the oldest; and most, popular slovenia!* newspaper IN united, states of america. Amerikansk lovenec PRVI SLOVENSKI LIST VJ AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. STE V. (No.) 17. CHICAGO, ILL., TOREK, 26. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 26, 1926. LETNIK XXXV. Mat na j - Mernier mrtev KOMUNISTI SO NAMERAVALI UMORITI JUGOSLOVANSKEGA KRALJA IN NEKATERE VIŠJE DRŽAVNI- KE-- 500 ZAROTNIKOV ARETIRANIH. — DIJAKI SO SE POLASTLI UNIVERZE V ZAGREBU.. Belgrad, Jugoslavija. — Kakor je že bilo večkrat poroča-no> je komunistična propaganda razširjena po celem svetu. Vzdržuje jo sovjetska vlada v uusiji -— tista vlada, ki nima sredstev za sirote-otroke, ki so starišev in se morajo klatiti po ulicah ter se preživljati s tatvino. Ta greh — v nebo vPijoči greh, bo še drago plača-a Rusija, ko dorastejo ti otro- KARDINAL MERCIER PREMINUL. AMERIKANEC, BOGATAŠ TEŽKO RANJEN V FRANCIJI. Nice, Francija. — Iz službe odpuščeni tajnik, Francoz, August Gasser, je sleparskim potom' hotel izsiliti od hčerke A-merikanca Tylerja svoto $2000. Ker mu jih ni hotela dati je šel Mirno, bogaboječe, kakor je nad očeta, Mr. Tylerja, kateri bilo njegovo življenje je bi-jga pa je tudi zavrnil, ne da bi la tudi njegova smrt. — U-Jmu kaj dal. To pa je Gasserja mrl je, ko se končala sv. ma-( tako vjezilo, da je potegnil resa, katera se je brala v bolni- volver in oddal dva strela na kovi sobi. j Tylerja in mu prizadjal težke —o— j poškodbe, katerim bo najbrže Bruselj, Belgija. — Končana podlegel. Napadalca so areti- l JOHN W. LANGLEY. CI> ki nimajo nobene vzgoje, da je življenska pot belgijskega'rali. ne govorimo o veri. Jprimata kardinala Mercierja yy I I JliUlWM. ^omunistični agenti imajo 'Častitljivi starček je izdihnil nalogo v posameznih držav(ah SVojo blago dušo v soboto podpihovati delavske sloje injpoidan ob tretji uri/ Kardinal sejati nezadovoljnost. Mir med:je bil pri zavesti do konca; 29. narodi jim ni nič po volji, za to dec. 1925 je bil operiran, od e ščuvajo in napeljujejo mirno te(jaj ni več zapustil postelje. JUdstvo k ustaji — kri hočejo Njegova smrt je bila mirna; Vldeti, kakor krvoločne zveri. zaspal je v Gospodu. Dasi ni Kakor drugje, tako tudi ne'prišl° nepričakovano, vendar Prizanašajo ti kršitelji miru na-i J'e ves katoliški svet pretresla si domovini Jugoslaviji Polici- jt,a vest> kaJti kardinal Mercier •ia je prišla nasled veliki zaroti ie bil znan in Priljubljen že v komunistov, ki so nameravali svetovni vojni, kjer so ga ime- nnioriti kralja Aleksandra in novali ~ Junaka. Wilkesbarre, Pa. — Žarek upanja je posijal po antracit-nem okrožju, kjer že več mese-npkaHt-e višje državnike* "Are" I smrtni postelji so bili na- cev počila delo, da se bo obra-tirali so že nad 500 oseb, ki so Vz°či njegovi sorodniki, več go- jtovanje v kratkem zopet zače-ZaP5eteni v zaroto- policija še spodov duhovnikov njegove ,lo. John L. Lewis, predsednik dalje naziskuje in bo najbrže nadškofije, papežev nuncij in združenih premogarjev in na - 'zastopnik kralja Alberta. NOVA PREMOGARSKA , POGAJANJA. Predsednik Lewis in Markle bosta določila dan za nova pogajanja, ki bodo najbrže zadnja, vsestransko se domneva, da se bo prišlo do sporazuma. število zarotnikov še večje. Zaroti so prišli na sled v Za-Srebu. Neitf delavec je potratno živel in razsipal denar, kar ]e vfbudilo pozornost in so ga aretirali. Pri aretaciji je izpo-Vedal, da je dobil 250,000 di- Kakor je bilo njegovo življenje — v ljubezni do Boga in pobožno, tako je tudi bil njegov konec. V bolnikovi sobi se je brala sv. maša, s težavo je napravil znamenje sv. križa. »fiev iz Moskve, kot del pla-| Ko J^11* ™aša končana je bi-?lla za izvršitev atentata. Rekel tu,dl zlv.Henje castltlJlve*a Slika nam predstavlja John W. Langleyja, zastopnika države Kentucky, kateri je rezi-gniral, ker je najvišje sodišče odklonilo revizijo njegove obtožbe kršenja prohibicijske postave. KRIŽEM SVETA. OGENJ V HIŠI SLOV. ŠOLSKIH SESTER V CHICAGO, ILL. Chicago, 111. — V nedeljo zjutraj pred šesto uro je izbruhnil požar v pritličju hiše slov. šolskih sester na 1846 W. 22. pl. Ker je bil v soboto ob 11. uri zvečer še hišnik v basemen-tu in ni videl nič sumljivega goreti pa je začelo v nedeljo zjutraj pred šesto uro, in sicer v kotu, ki je oddaljen od peči, se domneva, da je to storila zločinska roka. Škoda je pokrita s zavarovalnino. Zadevo imajo v rokah detektivi, ki se trudijo, da izslede krivoa. Iz Jugoslavije SMRTNA NESREČA V DOLE NJEM LOGATCU. — MOČNO NARASLA VODA JE PO PLAVILA VEČ HIŠ; MARTIN HRIB JE BIL ODREZAN OD SREDIŠČA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o--— •pe'da mu je denar izročil M. 'ihpovič, ki je voditelj jugoslovanskih komunistov. Filipo-kvj Je nekaj časa v Mos- 2agreb. — Od tukaj poroča-■ °> da so visokošolci neodvisne ^niokratske stranke navalili bu univerze v Zagre- (j..,n Pregnali iz vseučilišča vse Uake jn profesorje, ki so pri-' ašl drugih strank. SMRT ¥ PLAMENIH. je izbruhnil v hotelu v Jer je prišlo osem oseb ob ^Ijenje in dvajset jih je a'° pomoči v bolnišnici; staro poslopje uniče- >10. *Uentown, Pa' ~~ V S0b0t° p raj je začelo goreti v La ^ ayette hotelu. Poslopje je sta- nad sto let, katero je popol- .. onia vpepeljeno. Ob življenje je P^lo osem gostov in 20 oseb »•dobilo opekline in druge skodbe, da so morali iskati o!m°či v bolnišnici. Kako je 8k ^ nastal ni pojasnjeno, jjl velika. Tudi med ra- ^enci je nekaj. takih> za kate. m Upanje, da bi okrevali. starčka pri koncu. Pogledal je po navzočih še enkrat v pozdrav, sklonil je glavo in izdihnil svojo blago dušo. Kardinal Mercier je zbolel za influenzo dne 19. dec. 1925. Kmalo na to je bilo porooano, da se bo mogel podvreči operaciji 29. dec. Od dne do dne se je bolniku zdravje slabšalo, postajal je vedno slabejši in proti koncu je le malo hrane vžil. H krizi je tudi pomagala visoka starost. Da je bil pokojni blaga duša nam priča dejstvo, ko je v bolezni ne glede na zdravnikovo svarilo sprejel cerkvene možje, s katerim se je razgovarjal o potrebi in pomoči prizadetim po poplavi Videti je bilo, da Washingtoll) D. c. _ Naga je beda teh nesrečnežov sil- tniki pristopu Zedinjenih no potrla. držav k svetovnemu razsodišču čelnik skupne antracitne konference Alvan Markle, bosta določila čas za nova pogajanja. Maj. W. W. Inglis, kateri se je nahajal v Philadelphiji, se je vdeležil seje operatorjev. Takoj po seji pa je sporočil Mr. Marklenu, da se bodo operatorji odzvali pozivu za sodelo-j vanje pri zopetnih pogajanjih, a le pod pogojem, da se s tem ne smatra, da se strinjajo z načrtom, katerega je predložil Edward J. Lynnet, izdajatelj lista Scranton Times.' Čas za nova pogajanja bo v najkrajšem času določen. Mr-Lewis je izrazil željo, da bi se konferenca vršila v New Yor-ku, tali pa v premogarskem o-krožju. Ni pa še jasno, če bo na tej konferenci dovoljeno časniškim poročevalcem objavaljati potek konference. Operatorji so proti objavljanju. -o- ŠTEVILO NASPROTNIKOV RAZSODIŠČU NARAŠČA. DURKIN V KINE GLEDALIŠČIH. Premikajoče slike Martin Dur-kina prepovedane po kine gledališčih, ker je pri predstavah občinstvo ploskalo Durkinu in zasmehovalo po-! lici jo. Chicago, III. — V nekaterih kine gledališčih v mestu so ka- — Palm Beach, Fla. — Ne- zali slike Martin Durkina. 0b- znam tatovi so odnesli iz stano- činstvo. ako ne delamo krivice, VČUU4 -Muss xViuriei »$oonmcK ge se tako izrazimo, je ploska-iz Chicago, ki se nahaja pri lo ko se je pokazala na platnu Mrs. George McKinle, dragoc.e- slika Durkina, zločinca; pri nosti v vrednosti $25,000. Tat tem se pa p0Smehovalo polici-se je priplazil po noči v sobo stom 0ni> ki g0 ploskali ge ne skozi okno, ko m bilo nikogar morejo prištevati državljanom, v [ki spoštujejo zakone naše dr- — Washington, D. C. — Sta- žave Pošteni ]judje se morejo tistika pokazuje, da je bilo v Ie zgražati pri pogledu na člo-Zedinjenih državah in jsicer v veka> kateri ceni življenje svo 79 največjih mestih v letu 1925 jega biižnjega tako malo, d,a 6370 oseb ubitih po avtomo-. mu ni mari koliko jih voh[je> biljskih nezgodah. V istem' raz-'samo da regi gvo;je- dobju leto prej je pa bilo Načelnik policije Collins je 6088 smrtnih slučajev. _ izda] ukaZi da se morejo takoj — Peoria, 111. — Tri osebe cenzurirati filmi, ki predstav so zadobile tako hude opekli- lja;;0 arletacijo in sploh vse kar ne, da ni upanja, da bi okre- je v zvezi z Durkinom. vale, ko je iz nepojasnjenega v nekem g]edališču na juž. vzroka nastala eksplozija v ne-inem delu mestta> kjer je dom ki tukajšm garaži. Durkina, je sploskanje in vzkli-t — Washington, D. C. — H. ki za Durkina traja]o