Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše
(SLA 314)
Peter Weiss
«si
*
IZVLEČEK: V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno gla- ^
soslovje govora vasi Spodnje Kraše, kije točka 314 v mreži za Slo- f%
venski lingvistični atlas. Govor spada med govore zgornjesavinjske- <
ga narečja v štajerski narečni skupini. k>
ABSTRACT: The article brings a phonological description of the local p^ speech of the village of Spodnje Kraše (Slovenian Linguistic Atlas,
point 314). As one of the speeches from the Upper Savinja Valley >
dialect it belongs to the Štajersko dialect group. q
m
Vas Spodnje Kraše (tâko je uradno ime kraja, ki ga domačini in okoličani q imenujejo Kraše) v Zgornji Savinjski dolini se nahaja približno na sredi- M ni poti po dolini reke Drete (Zadrečki dolini) med Gornjim Gradom in ^ Nazarjami. * ^
1 INVENTAR
1.1 SAMOGLASNIKI
1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki
é:
e: [e:] o:
ie: uo:
ä:
a:
1.1.1.1    /a:/ (tudi v a:r) ni izrazito dolg.
1.1.2 Kratki samoglasniki
Prispevek je dopolnjeno in popravljeno poglavje magistrske naloge z naslovom Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Glasoslovje, oblikoslovje in sklad-nja (Ljubljana, 1990, tipkopis), kije nastala pri mentorici prof. dr. Zinki Zorko. - Sodelavki doc. dr. Veri Smole se zahvaljujem za natančno branje rokopisa in za številne pripombe in izboljšave besedila. 321
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
pri
1.1.2.1 Naglašeni
i M u
Ç 9
1.1.2.1.1 /i/ in /u/ nista izrazito kratka. Dolžine /a:/, /i/ in /u/ se zelo izenačujejo.
1.1.2.2 Nenaglašeni
i ffl u
e 9
e o
e
a
1.1.2.2.1  Silabemi r, 1, m, n so položajne različice zvočnikov /Imn r/; pojavljajo se predvsem v hitrem govorjenju.
1.2 SOGLASNIKI
1.2.1 Zvočniki
v [u] m [m]
v' m'
1 r       n [rj]
1 n'
j
1.2.1.1     V položaju pred sprednjimi samoglasniki palataliziranost zvočnikov ni slišna, zato v zapisih ni označena (prim. Rigler 1981: 94).
1.2.2 Nezvočniki
P	b	f	
p'	b'	f	
t	d		
t'	d'		
c		s	z
c'		s'	z'
č	BI	š	ž
k	g	X	
(k'	g')		
1.2.2.1 V položaju pred sprednjimi samoglasniki palataliziranost nezvočnikov ni slišna, zato v zapisih ni označena (prim. Rigler 1981: 94).
1.3 PROZODIJA
1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah.
1.3.2 V naglašenih zlogih poznajo govori kvantitetno nasprotje, ne poznajo tonemskega naglase vanj a ter imajo dva naglasa ('V7:, 'V) in nenaglašeno kračino (V).
322
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
2.1.3       Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.1.3.1 Za soglasniki /č ž š r j/ se v prednaglasnih in ponaglasnih zlogih namesto /e/ pojavlja /a/ - pras'né:t, s'vexa (I/R ed., I mn.), 'kô:za, 'guo:ra, 'sœja 'saje'. Izjema so manjšalnice iz moških osebnih imen, npr. *'to:nček Tonček'. V predponah in v nekaterih obrazilih je mogoča dvojnica /e/, ki pa se čuti kot novejša in prevzeta iz knjižnega jezika - pre'vi ~ pravi 'pre-vij ', 'pâ:jek ~ 'pâ:jak 'pajek'.
2.1.3.2 Prednaglasni /e/ alternira z /e/, za /č ž š r j/ pa tudi z /a/ - se'ljt ~ se'ljt, čre'pine ~ črdpine 'črepinja, črepinje'.
