70. številka.
Ljubljana, sredo 27. marca.
XI. leto, 1878.
LOVENSKINAROD.
(shaja vuk daf., izvseraši pOasUlstilS .n dnevu j>u u«ai.uJCfli. M *«>|t, po poati [•rvjjeaaail *a avsuo D^,ur«ku dotul« za OOiO lotu lt> ulit., tu pol lota 8 | Id., o reklamaciju oznnnits, L j. admir>i*t »tivno rodi, je v Narodni tiskarni" v Kohuauovoj hiši.
Vabilo na liaročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo četrtletje. Trosimo gg. naročnike, da jo o pravem Času ponove.
,,*»IOV. Klaro«!" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanju na dom:
Za pol leta......« gld. 50 kr.
Za četrt leta.....„ .'SO „
Za en mesec.....1 „ IO ,,
Za pošiljanje na doni se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt lota. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta . . . . , 9 gld. — „
Za četrt leta.....*4 „ — „
Za en mesec.....i n -40 „
Za gospodo n«.* It «* I Je na ljudski b šolah in za tlljuk«- velja ziii-ftatiias cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta gld. 50 kr. Po pošti prejeniau „ „ 3 „ — „
Berlin 25. marca. „Nordd. Allg. Ztg.u piše navzoči položciiju stvarij, ka je teiko mogoče, da bi sc kongres sešel, vendar zarad tega nij še potreba, da bi moralo do vojske mej Rusijo in Anglijo priti.
Peterburg 2f>. marca. Poročilo, da je Rusija terjala nnj Anglija svojo floto iz inarmora-morja nazaj potegne, je še prezgodnje. — General Ignaticv je od-poto val na Dunaj.
Telegrami »Slovanskemu Narodu".
Bruselj 26. marca. K uski oticijozni list „Nordu piše: Ker se Angleži tako sovražno drže, je bolje, da kongresa ne bode, in za Evropo koristneje.
London 26. marca. „Morningpost" pravi, odgovarjajo razdraženim člankom ruskih novin: Rusiji se je uže sanjalo, da je orijentalna država uže v njenej oblasti, ali Rusija namerava osvojiti nekaj, kar je nže lastnina Angleške in kar se ne bode popustilo brez boja.
Carigrad 26. marca. Turška vojska, ki je pri Bujukderi taborovala, po.-tegnila se je proti višinam Maslaka nazaj. A Rusi ne bodo Bujukdera zaseli. — Osman-puša je postal višji poveljnik cesarske garde (sultanove), a Tehk-paša generalnega štaba načelnik.
London 2 5. marca. „Reuterjev bu-reau" poroča iz Carigrada 24. t. m.: Reuf- in Os man-paša sta sem prišla. — Ruski car nij popolnem zavrgel koncesij, katere je Reuf zahteval, ali stavil je pogoj, da Turčija naredi z Rusijo z v ceo. Mogočna turška stranka dela zoper tO zvezo, a je pripravna, v slučaji, ko bi bila vojska, z Anglijo hoditi. — Ko bi nastala vojska mej Rusijo in Anglijo, bode Rusija terjala od Turčije, da jej kot zaveznica pomaga, ali pa da se razoroži. — „Times" poročajo, da je Derbv vprašal, ali je poslanje mirovnih nvetov do oblastij ekvivalent za predlaganje teh uvetov na kongres; Rusija je na to odgovorila, da ne. S tem je Rusija odbila nekatere mir ovne pog oj e, ki so se stavili za to, ali se s ni de kongres ali no.
ŠrJa v državnem zboru.
V budgetnej debati državnega zbora se je te dni govorilo tudi o šoli, in sicer o srednje j in o ljudske j soli du nas njej, a ob obeh se je Blabo govorilo, ne pohvalno.
0 srednjej šoli je tožil najprej dr. For-ster, da učencu preohklada, da se od njih preveč terja. Vsak profesor hoče, da bi učo nec baš njegov predmet sijajno znal, in se nič ne zmeni za druge predmete. Govornik želi, da bi se gimnazije in realke temeljito popravile, reformirale.
Profesor S u e s a je v svojem govoru vladi ostro očital, da v več letih nij imela časa popravljeu učni plan za gimnazije predložiti. Tudi on graja Bi h temo strokovnjaških učiteljev, po katerih se odgojevalui moment šole izgublja, ker noben učitelj svojih učencev dobro ne pozna in ne more soditi njih zmož-nostij, da bi vedel, v katerej stroki sme več od njih zahtevati, kje mora prizanašljiv biti. V tem je tičala skrivnost starih klošterukih gimnazij, ki so za vzgojo več storile, nego zdanje gimnazijo, če se jo prav mtuj učilo. Govornik graja tudi vzgoje-vanje učiteljev.
So slabšo je prošla v driavnem zboru nova ljudska šola. Pil tlgl je rekel o njej: Nova šola požira strašno denarja, a vedno se bolj toži, da je slaba. Zidajo se v ubožnih občinah šolbko palače brt z potrebe. Kmet ne more osem let svojih otrok v šolo pošiljali, kakor se terja. Otroci v šoli slišijo in so ute mnogo Stvarij, ali tega kar je naj bolj potrebno: brati, p i s u t i in ra-č u n i L i se no nauče.