par mi. Berenger, novi francoski posla- nut> «občinstvo» je ustalo raz nik je izjavil tajniku Mellonu, sedežev in pioska]o, kakor bi da je pripravljen sprejeti ame- bi, Durkin junak Jn polidgti Smrtna nesreča v Logatcu. Dne 23. je ob pol 10. dopoldne podrl vihar leseno barako na lesnem prostoru J. Kunstel v D9I. Logatcu. Pokopala je pod seboj delavca Alojzija Novaka iz Čevic, ki je v par trenutkih izdihnil. Ob tej priliki je bil tudi lahko ranjen delavec Franc Trček. Radi hudega deževja je močno narastla voda ter poplavila več hiš. Vas Martinhrib je bila nekaj časa odrezana od središča Dol. Logatca. -o- Umrl je v Vrbovcu pri Dobrniču spoštovan posestnik Franc Strniša. Pokojni je bil res pravi vzor slovenskih mož in očetov. Počivaj v miru! -o- Smrtna kosa. Težka izguba je zopet zadela naše vrste. Umrl je v Dolenji vasi pri Ribnici baš na božični večer g. Janez Hribar iz Prigorice, oče spoštovane družine Hribar. - Novega leta dan na Jelačiče-vem trgu neznan človek. Neznanec je voščil prisrčno in na dolgo g. Milanu srečno in veselo Novo leto. Ko sta se ločila po prisrčnih častitkah, je zapazil Gračanin, da mu je izmaknil neznanec med voščilom zlato uro z verižico vred. -o- Smrtna nesreča pri Škof ji Loki. Janez Kacin, hlapec g. Franca Telbana iz Sovodnja je peljal iz Škofje Loke proti domu sod vina. Na zasilni cesti iz Trebja proti Fužini je v temi zavozil preveč na stran ceste, nakar se je voz s konji vred prevrnil v vodo in pokopal pod seboj voznika Kacina, ki je bil takoj mrtev. Ubila sta se tudi oba Telbanova konja, ki je vsled nesreče občutno oškodovan. Ponesrečeni Kacin je zapustil ženo in več nepreskrb I jenih, otrok, ki jim je Ml ed; k opora. -o- /Si *°MUNIJA IZGANJA NEMCE. J?**], Avstrija. — Neko po-iz Bukarešte se glasi, da . ''omunski notranji minister :4C,al na „ ka na policijske postaje u-2, p0 katerem se mora de-^»tirati iz dežele 20,000 Nem-v m Avstrijcev. Povelje se mora takoj izvršiti. Širite KRŠITELJA PROHIBICIJSKE POSTAVE ARETIRANA. Aurora, 111. — Prohibicijski v senatu zopet zaznamujejo napredek. Senator Swanson (dem. Va.) je predlagal, da bi pristopile Zedinjene drž. raz- agenti so na 605 Kane st. Au- sodišču, z rezervacijo, da lahko rora aretirali Joseph Spomca-1 izstopijo kiadar se jim to polju-ciez-a in John Beewartha. Prvi.bi. Ker je bil Swanson do sedaj je lastnik kavarne in je imel poleg "kofeta" tudi "kick", katerega so pa agenti zaplenili, drugi je pa imel kotliček v akciji, ko so ga obiskali agenti. V kavarni so zaplenili nad 300 galon žganja in veliko množino vina. Agenti so vdrli še v več drugih prostorov v mestu, a niso ničesar našli. -o- — Michigan City, Mich. — Peter Jankowski, star 27 let, med najhujšimi propagandist za pristop, je dala ta njegova zadnja izjava nasprotnikom razsodišča podlago za domnevanja, da se je premislil in hoče po ovinkih priti v tabor nasprotnikov. Senator Heflin je predsednik nasprotnikov za pristop k razsodišču. Pri zadnji tozadevni seji je dejal, da senatorji, ki so do sedaj bili veliki zagovorniki razsodišča, polagoma eden za drugim popu- iz Gary, je plačal smrtjo na ščajo in uvidewijo, da je naj- električnem stolu v Indiana dr-žiavni jetnišnici zločin umora, ki ga je izvršil nad operator-"AMER. SLOVENCA." jem gasolinske postaje v Gary, bolje, ako se drži Stric Sam svojega ognjišča in naj pusti Evropo in njene zmešnjave pri miru, . ... ; jetrni riško dolgovno komisijo, s katero bi se razpravljali o uravnavi francoskega dolga Ameriki. — Chicago, 111. — Mrs. Mary Andrim, stara 60 let, je di boljšega zdravja le malo jedla, dalje časa pa ni že prav ničesar zavžila, kar je imelo zia posledico, da so jo na njenem domu 218 East Ontario st. našli mrtvo. — Montreal, Que. — Deset tisoč Rusov od vdlike armade brez poselnih v Rusiji, broječi 200,000 oseb je prišlo v Kanado za zaslužkom'. Kanadske 0-blasti upajo, da bodo preskrbele delo priseljencem. SAMOMOR OBUPANE VDOVE. Chicago, 111. — Mrs. Lilian Georgipolas, stara 42 let, 162 S. Hamlin aye., si je polila 0-bleko z alkoholom in jo zapa-lila. Naenkrat je bila vsa v plamenu ,zgledala je kakor živa bakla. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je v groznih mukah izdihnila, šepetajoč ime svojega pokojnega soproga. Vzrok samomora — žalost po soprogu, ki je umrl septembra 1925. preganjalci. Sorodstvo Durkina si veliko prizadeva, da bi spravili skupaj denar, s katerim bi pomagali rešiti zločinca vešal. Durkin im'a $2400 v gotovini, katero vsoto pa je država zaplenila, in dragocenosti v vrednosti $8000. -o-- 16 RUSKIH ČASTNIKOV USMRTENIH. Dunaj, Avstrijia. — Semkaj je prišlo poročilo, da je sovjetska vlada potrdila smrtno obsodbo šestnajstih častnikov rdeče armade, ker se niso pokorili povelju. Eksekucija se je izvršila na dvorišču Pskov vojašnice. 179 častnikov je bilo aretiranih, ker s<^ svoje ljudi, namesto da bi napadli upornike, peljali nazaj v svoje bara ke. Šestnajst je bilo usmrtenih, vsi drugi so dobili dosmrtno je čo. Na rusko-poljski meji se o paža neko sumljivo gibanje; sovjetske oblasti so premestile 25,000 družin, ki so živeli ob meji, v notranjost Rusije. Čete odpadnikov se Še vedno skrivajo po gozdovih. Nedavno so razdejali neko železniško progo in oropali vlak. Grad Branek pogorel. V braneškem gradu pri Lju- -o—-— tomeru je izbruhnil v noči na Žalostna usoda vojaka. staro leto ogenj. Govori se, da V Meljski vojašnici so našli je ogenj nastal, ker je dimni-vojaka Vojka Bojkiča iz Mo- kar pozabil zapreti neka vrat-stara na tleh ležečega v mlaki ca. Ker je bil v noči silen vi-krvi s prestreljenimi prsi. Pre- har, je veter raznese! ogenj po peljali so gas sicer takoj v bol- celem gradu. Prišle so štiri nico, vendar je že tako izkr-' brizgalne na pogorišče, ki pa vavel, da j« čez par ur izdih- so s težavo dobivale vodo, ker nil. O tragični smrti Bojkiča se je grad na bregu. Gasili so ce-govori sledeče: Bojkič je bil lo noč in na starega leta dan priden vojak, še nekaznovan in' dopoldne. Rešilo se je le nekaj inteligenten dečko, radi česar pohištva. Drugače pa so vsi so ga zaposlili v pisarni. Na No-' stropi vseh nadstropij pogore-vo leto je iinel prosto do osmih! H- Grad izgleda kot razvalina, zvečer. Družba pa ga je zape-! tako, da ga lastnik, domačin iz ljala, tako da se je vrnil šele okolice, omožen z neko Polja-naslednji dan ob petih zjutraj kinjo, ne bo mogel več v celo-v vojkšnico. Za kazen bi mo- ti popraviti. Nekdaj mogočni ral baje med drugimi zapustiti Branek iz srednjega veka je iz-tudi pisarno, kar je Bojkiča1 ginil zavedno. tako užalostilo, da je sklenil! -o- izvršiti samomor. V pisarni si "AMERIKANSKI SLOVENEC" je privezal puško na okno, cev IS THE BEST A^DVERTIS-nameril na prsa, petelin puške ING MEDIUM! pa, privezal na motvoz, s kate- ~ rim je menda sprožil puško, ki Denarne DOŠiljatve. mu je prestrelila na desni stra-J ni pljuča. V vojašnici navzoči medicinec mu je sicer nudil pr-1 u; ,•„ « 1 - pošto m zanesljivimi bankami v v o pomoč, ki pa je bila zal ze sta"rem kraju in našJe pošiljatve so Ao. prepozna. stavljene prejemniku na dom ali n4 zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka. NaSe cene za poiiljke v dinarjih Id lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvez« Nevarna vožnja po mostu. V Slavoniji, blizu Požege, se je te dni dogodil čuden, toda nevaren slučaj. Od Požege se je vozil v Kosijeriafe neki sre-ski uradnik s fijakerjem. Ko je voz prišel na most narastle reke Skrabeža, je voda nrost dvignila in odnesla skupaj z vozom, konji in ljudmi. Most se je obdržal na vodi, kakor splav. Voda je nosila most kaka dva kilometra navzdol, dokler se ni ustavil na peščenem 500 — Din. $ 9,55 1,000 — Din. $ 18,75 2,500 — Din. . ___$ 46.75 5,000 — Din. _ $ 93.00 10,000 — Din. _ $185.G0 100 — Lir __ _ $ 4.70 200 —i Lir „ __ $ 9.05 500 — Lir .. . $ 21.75 1,000 — Lir______ __________ $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano( . "" , absolutno nemogoče določiti cene nasipu. Ljudje SO se srečno re-; vnaorei. Zat« se DOŠiliatve nakažejo vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo Šili po neprostovoljnemu poto-! po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. vanju po reki, skupaj s konji in z vozom. -o- Pri voščilu za Novo leto mu je ukradel zlato uro z verižico. Zagrebškega solicitatorja Milana Gračanina je srečal na DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft ČEŽAREK 455 W. 42nd St, New York. N. T. Amerikanski Slovenec Frri in najstarejši slovenski list k v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevo* po pnunilrih, Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, Naročnina: .