2 DISTRIBUCIJA
2.1 SAMOGLASNIKI ^
2.1.1 Dolgi samoglasniki ^
2.1.1.1 /e:/ in /e:/ pred /j/ nista mogoča; nadomesti ju /e:/, ki v nekaterih primerih |i alternira z /i/ - 'velja ~ 'vija. <ni
2.1. 1.2    /e:/, ki mu sledi zlog s nesprednjim samoglasnikom, nepalatalizirani so- * glasnik ali zlog, ki ne vsebuje /č ž š r j/, je fakultativno nadomeščen z [e:]
-z've:zda, z!ve:st (R mn.) (proti z've:z}de (R ed., I mn.)), 'veita (2. os. dv.) ^
(proti 'veite (2. os. mn.), toda Ve; (3. os. ed.)), tre:box (proti tre:p 'xe (I mn.)); ^
sicerpon'dedçkpon'dedka 'ponedeljek', 'veiša (I/R ed.), s've/c&a (I ed.) in m
tudi s'vexk (R mn.). Pri nekaterih govorcih pride fakultativno do enake- ^ ga pojava, če naglašeni enozložnici, v kateri je /e:/, sledi nenaglašena
enozložnica s sprednjim samoglasnikom (ob navedenih omejitvah) - 'de: <
pa na 've:m 'zdaj pa ne vem' proti 'de: be pa 'šo: 'zdaj bi pa šel', te 're:nç ^ poleg te 're:nç 'rajni'.
2.1.1.3    Prav tako ni mogoč /a:/ pred istozložnim /v/; nadomesti ga /a:/ - (krâ:va) ***
kra:u 'krav (R mn.)", kra:ujo 'kravji'} ^
2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki C 2.1.2A    /i/, ki mu sledi zlog z nesprednjim samoglasnikom, nepalatalizirani so- j
glasnik ali zlog, ki ne vsebuje /č ž š r j/, je fakultativno nadomeščen z /j/ &
- 'sjta (poleg 'sila, toda samo 'sile, 'sil), 'zjma, 'zjm (poleg 'zima, 'zim, toda q
samo 'zime), p'rjt (poleg p'rit) 'priti' (toda p'rit' ~ p'ridç 'pridi'), 'pjia M
(toda 'sita (R ed.)); prim. *'inža 'Inže' (<— Janez). ^
2.1.2.2 Naglašeni /c/ za /č ž š r j/ prehaja v /o/, torej je njegova položajna različi- ^ ca, in v tem položaju alternira z /i/ - 'šolo ~ 'šjlo 'šilo'.
Uporabljene krajšave in simbol ■ so razumljivi iz sobesedila, natančnejšo razlago predvsem označevalnikov pa gl. v Weiss 1998: 60-61. Tem je treba dodati še: kor. 'koroško', n. 'nemško' in sr.-hr. 'srbsko-hrvaško'. Znak ~ stoji pred glasovno, oblikovno ali pomensko različico.
Razporeditev naglašenega /â:/ nasproti /a:/ se v nekaterih besedah razlikuje po krajih; tako npr. predvsem v zahodneje ležeči vasi Bočna govorijo 'rnœma, 'â:te, 'kâikat, 'padca, s'jœlç 'sejali', 'pamčat 'spati', 'bâila 'bala (del. na -1)', v Spodnjih Krašah in v vzhodneje ležeči vasi Kokarje pa 'mama, 'a:te, 'ka:kat, 'padca, s'ja.iç, 'pamčat, 'bada; v Bočni in Spodnjih Krašah je npr. 'kœrjgla, v Kokarjah pa 'kairjgta. 323
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
3 Pri starejših govorcih prihaja celo do obratnega pojava, ko izgovor prvotnih soglasniških skupin olajšujejo z vrivanjem hI - k3le:ša (~ kle:ša) 'klešče', ka'nuo:f(~ knuo:f) 'gumb', sdm'ré:ka (~ sm'rè:ka) 'smreka'.
2.1.3.3 Za /č ž š r j/ se namesto /e/ pojavlja hI - 'pieičo 'peči (R ed.)', 'koižo (D ed.), 'sušo (D ed.; vel. za 2. os. ed.), 'durs 'duri', 've:p ~ 'vijo 'veji (Ded.)'.
2.1.3 A Prednaglasni /i/ za /č ž š r j/ (kadar se ne reducira popolnoma) le redko alternira z hi - živi ~ zo'vi, si'vœrjka ~ so'vœrjka 'igla', živina ~ zo'vjna ~ živ jna. V tem položaju se lahko pojavlja celo /i/ namesto /e/ - ci'zâma 'čežana'.