Še ostreje jo govoril proti novej ljudskoj šoli Greuter. On je dejal, da se na Tirol »keni „podpirujo šoli prijazne občine** le tako, da so s tem volilni glasi kupujejo. On je za versko šolo. „Za nevtralno šolo se noben človek no navdušuje, vi ne, in mi ne. Vi hočete, da so v šoli le vaša načela uče; \i hočete načela liberalizma namesto katehizma spraviti v šolo. Noben liberalec nij za u čil no svobodo vnet. Čas je potegnil komedijašem libe ralizma masko z obia/.a. „Našau svoboda ne prenaša svobode, pravijo liberalci. Govoril sem z mnogimi gosr>odi, a nobenega nijsem našel,
ki bi bil z našo novo šolo zadovoljen. Napako so se naredile. Berite le „N. Fr. Pr.w, ona pove naravnost in jasno: S o l a j e s 1 a b S a postala. To prizna 14. jan. 1878 liberalen list. Da, tako je, jaz vam ne morem pomagati . . . Thiera je 1. 1850 rekel: Ilecite kar hočete, a biti učitelj, treba jo ponižnosti, samozataje-vanja . . . Pri obravnavi deželne brambe smo slišali, da v prvem razredu je strašen pereent slaboten, za vojaštvo nesposoben; kljubu telovadbi prihajajo slabotini iz naših šol. Na Nemškem so se zdravniki vzdignili za okraj« šnnjo šolskega časa. Barbari čno je, če se nauk črez dve ali tri uro dopoludne razteguje. Tako nabijanje in tlačenje deloma nepotrebne ropotije (plunder), tako stiskanje v polnej šoli mora nazadnje zdravje otrokovo in mladeničevo podkopavati. Če se to ne veruje, naj se vpraša one vojaške zdravnike, ki so navzočni pri novačenji. (roBlanec dr. Itoser: Prav res je to!) Greuter: Prav veseli me, da mi poslanec dr. Iloser kot zdravnik to potrjuje. Zato upam, da vsled izkušenj drevo nove šole ne bode previsoko zraslo.
* To so glasovi iz državnega zbora, glasovi iz liberalnih in konservativnih krogov od vladne in opozieijonalne strani, /alibog, da so le pre-resnični.
Iz delegacij.
Za V onči no je govoril v delegaciji še drug Hrvat za osvobojenje, t. j. pridruženje Bosne, Petar Horvat. On je mej drugim rekel:
„Glede vnanje politike želela bi bila jaz in z menoj Hrvatska in Slavonija, kateri zastopati imam čast, da bi bila Avstro Ogerska takoj v začetku vojske Bosno in Hercegovino okupirala, s čemer bi se bilo še ob pravem času ▼ okom prišlo pobijanjem in jkrvoprolitju, katerih nasledki so našim 1 narodno-gospodarstvenim interesom zelo ško-j do vali in jim še Škodujejo.
rJaz v zuhtevnuji kredita ne nahajam nobedno sovražne namere proti katerej sosed-nej državi, nego mislim, da je ono potrebno za varovanje naše monarhije interesov ter da jo uže v vnanjem uje položaji utemeljena ta varnostna naredba.
„V takem smislu tolmačeč predlog, odobravam ga že mnogo rajše, ker za trdno upam, da se modrosti gospodu ministra vna-njih stvarij posreči, interese avstro ogerske monarhije pripraviti v veljavo, a da no bodo ob jednem zapletel domovine v vojsko, katero tem menj želim, čem bolj se nadejam, da se vse to, kar se naših interesov tiče, more mirnim potem izvršiti in čem bolj se mi zdi, da bi celo uajsijajnejši vspehi voj-skini nikakor ne mogli domovine odškodovati za žrtve, ki bi jih moiala prinesti.
„Glasujoč za kredit s trdno vero, da se ne bode porabil za vojne namene, a najmanj za omejitev s teškimi žrtvami pridobljene svobode narodov na balkanskem poluotoku, u so jam se nekaj prav posebno položiti na Brce njega ekscelenciji gospodu ministru vua njih Btvarij — in to je zasedenjo turške Hrvatske, Bosne in Hercegovine.
„Ako govorim za aneksijo teh zemlja, ne delam to zgolj zaradi tega, ker v združenji hrvatskega naroda vidim krepkega faktorja na jugu monarhije, nego tudi za to, ker mi nij jasno, kako bi Avstro-Ogerska mogla še vplivati na osodo vzhodnih narodov, ako se prostovoljno odreče pomnoženju slovanskega elementa, in to samo zaradi neopravičene bojazni.
„Tako mislec, sem prepričan, da je hrvatski narod poklican za važno misijo v avstro-ogor-kcj državi; a da more to misijo tudi izvršiti, morajo 8e njega zdaj še zvezane eile razvezati, raztrgani udje združiti in njih narodno čuvstvo dvigniti in ukrepiti."
Politični razgled.