$5.00 _ 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto ____________ 6.00 Za pol leta__3.00 The f;rst and the oldest Slovenian newspaper in America, Established 1891. Xitiud daily, except Sunday. Monday. and the day after holidays. Published byž EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office! 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription; year _$5.00 . 2.50 For one For haK a year- Chicago, Canada and Europe: For one year __„ , 6.00 For half a year _ 3.00 DOPISI važneua pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkoj v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second cfcss matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Bog, človek iti delo. • V "Neue Zuricher Zeitung" razpravlja o tem prof, inže-njer Friedrich in razvija misli, ki so v naši dobi za vsakega nas uvaževanja vredne. Če pogledamo danes naše gospodarsko življenje če Spoznavamo težave in polome na tolikih mestih, in če na drugi strani vedno zopet izprevidimo, da vso to delo, vsa ta borba toliko nešteto ljudi ne zadovoljuje, tedaj moramo hočeš nočeš priti do zaključka, da v celotni sestavi organizacija in vsem našem razmerju do dela mora biti nlka temeljna napaka, ki onemogučuje vsako pravo in krepko udej-stvovanje in namene da priti do pravih uspehov. Ta napaka, tiči v tem, ker smo se navadili v gospodarstvu gledati zgolj mehanizem materielnih vrednot, namesto da bi doumeli bistvo in smisel del(a samega. Mi stojimo danes na vsak način na novem razdobju. Stremljenje mlade generacije iz materializma ven k poduhov-ljenemu življenskemu naziranju sili k drugačnemu življenju in delovanju. Težave, vedno iz nova se pojavljajoče v gospodarstvu in industriji, imajo v prvi vrsti svoj vzrok v tem, da še nismo znali najti mostu med človekom in delom. Vsak človek, vsak voditelj, vsako občestvo se mora zavedati, da sta tu dve poti, ki ju je mogoče iti: ali pot borbe ali pa pot harmonične moči. Pot borbe, ta vodi, kakor nas izkušnja uči, vedno k propadanju. Še nikoli ni bil, poglejmo kamorkoli v gospodarstva in zgodovini, z bojem dosežen trajen uspeh, trajno blagostanj«. Vse dosedanje zmage so bile le navidezno zmage. I Trajne vrednosti ustvarjati, trajne uspehe zasigurati, to more samo harmonična moč. Nositelj vsega resnično živega je -••- n harmonije. Ničerar. na res prav ničesar si ne moremo misliti brez harmonije! Kdor misli zgolj materialno gospodarsko, ta misli negospodarsko. Če hočemo problem dela in uspeha res rešiti, moramo najprej bliže poznati vzročnosti človeškega borenja sploh. Vsak, ki resnično zavedno živi, si mora biti na jasnem, da je naloga človekova višja nego zgolj materialna, in da ni nikdar kopičenje časti in bogastva najvišji namen borbe. Uprav zato,- ker človek od teh vrednot ne more prav nič ponesti seboj na oni svet, si mora biti svest tega, da težnja za njimi ne more biti nikdar zadnji, najvišji cilj. Ker s smrtjo vse zunanje vrednote izgube svoj pomen in ker v več-nostnem zakonu velja samo čistost, zato mora biti stremljenje po čistosti, stremljenje k Bogu, delo človekovo sploh. V tej borbi k Bogu le postane prosta tista neizmerna sila, ki so jo razvijali resnično veliki ljudje. Delo pa je tisto polje, kjer se očituje notranja moč, kjer se človek v udejstvovanju samega sebe spozna. Brez dela niha večina ljudi sem in tja, ne more sama spoznati svoje smeri, svoje poti. Seveda morai biti človeku delavcu v delu, ki ga o-pravlja, biti dana prilika, da udejstvuje in uveljavi to svojo notranjo moč. Delo ga mora zanimati, mu mora biti simpatično, na delu mora biti udeležena tudi njegova duševnost. Delo, v katerem človek ne raste, je brez svrhe, zato je monotono delo neproduktivno, ker si ne pridobi simpatije tistega, ki ga opravlja. Če mora kdo opravljati — in najsibo tudi kratek čas, le monotono delo, ne bo nikdar mogel biti tudi z dušo zraven in tako razviti najvišjo moč, ki je potrebna za pravi uspeh. Seveda je treba tu povdariti, da je označba "monotono" za vsakega človeka različno; kar je ta enega monotono, je za drugega lahko zelo zanimivo. Zato pa je treba za vsako poklicno delo, bodisi za akademika bodisi za navadnega delavea, postaviti zahtevo, da si izbere ali da se mu da delo, ki mu-bo kot človeku nekaj dalo, ki ga bo notranje naredilo harmoničnej-šega in močnejšega. Spoznati moramo že enkrat, da z materielnimi sredstvi, s plačo, premijami, problema dela ne moremo rešiti. Ker so vse materielne vrednote podrejene, zato s takimi stvarmi človeka v času najglobljega notranjega V>oja ne moremo zadovoljiti . Pomagati nam more samo poudarjanje duševnega' v smislu moči. Potrebno nam je samo jasno trezno vedeti, da smo izraz božjega zakona. Vedno zopet si moramo predočiti, da nismo vezani na telesnost; v veri na tisto božjej v uvrščenju v brezmejno duhovno postavo, v zakon, ki ga vsak lahko imenuje, kakor hoče, edino leži ključ k navzgor. Mi moramo ven iz napačnega naziranja, da smo vjeti v materialne spone. Kadarkoli je človeštvo hodilo pot materializma, je ta pot kakor kaže življenje, kakor priča zgodovina, slej ali prej privedla vedno zopet k samouničevanju k propasti in kaosu. Samo v duhu krščanskega idealizma in demoknatizma je rešitev. Strabane, Pa. Prosim za par vrstic prostora v cenjenem listu Am. SI. — Delavske razmere so še precej povoljne, samo zaslužek je bolj pičel. Zimo smo imeli doslej precej mrzlo in tudi snega dovolj. Zdaj par dni se je pa obrnilo na deževno in sneg se je skoro raztopil ,ali bati se je, da dobimo druzega, ker smo ravno na pol zime. Prejel sem tudi Vaš lepi stenski koledar za leto 1926. Hvala, ker je v resnici hvale vreden. Ker se predpustni čas bliža h koncu, je pred meseci ustanovljeni slovenski dramatični klub "Soča" na seji 3. januarja sklenil prirediti veselico spojeno z igro dne 6. februarja 1926. v dvorani društva "Postojnska Jama" SNPJ. Začetek ob 6. uri zvečer. Nastop igre 7 :30. Igra se imenuje "Kakoršen gospod, tak sluga." Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju. Naši igralci in igralke se že sedaj pridno vadijo, za kar je upati, da bodo vse uloge pravilno rešene. Torej že sedaj uljudno vabimo vse cenjeno občinstvo iz naše naselbine ter bližnje okolice. Zatorej na veselo svidenje v soboto, 6. februarja v omenjeni dvorani na Strabane, Pa. Anton Tomšič. Pomagajmo našim premogarjem! Zadnji teden je naš list pri-J ske, jim ne odrečemo pomoči, občil apel za pomoč revnim Zakaj ne bi sedaj pomagali slovenskim stavkarjem v antra-, bratom in sestram po krvi, je-citnem okrožju. Amer. Slove-, ziku in narodnosti, kateri so nec kot iskren in najboljši, to- nam najbližji in najbolj po-variš slovenskih delavcev v A-| trebni. — S pozdravom in spo-meriki, se je čutil dolžnega, da štovanjem! George Thomas, stori nekaj za revne slovenske( Iz Laurium, Mich., piše u-premogarske družin«, ki vred! gledni rojak Mr. John R. Ster-z drugimi krepko vzdržujejo bentz, predsednik porot, odbo-jarem. Sin je jako dober fant! svoj o fronto proti trdovratnim, ra KSK J.: "Priloženo Vam po-in njegova prihodnja družica premogarskim kapitalistom. Vi šiljam ček v vrednosti $3.00 za izvrstno dekle, ki je članica j nesreči in stiski pravijo se spo-, premogarski sklad in sicer da-Marijine družbe. Poprej sta'znaJ° Pravi prijatelji. Zato| rujejo: John R- Sterbentz $2.00 | Prav posebno so ata veseli, ker 'bodo še zadnjega svojega sina Eduarda spravili v zakonski to je .prav, ker edino le Cerkev ima sredstva, da človeka zadovolji, v kolikor se to more v tej dolini solza. I Rev. John Miklavčič. -0- Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo: — Dovolite še meni nekoliko prostora v Vašem listu. Žimo imamo tukaj gori precej "žautavo." Pritiska, da pada živo srebro doli do 32-35 stopinj pod ničlo. A kljub temu se pridno gibljemo na vseh koncih in krajih. Na društvenem polju se dela z vso agilnostjo. Zlasti društvo Friderik Baraga št. 93 K. KSKJ. se vedno agilno giblje in dobi kakega novega uda pod svoje .okrii; Delavske razmere so srednje. Le vedno se sliši, da naši naso pomoč, našega prepričanja ali ne. — Taka .akcija bo pa marsikateremu odprla oči, da bo spoznal, da le krščansko prepričani ljudje so resnični prijatelji der lavstva, nikdar pa ne široko-ustni prosvetarji- Pošiljam svoj skromni prispevek za ta fond ali sklad : $5.00. — S spoštovanjem! Rev. M. J. Golob. Dalje je daroval Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K.S. K.J., svoto $10.00. Iz Pueblo, Colo., piše ugled- ki so vojskujejo za vsakdanji kruh, svoto $5.00. Težko nam1 je, ko smo čitali o stanju naših bratov, ki so v hudi stiski. Uboge družine, uboge žene in otro- čiči! Pozdrav ! Frank Beletz. * * * Tako torej je naš apel že vdihnil precejšne zanimanje za pomoč revnim premogarjem. oba bila cerkvena pevca in u-lAmer- Slovenec tudi sedaj dvi- in Mrs. Frank Musich $1.00 parno, da bodeta kot poroeenca!