2.1.3.5 /a/ in hI za /1/ («— 1) in /n7 (<— h) nista mogoča; namesto njiju nastopata /e/ in /e/-'vole 'volja' (I/R ed), 'kuome 'konju', Iç'beizon 'ljubezen'.
2.1.3.6 V lahko izgovorljivih soglasniških skupinah nenaglašeni hI alternira z 0 - ko'rjto ~ krito 'korito', g'rusok ~ g'rusk 'hrušk', 'die:sok ~ 'dieisk, kordnina ~ krdnina 'korenina', ko'vœc ~ kvaič, ro'jaiu ~ r'jaiu, go'loip ~ g'io:p?
2.1.3.7 Kadar stoji lui v vzglasju ali na začetku besede, pred katero je beseda s samoglasnikom v izglasju, lahko ima predvsem v hitrem govorjenju različico [u] - Çvédkega) u'rèixa 'velikega oreha'.
2.2 SOGLASNIKI
2.2.1       Zvočniki
2.2.1.1 Zvočniki /m/, /n/ in /v/ so palatalizirani v posameznih primerih pred drugotnimi nesprednjimi samoglasniki in na koncu besed - u'zieim ' (~ u'zieime) 'vzemi', m ' (~ me) 'mi (D od jaz)', 'kuo:n ' 'konj',//ra:v 'u 'pravil, pripovedoval'.
2.2.1.2 /v/ nastopa kot [v]; v položaju pred soglasnikom ima različico [u], ki alternira z lui (predvsem v počasnem govorjenju) - 'više, niraiule 'mravlja (I/R ed., I mn.)'. Položajno izjemen je [u] med dvema samoglasnikoma v medmetu 'afuaij 'av' (<— 'a:u\ ~ 'a>va:j), posamezni starejši govorci pa izjemoma izgovarjajo [u] v takem položaju tudi še v kaki drugi besedi, npr. v 'njua 'njiva'.
2.2.1.3 [u] ni mogoč v izglasni skupini, ko bi pred njim stal naglašeni /u/ (<— -uw, -ul) - u'bu 'obul', sq'zu 'sezul', 'ču 'čul, slišal'.
2.2A A Iv'I nastopa le pred nesprednjimi samoglasniki -p'rœv'u 'pripovedoval, pravil'. Na koncu besede ni mogoč - tu in po popolni redukciji za njim stoječega sprednjega samoglasnika preide v položaj, kjer ima različico [u], ki ne more biti palatalizirana - zap'raiule 'zapravili'.
2.2.1.5 /j/ ni mogoč za /i/ na koncu besede ali pred soglasniki - 'pi 'pij', 'pite 'pijte', tele'vizi 'televizij (R ed.)'.
2.2.1.6 III nastopa v položaju pred nesprednjimi samoglasniki. Na koncu besede ali pred soglasniki ni mogoč.
2.2.1.7 /1/ ni mogoč v položaju pred /a/. Nastopa pred sprednjimi samoglasniki (tudi iz prvotnega/a/), npr. f/e://'zavora', 'leijdra 'lajdra', žlleijdra '(močna) veriga', 'le:jbič 'telovnik', 'leijp'kjs 'podloga za pod komat', 'leijkmestor
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
'drzalnik', v izglasju v primerih popolne redukcije sprednjih samoglasnikov, npr. zdžieil (~ zdziede), pred nesprednjimi samoglasniki pa v primerih, ko so ti drugotni (npr. 'žieilo 'želel') in v nekaterih primerih v zvezi / + 'V: +j + C (pri čemer je 'V ali 'ô: ali 'o: ali 'e:) - *'lô:js -za 'Lojz', *'lo:jzek-a 'Lojzek', 'lôijtra (~'leistuca ~'le:stvonca) 'lestev','lo:jtorčnek 'lojtrnik'. Redkejšo dvojnico z [1] imata 7<r//?a (~'le:jna) Tajna' in '}a:jka (~ 'leijka) (slabš.) 'ženska'. Nekatere besede, ki se začnejo na lu-, imajo dvojnico lu- - 'luč ~ 'luč, 'iučat ~ 'lučat 'lučati, metati', 'iukne ~ 'lukne, 'luna ~ 'luna, 'luska ~ 'luska, 'lušot ~ 'lušot 'luščiti', 'lubenjca ~ 'lubenjca 'lubenica'; prim. seflô:ser~flô:ser 'splavar' nasprotiflôis 'splav'.