TVotrtanJe
V Ljubljani 26. marca
Na hvala Bogu, postaje miš-
ljenje prav miroljubno. Krona sama je naredila, da so razmere z ruskim dvorom zopet prijazne. Vsa upanja Migjarov in nemških judov, da bodo Avstrijo zapleli v angleško zvezo proti svetej Rusiji, splavala so, kakor se zdaj vidi, po vodi. To se bode še bolj utrdilo, ko pride te dni sam Ignatiev na Dunaj.
V dunajskih listih beremo, da upajo ##<«-godbo z Ogersko v državnem zboru do konca meseca maja dognati.
tski delegati bo bo Greuterju zahvalili za njegov govor v delegaciji in njegov pomnenja vreden izrek: „Ne pritiskajte Slovanov na steno, ker sicer se bode stena porušila in Slovani bodo v Rusijo pali z vami vred".
Viimijt" ilržuv«.
M£o9if/i%es*9 na vse zadnje še vendar ne bode! To je nenadejana velika dnevna novica, ki jo nam denes telegrami od raznih krajev poročajo. Osamljeni Angleži se valjda ne bodo upali vojske začeti, ker na suho si oni Bami Rusom nasproti ne smejo upati, na vodo pa Rusom nij treba za njimi hoditi.
Mir mej Rusijo in Turčijo, kakor je bil sklenen 3. marca v San Štefanu, znan je zdaj po vseh besedah. Obširen je ta spis, da bi skoraj cel naš list izpolnil. V naslednjih številkah našega lista hočemo po njem obrisati tri nove slovanske države, katere usta novija. Angleži od jeze pihajo.
Iz l£ftnč poznalo, da je mej pevci bilo več nego n/i Slovencev. Pri nekaterih druzih točkah videlo se je včnsih, da pevci nemajo pravega ognja, bile so te skladbe manj mladini, več možcvskeinti zboru primerne; pri „Kdo je mar" vzplamtel je čudovito lepo ta ogenj navdušenega pevca, ogrevnjoč tako Slovenca, kakor Nemca po^lu-šatelja. To je bila pesem iz prs pevcev vzeta, in če nam Koseški v tej pesmi pove, da jo Slovenec talentiran človek, povedalo nam je včeraj kacih 40 mladih mož, da je S'o\vu e tudi dober pevec. — Ljubki Ilajdiihov četve rospev : „Pod oknom" moral se je ponavljati, t::ko tudi „Kdo je mar". Cetverospev: „Y L hej noči", akoravno se je dobro pel, nij po Bebno zgr.ibil; morebiti je bilo krivo to, da je bil tenor uže malo utrujen in skrhan. Me, nemškimi pesni omeniti še moram: „VVauu'rors
Nachtgebet" od C. M. v. Webera. Ta skladba se je prav ognjeno in dobro pela.
Pri deklamacijah človek rad pred začetkom reče: tega ravno nij treba. Kakor so se pa tu včeraj vršile, rekel bi, da bi bilo Škoda, če bi jih ne bilo. Ta nijsta bila navadna de-klamatorin! Posebno osmošolec g. VVebenau, imevši vse drugo za deklamatorja, simpatično> osobo, simpat'čen glas, sprevajal je t^era sled-niecra, deklamovnjo pesen: „D>s Tilborius Tod" v vseh akordih. Tak deklamator ne otrudi. Drugi deklamator g. Navratil je nesrečno predolgo pesen Cder Schelm vom Berge) vzel in si organ otrudil, ali „nudi der hat das Zeug zum Redner" ; krepek organ, jasno izgovarjanje, dobro naglaševatije mu je lastno, kakor prvemu gospodu. — Ker uže o solistih govorim, ne smem zabiti bnsista pripravmka g. Ulricha. Toga čuvši, vzkliknil sem nehote: za božjo voljo, ali so ne najde nobeden me-cenas, ki bi tega mladeniča poslal v konser-vatorij! Tu nij ne četrt litra pive in ne maj-hone cigarete vmes, to je bas „von Gotte* Gna'en". Metalno čisto in močan tako v nižinah kakor višinah in če še nij dobro šolan v srednjih glasovih, v nizkih perorira kakor kak Rokitanskv. Igralec na glasoviru je dosti tehnike kazal.