^ sv0-i glas in apelira na vse,j S spoštovanjem udani Vam se še kot pevca pokazala na;ki morejo kaj pomagati, da po- John R. Sterbentz. i koru imagajo revnim slovenskim pre- Iz Webster Grove, Mo., nam Vsem našim bolnikom se'mogarskim družinam, ki so v piše rojak Frank Beletz: Pozdrav je vrača, tako da bodo'veliki potaebi. Vsak dar, naj bo šiljam podporo za premogarje, nekateri kmalu popolnoma še tako majhen, je dobrodošel, zdravi. V obče je pa zdravstve- j Zadnji teden do 25. januar- no stanje v naselbini jako do- Ja so darovali: }jro I Rev. M. J. Golob je poslal za Tudi v cerkvenem oziru< lepojta sklad $5-00 in obenem piše: kaže. Vedno *več ljudi prihaja Bridgeport, Conn. — Spošto- k nedeljski maši in zelo rano-1 vani! Vaš oklic aIi Poziv na P°-goštevilno prejemajo sv. za- moč slovenskim antracitnim kramente. Posebno šolarji so v! Premogarjem je bil- pač prav prejemanju sv. zakramentov umesten. Trkajte na radodar-jako pridni. Mnogo faranov se na srca naprej. Ti siromaki go-je že nazaj vrnilo v Cerkev in|tovo Potrebujejo in zaslužijo naj so že potem II. izkaz prispevkov za premogarski sklad je torej sledeči: Prejšni tozadevni sklad in prvi prispevki, skupaj ......$51.00 Rev. M- J. Golob............ 5.00 Mr. Anton Grdina ........ 10.00 Mr. George Thomas ...... 10.00 Mr. John R. Sterbentz ... 2.00 Mrs, Frank Musich ........ 1.00 Mr. Frank Beletz .......... 5.00 Skupaj do 25. jan. 1926-484 00 * * * Sklad je torej tukaj in pomoč se že lahko nudi takoj. Prizadete slovenske družine, ki so ni rojak Mr- George Thomas:j resnično vredne podpore, naj "Priloženo pošiljam ček v svo- se priglasijo, da se jim poma-ti $10,00 za malo pomoč bed- ga. Pomagati se želi predvsem nim slovanskim družinam, ka-! tistim, ki so najbolj potrebni, terih očetje so na štrajku že kot družine s številnimi otroci, več mesecev. Zares pomilova- Kakega prepričanja je kdo, tu ti j a in pomoči so "vredni, ker še ne pri de--v poStev. Vsaki dru-bojujejo za zboljšanje delav-| zini, ki je potrebna podpore, nih razmer za vse premogarje,' se bo nudila pomoč. Podpore rudarski baroni prenizko pla- j prj[ tem pa prenašdjo veliko p®- j vredni naj se priglasijo tako-le: čujejo rudarje za njih težko 'manjkanje. Kapitalisti so r da še tisti, kateri delajo cerkvi sv. Jožefa slovesna po- po dva ali tri dni v tednUj ko_ roka. Poročila sta se ženin Al- maj toliko zaslužijo, da preživ-bert Purnšek in nevesta Jen Pazite na juteršnjo številko! / Ko bote prečitali juteršnjo številko jo shranite in dajte jo gotovo prečitati še svojemu sosedu. Kaj takega ne pomni zgo-do vina slovenskega tiska. ❖ * >|: Pomisli dragi čitatelj, da v tej hudi zima je na tisoče premogarskih družin brez dela in v veliki stiski. Borijo se za svoje pravice. Si že mislil, kako bi jim pomagal? Daruj par centov v premogarski sklad, ki ga zbira Amer. Slovenec? in nie Vesel. Oba dobroznana v tej naselbini. Nevesta je hči znane družine Mr. in Mrs. M. Vesel. Ženin pa je doma iz Kitzville. Ženitovanje se je vršilo na domu ženina, kjer se je zbralo lepo število sorodnikov in prijateljev obeh obitelji. — Mlademu paru naj Bog podeli obilo sreče in božjega blagoslova ! II koncu mojega dopisa iskreno pozdravljam vse čita-telje lista! Poročevalec. Joliet, III. Dne 20. januarja ob 3. uri popoldne so naš č. g. župnik oznanili, da bo zborovanje in pregled letnih računov. Seja se je odprla z molitvijo. Računi so bili tiskani v cerkvenem glasniku in vsak faran si je lahko enega vzel v roke in pre- ljajo svoje družine, kaj šele ti- prosilka resnično vredna podpore, ali pa odbor kakega lo-: kalnega podpornega društva,1 najsibo katerekoli organizacije. Edino na prošnje,« ki bodo sti, ki so že skoro šest mesecev potrjene od župnikov ali odbor-na štrajku, brez vsakega zaimkov društev se bo oziralo, to služka in še take velike druži-(pa zato, da bo ta podpora resne. nično in gotovo prišla v roke Zato tudi jaz apeliram na'samo tistim, ki so jo resnično rojake Slovane, da vsak prisko- potrebni. Pomoč se bo delila či na pomoč našim bednim slo- (po možnosti sklada, ki se zbira vanskim družinam, da vsak po , v ta namen. Prošnje naj se pošlje naravnost na uredništvo Amer. Slovenca. Pomoč se bo nudilo vsem ne glede kakega svoji moči pripomore. Kadar se iz kake evropske države oglasijo za pomoč, ako tudi celo iz Kitajske in Japon- prepričanja je prosilec. IZSELJtVANJE NEMCEV V KANADO. Tioga-Willard, Wis. V eni zadnjih številk "Amer. Slovenca" omenil sem, da hočem poročati o poteku sestanka družbe, katera vzdržuje "naš train." Informiral sem se od gotove strani, da vlak od Fairchilda do Greenwooda ni misliti, da bi prenehal, pač pa bi družba rada ustayila od Greenwooda do Owena in od Fairchilda na West, ker je premalo prometa. V nedeljo, 17. t. m. je bila tu farna seja. Vse se ^e vršilo v najlepšem redu. V cerkveni odbor so izvoljeni: Jožef Pe-kolj, Jožef Rakovec in Frank Klančar. Poleg teh so še štirje svetovalci. Ni pretirano, ko rečem, da vsi so možje, kateri bodo gledali samo za napredek župnije. Na tej seji se je pokazalo, koliko je ljubezni do našega č. g. župnika. Vi, č. g. župnik, pa tudi vidite, da vas vsa župnija ljubi. Takoz/ana Lesarjeva stara mati. katera so bili nevarno o-boleli, se jim počasi vrača zdravje. Bog dal, da bi popolnoma okrevali. Se že še v kratkem oglasim. Tu Vam tudi pošiljam pet novih naročnikov na Amerik. Slovenca. Ludvik Perušek, zastop. -o- A Chicago, 111. Zima ima svoje muhe. En teden smo imeli prijazno vreme, a sedaj zopet pritiska mraz, da vse škriplje. Splošno pa moramo priznati, da letošnja zima gledal, ker računi so natančno ni ravrjo posebno ostra. Dobili smo novega me ž n ar- redu, ja (Angleži nazivajo Janitor, Vendar pa, kjer je dosti ljiv slovensko vratar) Oblaka, ki je di, je vsakemu dano na razpo-prišel iz Minnesote, in upamo, lago* da pove svoje mnenje, da mu bo dopadlo tukaj. Čez zato gre čas hitro naprej. Cer-nekaj mesecev na pomlad pri- kveni odbor je bil potrjen eno-de za njim tudi žena z otroci, glasno, t. j. dosedanji. Nato je Čuti se nova roka. Tako je le- dobil besedo Fr. Terlep, cer-po posnaženo, in pometeno o- kveni odbornik in je spregovo-krog šole, cerkve in farovža. ril radi evharističnega shoda, Tudi obe cerkveni dvorani ste ki se bo vršil meseca junija v v lepem redu. t Chicagi. Za njim so o stvari Šinkovčev ata so šli za dva natančno spregovorili č. g. žup-meseca na počitnice v Severno nik J. Plevnik in obrazložili Dakoto k svoji hčeri Mary. Po- vsem navzočim pomen tega vedali so, da je ondi precej shoda, ker se bo vršil na čast snega, a tako mrzlo ni kot v Kralju nebes in zemlje. Dela-Chicagi. Zabavali so se jako jo se za to že velike priprave dobro z lovom1, streljali zajce in ker bodo zastopane vse na-in drugo divjačino, mnogo v onih krajih. Zajci so Slovenci iz naše najstarejše |gu svoje rodbine in prijateljev' podčrtal le eno besedo. 5. A-posebne kakovosti, nekateri slovenske naselbine ne bomo 251etnico svoje poroke. Se na merikanec, ki taji, da ne bi bi-tehtajo od 15 do 20 funtov. — ta zadnji. Zato Joliet na noge! mnoga letal f 'la Amerika zmagala. 6. Gleda- Pokažimo, kaj zmoremo, ako-ravno smo tudi majhen narod proti drugim, a smo pa ponosni na vero naših očetov in pri Iz Londona poročajo, da je ..v ,. , .. v , ob reki High River nakupila tej priložnosti bomo najlepše'^ družba mnogo tisoč oral pokazali, kaj da smo, in da n!