ober i narodskih v f reci Odgovorni vrednik JDr. Jfane» Ižieitceis, Tečaj saboto novembra (poznojesna) 1852. List §9 I o z nik. (Narodna slovenska pesem v , »Cez goro ne magam, Po ravnini ne vém, M udí se mi z blagam spet na kupe djati; o enim letu je vse rastljinstvo strohljeno in za senožeti ali njive gnojiti prav dobro. sim pomnožil na senožotih seno in Na to vižo otavo, in slabo peseno zemljo spremenil v rodo vitne njive. Noćiti ne smém«. ? »Konjici so slabi. Voz jéma mi stať, Le urno, Podçorka! Priprege mi dať.« »»Pripreme mar oćeš Ti saoia jo dam , Ko njiče, voliće Napasene imam.«« »»Voznik moj biť oćeš? Većerjo ti dam : Gós, raco pečeno Pripravljeno imam.«« »»Voznik moj biť oćeš Pit rada ti dam ; U hramu za zglavjam Lej ! ćutaro imam.«« Gós , raco pojedel, Pa ćutaro špil, Konjiće napregel, (Kako Marsikej koristniga. u a deri at i, ako se konji spla z okami ali šijo ?) Sedi rahlo brez vsiga mahanj z nogami. vse ude skupej derži, ko se ima voz zverniti, da boš manj terdo padei. Ako je voz za pert, ne steguj iz njega rok ali nog, da si jih ne zlomiš. To se zlo hitro zgodi, zlasti, ker voz lahko ob kej udari, ali se skoči ? mores plaz 5 Ako je voz odpert y roke prilêtel; ako pa ne in če voz hitro leti z njega tako, da boš na z adi odsko m čiti 5 9 n e kakaj z nj eg 5 ker se vselej nesreća zgodi. Drugač bi bilo i t • • • i ■ • r ai i è v • , # j bi vidil. da ima voz v kako bi 5 5 tresiti ko tedaj Nji osle molil. / il zmesaniga gnoja bi mogel poskusiti, proč skočiti, ker je sicer v březnu gotova smert. (Ako se obleka na ćloveku v%gè.~) Naniéri se kterikrat, kar je strašno slišati, da se po kaki ne previdnosti obleka na člověku vname, in nesrečni ki ga to zadene, je večidel tako prestrašen, da si nič ne vé pomagati, temuč teče in dirja, kakor bi 9 Pri vsaki kmetii se da zraven navadniga vinskiga gnoja tudi prav lahko zmešani gnoj v • zi zběsnil bil, in ravno to mu še hujši stori. Ako bi ali koga ta nesreća zadela naj to pomni : Nikar se toliko ne prestrasi, da bi zgubil pamet, in se ne zmešanca (kompost) narejati in tako veliko bolje zavedil, pri čim da si, in ne letaj nikamor polje in senožeti gleštati. ..........* " .....' 5 Jez — pravi skušeni kmetovavec Drobnik že skoz 20 let z velikim pridam takole ravnam dru gači ko bi prav blizo vode bilo, da bi va-njo sko 5 ter oginj vgasil. Ako je v kuhinji, je veči čil del voda pri roki: vzemi tedaj cei škaf vode ------------------- I-------- ------- --------------------«V» ' "WW p. * iv.m., »ovui 1. Vsako saboto morajo posli hleve, dvoriša vlij jo na-se. — Ako ni Mm W OU iv u »UMVI/V AMIXJI uju j» v j vif VA4MM V UJ JU H U — O C • — XVIV U 111 vode ^ popadl rjuho, |JiaillU^ in vse shrambe čisto pomêsti, smetí na posebno suknjo, pert, ali kar najdeš, inčversto se zavij, gnojniše za napravo zmešance znêsti, in če je treba, Bolelo te bo, res je , pa boš vender oginj vgasil z gnojnico politi. da ne boš končan. — Če ni nič taciga per rokah v pomoč přišel, se pa v • ê i • v • m plahto p % da ne bos končan. 2. Po mlatvi se čisto pometó vsi skednji (pođi), in tudi cloveka ne y 5 ki bi seneni drob se skoz rešeto odloči za posetev od na tla zavali, nar boljši je druzih smeti, te pa se veržejo na kup zmešance. obleko čversto na 5 ce je na travi, tiši se in vali in preobra 3. Veckrat se tudi ti zmešancipridene iz stra- čaj se, hitrejši ko moreš, daboš plemén vga Ako je kaki človek prićijoč, naj hitro sleče m • m •• • v • nís (sekretov) nabraniga človeskiga gnoja sam po sebi bil prehud. ki bi snil. svojo suknjo in zavije va-njo gorečiga. 