2.2.1.8 /n7 je palataliziran tudi pri sklanjanju pridevnikov po redukciji /c/ (vendar ne pred Igl)-'jam 'mo 'enem(u)' (toda'ja:rjga 'enega').
2.2.1.9 /m/ se pri sklanjanju pridevnikov po redukciji /e/ ne palatalizira - 'sœmga 'samega', 'sâ:m:o 'samemu'.
2.2.1.10 /n/ ima pred /k g x/ različico [rj] - 'bâujka.
2.2.1.11 /m/ ima pred /f/ različico [m] - 'šjirjfat 'udrihati |negativno govoriti| '. 2.2.2       Nezvočniki
2.2.2.1 V besedi in besedni zvezi nezveneči nezvočnik ni mogoč pred zvenečim in zveneči ne pred nezvenečim - s'vœdba 'svatba', s'la:tka 'sladka', b'raid ga 'bo: 'brat ga bo', 'nuoiž be mo u'zé:u 'nož bi mu vzel', 'puklaz'd'ga (~ 'puklas 'tçga) 'grbastega'.
2.2.2.2 Na koncu besede pred premorom so mogoči samo nezveneči nezvočniki -'ta:rt 'trd', g'ro:p 'velik', b'rœst 'brazd'.
2.2.2.3 Nezvočniki (razen /č ž si) so palatalizirani:
- pred 0 <— i - 'ma:t ' 'mati'
- pri reduciranih dvojnicah k vel. za 2. os. ed. ter pred končnicami pri vel. za 1. in 2. os. mn. ter za 1. os. dv. (ne pa tudi za 2. os. dv.) pred končnicami - 'nie:s ' (~'nie:sç) 'nesi', 'nie:s 'te 'nesite' (toda 'nie:sta 'nesi-ta'; nezvočnika /b/ in /p/ na koncu osnove v velelniku za 1. in 2. os. mn./ dv. nista palatalizirana -po'zœbmo 'pozabimo\po'za:pte ' pozabite \'kupmo 'kupimo')
-pred-i/ <— -iu-'va:z 'u 'vozil (3. os. ed. m. sp.)', ndrè:d'u 'naredil',g'rœb u 'grabil'
-pred-o <—eu, -el-'jom 'o 'imel','va:t'o 'hotel','fa:c'o (fdciede) 'ruta', 'zib 'o (zibelç) 'zibeP, 'na:z 'b 'ok 'darilo porodnici'
- Idi in Iti se palatalizirata v stranskih sklonih pridevnika pred 0 <— ë -'rižas 't'mo (~ 'rizas 'temo) 'črtastemu, progastemu', 'puz'd'ga (~ 'pus 'tçga) 'pustega'
- v stranskih sklonih samostalnika pred 0 <— çlo - (posek) 'pos 'ka 'psiček', (z!ve:zek) z!ve:s 'ka 'zvezek'
2.2.2.4 /k7 je palataliziran le v primeru 'nè:k' (~ 'nè:kç ~ 'nè:k) 'nekje'.
2.2.2.5 V besedi nepalatalizirani nezvočnik ni mogoč pred palataliziranim, v izglasju pa ni mogoč nepalatalizirani nezvočnik za palataliziranim (izjema so seveda nezvočniki /č ž š/, ki ne morejo biti palatalizirani) -'tumaz 'd'ga
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
'neumnega', 'tumas't'mo 'neumnemu', d'va:js't' 'dvajset', 'kuo:sY (~ 'kuoisçt ~ ko'sjt) 'kositi'.
2.2.2.6 Samo nezveneči nezvočniki so mogoči tudi na koncu besede pred samoglasnikom ali zvočnikom naslednje besede - nila:t'mo:š, s'iaip u'kus 'slab okus'. (Pri redkih govorcih je glede na hitrost govorjenja in čustveno razvnetost v takem položaju mogoč tudi zveneči nezvočnik.) Zveneči nezvočniki na koncu besede se ohranjajo v pravih predlogih pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik, zvočnik ali zveneči nezvočnik -ud'nçga 'od njega', spod'nœk 'izpod nog', braz u'če:ta 'brez očeta'.