-j ^^ ^ se llamerava na_ 'seliti 5-0,000 nemških izseljen- I cey. kakor nočemo zaostati za drugimi narodi. Sklenilo se je, da bodo imeli izvanredno sejo vsi društveni predsedniki in cerkveni odborniki,da se uredi vse potrebno. Je res hudo, da človek napačno razume. Človek piše o odgovornosti države, namreč, da bi mogla paziti za dobre varnostne naprave po rudni-kih in tovarnah. Pa ti pride kak "Old Moulder," pa pravi: kaj pravite, da bo dež? Ta slučaj pokazuje, da mora biti "Old Moulder" v resnici "old" in zakajen, ne toliko morda na posluhu kot na umu! :!: * * Pravijo, da če človek previsoko leti, da se nizko vsede. To je resnica, ker visoko kaj ne, ni kakih dreves in vej, da bi se vsedel na nje. Molek se včasih zaganja zelo visoko- Tako visoko, da mora potem prav nizko, če se hoče vsesti. Zanimivo pa je, da ga v njegovih visokih baharijah včasih spod-peti kak njegov lasten bratec, No, Slabe mu je zapel v zad~ njem Proletarcu precej gorke. Ne vem, iz kakega nagiba to izvira. Slišal sem pa, da je tudi nekaj zmernih sodrugov, ki takih bedarij in prismodarij j kakor jih dan na dan natolcu-ijeta, ata Zavrtnik in njegov 'škarjar Molek ne odobravajo I ampak celo obsojajo. Vsaka reč en "cajt" trpi, so dejali sta-'ri možje, — le malo potrpimo i tudi v glavah onih, ki vso to | bedarijo vzdržujejo, se zjasni-[Tedaj pa se bo treba nizko vse-sti . . . * * * Nepristranost tudi gotovim slovenskim elementom služi z* žogo, s katero igrajo sedaj nil tej, sedaj na oni strani. čilno je pri teh ljudeh zlasti to, da se skrivajo za nepristranost samo zato, ker sami nobenega značaja nimajo. Prav J neprijstr^nofit je nemog'. a ljudeh, ki imajo"^ak . luičei&l Kdor hoče dandanes z nepi'i" stranostjo operirati, ta mor3 biti kakor predpečna cunja —' za vse slučaje! * * Kdor iz drugih norce brije' navadno sam norec ostane, pravi stari pregovor. V Žarko-mefcu se neka Slovenka iz She-boygana norčuje iz Marijiuc podobe, ki so jo dobili iz starega kraja, z Brezi j. Vsak špaS in norčevanje ima svoje tt&if' Kar piše dotičnica o žganju deportaciji, naj pazi sama nase, da se ji kaj takega ne pripeti. Ji ne želim kaj enakega, kljub temu, da ji je Marijina slika tako napoti, da z navdušenjem svetuje, da se jo naj "deportira," odkoder se jo je dobilo, Marija in njena slika ji zna nekoč še prav priti; Bog daj, da bi ji. )!t * )|: Kje je napredek? — Počakajte, da pride h s^pi ata Zavrtnik. — Kaj ata nimajo sape ? — Pravijo da ne, odkar j£ bil v Detroitu. HITRA LOKOMOBILA. Ravnateljstvo neke angleške 6.V-...V., w Ji.w.v.iv _ , . ... s , 1 družbe poroča, da je dosegel tiskani in je vse v najlepšem'1veljajo besede pesmKa na njenih progah neki vlak Vodnika, ker je zaklical: 11»-' svetovni rekord v brzini. Vlak rija vatam! Zakličimo i mi: je M 8estavljen iz U osebnih Slovenski' Rim vstani ob tej priliki. Pokaži se, dia Joliet ni ta zadnji bil še nobenkrat, pa tudi letos nočemo biti. Ob tej priliki vsi na plan, da se poklonimo Evharističnemu Kralju, da bomo pozdravili goste iz in dveh tovornih vozov in je prevozil 107 angleških milj s hitrostjo 1609 metrov na minuto. SEDEM MODERNIH ČUDEŽEV. ,.v . . .. o. , N«ki ameriški list je razpisal 1 K^sikaj iz njihovih ust. ]epo nagr^ Zft 0(J^r na vprašanje, kateri so sedmeri moderni čudeži. Nagrado je dobil človek, ki je poslal sledeči odgovor: 1. Poslanec, ki je vedno glasoval po svoji vesti. 2. Delavec, ki zahtev»a znižanje naše ljube stare domovine in Da bi vsi zdravi dočakali tega dne! Pozdrav vsem! M. B. . -o- Srebrna poroka Na Sv. Treh kraljev dan je mezde. 3. Neme«, ki prizna, da praznoval gostilničar Ivan Bule sq. Nemci premagani. 4. Članek katere je rodnosti na tem shodu, tudi mi iz Mirne na Dolenjskem v kro-i znanega časnikarja, ne da bi Zavrtrtikova flika ni popolna, če niso njene golide vsa^ dan polne raznih Zavrtniki' priljubljenih izrazov p1'otl "farjem" in katoliški "humbU-gariji." Čudno res, čim bolj ta* kile kričači "farje" hmstajo-tem več jih je in tem bolj napreduje katoliška cerkev, ti :|t * Rdeča gospoda vseh kalibl'0v se že od nekdaj prereka, da jc na vso moč proti postavi, da f*e zločince kaznuje s smrtjo. ^ kadar pridejo rdeči gospodje na krmilo, tedaj operirajo ^ vsemi smrtnimi kaznimi, ki sl jih morejo izmisliti. Na skem so te dni dali zopet ustaliti 16 armadnih častnikov-144 drugih oseb so pa vrgli dosmrtne ječe. Pa pravijo, kako so demokratični ! liški igralec, ki prepove obj*' viti svojo sliko in 7. Človek, k} | plača dolgove in davke na p»'vl opomin. -j A^RIKANSKl SLOVENE^ Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley ifwwf»»fi)>»w;»nmwtt>ttt>,tw TEDENSKI KOLEDAR. 1- predpep. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. 1. 31 Nedelja — Peter, Nol., spozn, 1 Pondeljek — Ignacij, šk. spozn. 2 Torek —Svečnica, Kand. 3 Sreda — Blaž škof in nruč. 4 Četrtek — Andrej Kor-zin, škof in spoz. 5 Petek —- Agata, dev. m. 6 Sobota — Tit, škof. Doroteja, dev. muč. PRVA PREDPEPELNIČNA NEDELJA. Pojdite i vi v moj vinograd. Mat. 20, 7. Pojdite i vi v moj vinograd, nas kliče gospodar v današnjem evangelju- Gospodar Je Bog, delavci smo mi. V ka-teH vinograd nas pa kliče na deIo Kristus Gospod ? Božji vinograd si, prijatelj v prvi vrsti, ti sam. Treba de]ati za svojo dušo, jo či-da bi obrodila stoteren Vinograd božji je vsaka j1 va.' vsaka občina, vinograd J02Ji je sv. cerkev. Glejte, de-a dovolj! Ko bi bilo tudi zopet v tretje, a škof je hotel končati svoje molitve in se ni dal motiti. Šele ko jih je končal, je šel k cesarju. Nevoljen ga je ta vprašal, zakaj ni takoj prišel. Mirno mu je škof odgovoril: "Ko sem postal škof, si mi rekel, cesar sam, da moram najprej Bogu služiti. To sem storil, ko sem opravljaj svojo jutranjo molitev. Zato sem mislil, da ravnam popolnoma po tvojih besedah,.če služim najprej Bogu in potem šele tebi." Cesar je zardel pri teh besedah in rekel: "Resnieo govoriš, jaz nisem imel prav. Ti si v resnici mož, kakoršnega si želim." Tako ravnajmo tudi mi! Boga imejmo najprej v svojih mislih, in z jutranjo molitvijo posvečujmo sebe in svoja opravila! Z večerno molitvijo končaj-mo potem dan. Kakor glas večernega zvona naj se dvigajo ker je obrodil toliko sadja: odpuščanje, milosti, nebesa! In kako sadimo in gojimo to drevo križa v domači hiši? Če bomo gojili ljubezen do Kristusa Križanega in strah božji. Ljubezen : premišljujte z otroci o tej božji ljubezni, učite otroke, da bodo svojega Odrešenika ljubili. Taka ljubezen bo obrodila sad; da bodo radi Bogu služili, da se bodo varovali vsega, kar je Odrešenika privedlo na križ, da se bodo varovali greha, da bodo iz ljubezni do Boga prenašali voljno in vdano svoj križ. Strah božji gojite: tu, vaši družini! To je vinograd, to je vrt, kamor nas vsakega vabi Gospod na delo: "Pojdite tudi vi v moj vinograd!" Morda sedaj vaši domovi, vaše družine niso bile vinograd Gospodov; marsikatera družina je morda polna plevela, morda je kaka družina — česar Bog varuj — vinograd, vrt hudičev. Pojdite, kliče Gospod, tudi vi v moj vinograd. Svet je dandanes tako hudoben, naenkrat ga predelali ne bomo. Treba začeti doma v domači hiši. Kristus Gospod je nekoč rekel: "Žetev je obilna, Ta Odrešenik je Bog, je povsod toda delavcev je malo." Naj bo pri'nas, je naš Sodnik, tudi ta vsak izmed vas delavec v vino- strah bo obrodil obilen sad. To j gradu Gospodovem, naj vsak je drevo, katero morate saditi; dela in se trudi v svojem domu, v domači hiši, da bo pod nje-]v svoji družini. Bog bo blago-govim vrhom rastlo in živelo vse v ljubezni in strahu božjem. Razne cvetlice sadimo na naše misli proti nebesom k ne- žo vrtnico, gojite v domači hiši beškemu Očetu, in naše srce; sv. rožni venec! slovil vaše delo, in ko bo prišel večer, ura plačila, ko bo prišel sodnji dan, bo Bog vaše delo vrtu. Koliko je krasnih čedno-'in trud obilno poplačal. Amen. sti, ki bi morale biti v vsaki hiši: ljubezen, skromnost, potrpežljivost . . . Ljubezen prinaša medsebojno potrpežljivost; "ljubezen vse prenese," pravi apostol. Posebno na eno rastlino vas opozarjam: na ro lav de- dcev dovolj! v Na en vinograd vas pa ho-danes opozoriti, v katerem vsak po svojih močeh de-a«; na vinograd v domačem v družini! Vsaka druži-a bi morala biti tak vinograd. Va«o delati v tem vinogradu, 0 bodi predmet današnjega Premišljevanja. Vsaka družina bodi vino- fad ! ln kako delo moramo mi "Pravijati v tem vinogradu? 1- Vinograd treba okopava- -jv fe hočemo, da bo kaj rastlo. ko okopavanje potrebuje tu- v dl'Užir.a. I s čim jo okopa- m°? Z molitvijo! Z molitvi- se Pripravlja zemlja za vse . Zato bodi prvo delo pogradu domače hiše Na dvojno molitev bebfio naj bo polno hvaležnosti. Kaka nehvaležnost, če se človek vle-ga k počitku, ne da bi bil molil. Sv. Bernard pravi o takem človeku: "Misli si, človek, da si slep, gluh, hrom, in da bi te kak zdravnik čudežno ozdravil. S kakim čutom hvaležnosti do tega zdravnika bi se zvečer vlegel k počitku, kako bi mu bil hvaležen, ko bi se prvikrat po ozdravljenju vlegel mirno na postelj! Kako moremo potem razumeti, da se udeležiš' zvečer, ne da bi se prej zahva-j Da botfe pa plevel toliko ]až. lil Bogu, ki ti je ta in vsak drug, je zatrli? prejemajte pogosto dan dal vid, sluh, sploh zdrave sv> zakramente. Pripravljajte 3. Tretje delo v vinogradu, v vrtu je treba vrt pleti. Nikake ljulike, nikakega plevela! Ple-yel rast zaduši! Zato pa iztrebite vsak plevel iz domače hiše. Morda je v vaši hiši plevel preklinjanja ? Ven z njim, sicer bo zadušil druge rastline! Morda plevel nepokorščine ? Ven ž njim ! Morda plevel ne-zmernosti ? Proč z njim! Sicei ne bo to vrt, vinograd Gospodov, ampak vrt, vinograd hu- v moli- vas po- ude? — Glej, beraču daš kos kruha, in on ne gre od tvojih vrat, ne da bi se ti za njega zahvalil, In Bog ti je ska zal čez dan toliko dobrot, in ti se hočeš vleči k počitku, »e da bi se Bogu za nje zahvalil? Kaka nehvaležnost!" Molitev pred jedjo in po jedi. — Je to stara navada že od Kristusa. In ta navada žalibog se vestno na nje, pobožno prejemajte sv. Rešnje Telo! Dan sv. obhajila naj bo v vaših hišah dan posebnega veselja in radosti! 