To je bilo par lepih uric v Mariboru, ttt smo bili mladi vsi sredi mladine in lepo petje kipelo nam je srca Tu smo bili menda vsi iednacih mislij, in če tudi v prostorih mariborske strogo nemške kazine, našli smo se složni Slovani in Nemci na tleh veselja. Opazil sem, da je Hajdrihov kvartat: „Luna Bije" posebno ogni. Melodija je nova in ljubka, ali besede, akoravno starejšega datuma, nič manj, še več, več, nove, glasovi domačije in domoljub in v nemško težeč našinee je te besede poznal, bile so tak mal spomin na lastno mladost, ao našle odmev v prsih rojaka, ki to ostane in če se je celo zaljubil v tujino. Slišal sem: das ist Eigenbau. Je res Eigenbau, in stori kar hčeš, domačija ti je zmirom sveta in mali kotič srca za njo zmirom imaš. „Ji der letzte Knocht, der ah den Herd der Vatergotter streifte, ist uns in freniden Landen hoch vvillkommen," so resnične Schillerjeve besede, v tujini se donio-čuvstvo izbuja. In skoraj kakor v tujini božala je: „Luna sije" neumrlega domačega pesnika Preširna in domačega skladatelja Haj-driha prvikrat v prostorih nemške kazine srca rojakov, opominjal je Nedved po grlih mladine v prelepem „Mili kraj", in Ipavic V Kdo je umru", da ne vržemo stran, kar ga je domočutja v prsih. Mej pevci je bilo črez 3/4 Slovencev. Peli so ti nemški. Nobeden jih ne bi mogel siliti v to, prosta jim je bila volja, in brez njih ne bi mogoče bilo, tako lop program izvršiti. Združili so se z Nemci na tleh veselja, umetnosti, in lepo dejanje postavili. To dela. včerajšnji koncert šo*lopši Mladina nam jo ljube/njivo po petji pravila, da se Slovenci in Nemci na slovenskih tleh tudi tam, kjer smo vsi samo le ljudje, ki vsi jednako zabavo iščemo, di so na društvenih tleh no bi smeli sovražiti, da bi morali tam ledini biti in znebivši se političnih barv, pri-hajati tja kot rojaki ki d< mačije ne zametu« iojo, č sinje zraven tujino, čislajo tujca, ki so pošteno mej nami obnaSa — Večkrat sem slišal, da naa v tujino zaljubljeni mariborski rojak jako bulo slovenski govor črti. Včeraj nij imel tega črta, aplavdiral je pri slovenskih, kakor nemških komadih. — Mladina,
zapomni si to in bodi ti ljubeznjivi pijonir družbene aložnosti! Vara starejšim pa zakli-čem z Bornejem: „Drum glaubt der Jugend; was die Jugend glaubt, ist ew.g !"
JI" lire 25. marca. [Izviren dopis.] (O prekmurskem „Prijatelu".) „Slovenski Narod" je v raznih svojih spisih svoje čitateljstvo ute večkrat opozoril na organ ogerskih Slovencev. Da se hočem tu li jaz denes s tem predmetom baviti, povod temu mi daje sam „Prijatel". Z ene strani se mi list dopada, kajti zboljšava se po svojej obliki in po svojem zadržaju. Opaziti je, da ne prinaša več tako strastnih člankov zoper Ruse in tako neizmernega hvalisanja turških Magjarov; po obliki pa je videti, da opušča magjarski slog in se prizadeva pisati i zkl j uči j ivo v dijalektu prekmurskih Slovencev. S tem deloma hvalevrednim prizadetjem sem jaz nekoliko zadovoljen, a pričakovati si dovoljujem od nje^a še večjega napredka. „ Prijatel" naj bi opustil pisati neslovanska „/>'" in „#". Teh dveh samoglasnikov ne piše ni jeden slovanski narod; zakaj bi ju torej prekmurski Slovenci pisali? Res, da se „/7" izgovarja v nekaterih besedah, in to ne samo pri prekmurskih, ampak tudi pri drugih Slovencih, toda mngjar sitega „o" pa skoro tudi pri ogerskih Sloren-cih opaziti nij, čemu ga tedaj v knjige siliti? Sicer pa so ogerski pisatelji neizurjeni (mej temi je „Prijatel" sam), kateri se slovnice nijed-nega jezika učili nijso in zato večkrat no vedo razločevati, kdaj pisati čisti „/", kdaj „/V, kdaj „eu (namesto „«"). O različnih „e« pa, kar bi bilo bolj treba razločevati, tudi malo znanja imajo. V tem obziru naj bi se „Prijatel" poprijel našega književnega jezika. Pa ne samo v tem obziru, ampak tudi v diuzih slovniških zadevah. Če tudi pridrži lokalne svoje izraze, kar je hvalevredno, če tudi pridrži nekatero prekmurske končnice v raznih sklonih samo-Btavnikov in pridevnikov, vendar glede 1. deležnika minolega časa bi se pa lehko prijel književnega našega jezika s končnico „1" in opustil bvojo nedosledno pisavo. Neprijetno dene pa človeku to, da „Prijatelj" vpeljuje inagjarske spake namestu dobrih slovenskih toesedij, da piše „orszag" namesto „kraljestvo" ali „kolbase" namesto „klobase" itd. Nekako pačiti slovenski jezik se pa imenuje to, da spise iz književne slovenščine prevaja v prekmursko narečje. Tako na pr. ima zadnji broj „Prijatelja" „Narodov" podlistek „Šest parov klobas" v imenovanem narečji natisnen? Kaj mislite g. Agustich (Agustič), da vaši prekmurski čitatelji ne razumč našega („Narodo vega") pismenega jezika? Kaj ne bi! Vsaj je toliko naših knjig (na pr. od družbe sv. Mo-hora), posebno pa molitvenih knjig mej njimi razširjenih, vsaj so tudi nekatere vaše šolske knjige pisane v pravilni slovenščini. Pri čakovati si torej dovoljujemo, da se bode „Prijatelj" po obliki (Če tudi ne skozi in skozi po duhu) začel približevati drugim slovenskim novinam v Cislujtaniji. Sicer pa je tudi želeti, da bi odlični slovenski domoljubi, posebno pa sloveuska društva, osobito čitalnice na-ročevale so na ta list, ki je za vsacega Slo venca vrlo zanimiv. Potem se bode g. urednik gotovo oziral na to naše željo in ustrezal za-htevam vseslovenstva. „Prijatel" stane na leto samo 2 gld., izhaja pa v Buda pesti.
