMAŽ OBLAK, Manor, Pa. ANTON ZORnIk, Herminie, Pa ANTON BOJANC, Smithfield, Pa.
.TOHN HUDOKLIN, Box 151,
Orient, Pa.
JOHN KAVCiC, Box 54 Imperial, Pa.
MIKE RAJER, Box 53, Arons, Pa.
JOSEPH TOMAŽIN, Box 35,
Heilwood, Pa.
JOHN BRANŠTETER, Box 223
Yukon, Pa.
MIKE JERINA, West Newton, Pa.
ILLINOIS:
MARTIN JURKAS, Aurora, 111. VINCENT OMAHEN, P. O. Box
353, Depue, 111.
JAKOB PREDIKAKA, Stanton, 111.
ZA RAZNE DRUGE ^ DRŽAVE.
FRANK STRMŠEK, Detroit, Mich.
FflANK NOVAK, DODSON, Md. LOUIS VESEL, Gilbert, Minn. FRANK CIMPERMAN, 1102 So. 2nd Ave. W. Virginia, Minn.
FRANK POZENEL, Eckhart, Md.
ANTON VIDMAR, Pierce, W. Va.
THOMAS REVEN, 2006 Merg-hen Ave., Moundsville, W. Va, FRANK DOBNIK, 29 Danube
St., Little Falls, N. Y. JOSEPH KRALL, 736 Maffet
St. Pueblo, Colo.
JOHN VIRANT, Coldale, Colo. STANLEY PAHOR, 344 Florida
St., Milwaukee, Wis.
FRANK GOLOB, Bear Creek, Mont.
JOS. TOMŠEK, Box 232, Cum. berlahd, Wyo.
Potovalna zastopnika: JOHN PUNGEERCAN in
JERNEJ ALEŠ.
Vsi gornji krajevni zastopniki imajo polno moč pobirati za ostalo naročnino in pridobivati listu novih naro^ikov. Cenjenim rojakom priporočamo, da se naročijo na delavski list "ENAKOPRAVNOST" in gredo našim zastopnikom na roko.
UPRAVNIŠTVO,
MALI OGLASI
ZARADI VAŽNEGA vzroka se proda gostilna na j ako dobrem prostoru za restavracijo, nasproti velike tovarne, katera še vedno obratuje. Poizve se na 16119 Waterloo Rd., Collinwood.
PRODA SE dobro id(vča trgovina z grocerijo in mesom, v sredini slovenske naselbine. Proda se radi bolezni. Več se poizve v uradu tega lista.	(41
POPOLNOMA NOV KLAVIR
se proda po nizki ceni radi selitve. Zglasiti se je na 1601 1 Waterloo Rd.	(41
ZA ODDATI
imam lepo sobo za enega fanta. Kdor jo želi naj se zglasi na 1049 E. 69 St.	(41
SLOVENKA
išče delo v restavraciji ali pri kaki družini za domača opravila. Ponudbe naj se oddajo v uradu Enakopravnosti.	(41
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo Sita-telj lista, temveč tudi lastiuk. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. ' ,
ZA ZABAVO IN POlTK /
— čitajte —
"V močvirju velemesta^^
Roman iz življenja priseljenke v Ameriki
CENA 50^.
Naročite pri Amerifiko-Jucoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. OLAIR AVE.
GROCERIJA
— IN —
MESNICA
PRODA SE grocerija in mesnica na dobrem prostoru. Cena je zelo nizka ker odhaja lastnik na farme. Več se poizve v uradu lista.	(x)
]e
KOFFEE
KAMDEN KAVA
najboljša kava, najt kvalitete: Prodaja se v karto"*! skih zavojih po en funt, /P" vseh najboljših grocerijah-
THE KAMDEN Cft
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
DRY?
T ,
AMERIKA JE SUHA
in pravijo, da je žganje izgini?® vedno. Toda ni vam treba UNION MAIL
glede tega. UNION MAIL CO. 476 National Ave., Wis. prodaja ekstrakt, iz naredite lahko 8 galonov zelo |
in okusne pijače.
iotrt
Cenjenim naročnikom v Lorain in okolici
naznanjamo, da jih potovalni zastopnik
obišče A
nas
g. Jernej Aleš
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Rojakoni priporočamo, da se naročijo' na dnevnik "ENAKOPRAVNOST", zagovornika delavskih interesov.
UPRAVNIŠTVO.
F. K.
o
A U
O N
5920 ST. CLAIR AVE.
Cleveland, Ohio.
Prodajanj White-šivalne stroje za gotov denar in na obroke. Popravljam šivalne stiJoje vseh vrst.
Prodajam in brusim britve, škarje, ter vse rezilno, orodje. Se priporočam.
ameriški slovenci
se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli. toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta j ako važni v našem; življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kem. Cena $5.00 in pa
POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena $1.25.
Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. iliiljalulaliilaliilnliilBli/laliiliiliilBliilaliilaliilaliilaliiti
Popijete jo lahko nekoliko _ ZJ" sf ko vstanete, po delu, pri jedi. I?* j letih, na zabavah in svatbah pijača se vam bo zdela tako % da ko jo enkrat pokusite. jo " še več.	J
Jamčimo vsakemu, da bo Ijen. En zavoj tega ekstrakt*" katerega naredite lahko 8 jače, velja samo 1.98. Ta ek* ^ pa dobite tako poceni samo P'' družbi. Ako jim pošljete $1.9°'. g bodo poslali ekstrakt po obra^ ^ šti, zakar plačajo stroške san"' i da ako hočete plačati, kadar ekstrakt izročen, vam je treba ' izrezati ta oglas in ga poslati s' z vašim imenom in naslovom " in poslali vam bodo ekstrakt terega vam je treba plačati s?' vam pismonoša izroči $1.98 in 20 centov za poštne ® , UNION MAIL ORDERlbo. 478 National Ave. Milwaukee
Slovencem držav'1 MICHIGAN .
naznanjamo, da jih v ^ kem obišče naš gjavni P" valni zastopnik
g. John Punger&J^
katferi je pooblaščen ti nj^ročnino zaostalih dobivati listu novih naJ^ kov. Rojakom ga priporpčamo in želin*®
se vsak zaveden delav^ roči na delavski list ^
"ENAKOPRAVNOSJ. kateri se bori in se bo dalje boril za koristi i^^
vice zavednega dela __Upravni^
UBERTY BOND! iN T NO VARCEVAL?^^ ZNAM&E.
Prodajte sedaj. Mi
v	gotovini takoj .Simon,
vi	prekupčevalec, soba 21® -^ noxBldg.,, drugo Vzemite vzpejačo.	. gj) ta cesta in Eucli dave.,
ger Sewing Machine Co- ' to do 6. ure zvečer.
K@X:)@@(g(!X!X!X'
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.
Tel. Central 2378 R.
Cramofons'' Plošče
SI.T7M
zahte#]; novi
UsttTite «e
prt tej uri m •I« om pra-irem prostoru
Ve#* zalof*
Wt»'
Sitt«'
1805 ST. Caerel*^

Ar