4. In še jedno delo je v vrtu, PISMO IZ PARIZA. Slovesni obredi sedmerih cerkva v Notre Dame v Parizu. — Dolgo časa se je gojila želja, da bi se brala sv. maša v tem narodnem svetišču naše Ljube gospe in sicer v vseh vzhodnih obredih. In res, izpolnilo se je to, kar je hotel Pariz, namreč da vidi ono krasoto in skrivnosti vzhodnih obredov. Za cerkev so izbrali svetovno znano katedralo Notre Dame na bregu reke Sene. Cel teden so bile ceremonije v armenskem, melklitskem, bizantinskem, grškem, slovanskem obredu. In v nedeljo, 20.] decembra je bila zaključena slovesnost, maša v grško - slo-j vanskem obredu. Več dni prej: se je slišalo o velikih pripravah I za ta velepomembni dan, ko sej združi sedem cerkva, ki zapo-' jejo isti "Credo." V nedeljo.j Na širokem trgu pred stolnico, vidiš neštete množice, ki hite k| dopoldanski grško - slovanskij škofovski maši, ki traja od pol 11. do do 1. Avtomobili eden za' galeriji nad glavnim oltarjem je bil ruski pevski zbor. Ob pol enajstih se začne pomikati procesija prelatov z belimi svilenimi kapami proti oltarju. V sredi tega sprevoda se prikaže naenkrat visoka veličastna postava, ki stopa počasi, veličastno. Z eno roko se opira na visoko palico, v drugi pa drži krasno izdelani bizantinski križ. Dolga siva brada mu pada na prsa. Takšen se nam pojavi rutenski nadškof Andrej Szepticki iz Lvova. Na sedežu pred kuliso sedi nekaj časa med sv. mašo. Potem ga oblečejo v krasen, bogat ornat in mu posadijo na glavo dragoceno kapo, ki se blišči ob svitu žarnic. Med tem pa poje ruski zbor ono staro pesem o Mariji. Če rečem', da so peli lepo in ganljivo, je premalo povedano. Do solz je ganila ta tako lepo peta pesem. Tako pojejo le Rusi, ki so topot peli naravnost čudovito lepo. Enako so odmevale naslednje pesmi v staro-slovenskem jeziku. Francosko občinstvo je ganjeno od petja povpraševalo, kdo so oni, ki zamorejo doprinesti kaj take-j Szeptickim na čelu. Kako bo-j gata oblačila, dragocene ško-: fovske kape, krona Szepticke-ga, posuta z dragimi kamni, j svetinje, zlato, barve oblačil! itd.! Občinstvo je naravnost j strmelo, ko je od blizu videloj ta bogata oblačila vzhodnega! obreda. Šepetaje so se čudili ljudje krasni postavi Szeptic-kega rekoč: Kako krasen je ta človek! V neizbrisnem spominu bo ohranila ta tisočglava množica ta skrivnosti poln in globoki vzhodni obred. — Slavna stolnica Naše Ljube Gospe! je sprejela pod svojo streho zastopnike daljnih narodov, ki verujejo v enega Boga z nami vred, kar so potrdili, ko so skupno peli mogočni Credo in unum Deum ... — Nedvomno je bil to velik dogodek za Pariz, ki hrani v sebi dokaj lepega, čeprav velja pri nas kot moderni Babilon. vinogradu, in tudi to delo je drugim se ustavljajo pred glav-* potrebno: Treba čuvati! Pred nimi vrati. Vstop'im v cerkev, in v - opozarjam: na Jutranjo izginja, in sicer v veliko škodo, 'ečerno molitev, in na mo- Pred jedjo in po jedi. se nikdo da nima časa za molitev, da se mu litev jutranja molitev. — Kdor jo "emarja, ta bo pogrešal opo-t/ P°moč 'čez celi dan. Z ju-anjo molitvijo moramo sebe svoje delo posvetiti službi tega ne storimo, kak-v 0,}>a ho naše delo v Gospodo-.eiVl vinogradu? Naj J6 izgovarja jttfcanjo mudi; bila u tQ gl.da jf ®Valežii»st. Bog je prvi, na sli <|lega treba obrniti naše mi-• fn ta jutranja mlolitev ne bo toliko škofa da je bil nekoč na dvoru keJija Karola Velikega. Ne-jutra, ko je opravljal svo- Pridl0liteV' Je prišel da na,i Šk f nemudoma k cesarju. — fatj Pa je hotel najprej konto . 8v°je jutranje molitve, za-molil dalje. Cez nekoliko - ut ie prišel znova, prišel časa. Iz življenja Lud^era se pripove- ANTON WENCEL Naslednik 1«I8 Frank Griila WEST 22nd STREET ^ Chicago, 111. izvaža mleko na dom toč-^aki dan. Edina slovenska ekarna. — Slovenci podpi-. slovensko podjetje. Ho Ne pozabimo pri jedi, da je vse božji dar; zato pa za dar prosimo in se za njega tudi zahvalimo, Gojimo to molitev v domači hiši, prinesla nam' bo stoteren sad. Ljudje se dandanes mnogokrat molitve pred jedjo in po j«di sramujejo. — Kaka nespamet! Glejte Kristusa Gospoda, če je on molil pred jedjo, zakaj bi ne molili tudi mi? To je torej prvo delo v vinogradu Gospodovem: molitev, 2. Drugo delo: Treba saditi. Kaj pa se sadi v vinogradih? Trte, sadno drevje, rastline, cvetlice. Na eno drevo vas hočem o-pozoriti, katero treba saditi v vsaki hiši: to je križ. Križ — drevo. V kakem oziru? Najprej v tem, da je križ napravljen iz lesa. Legenda pripoveduj«, da iz rajskega drevesa. Križ je drevo v drugem oziru, škodljivimi živalmi, pred škodljivimi pticami. Katere so pa take škodljive živali, ki silijo v naše hiše, v naše družine ? So to slabi časopisi, slabe knjige, pred katerimi smo že tolikokrat svarili; so to slabi ljudje, slabe družbe- Odganjajte jih iz vaših hiš, kakor odganjamo iz vrtov škodljive živali. So io deroči volkovi, ki prihajajo v vaše hiše v ovčjih oblačilih; v oblačilih zanimivega etiva itd. Prebirajte pa radi dobre časopise, dobre knjige, z dobrimi ljudmi radi občujte! In kadar se približuje volk, spominjajte se Gospodovih besed: Varujte se jih, da bodo povzročili škode v vašem vinogradu, vašem vr- VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St., Chilago, HI Vence za pogrebe, šopke za neveste jn vsa V to strogo spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. ki je bila ta dan posebno lepo prirejena. Pred glavnim oltarjem je bila postavljena široka! kulisa s tremi vrati. Za to se je, nahajal prostor, kjer je bil nial oltar z mašno knjigo in keli-hom. Množica je napolnila ladjo in stranske galerije. Na ga. Tudi visoka francoska duhovščina je bila zastopana po' kardinalu Dubois, po škofu Chaptalu in po številnih drugih visokih cerkvenih osebnostih. — Popoldne se je vršil slovesen blagoslov, ki ga je imel pariški kardinal. Po krasni pridigi je zapel nadškof Szepticki v grškem jeziku "Credo." Njegov glas, mogočen kot pozdrav iz vzhoda in vabilo vsem ostalim navzočim cerkvam. In glej! Odgovori mu kardinal, pojoč Credo latinsko. In mogočni francoski zbor nadaljuje tudi lantinsko. Po prvih vrsticah se oglasi ruski zbor na galeriji v starosloven-skem' jeziku, pojoč: Veruju v edinago Boga ... Tu je bilo o-paziti razliko med obema zboroma, kjer so zopet Rusi nedvomno daleč nadkrilili Francoze v izvajanju te pesmi. — Nemogoče je popisati procesijo, ki se je vršila po cerkvi s SLOVEČI UMETNIŠKI . FOTOGRAFIST NAŠLI SO TRUPLO ŽENSKE BREZ GLAVE IN NOG. Media, Pa. — V tukajšni bližini so našli med drevjem truplo mlade ženske, katero je bilo brez glave in nog. Alexander L. Schuhl, poslovodja Independent Tool kompanije v Philadelphiji je rekel, da po- zna po obleki, da je to njegova sestrična Miss Dietrich, stara 34 let. Policija si prizadeva, da bi prišla na sled morilcem. -o- DRŽAVLJANSKA VOJNA V PERZIJI. Basra, Irak. — V južni Perziji so izbruhnili nemiri med Jisi$tani in Dashly rodovi. Vlada je izdala ukaz, da morajo odložiti orožje, kar pa do sedaj še niso storili. Perzijsko vojaštvo je pripravljeno in čete se zbirajo v Bušire. -o- ZBIRKO PISEMSKIH ZNAMK CARJA NIKOLAJA II. bodo prodali na javni dražbi v Londonu. Zbirko cenijo na 50,000 funtov šterlingov. -o- NEPRIJETEN KONJ. V Palermo se je splašil konj in je begal po ulicah. Iz voza je padel zaboj, iz zaboja pa tisoči in tisoči ponarejenih sto-lirskih bankovcev. -o- STREL IZ JASNEGA NEBA. V Caltanisetti na Siciliji se je na vrtu nekega vzgojevališča igralo 40 otrok. Pa je udarila med nje strela z jasnega neba, je dva ubila, veliko jih pa ranila. Domača trgovina za Domače potrebščine Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo Soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! Ninfl^iK T % J. L. Telser i m k . v Amer. Slovencu povejte uredništvu, *e v prihodnje zboljša. Ali vam je ljubo vaše zdravje? The Boston Special Ako Vam je, tedaj ne zanemarjajte Vaših zob. Mi imamo najboljšega specijalista za plošče v državi, ki dela v našem uradu. Vsako delo jamčimo. Krona in umetno zobovje za polovično ceno.—Pridite in ne odlašajte. Boston Dental Co. 3009 East 92nd Street So. Chicago, III. 01 y pa list Amer. Slovenec V(fa.m «gaja in ae dopade, po-to svojim prijateljem in ftl»cem in nagovorite jih, da ** list naroče! 