Bc Btc-St«* 22. marca [Iz v. dop.J (Haj a na Hrvatskem.) Ko sem včeraj na poti iz Zagreba na Reko prispel na žele/nično postajo Touuj, bil sem priča prizora, ki ga nikdar
pozabil ne bodem. Kacih 50—80 ljudij, starcev in otrok, prvih za Bilo oblečenih, druzih več ko na polu nagih, sedelo in stalo je okolo železničnih ograj pri postaji. Po trpljenji, iz raž^nem na obrazih starcev in žalostnem stanji, v katerem so se vsi nahajali, izpoznal sem takoj, da imam pred sabo rajo, ki je iz-bežala iz svoje domovine, da se reši groznih muk in krute smrti. Odprl sem okno, ter prosil glavarja postaje, naj reveže pusti na kolodvor. Dovolil je torej kakej dvnjsetorici otrok, da bo smeli stopiti zraven vlaka in jaz in moj sopotnik — mimogrede rečeno hrvatsk uradnik, ki me J*» mej potom šiloma prepričati hotel, da južni Slovani — ne Jugoslaveni, kakor je posebno poudarjal — imajo rešenje pričakovati samo od Hrvatov, ter da nij uorje sodrge pod solncem božjim, ko ubegli Bošnjaki — razdelila sva mej nje nekoliko desetič, katere bo s prisrčno zahvalo spre jemali.
Mej drugimi je pozornost mojo posebno vzbudil deček kacih dvanajst do štirinajst let star, kateremu je manjkalo desne roke pri členku. Vprašal sem ga, kako jo je izgubil, in izvedel sem v svoje strmenje, da so mu jo Turki odsekali zato, ker se je njegov oče pridružil vstašem. — In taka grozodejstva so se godila in se Še gode v Evropi pod zaščito Anglije in zagovornostjo Magjarov!
IX DL1ti*ona<*i*ia 24. marca. [Izv. dop.] V naši čitalnici so se 23. t. m. dokončala predavanja iz slovenske slovstvene zgodovine, katera je imel društveni tajnik skozi dva meseca. Zbiralo se je sicer navadno pre-mnlobrojno občinstvo, ker je bil vstop le članom dovoljen; toda ti poslušalci so z govornikom vred pokazali, da se zanimajo za zgodovino našega slovstva in vesele našega slovstvenega napredka.
Narod toži tudi pri nas o silno slabih časih, zlasti o slabih denarnih razmerah. Iz ust našega premožnega (vsaj je bil imovit) kmeta ne čuješ druzg.i, nego: Vse bi še bilo, lo penez nij! Kmet lazi v dolgove, a to ne po lastni krivdi. Skoro gotovo je to, da mu je država velika bremena naložila, in to z mnogoštevilnimi uradniki, notarji, odvetniki in še druzimi javnimi osebami, katere vse mora večinoma le kmet preživeti.
Domače .stvari.
— (Slovensko gledališče.) Dre vi bode zadnja slovenska predstava v tej sezoni. Potem se začno benetice, ki bodo štiri. Prva na korist regiserja, g. K o cel j a. Predstavljala se bode izvirna zgodovinska ža-loigra s predmetom iz dobe krščansko-turške vojske iz IG. stoletja.
— (Slovenska prodavanja.) V nedeljo jo v dvorani ljubljanske čitalnice predaval not. kand. Karel K r i ž m a n o razvoji človeškega dela. Zarad izredno slabega snežnega vremena dvorana nij bila tako polua, kakor lani in predlanskem pri tacih predavanjih. Prihodnjo nedeljo govori dr. Zamik o no-vejšej zgodovini sjedinjene Italije.
— ( K r a n j s k a e s k o m p t n a «1 r u • žba) je imela leta 1877 dobra poslovanja. Celo gib-njo kase je znašalo 15,049.142 gld. Družba je dobila tistega dobičku 24,634 gld. in bode akcijonarjem 15 percentno dividendo izplačala. V re/ervni fond pa se bo dene 11.812 gld.
— (Sneg.) V nedeljo in ponedeljek je tukuj pri nas zapal precej velik sneg, ki pa1600 gld., kakor je Goranovič zahteval.
ob toplem vremenu precej hitro gine. Tudf iz slovenskega Štojerja se nam piše, da je T ponedeljek snežilo. Sneg konci marca je dober gnoj, pravijo stari možje.