4. Ta zmešanca se na gnojnisu na vec kupov pri taki previdnosti se bo človek sicer bolj ali manj i i^^v ' -1 HI I flhl ééí I m mJS 11 Bii I ^^H„ ^H K _. 1 m I I IH ♦ Hi 1 • * m * ^ v odloči, vsak kup po 5 čevljev visok, kar se o pol leta napravi. Po tem se pre meče; ako je suh, se z gnojnico polije , in o pol leta po senožetih raztrosi opékel 5 vender bo grozovitni smerti odsel. h ce je moc, na sneg ali zmerznjeno zemljo. » • v i »V 5 / 5. Zraven gnojnisa na dvorisu napravim se druge kupe iz cestniga blata, rušné, blata iz grab I10V )gle il nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. 5 zem 1j e pepéla 5 saj, listja 5 resja krompir jevca in enake soderge; zgorej napravim jame se zamore gnojnica va-nje vlivati. 9 da (Dalje.) Kdaj hudodelstvo in kazin ugasne. Hudodelstvo ugasne (mine) : a) s hudodelnikovo pol leta dam s m er tj 7 s prest kaznij y d pus enj kupe premetati ? da se vse bolj pomesa in po tem kazni ? z taranjem ali predavnjenjem 354 Stori veo va sme rt, naj se pripeti pred začeto pre slišali • * oj koći ) dasiravno je drugej dobro znana iskavo ali po tem, pred storjeno sodbo ali po njej, stori Ce ze to pri besedah veljá, ki niso nove, temač so že sicer konec zasledovanju hudodelnika, in spolnjenju kazni; od kdaj med Slovenci in v dosti krajih znane, se pri ako nad njimi kdoje- veudar ima že oznanjena sodba svojo moc, kar se tice zgubljenega slobodnega ravnanja s premoženjem. Ako je hudodelnik prisojeno kazen přestal, veljá hudodelstvo za izbrisano. Pokaznjenec stopi zopet v vse občne, deržavljanske pravice, kolikor njih zguba ni kovanih besedah ni čuditi zik brusi sed zapopadena med nasledki obsodbe, ki so v Pomniti je pa vonder tudi kovavcem slovenskih be- da bi ne samo po svoji glavi ali brez potrebe no- in da tudi n i povsod krivica , ako pri h imen kovali 26 in 27 marsikterih novih bukvah slovenski bravci tožijo, da te postave povedani, ali se po §. 25 ž ujo ne združi, razumeti —____— • 9 i # i i i t V aii« V . * j __B __ ker Nikdo ga torej ne sme motiti ali zaliti v vzivanju ta za Si se sme po pravici večkrat misliti, da pisane, temuč za druge narode. Ako se košnih pravic. Tudi mu nima, dokler se pošteno nadalje kaj za nase slovensko ljudstvo piše ga povzdigniti na ? nihče očitati, kar je minulo, ne zavoljo tega ka- stopnjo omike, je dobro vêde kor si bodi s:a sramotiti. pomniti, da V . , » ni toliko na tem, ga h jezi kov učiti, marvec ga z novimi rečm Kolikor se je prisojena kazenr^dpustila, ima to od- soznaniti. Res je scer, da mora tudi nase ljudstvo svoje pušenje ravno listo moc kakor dostana kazen. Po zastaranju ugasnete hudodelstvo in kazen > govorjenje razloček med bolj zmnožiti in izobraziti y vonder zmirej bo kim jezikam in med d m če storivec od tistega časa, ko je hudodelstvo storil, ali kakor tudi razlocek v pisanji za učene in za neučene ce je zavoljo tega že preiskavi podveržen bil, od časa ostati mogel. storjene sodbe naprej ktera ga je pravoveljavno odve Nas namen ni tii govoriti od nerazumljive soderge zala, v dobi po nazoči postavi odločeni ni bil preiskavi v ktero so nekteri po otročje zaljubljeni, ampak mi že podveržen. Zastaranje se torej preneha, če se je zo- limo le memogredé nekaj v dobro opomniti, to nam y per storivca kakor obdolženega izdalo povabilo, povelje rec, koliko naj besede drugih narečij pomnoženju ga pripeljati ali zapreti, ali če je bilo sklenjeno zoper nasiga jezika pripomorejo. Skušamo sami, kako naglo se včasih nova, dobra Slovencu umevna beseda dobi îskavnimi listi zasledovan (§. 