2.2.2.7 Pred zvenečimi nezvočniki ima 1x1 različico [y] - p'ruy ga 'mœtra (toda p'rux 'kila') -, /c/ različico [3] - bo 'pairšu 'stric bo prišel' -, ki je po redukciji sprednjega samoglasnika za njim lahko tudi palatalizirana -'Pu3' 'Sa: (proti 'pucç 'ga: kot ukaz psu 'napadi ga') -, /č/ pa različico [3] -p'ruo:} bo 'so (todap'ruo:č).
2.2.2.8 Podvojeni soglasniki, ki nastopijo zaradi samoglasniške redukcije in na morfemski meji, se izgovarjajo podaljšano, vendar pa se predvsem v hitrem govorjenju komajda ločijo od enojnih - 'zjèilç 'z zeljem', 'sjieistro 's sestro',p'rit:e (~p'rite) 'pridite'.
2.2.2.9 V nekaterih medmetih se govorita tudi [R] in [?] - o'fîo 'aha', 'na:? ~ 'naf?â: 'nak, ne'.
2.3 PROZODIJA
2.3.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom.
2.3.2 Naglas ne nastopa na prvotno kratkem zadnj em zlogu večzložnic - 'za:s 'pe 'zaspi (vel.)', 'tieimon 'temen', 'puo:{t)piat 'podplat', 'cegon 'cigan', ko'po:vo(~'kopvo) 'kupoval', mf'ranče 'France' ,'pa:r^nas 'pri nas','na:J'le 'na tla', *x!ra:vat 'Hrvat'.
3 IZVOR
3.1 Samoglasniki
3.1.1       Dolgi samoglasniki
è:      <— nanaglašenega e v nezadnjem besednem zlogu - 'nè:su, 'zèilç 'zelje', 'pé:ku 'pekel (del. na -1)', 'lè:t 'led', 'pèirp 'perje; listje', 'zè:nçn ~ 'žemin (toda 'ženska 'že:ns'ke) <—    -'pèitok, s'vèit prid. 'svet', g'lè:dom, trèisem, g'ré:, u'zé:mem
'vzamem', de'vê:t, 'pè:st, i'mé: (~ star, 'jome) i'mèma 'ime' <— naglašenega q v nezadnjem besednem zlogu - 'dè:tele (I/R ed.), te'lè:ta
<— naglašenega ë v nezadnjem besednem zlogu - sm'ré:ka, 'lè:to 'leto; poletje', ko'lèmo, 'rè:pa, po'lèmo, strè:xa
<— ë:, i: pred r - z'vê:rk 'izvir', 'mè:ra 'mera; mir (R ed.)', 'vè:ra, sç'kê:ra
<— u: pred r (izjemoma) - me'xè:r (~ me'xur) 'mehur'
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
<— / pred istozložnim /v/ za ustničnikoma p in b - 'bè:u 'bil (del. **? na -1)', do'bè:u 'dobil', 'pè:u (~ 'pju) 'pil (del. na -1)' (tudi v ^ sestavljenkah -po'pè:u (~ po'pju) 'popil'), po'pè:unat 'popiv- ^ nati' 2
<— o: - bo'lèm 'bolan', 'dè:n 'dan', 'vè:s 'vas', 'mè:x 'mah', 'lern <ni 'lan'
<— naglašenega p v nezadnjem besednem zlogu - u'sèixne 'usahne', pra'mèikne 'premakne', u'tèiknem 'vtaknem' ^ <— i: včasih za zvočnikom - 'mèizat 'mižati', pflèiz'nen 'priliz-    ^
njen' ^
ô:      <— naglašenega o v nezadnjem besednem zlogu - 'xô:dç, 'dô:bor,    m
'ko:ža, škornja, Skôida, 'nôisem, 'xôija 'jelka; hoja', 'nôisa, skôida    fe <— nenaglašenega o v nezadnjem besednem zlogu, če je bil pred    <j
njim kratek naglas - jo'gôida 'jagoda' ^
<— o: ali q: pred istozložnim j - 'mô:j, z me'nôij, zdmôij (~ zdmo:j( o))
povdk. 'dobro' ^
<— u pred istozložnim r, y - 'kôirba 'kurba', 'cô:j(te) 'čuj(te)' ^
<— e (izjemoma) - ma'čo:xa 'mačeha' >
<— v prevzetih besedah - 'gôirta 'trak' (n. Gurt), 'kôirblet 'poga-     O
njati ImotorP (n. kurbeln) ^
e: [e:] <— e: -pe'pe:u 'pepel','pe:č, če'beda, je'sem ^.