— (Huda nevihta.) Iz Št. Petra na Notranjskem se nam poroča, da je tam v nedeljo dne 24. t. m. od 8. do 0. ure do poln dne razsajala strašni nevihta. Nebo se je čisto zatemnilo in začelo je treskati in grmeti, da se jo zemlja stresala. Vsula se je precej debela toča, ki je tolkla kake četrt ure tako, da je vse pobelila. Potem je začelo nekoliko snežiti.
— (Valvazorja) je pri tiskarji Krajcu v Novem mestu izšel in se tudi tu naročnikom izdal 21). zvezčič, obravnavajoč „orden uud pfarren in Krain."
— (Zaboden.) It Zagorja se poroča 23. t. m. Na Repniku je na svetega Jožefu dan prišlo mej dvema žandarjema in pijanim kmetskim fantom, rudokopom Josipom Prašnikarjem do prepira in pretepa. Žandurja sta rudarja večkrat prebdla, tako da je umrl.
— (Iz G o r n j e g a g r a d a) se nam piše: V seji 24. t. m. jo bil c. kr. okr. glavar Frd. Haas, zarad nedavnega imenovanja za mesto državnega svetovalci in zlasti zarad njega zaslug o povzdigi ljudskih šol — za „častnega tržana" trga Goinjigrad imenovan.
— („Učiteljsko društvo za bIo-venski Š ta jer) Odbor ima o velikonočnih počitnicah shod. (Dnevni red, kraj in dan se pozneje priobčijo.) Radi tega se prosijo gg. odborniki, kateri so bi seje udeležiti ne utegnili, da pismeno razodenejo svojo želje in predlogo g. predsedniku; enako morejo storiti tudi drugi družabniki društva. Razen tega se tu ob enem še to prosi, da bi se poravnalo do takrat društvene terjatve, kolikor le mogoče, da se more odboru račun predložiti.
— (Učiteljske zadeve.) S slovenskega Štajerja se nam poroča: Kakor poizvem iz tujih listov — naše domače štajerske novino nam tega no poročajo — godi se na Štajerskem prav hudo onim učiteljem, kateri nemajo postavnih izpitov. Dočim so bdi na Kranjskem nekateri stari in zaslužni učitelji po prizadevanji narodne stranke deželnega zbora tudi brez postavnih i/pitov definitivno imenovani, odvzela se je na Štajerskem (pa tudi na Kranjskem nekaterim) onim začasnim učiteljem in podučiteljem, kateri imajo lo prvo (zrelostno) spričevalo, tudi ta poslednja sve-dočba. Po tej izpeljavi, opirajoči se na §. 53 državne šolske postave (14. maja 18G9), postali bodo dotični učitelji samo nadomestovalci (suplenti), in dobivali dosta manjšo retnune-racijo. Poleg tega jih moro šolska gospodska poljubno od šolstva odstraniti. S tem bode res pridobila šolska blag a j niča, a šolstvu menda ue bode ravno pomagano. Tudi je nekaj takih podučiteljev, katerim se je njih edini izpit neveljavnim proglasil, iz službe uže odpuščenih. Pa bodo sedaj zopet šole brez učiteljev, a učitelji brez službe.
— (Požar.) Iz Krifcevejv na Hrvatskem se nam piše: Iiiteresanten sluCaj bo imela preiskovati in obravnavati tukajšnja okrajna kut kazenska so luija. Posestnik Nikola Gora-nović iz Vlaške kapele pri Farkaševcih in člen večje zadruge, zavaroval je brez vednosti ostalih čl novzadrugd dne IG. februarja t. 1. svoje malo vredno in čisto prazno stoječo poslopje pri banki „Slaviji" za 400 gld. — potem ko baa-kin zastopnik nij hotel zavarovanja sprejeti za
Dne
4. t. m. pogorelo je poslopje njegove sosede Stane liorunovie, ne da bi se bilo moglo izvedeti, nu kakšen način je nastal požar. Dne 17. t. ni. pa je pogorelo poslopje zavarova nega Nikole < Joranovu'a, ki je koj nato /ačol trositi vest, da so Stani in 11:111111 migali gotovo Bošnjaki, katerih jo mnogo v Vlnškt'i kapeli našel jenih in so domačinom za sveto pisemske kozle, na katere se nalagajo vsi pre Btopki in vsa hudodelstva, ki jih sami store. Toda ta laž nij Nikoli (Jorauovieu nič. kori stila; kujti likvidator banke „ Slavijo", ki je prišel škodo precenjevat, nabral je po vsestranskem izpraševanji in preiskavauji do voljno dokazov, ki p rini j o, da jo Nikola Go ranovie taigaJ iz tega namena, da bi so tudi njegovo poslopje ttžgalo, dne 4. t. in. ouo svoje sosede, in ker se to takrat nij /godilo, dne 17. t. m. še svoje. — Ta zadeva se je torej odstopila sodniji in vam bodem o kontnem izidu njenem o svojem času poročal.