227J Doba o kteri se hudodelstvo zastara se za v d gih pa tega terditi, njega preiskovanje začeti, ali kadar je bil kakor obdol-ženec že izpraševan ali zapert, ali pa s potiro ali z se v kakim ilirskim, serbskim, ruskim, češkim ali polj- da bi rečjih iskati bile ; veliko potrebe, v narodu našim po domaćih hribih in dolínah najti, samo skim slovniku poise. Nočemo vse besede hudodelstva, na ktere je kazen ječe za vse žive dni po- jih je in prav dobrih, zlasti v rečéh navadne stavljena bila, na 20 let pri tacih, ki bi jih bilo po postavi z ječo od desetih do dvajsetih let kaznovati 10 let, za vse druge hudodelstva na 5 let odloči. 5 na da jih zalibog! premalo poznamo ; k večimu se malo po Zastaranje pa samo temu veljá, kdor od hu dodelst va no bene koristi več v rokah n i m a ; b) kdor je tudi, kolikor to kakšinost hudodelstva dopusti, posvoji le pri enim ostati, ampak treba je, da se večidel na smejati zuamo, ako besedo slišimo, ki v našim berdu ni v navadi. / Ako pa je potreba v druge narečja seči, pač ni moči povračilo dal y ki ni iz teh deržav pobe cr O Ma vse slovanské narecja oziramo, in tisto besedo izberemo, nil i m v dobi ? za zastaranje odločeni, ni kak ega ktera se narodnimu jezika bolj prilega. Kako dalječ so, hudodelstva več storil ni (§. 229). postavim , Horvatje le s tem od drugih slovanskih narodov Zastaranje ima to moč: da zavoljo takosnega hu- odstopili, ker se preterdo le svojiga o namesti l konec dodelstva ne more vec biti ne preiskave kazni. ne > besedí in zlogov deržé, njih V « „Z1 vi ou, desiravno je občno pravico po svetu zadobilo, je se zdaj marsikomu Pri hudodelstvih, za ktere je s inertna kazen med nami tako čudno, da se ne vé iznajti kakošna ob-izrečena, ne ob varuje nob eno zastaranje pred preiskavo lika da je in kaznjenjem. Mi hoćemo s tem Ie reci, da kakor pri eni reči y Ako je pa vendar od časa, ko je bilo takošno hu- tako pri drugi—le enostranosti ne! Razun slovarjev mnogoverstnih slovanskih, jezikov nam staroslovenski slov- dodelstvo doprinešeno , 20 let preteklo, in v 227 in 229 povedani pogoji nastopijo, naj se prisojuje samo nik dr. Mik losi ča k marsikteri besedi dobro pomaga težka ječa med 10 in 20 leti. Pri hudodeistvu, za ktero je v postavi izrečena kazen smerti ali dosmertne ječe, veljá zastran tistih, ki tikrat, ko so se hudodelstva vdeležili, še niso bili dvajsetega leta spolnili, samo terpež kazni od 10 do 20 let kot měřilo zastaranja. ^ (Dalje sledi.) Podli pski j / opis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim unukinam. (Dalje in konec.) Ne bote se » drage unukinje naše , čudile, ako ~ vam žalost svojo odkrijemo, vidsi, kako silno se je spre- vsaitva #> iioi fiiiji èlOVlÊl OCS€€t• měnila obleka vaša, da malopridna ptuja tenčica in pi- Ce hoče kdo kaj slovenskiga dandanašnji pisati, mu sane cape nadomestujejo staro dobro robo, ktera se je dostikrat tezavno z besedo gre ker sedanje potrebe in vašim materam tako dobro prilegla. okolnosti zares većiga znanja tirjajo, kakor po domače Verjemite nam, le v zlatih gnjezdih se je zlegla rêci le « hruške peči" hruške peči" Pred kakimi leti je še dobro bilo, ta ptica presilne ošabnosti; le na pitanih mošnjah starih znal, desiravno so že takrat petic je pervikrat s svojimi perutami zaklopotala. Ve ste solobarde ošabniga, ptujstva postale, ki ne gré za vas! Globoko brezno je ločilo nekdaj pohievno