<— ë: - m'le:ko, s'vexa, z'veizda, b'reik, 'me:x 'meh', tre:box, 'leite    q
'leta (I mn.)', 'me:sonc 'mesec', 'be:u, 'beda, 'bede, s "le:p, s "leipe,     ^
s "ve:tet, 'le:p, 'lerne <— ë, ki je prišel pod naglas po premiku kratkega naglasa za zlog    ^
proti začetku besede - zg're:šot, 'le:po (~ 'Içpo) prisl. 'lepo' fr-,
<— aj - 'ke: ' kaj ' (toda 'kâ: ' kaj ' ), 'se: ' s aj ', 'de: ' daj ', 'de:te ' daj te ',     ^
'de:ta 'dajta', 'de: ~ z!de: 'zdaj', 'dede ~ z'dede 'zdajle' <— a:j - te 'remç 'pokojni', ta 'rema 'pokojna', 'me:xnç 'majhni
(I mn. m. sp.)', 'me:xon 'majhen' <--e:j - debele: 'debelej(š)e', drob'ne:, globo'ce: 'globlje', xitre:,
xladne:, le got ne: 'lažje', močne: 'močneje', pocas'ne:, s'vet le:,
svax'ne: 'šibkeje', tem'ne:, p're: 'prej', nap're: 'naprej', zatre:
(star.) 'zato(rej)'
<— i v glagolski priponi -irati -iram - u'be:rat (~ u'bè:rat) 'obirati', lau'fe: rat 'tekati', zdpe:rat (~ zdpè:rat ~ zd pie: rat) 'zapirati', po'be:rat (~ po'bè:rat) 'pobirati'
<— e v predponi pre- (<— pro-) v posameznih primerih, ko je na-glašen - nap're:de 'naprodaj'
<— e + / v glagolu 'nimam' itd. (<— ne imamt - Ramovš 1936: 193-194) - 'ne:m, 'ne:moš, 'ne:ma (~ 'nimam, 'nimaš, 'ujma)
<— i v posameznih primerih - so'pe:xat 'sopihati', kdmedca 'kamilica'
o:      <— o: — 'no:s, 'ko:st, 'no:č, 'vo:s
<— zgodaj podaljšanega naglašenega o - utro:k (R mn.), por    ^27
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
utroicex (M mn.) <— q: -'mois, 'goiboc, kioip ž 'klop'
*— naglašenega ç v nezadnjem besednem zlogu - 'goiba, 'koiča, 'toiča, 'mo:ka
<— t ml-'vo:k 'volk', 'po:n 'poln', 'voina 'volna', 'soincç 'sonce' <— istozložnih naglašenih ow, ol, o:w, oil, a:w in iz skupin ow, ol-
ddmo: 'domov', s'to: 'stol', 'po: prisl. 'pol', 'o:ca 'ovca; storž'
(toda 'o:un ~ 'o:un 'oven'), gor'moijo 'grmovje', fç'zo: 'fižol',
gladom 'lačen' (toda 'bodnçca ~ 'boilnjca ~ 'bodnca 'bolnica,
bolnišnica', kar je novejša izposojenka) <— a: v posameznih primerih - 'ko:m(or) (~ 'kâim(or)) 'kam(or)' ie:      <— o-'tie:š-a -o 'tešč', 'tieimon, 'dieiš, 'vieisç 'vasi (R ed., I mn.)',
'žie:rak -rka -q 'žarek, žaltav', 'bieidet 'bedeti' <— e, ki je prešel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga - 'žieina, 'tieita, u'rieime 'vreme' <— ç, ê, ki je pozno prešel pod naglas - 'pieita, 'rieipoc 'rep',
poklieikonf 'poklekniti' <— naglašenih e, q, ë v edinem besednem zlogu - c'vieik, x'riem,
'vieič (toda kme:i) <— e, q, ë, ki je prešel pod naglas po premiku cirkumfleksa na
zadnjem zlogu za zlog proti začetku besede - 'mieiso, 'tie:sto,
'siemo, 'pieičo 'peči (R ed., I mn.)', b'rieiga <— e v predponi pre- (<— pro-), ki je prešel pod naglas - p'rieidat
'prodati',p'rieistar (pros'tô:ra) 'prostor' <— i: pred r ali med dvema zvočnikoma - u'mieirja 'umira',
zdpieirjam 'zapiram', 'mieiron (~ 'mèiron) 'miren'; 'mieimo
'mimo'
<— v posameznih primerih prvotno prednaglasnega o med dvema zvočnikoma - mflie:rjan ^fler'jaina 'Flor(i)jan' uo:     <— o, ki je prešel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga - 'nuoiga, 'kuoiza, kiuoipç 'klopi (R ed., I mn.)'