— (Obljuba u b o š t v n.) Dunajski n 11111 -striites Kxtrubluttu prinaša v štev. 80, 21. marca stran 8 sledeče poročilo: „Nanašajo se na notico, ki stoji pod tem naslovom v vašem listu, nu bode vam neprijazno, ako zveste, da je umrli sekcijski chef Frituli vitez v. Vesten eck (ue Fraukl v. Vestaneck) v svojej oporoki določil, naj njegov najstarejši sin M o r i c, kateri je postal proti očetovej volji jezuit in se potem pustil vpisati v red trapistov v Ban« jiluki, ne dobodo druzega nego letno osobno plačilce do svoje smrti, in sicer zaradi tega, da kapital ne pripade, kadar Moric umrje, jezuitskemu ali trapistovskemu rodu. Da ne bi iz nioraličnega (rusp. religijo/nega) stališča mogel njegov sin, ali prav za prav v njegovem imenu red ugovarjati oporoki očeta Vestenecka, pridružil je oče svojej v oporoki izraženoj zadnjoj volji opombo, da duhovnega sina, ako temu testamentu oporeka in se mnenju očetovemu ustavlja, po smrti prekolne. Trapistu pa nij Šla taka ..kletev" očeta Vestenecka posebno k srcu, kajti ugovor njegov proti oporoki je uže gotova in istinita stvar!"
ril sem to na podlagi resnico, katero dokazati sem vsak čas pripravljen.
Vi pa nemate poštene podlago za svoj „odgovor", ker, kar mi od „pisma iz Ljub-i me" kvasite, opira se zgolj na babjo poste, katere se za ma o „jeemenčka" pa „knšee" /oper osmo zapoved kaj rade pregre e
Ker M Vam t&BJe pOBtsll sivi v časti,
upam, da po mojem dosedanjtm vedenji bodo meni le v neko iko večji časti osiveli, ker ph vsaj s „pucanjem ljudi) omadeževal ne bodem. Mislil in bral sem uže mnogo, 110 sumo od proroka Filizojn, torej sem tudi premišljeno pisal, in ne kakor Vi, ki si ste uze domišljali, da me bosta medveda raztrgala, kakor po redne fantaline, h katerim ste me prištevali, sebe pa prorokom primerjali. Trav imate, da se po tem potu ne bodete z manoj prička kali; pišite v ,,Novice'' raji kakšen poduk o gospodarstvu, postavim: kako se dajo na „triboli hitreje in bolje mlinci rezati itd.
V zadevi poštnih opravil Vam torej rečem, da užo četrto leto na občno zndovolj-nost čust. občinstva in nu svojo polivalo od poštne gospodske pri njej urudujcin, ter da se ne nadejajte, ker Vaši časniki mjso „per ex pres" naročeni, da Vam bodem tiste nalašč na dom pošiljal, ali pa s:.m donašul. Ker ue Vam žugunje l „drugo bakljo posvetiti" tuko smešno zdi, hočem k koncu tega spisu ž ii|o uže toliko posvetiti, du Yus očitno terjam, po enakem potu preklicati svojo izjavo zustran pošte, sicer Vus ne smatram več za pošte nega možu, tudi če celi letnik „Novic' I ,,od govori" napolnite.
Na Tremu 20. marca 1878.
Anton Ž n i d a r š i č, poštni odpravnik.
Il}i/,n<* \vsti.
* (Na železnici umrl) je nok rusk oficir 21. t. in. v vagonu južno žel. črez So-mering. Vozil se je so svojo družino v Italijo, kjer je najbrž želel zdravja iskat, a smrt ga je na potu prehitela. V Mtirzzuschlugu so mrtvo truplo iz vagonu vzeli.
* (12 lisic na en strel.) Iz češke Šume se piše: Dne 18. t. m. je neutrudeni lovec Stieber zasledil staro lisico, katero jo kmalu potem tudi ustrelil. Ko so pak odirali kožo Ubitej živali, našli so jej v maternici jednajst mladih popolnem izraščenih lisičić, čemur so se seveda vsi nuvzočni čudili. (>po-menjamo še, du je dotični lovec to zimo razveli goii navedenega slučaja postreljal 17 lisic.
l*OWlllll«t*)
gosp. Antonu Vale u č i ču , malinarju in posestniku v Kilovčah. Ker Vam je mojo opravičeno „poslano" v 8. listu „Novic" od 20. febr. t. 1. tako v globočino srca seglo, in sto Be zopet v mojo in v čast pošto zagnali, — hočem Vum torej po Vašem izgledu „resno" odgovoriti, česar bi ne bil storil, ako bi bili Vi le svojo čast zagovarjali, ter naravnost rekli, da me nijste se „snirkovciM in drugimi priimki, katerih nu tem mestu imenovati nehčeiu, —
zmerjali.
Ako sem jaz v zgoraj omenjenem „posla nem" se zoper Vaše napade zagovarjal, Bto
*) Za dopise pod to rubriko do prajemljo uredništvo nobeno odgovornosti.
Dve ali tri po/,a bij i veli 111 kr, o/.iruiiia neatrico,
Kristince Alojzije Benedek
'Ji. t. m. v obilnem Iteviln ndeleilli, kakor
tudi p. 11. ^tf. učiteljem iioNtojiiHkctfa in In^.i Akegu okrilja, ki ho ji tako ginljivo zapeli v slovo, izrekajo najtoplejšo zahvalo
(90)
žalujoči ostali.