bajtico če je kdo , menili, da je boljši več kot to znati; zdaj pa smo od male pečíce dospěli k plavžem velicih kovačnic, kjer ni le nekoliko pokovati, temuč večkrat kar naravnost vli-vati potreba različnih besed. In o tacih zadévah je teško samimu sebi in pa ljudém vstreči. od mogočniga poslopja, in tega března preskočiti manj premožni ni bil hotel. nikdar mogel, in bi ga tudi preskočiti ne Zdaj, kakor slišimo, je to vse drugač. Bela Dosti naših bravcov slovenskih bukev ali časnikov, pertena rijuha, ktera je nas dežja in snega varovala, je posebno tistih, ki niso nikdar čez berv domače sto Pdi, jih mudili, précej vpije nad novo besedo, če jele niso kor slišimo, člověka dežja mogla izpoti iti dežnikam. Vendar tudi dežnik, ki je bil in se nikdar z nekakošnim pazenjem v drugih kra- nekdaj iz polimaniga domačiga platna narejen, inje, ka dobro varoval, se že le redko 355 kje vidi — bombažasta tenčica ga je spodrinila, in, kaj moramo slišati! bahate se že s sviioatimi dežniki! Požrešna iz sperviga skoz oknice v premožniši hiše MM povabljena ffizdost predêre derecimrç, potoku enaka skoz vrata in streho slamnate bajte, in gloda nad žulmi za srećo svojih unukinj marljivih prednikov. Zaslužek, ki se je nekdaj skerbno spravljal za potrebe življenja, ktere bolezin, starost in druge okolišiue člověku prizadeti znajo, gré zdaj rakam žvižgat po muslinu in tibetu , po svili in baržunu, po krajcih dražih ptujih, ne pa domaćih Idriških. Oj! kako srno žalostné slišati, da hčere nekdanjih varčnih Slovenk prodajajo mateme žule za zlate in sre-berne perstane, iu da cveteči venec nedolžnosti in krotkosti že o hudi soparici ošabnosti zvenéti žuga ! Odgovorite nam: jeli more drugači biti? Pod svilno obleko prosta kmečka hči svojterdi, pa pri vsem tem visoko častitljivi stan zatajuje ; spod pa nosi po troje in še vec kikelj posterkanih, da je kakor mravlja, zgoraj tanjka, spodej široka! S tibetam in peruvjenam cev-jjarska spacena hči kopita in sila pridniga očeta za-kriva! Lejte jo, kak se kaže in ponuja po mestu kerč-marjevahči, vsa v svili in v zlatu — clo rokovice žlahne gospode na rokah! Merino in drage svilne rute obeša po sebi že kravarica, in tako zaslužek celiga leta za eno obleko potroši ! Roka , za vile in ffrablje vstvar-jena, dragi svilnati dežnik čez teško zlato avbo, ali čez tenjko s širocimi krajci obšito pečo razpenja! Ako bo to vse tako naprej šlo, kmalo bo tako delječ prišlo, da bo kravarica v rokovicah molzla, in pastarica v svilnatih nogovicah za kravami létala! Samo eniga nasprotnika prevzetne dekleta poznajo, samo z enim sovražnikam se ima ošabnost vojskovati,— skerčena mošnja jim pomoč odreče! Ali tudi temu se pomoč najde po nepoštenih po tih, nad kterimi, če jih natanjko prevdarimo, nam serce naše žalosti polno raz-počiti žuga. Razgernile smo vam, zapeljane následnice! sedaj zagrinjalo , pod kterim pohlevnost, pridnost, poštenost in blagor prihodnji mile domovine umira; — odgovorite nam, će morete: ali smo kaj preveč rekle ali kaj nesrećniga govorile? Povejte nam: kam vas mora zapeljati ošabnost taka? Ako nam pa poterditi morate, da smo res nic o govorile, zdramite seizomotice, v kteri tavate ne-srečne následnice naše, — dajte slovo vertoglavno-sti, po kteri se boste popolnoma pogubile! Ne rečemo, da bi ne smele ptujiga blaga celo nič kupovati in bi se mogle oblačiti le v domaće izdelke, ker dobro vémo, da se je pri vas na svetu marsikaj spremenilo in se tudi ptuje dobro in lepo blago po ceni dobiva, — ali