'immimimiiMiim Ustanovljeno 1890. Phone, Canal 3475 "GLAVNI STAN MUZIKALIJ" TH08. KOSATKA 4 CO. 1425 WEST 18th ST., CHICAGO, ILL. Velika zaloga vsega, kar rabite pri godbi: Violine, kitare, banjo, fonograf, radio. — Slovenske plošče in role za piano. Pridite in prepričajte se, mi Vas zadovoljimo. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste Phone: Canal 4340. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na >. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadeljna pojasnila o skupnem potova^ nju, kakor tudJ glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK k GEŠARK 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih alii drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste? namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju, 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠE SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3G-LETNO IZKUŠNJO! SLIKE! Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phones: Canal 6138—RooseveIt 2107. Ustanovljeno 1912. Slovenske Grafofonske Plošče ZA PREDPUSTNO ZABAVO POLKE, VALČKI, KORAČNICE, MAZURKE itd. 3777—Veselimo se, polka, igra kranjska godba,—b) Rezika, valček, kranjska godba. 1626—Nov štajerski ples, štajeriš, kmetska godba.—b) Štajerska polka, kmetska godba. 24026—Bela Ljubljana, valček, harmonika z orkestrom.—b) Zlate sanje, polka, harmonika z orkestrom. 24027—Katrca, polka, harmonika z orkestrom.—b) Gorjanski valček, harmonika z orkestrom. 1609—Držimo skupaj, hitra polka, kmetska godba.—b) Sezidal sem si vinski hram, petje. 3776—Spominjajmo se Ljubljane, ples, kranjska godba.—b) Pogladski sanovi, kranjska godba.-3596—Ti si mila moja, valček, harmonika.—b) Ko sem k njej peršov, dvoglasno petje. 3594—Ljubi Janez, polka, kranjska godba.—b) Visoka je gora, dvoglasno petje. 3741—Vesela poskočnica, polka, dve harmoniki.—b) Na planincah, dvoglasno petje. 24018—Lepa naša domovina, vojaška godba.—b) Slovenska koračnica, vojaška godba. 24035—Radetzky koračnica, vojaška godba.—b) Pod dvojnim orlom, vojaška godba. 24037—Špic-polka, harmonika, kitara in banjo.—b) Pok-šotiš, harmonika, kitara in banjo. 24038—Clevelandska polka, harmonika, kitara in banjo.—b) Na Marjance, harmonika, kitara in banjo. 24044—Holchaker-marš, harmonika, kitara in banjo.—b) Kranjski valcer, harmonika, kitara in banjo. PETJE, ENOGLASNO IN VEČGLASNO, TER SMEŠNICE. 7994—Pastirček, poje kvartet "Ljubljana."—b) Kozarček, poje kvartet "Ljubljana." 6137—Sijaj, sijaj solnce, poje moški kvartet.—b) Ponočni pozdrav, tenor solo. 3258—Regiment, dvoglasno petje.—b) Sem slovenska deklica, dvoglasno petje. 3259—Vsi so prihajali, dvoglasno petje.—b) Divja rožica, dvoglasno petje. 4689—Na tujih tleh, dvoglasno petje.—b) Ko bi moj ljubi, dvoglasno petje. 24002—Naš maček je ljubco imel, moški kvartet.—b) Po celi vasi lučke ni, kvartet. 24008—Ko pridemo na sred vasi, moški kvartet.—b) Prav lepo mi poje črni kos, kvartet. ■ 24015—Ciganska sirota, moški kvartet,—b) Je pa davi slanca padla, moški kvartet. • 6121—Kako je Jerala frajtar postal, smešnica.—b) Na shodu, smešnica. 4992—Družihske sladkosti, smešen prizor.—b) Odkod je Špela doma, smešno pripovedovanje. CENE:—Posamezna plošča stane skupno s poštnino 25c.—7 plošč stane $5.00.—14 plošč $9.00.— 20 plošč $12.00,—Vseh 24 plošč pa pošljemo za $14.00,- Prvo ime pri številki je ena stran plošče, b) znaei drugo stran plošče. lzrežite ta oglas, zaznamujte katere plošče naročite in ga pošljite nam s svojim natančnim naslovom. V zalogi imamo tudi grafofonske igle nove vrste. Vsaka igra 10 komadov. 150 igel stane s poštnino 50c, 350 igel stane $1.00. Pišete nam lahko slovensko ali angleško. > ^ L k fežfeAi Z vsakim naročilom, ki presega $3.00, pošljemo lop stenski koledar zastonj. v Jugoslav American Corp. 455 W. 42nd St. New York, N.Y. (Prej Jos. Vogric.) - = ■ = ——* ; = ■ '' AMERIKANSKI SLOVENEC " ■£ KRIZEV POT fr . AA ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. AA PREVEDEL VOJTEH HY BASEK. Zardel je od sramote in odkimal z glavo. A kmalu potem jo je videl skozi okno, kako se sključena opira na grablje in gre na graščinsko pristavo, kjer je pred vhodom stala gruča žensk. "Gre," — je gledal za njo z izbuljenimi očmi — "delat gre — zanj delat — sedaj v tej starosti — kako ji neki mora biti pri duši tej ubogi starki ? In kako smehljaje je šla — in on ne more pomagati — ne more reči: "Ni treba — nikar!" — Mislil je, da mu poči srce ob pogledu na mater, ko je šla grabit v graščino, da zvečer prinese desetico za pol dneva. Tako ga je beda pribijala na križ. XII. postaja. V Kosovec je zopet prihajal gospod doktor. "Kdo neki je bolan — doktor se pelje —" so povpraševali ljudje in gledali skozi potna okna ven na zasneženo vas. "Kaj izprašujete? — Kam drugam se pelje kot h Krutinovim! Tam sta bolna oba — teta Golobovka in njen gospod," — so jim odgovarjali in sočutno pristavljali: "Nesrečni, ubogi ljudje." — Res se je več dni zaporedoma pripeljal zdravnik k Juriju, da zdravi njegovo pi-iletno mater. Omedlela je; nenadoma se ji je zavrtelo v glavi, ko je stala pri peči, noge so se ji začele tresti, odpovedale so ji, da se je zgrudila na tla. Od tedaj ni več vstala. . . nič je ni bolelo, nič se ni pritoževala, ničesar si ni želela — samo dremala je. . . Domači so iz sočutja stregli njej in njenemu sinu. Ta je sedel pri materni postelji in gledal v njeno zgubančeno lice in upadle oči — prevlečene z vekami kakor s' pajčevino. "Luč življenja pojema ,ugasuje — visoka • starost jo bo pobrala," — je slišal zdravnikove besede. — In kaj bo z njim ? Kaj bo on tu počel brez nje?" — tako se je vprašal sam, toda nanj se smrt, ki je tli okrog hodila, niti ozrla ni. Sedaj je segala po materi. Molil je, da bi oba obenem umrla. Če bi bil on prej umrl — kaj bi bila počela mati ? Niti tega goldinarja na dan ne bi dobila. . . z be-raško palico v roki bi morala hoditi po hišah v rojstni vasi, kjer je poprej imela majhno posestvo. "In če mu sedaj umrje mati, kaj bo on tukaj brez nje? Kdo bo zanj skrbel tako nesebično, kdo mu bo stregel zastonj?" se je o-bupno vpraševal. Preplašen, prestrašen je gledal, kako je domači gospod župnik previdel mater z zakramenti za umirajoče, kako vedno počasneje diha, se vedno bolj redko zaveda, nič ne govori, se ne gane — umira. Sedel je pri njej ob srm'ti z rožnim vencem v roki, molil je pri njej, ko je ležala v rakvi, nič se je ni bal, nasprotno, privoščil ji je ta večni pokoj. Videl je mir na njenem licu z usmevom na upadlih ustnicah . . . Dobro ji je , . . Veselil se je, da je bil on, ki ji je stregel do smrti, in ne narobe. Bogu se je zahvaljeval, da more on gledati smrt svoje matere in da ni materi treba gledati smrti svojega otroka. Videl je v tem naravni red. "Sedaj šele je vrsta na meni," je samo še hrepeneče vzdihoval. Pa vendar je potem na pokopališču, ko se je nad črno jamo zakole- bala dolga rakev, ko se je spuščala niže in niže, izgubljala se bolj in bolj, stegoval za njo glavo in roke; pripognil je kolena, sklonil se je, pokleknil v črno, izkopano prst, jok ga je tresel kakor vihar na širnem polju stoječe drevo, hripavi stok mu je silil iz bolnega grla in ko je k njemu pristopil duhovnik, ki je opravil sv. obred, da ga dvigne, je zakrilil Jurij z obema rokama, zakril z njima obraz in iz ust so mu buhnile s hripavim glasom besede: "Mati, mati, zakaj si me zapustila?"