V Planini, 99, marca 1878.
Stev. 4011.
(98—9)
Razglas.
Dunajska borza 2(> maiea
(Izvirno tolo-Kraticno poročilo.)
K notni drž. dolg v bankovcih . nt tfld.
Kumin drž. dolg v urubru . . (6 ,
/.laiH renta........ n
IHtiO dri. POSOJUO..... 111 n
Akcije narodno banko . . . . 791
i. icnniio akcijo......
London ......... 190
Napol.......... a
U. kr. uokini....., . b
Srebro ......... 106
Državno marko...... 69
8b uo 76
7r»
no
60 V.
66
aO
10
Jtliciiiiiatisiiiiis-Aether
i. n i111 n i a i škniii\ - . % i - i u; i
/n «Ml|»r»tl|uiii«> bolečin im«'Ii \rt*t, iiloiiinli lu Kroiilenili. (79—8) Ta „Aetber" jo najboljšo, najrealnijim in
najgotovejie i/mej vseh doadaj Rnanlh sred« Btev proti' skratni (trganju po udlb), protlnu, vsakovrstnim otrpuenjom rok ali nog, zbad-
Ijajem Itd. Prav po goltom ISglttO imenovana bol ule izza enkratnega npoiabljeiija popolnem« — Cena velikoj sklenioi R navodom 1 g|d, inalej Hkloniei z navodom 40 kr. Naj-
manjla poiujatov p<» polti Je ali i vdlika ■klenloa ali '.: mali aklenlol. Pri poitnih po« Hiljatvah ho raćiiiia savijanje in kolek z ^(i kr.
Zaloge v Kranjakejl v l.jnliljani:
Viktor \. Trnko«Bay« lekarnioar Rpri alatom Jednorogu", na mostnem trgu Itev. i; v
It n d o I to v e m : l»«»m. ICIr//.oli, lekarnićar.
Leta 187H imajo sledeči gospodje srenjski svetovalci i/, mestnega zbora izstopiti, namreč:
Iz III. volilnega ratredto:
dr. Karel 15ieiweis, Vaso Tetričič, Fianc Duberlet, Frane 1'otočnik.
Frane Gor.Ait,
Iz IT. volilnega razreda:
Rajmund Pirker, Franc Ziegler
dr. Jožef iS up pun,
Iz I. volilnega ratreda: dr. Krnil vitez Stiickl, dr. Anton l'f. flerer.
Tudi je v I. razredu vsled izotopa gosp. mestnega svetovalcu Andreja Muliću še jedno mesto izpruzueiio.
Nasproti pa ostanejo naslednji gospodje srenjski svetovulci še v mestnem zboru, kakor: dr. Karel Ahačič, Petor Lassnik, Leopold Dttrger, Karel heskovic,
Karel Desehmunn, Ferdinand Mahr, Aleksander Dreo, Josip Uegulli, Janez Nep. Ilorak, dr. Adolf Sehiitlbr, Josip Jurčio, dr. Ani vitez Scliiippl,
dr. Frid.v. Kaltenegger, dr. Robert pl. Schrty, tir. Frid. Kecubacher, dr. Fr. Su|>paiitschil8cb, Karel Klun, ltujnniud pl. Zhubor.
Anton Lusehau,
Za te dopolnilno volitve se vsled »klopa mestnega zbora od 15. marca 1878 Bledeči dnevi določuje:
111. volilni razred voli 12. apiila 187S dopoludne od 8. do 12. ure. Če bi ožja volitev potrebna bila, vršila ho bode tisti duu od 8. do (>. ure popoludne.
II. volilni razred voli 13. aprila 1878 dopoludue od 8. do 12. uro, in po potrebi v ožjej volitvi popoludne od i\. do G. ure.
1. volil in razred voli 15. aprila 187S dopoludne oil 8. do 12. uro, in po potrebi v n/jej volitvi ravno tisti dnu popoludne od 3. do 6. ure.
Izpis volitve in glasovni listi bodo se gospodom volilcem v pravem cnsii i/.ručili.
To se vsem s pristuvkoni naznanja, da Be smejo izstopiva! odborniki zopet voliti, in da se morejo kaki ugovori proti veljavnosti dovršenih volitev najdulje 8 d nij po končanih volitvah mestnemu zboru predložiti.
Mestni magistrat v Ljiljani,
19. marca 1878.
Sobno orodje
so vsled odpotovanja ceno produ na starem Irgu si. 20 novu. (»■>—!l)
\il|lni4 p e "W
olj(^ iz sala pomuhelje-vili (dorševih) }vicv
izvnttno zdravi kanelj, lulloo, rakiliii, brainnije tor najboljan 6istl kri.
Vsako steklonloo z navodom po 60 kr. prodaje
Gabriel PiccoSi,
Lkarnit-ar, mi dUtutftht) (MUtl r I.Juhljani. Jja^~ Vnanjo naročbo lavrlujd hk takoj h piirtlnim povzetjem. (72—7)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lu ,1.1111111 m tisk. „Nuro-Ine tisbirue*.
411