med blagam, ki služi pošteni obleki, in med blagam, ki je oblačilo ošabniga napúha, kteri spod-jeda vso srećo vašo in potem tudi blagor domovine, je velik velik razloček ! se toraj, zapeljane unukinje naše, nazaj k pošteni obleki, ki se bo vašimu zalimu životu ravno tako lepo prilegla, kakor nar dražji gizdave, v ktere se oblačite sedanji čas ! Ce mislite z dragimi tenčicami si po-šteniga moža privabiti, se motite, ker dober gospodár se nališpaniga in okrišpaniga dekleta bojí, ne pa, da bi ga vzel za ženo, ki bi mu zapravila, kar si je on z delam in varčnostjo prihrani!« Prevdarite, drage hčerke! kar vam iz góle ljubezni do vas svetjemo in spolníte prošnjo Svojih starih mater. J. Đ. IVoriéar iz sloranskih kra fer. lz Zagreba. Kmetijska družba je kmeti jo v Tu-skancu kupila in bo ondi kmetijsko učilnico napravila in vert za kmetijske skušnje. ; ' " lz Lutomera na Staj. 1. nov. Xv. Ker čitatelj em „Novic" znabiti vstrežem, ako jim na kratko po- pišem zemljišne pridelke t. g. iz okolice naše, vam po-sljem sledeče verstice. Pšenica nam je dorasla lepa i zdaena ; drevenka (po 40 austr. pintov) stoji u ceni po 3 fl. 13 do 3 fl. 24 kr. sr.; — žito (rèz) je lepega zerna, pa ga je silo malo, komaj za potrebito séme, cena mu je 3 fl. 48 kr. do 4 fl. sr. drevenka; — ječmen a je obilo lepeza zerna; — oves je lep, tudi ne ga je, zadovoljno přidělalo, drevenka po 1 fl. 21 do i fl. 36 kr; — koru za, hvala Bogu! izversten živež naših siromaških ljudi, posebno goričke strani, se je hudo s sušo borila, vendar je čversto nalativala in zdačnega zerna donesla; prodaja se drevenka po 2 fl. 30 do 2 fl. 48 kr. ; — krompir, posebno raneje posajeni i na pešeni zemlji je zdrav i dostojno debel, drevenka z verhom se prodaja po 1 fl. do 1 fl. 12 kr. Fežol je obrodil kakor že več godin ne tako, zato se je cena pinta, ki je bila ob času sajenja po 8*/« kr., sedaj znižala na S1/^ do 4 kr. Seno smo dobili lehko in lepo pod streho, bilo ga je tudi precej dosto ; ali toliko težje je pa bilo z otavo; iz per-vega njenega spočetka je htela vso travno korenče vro-čina posmoditi, ob času košnje pa je bilo, da je nismo mogli posušiti, i tako je zgnjilo dosto klaje; prihodnje poletje je bo zlo zmanjkovalo; cent sena ali otave stoji po 1 fl. do 1 fl. 6 kr. -— Proso je dalo s fežolom obílen pridelk; plačuje se drevenka po 3 fl. do 3 il. 12 kr.; iz njega prirejena kaša (pšeno) je u ceni pala od 141/« kr. na 6 do 7 kr. Zelje u posebno lepih glavicah se za primerin kup dobiva, tudi smo veseli nadjave, da u skledi nadevano se še počasi kaka svinská harnica na-nj zberše, ker seje repe in tikev (buč) obilo přidělalo. Hajdina (ajda) — tudi radostna trohica našega žgan-celjubega ljudstva — se nam je po večkratnom skrivanju spet letos po sredni obilnosti prikazala, namlatuje se je od voza po 11 drevenk — Sadja, razun nekaj-črešinj, breskev i po srednem sliv, smo malo dobili; za to več so nas s hruškami oskerbovali naši Globočanje itd. — verhovniki naši — pokrajni sosedje u Medjumurju. Vinska tergatev je bila kod nas přetečeni teden dokončana. Terte u spočetku grojzdja po cvetu so se rodovitno nasnovale — ali do časa bratve je nastal ters le silo redek; ostalo je dosto sodov praznih, ki čakajo boljši letine prihodnje. Potřebovali smo o deževnem vremenu 14 do 15, o suhem pa 17 brent grozdja na po- lovnjak ; vino po redu spravljeno bode dovolj dobro, zato pa tudi kupci za njim marljivo lazijo i ga nam bodo, ako bo tako napře šlo, vsega odpeljali ; cena za štertinjak je 85 fl. do; 98 fl. sr. Naši poljodelci so jeli med koruzo duhan (tabak) sejati, pa so pozabili, da še cesarsko dovoljenje ni tako delec seglo ; nekoji so bili ovadjeni in zato kaznovani. 