... Zadnje glasne besede, ki so prišle iz hripave-ga grla. Dvignili so ga, tolažili, odpeljali domov in položili v posteljo. "Nismo mu mogli ubraniti, nismo ga mogli zadržati," so se potem opravičevali domači, ko jim je zdravnik očital, zakaj so pustili Jurija na pogreb. Ležal je sedaj v postelji; lica so bila razbeljena od vročine, oči so se mu čudno lesketale in na gernici mirno ležeče roke so držale okrvavljen robec. Bljuval je kri, čefear so se zdravniki najbolj bali. Jurij je to dobro vedel; poznal je že vse njihove opomine: "Le počasi vse, le počasi, da se Vam kri ne udere," so ga opominjali — in sedaj se je vse to zgodilo. Malo je odprl oči in je pogledal te rdeče madeže na belem robcu. Ležal je vznak, na prsih ga je težil obkla-dek z ledom in od časa do časa je požiral z veliko težavo koščke škroba. "Nevarnost je minila," ga je tolažil zdravnik, samo paziti morate nase; pri prvi naporni kretnji se Vam kri lahko znova udere." Pokimal je le z glavo v znamenje, da razume. Kako bi se mogel on sploh,hitro kretati! Bil je tako slab, da je komaj dvignil roko z robcem k ustom. Ne, niti ganil se ne bo. Vesel je, da leži, iztegnjen, kakor mati v rakvi, t udi oči je tako zatisnil in roke sklenil, kakor jih je imela mati. "Nevarnost je minila," si je ponavljal v mislih zdravnikove besede, smrt je za nekaj časa odgnana, toda blizu je, preži nanj in prišla bo gotovo; in tako, prav takole, bodo tudi mene položili v rakev," — pa se je spominjal matere, kako se je ona pripravljala na ta trenutek in kako je potem s'smehljajem šla s smrtjo proč od njega, v druge svetove. Bavil se je več dni s temi mislimi; odleglo mu je, lahko je že v postelji sedel, ko je prišel k njemu gospod župnik. Prišel je na o-bisk, žalosten in resen, tolažil ga je in se pogovarjal ž njim, a naenkrat se je zagledal v umazana tla' in z bolestnim, žalostnim glasom je rekel: "Ste sedaj sami, gospod sobrat, sami. . ." Jurij je pokimal. "In kdo za Vas skrbi, Vas pere, umiva, preoblači?" je nadaljeval župnik, "žalostno je, žalostno pri Vas in naprej ne more in ne sme tako iti, smilite se mi," je govoril pretrgano in vedno gledal v tla; ni hotel, ni mogel pogledati Juriju v žalostno, uvelo lice in naglo je pristavil: "Ni druge pomoči, dragi prijatelj, v bolnišnico morate iti," — in sam se je zjokal od žalosti nad usodo starega, dobrega duhovnika. Sam je bil veliko mlajši in tu, na usodi tega svojega sobrata, je videl vso socialno bedo svojega stanu. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST , slovenskim druitvom in organizacijam, —rsom alovenakim trgovcem in obrtnikom, —sa vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila Izdeljujemo lično, točno In hitro, —4taie con« ao vedno med najnižjimi, —poizkusit« in prepričajte Mf< —Naša ipocijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestav« na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t Amerikanski Slovenec 1S49 WEST 22nd STREET, CHICAGO, I LE. Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h ( W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. S i PISANO POLJE ^ ® J. M. Trunk. ^ rl -"V-.v-S-- ^ffc .....• N r_' - -------------- - -...............------------' Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. I EICHHOLZER & CO. ij 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA.1 Pristopajte PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko ~ Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 32. leto. V tej dobi je dosedaj že izplačala raznih podpor v znesku $2,634,287.00 v TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD j 1OO-PROCENTN A. / Ima 163 krajevnih društev širom držav. Njeno premoženje znaša $1,442,526.09. t članstva v obeh oddelkih šteje 27,500. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. • * ';jj VAŽNO! TEKOM PONOVNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOl KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI! Antologija baje ni popolna, najmanj pa je resnična. • Pri zbirki raznih "rožic" sem jaz baje prezrl lastno njivo, in G. Molek me opozarja na izraz "volek." Kaj drugi delajo, to mene ne briga, jaz za nje in njih pisavo nisem odgovoren, toraj najmanj za kake "rožice." Izraz "volek" je pa res bil na moji njivi. A, g. Molek, blagovolite stvar še enkrat preči tati. Jaz Vas nikakor nisem tako imenoval, temveč sem se izrazil pogojno. "Hvalite Boga, da niste tedaj živeli (ko so Indijanci dajali imena), lahko bi bili dobili ime "Volek," mesto Molek." Ali sem jaz tat ali go-juf, ako zapišem: Ko bi ne veroval na Boga, bi tudi jaz kradel in goljufal ? Sicer se Vam taka občutili-] vost malo prileze, saj ste ne dolgo od tega mene radi izra-j za v prenešenem pomenu "u-šivci na slovanskem telesu" i-menovali kratkomalo — ušivca prav direktno in niti ne v prenešenem pomenu ali najmanj pogojno. Pripoznam, dase tudi jaz tupatam malo robato izra-| zim, a na solnce sme le tisti, ki! nima masla na glavi. Zamere ni; prav nobene, samo niti ni resničnosti. .* * .*. Se nekaj o duši. Vprašanje, ali ima kako pohabljeno dete pravo človeško dušo, se še zmiraj ni poleglo. Znano je, da se je to uprašanje pojavilo pri obravnavi zoper Dr. Blazerja, ki je umoril svojo hčerko. Zagovarjal je obtoženca Paul L. Kinkead in on se peča zt vprašanjem v Liberty. Pravilno opozarja, da je prepričanje o eksistenci človeške duše šploSno' pri vse narodih, in' da je to prav važen dokaz,' kljub temu pa cinca sem in tja, kakor se more to splošno opazovati, ko se ljudje ne upajo reči ne da, niti ne, in meni, da je vprašanje: "Kaj je duša?" an insolved problem — nerešeno. Nerešeno je samo za onega, ki ga noče, ali se ga ne upa rešiti. Rešeno je bilo že pred stoletji. Duša je zgolj duh brez vsake primesi kake snovi, dasi je forma materielnega telesa. Ustvarjena je po podobi božji, in vemo, da je ta podoba pred vsem v tem, da imamo razum in svobodno voljo. Vsak katoliški otrok zna povedati, kaj to pomeni, dasi morda ravno ne-more podati kake znanstvene definicije. Vsaka snov, ki obstaja, sestoji iz prvotne snovi in forme. Prvotna snov je enaka v vsaki stvari. Forma se razlikuje. Duša je forma človeškega bitja. Ako zavživa' človek n. pr. mleko, prvotna snov v mleku neha eksistirati pod formo mleka in preide v njegovo (človeško) snov, katere forma je duša. Prvotna snov je na sebi in-diferentna- Sestoji enako v stolu, sadu, živali, ali v človeku. Forma naredi snov v to, kar je. Ako je toraj duša forma človeškega telesa, potem je pač jasno, da je imela pohabljena Helena Blazer dušo, kakršno ima vsak človek. V njenem te- ..............-....................... lesu nekaj ni bilo v redu, njeno telo ni bilo normalno razvito, a to nima prav ničesar opraviti z njeno dušo. Rojena je bila od moža in žene, in znanost se absolutno v tem strinja v , poudarku, da živa bitja porojena od dveh bitij enake vrste, so prav iste vrste, kakor njih starši. V tem slučaju so bili starši iz človeške vrste. Odtod sledi, da je bilo dete od njih rojeno človeško bitje, prav po naravnih zakonih. Ako je bila človeško bitje, je imela človeško dušo, ker nemogoče je, da bi bilo kako človeško bitje brez neumrljive duše. Naši slovenski in moderni "filozofi" bodo morda majali z glavami. Pa jim prav nič ne pomaga- To so dejstva, ne kaka domnevanja. Ta dejstva so tako utemeljena, kakor le kaj v kemiji, fiziki, biologiji, ali katerikoli vedi. Modroslovje ima svoje hipoteze, podmene, kakor fizikalične vede, a veliko manj domnevanj. Stari Aristotel je izborno pojmoval človeško dušo, in srednjeveški sko-lastiki (naj nikogar ne zadene kap!) so marsikaj pojasnili o tem, kar je on učil. Dušeslovje (psihologija) je nekaj napredovala v poskušnjah (eksperimentih), a mnogo ni napredovala od istih časov, Aristotel in skolastiki so delo dovršili. Naši moderni laboratoriji so stvar prenesli nekoliko, na malo drugo pot, in mnogi mislijo* da novi izrazi pomenijo kak napredek. Ampak doli na dnu ostanejo načela ista. Kdor le količkaj pozna sko-lastike, more odgovarjati na težkoče, ki jih prinaša Paul L-Kinkead ali kdo drugi. Kinkead s svojimi težkočami ni se izkazal posebno brihtnega, prikazal je samo svetu, da o kaki psihologiji-dosti ne razume. Na drugem svetu bomo izvedeli o duši malo več, kakor vemo zdaj na tem, a psihologič'1''1 veda, in to je treba posebno P°* udariti, zajema svoje razloge iz razuma, pameti, ne morda iz razodetja. Lepo je zasledovati, kako se razodetje krasno ujema z rezultati vede, kakor se pač ujema z vsakd vedo, če je veda res veda in eksaktn8 znanost. Mnogi moderni "filozofi.' pred vsem naši domači slove«* ski tu v Ameriki, poznajo Ar1' stotela komaj po imenu, pred skolastiki jih pa kar stresava, pa rešujejo probleme, ki s° že davno rešeni. Ni čuda, da ,le njih "filozofija" in rezultati take "filozofije" taka, da se Botf usmili! Dobro znamenje je, da s° vsa večja vseučilišča ustanovila ali ustanavljajo skolastične stolice. _ NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urtii. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčatt pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WABClČ. 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio t* «loveo»k' CLEVELANDCANJE! kadar potrebujete pogrebniks spomnite vedne as prvi pogrebni zavod GRDINA IN SINOV* 1053 — E. 62nd St CLEVELAND, O H I u Prlmite ca bližali telefo« to ** kličite: Randolph 1881 «11 499«. ANTON WENCEL naslednik Frank Grill-a 1818 WEST 22nd STREET Chicago, 111. Razvaža mleko na dom to<5' no vsaki dan. Edina slovensk* mlekarna. — Slovenci podp1 rajte slovensko podjetje. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za čila premoga, katerega PT,Pe,' Ijam na dom. Prevažam pob'* itve ob času selitev in vse spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. -