0 Od Savine. (Konec.) Vender se k sreči od takih nesreč ne sliši veliko o S a vi ni; huje se od Dravine, Voljske in Pake pripoveduje, ki so nek silno veliko blaga spridile ali pokončale. V Libii je Mozirska podružnica sv. Ožbalta bila v veliki nevarnosti, ker je voda na eni strani zemljo daleč spodjedla; bali so se, da se bo zasula, in so iz nje podobe svetnikov in kar je bilo kaj vredniga , iznosili. Ostala je še, vunder se bojijo , de bi je prihodna povodinj ne poderla. Kakor po drugod, so si bili tudi tù okolj ljudjé v veliki skerbi o tako stanovitnim deževanju: ajda je bila še na polji, krompir še ne izkopan, veliko otave še po travnikih, ozimine še celô malo vsejane. Pač so kaj goreče po hišah in po cerkvah Boga usmiljenja prosili, de bi se spet nebo zvedrilo in zjasnilo! Kar se tukej od Savine pové, se tudi od drugih manjših rék naši/ra okraja pripoveduje. Volj ska, ki 356 izpođ Trojane na Štajarsko pride, je po Vranski Sent Orehka B) v Cera v Jurski, Gomilski in Šent-Pavelski fari m in zem- novica je vendar pomína vredna Ijišam kaj dosti škode edila. Veliki del Gomilske in vice u 9 . V . . sti ja svojimu zgodopi nizj del Šent-Pavelske fare so bile velikoj je že enmalo zastarana naj jo tedaj tudi „No- Poslednjo nedeljo V fari augusta mesca je bila v Po s toj ni cerkvena slovesnost Đ. M. za Goro ali v Reki ste dvé dru v m mali vodi, kakoršnje Postoj ka in m Rek mocno narasle in veliko škode rec častiti gosp. Janez Fajdi ze davnej ne pomnijo: pel je nam 9 9 naredile. Pri Paki, Soštanji in tam okolj je nek Pak rojen Postojnćan maso. Tudi nar stařeji ljudjé Postojnske faresenevedó grozno dělala. Roženkransko nedeljo je v Šostanjski spomniti, de bi bil kakšin Postojnćan ali Postojnski fa m m m V • • if i • « • t «■ v-^ «V i « / ¥ i * « . - - okolici vec ljudi potonilo , ki so od sv. Kriza romali 9 ran novo maso pel; pri je tedaj od vsih straní to pripovedoje Konjic k nam prišli, so pi fare : ploh, de jih je bilo osmero. Kisoizpod liko ljudstva, da jih veliko veliko ni de je D skoz moglo v cerkev Pridigovali so pri tej priložnosti visokoučeni gosp. dr Loće, Polčane, Studeníce, Makolc in Manšperg Klofutar. Slavnoveseli dan poveličati so visoko častit gosp. tehant Kure, iskreni domoljub, lepo slovensko učenik v Po- veliko jezero naredila, most med Makolam (Maxau) in Statenpergam vzela, veliko blaga pokazila, in polje pesmico zložili, h kteri je ^^■ppapHia^pi mnogozasluženi močno poškodovala stoj Po toliki stiski so nam bili dnevi od 15. do 24. bo vsim pricujocim g. Fr. Vencajz pristoj in napěv napravil. Se dolg t. m. sami jasni in vsi poletni, kaj prijetn Ko he minu veseloznameuitni dan v blagim spo so ljudjé gomezeli po polji tako 9 da so zdaj pe in korenja kolj vsi pridelki že iz polja, in ozimina veči del v zemlji. Kodar ni voda prek derla ali stala Iz Ljubljane. V šolstvu Ljublj. ljudskih šol se neka sprememba zgodila : bivši drugi katehet gosp, i so A. Reš pride za fajmoštra na Prezgajn, pridelki kaj obil na njegovo Ajda je bila malo kdaj tako polna, mesto pride zacasno gosp. A. Pa v lič, ki je letos bo tudi zelje je prav lepo, še krompir je dobro storil; rés goslovje doveršil. de ga je spet precej gnjiliga ali I . • nagnjiti pa tudi zdraviga se ga je lepo reč dobilo. Repa in korenje ste se sredno reč obnesle. Ker je bila perva žetev razun reži prav vesela, in se je tudi turšice in prosa veliko přidělalo, smo, hvala Bogu! spet s potrebno hrano oskerbljeni. Vina se je spet malo přidělalo, komaj več ko lani, po Woviéar iz mnogih krajev. Dokler nova srenjska postava na dan ne pride , sa ki so po dosedanjim srenjskim redu špana priliko, kakošna pro- reci dezeiniga zbora, enih poricah še manj; ali Samo živina še kmetovavcam skerb delà . sosebno ti vse tište dala v oblast daja ali razdelitev srenjskiga premoženja itd., ta čas d e-želnimu poglavarju za dovoljenje predložiti; kadar , gré njih kolikor ga je , je prav dobro, bojo pa cesarske vradnije po novim osnovane stim, kterim je deževje pokošeno otavo jo povodnja podsula ali odnesla. spridilo, ali jun De bi še le hotlo tako dolgo lepo biti, de bi siše nastelje in derv za zimo na nes dopoldne nas je spet plašil , in spet lés mem nosila. pravili ; vcerajsni dez in da- preseže 20 od sto V # i 1 • i • dovoljenje deželni m poglavarstvam; to velja pa le od županij po kmetih in tistih mest, ki nimajo samosvojne postave. Ce pa bi bilo v kteri srenji (občini) za srenjske potrebe treba srenjčanam davek naložiti, kteri ima o tem mini da je pet precej neravniga davka, rastla To sim V hotel ob kratkim naznaniti. Ako niste kje od kakiga dobriga dopisnika o tem kaj zvedili, za-morete od tega za „Novice" oberniti, kolikor radi. Dobro bi bilo, ako bi Vam gg. nadučitela Musi in Turín od iz Gorogranskiga ster notranjih oprav v soglasju z m i ni stra m de nar st va razsoditi. — Ze ob času rajniga cesarja Jo žefa II. se je prevdarjalo, kako bi se ogerska de poslednjih povodinj kaj pisala; sosebno bi se kaj znamenitiga zvedilo. S. Iz Laskega (Tiiífer). Novi vrelec poleg Sa 9 berniga denarja zela po ptujih naselnikih obljudila in obdelovala ; sedaj se sliši, daje ministerstvo notranjih oprav naselsko postavo izdelalo, ktera se bo kmalo cesarju v poterjenje predložila. — Ni davnej, kar je Dunajski denarni kovnici ukaz došel, da ima vsak mesec do 2 miliona gold, s repo novim skovati ; izdajanje noviga že objema moćno obzidje obdelanega po 75 centov teš- skovaniga sreberniga denarja po cesarskih kasah pa še ni kega kamnja 5 čevljev visoko nad Savino. Srenja Laš- zapovedano. — Dunajski časniki pravijo, ker prihodnjih terga je posestniku ponudila brez plačila veliko okrajnih ali kantonskih poglavarstev ne bo, tudi c. k. zemljiša, ako napravi ondi toplice. — Nidavnej kar so okrajnih zdravnikov ne bo; berž ko ne , pravijo ti po telegrafnem naznanilu iz Celja zasačila pri Zidanem časniki, bojo prihodnjič le okrožni ali kresijski zdravniki. mostu nekega Kočevarja, kega skem 4 lep konj Teško je to govorico zapopasti, ki je toliko manj ver vkradel. Telegraf iz Celja ga je jetna, ker so c. k. d istr i k tni zdravniki že pred bili ki je v Letenjah na Oger 9 napovedal, in ko pride k Zldanemu mostu, so ga žan darji že sprejeli. Iz Brega poleg Tersta. Kako potrebna je na tur kakor kantonske poglavarstva. Namest 1 e s e n i h mo nih kalamita, se je v D je 26. prêt. m. ob 6. zveče Žalostno pokazalo, Kjer * ^iagieuu vciy U1U y £J u 1J \J 111 ivpu DlUJI V UVI11VI1 w w ... ^ , « ^ ----~ ---------r------ kar ni v nekterih krajih nepopolno zreliga domu ski kralj Oskar I., 54 let star, je hudo zbolel Tako bo letošnje leto tako slabo ka- časna vlada je postavljena iz polovice švedskih 8ko. lovíce pa norveških deržavnih svetovavcov. Sved 9 bilo 9 za po Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani. \