<— naglašenih o,qv edinem besednem zlogu - 'puoit 'pod', Uruoip 'krop', siruoik
<— o, q, ki je prešel pod naglas po premiku cirkumfleksa na zadnjem zlogu za zlog proti začetku besede - 'muoiton, 'kuois'tç (~ kos'ti) 'kosti (R ed., I mn.)' a: <— a: in naglašenega a v nezadnjem besednem zlogu - m'ra:k, m'ia:t -da -o (~ m'M:t -da -o), 'la:s, b'raida, 'paiuc 'palec', 'baiia 'bala (del. na -1), 'maima, 'a:te, 'kaikat, 'padca, s"ja:t (~ s"jâ:t) 'sejati Isemel', 'painčat (otr.) 'spati', g'iaiva, b'raida
<— a:, ki mu sledi istozložni /v/ - kraiu, kraiujo 'kravji', kor'vaiu, pop'raiu (~ pop'rœvç) 'popravi'
<— kratkega naglašenega a - 'gait 'gad', 'nais, s'tair, b'rait 'brat', m'rais
<— a, ki je prešel pod naglas po premiku cirkumfleksa na zadnjem
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
zlogu za zlog proti začetku besede - p'ra:xo 'prahü', u'ra:to 'vratu', sfra:xo 'strahu', ila:to s 'zlato', 'ta:k 'tako'
<— glasov, ki bi sicer dali /è:/ (gl. pri /e:/) pred istozložnim /j/ -'ža:jn (~'ža:jn) 'žejen', 'pa:jsjo 'pasji', 'paijsa 'pesa'
<— ö za /v/, ki je prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega kratkega zloga - 'va:sa 'osa', 'vaida 'voda', g'va:rot ~ go'va:rot 'govoriti', 'va:rax 'oreh', 'va:trak 'otrok', 'va:ko 'oko', 'gailfat 'goljufati'
<— e, e za /č ž š r j/ - 'ša: 'še', 'jaidn 'eden', 'jaizçk 'jezik' <— iz /v,  (skupaj z r) - 'pa: rs t m/ž 'prst', 'va:rba 'vrba', /tam - J^ ž 'med m ,'sa:rne 'srna (I/R ed., I mn.y ,'a:rjast ~ 'a:rjo 'rjast' n nikalnici 'ne' in v posameznih primerih po umiku naglasa nanj - 'na:Jbo 'ne bo', 'na:jn 'ne bom', 'na:jno 'ne bomo' itd., 'pa:čat se 'pečati se' (todape'âœm se) â:       <— a: v posameznih primerih - 'ka:šlcm 'kašljam', Urâ:l, g'rœt, u'rœt 'vrat (m I ed.; s R mn.)', 'jœstrap 'jastreb', 'pâ:s 'pas', 'kœrjgla, z!lâ:t 'zlat', 'tâ:k 'tak(šen)' <— a: +j - 'kâ: 'kâj', za'kâ: 'zakaj' <— e: za z v posameznih primerih - 'ža:ja 'žeja'
3.1.2       Kratki samoglasniki 3.1.2.1     Kratki naglašeni samoglasniki i [i]    <— /: - 'sin, 'zima, 'Ijst
<— naglašenega i v nezadnjem besednem zlogu - bradavica, 'žila, 'šilo (~'šolo) 'šilo'
<r— naglašenega e, e, ë, pred /j/, [u] - 'vija (~ 've:ja) 'veja', 'rija (~ 'reija) 'reja', brija (~ nov. b're:ja) 'breja', u'dija (~ u'de:ja) 'odeja', *ro'tija 'Doroteja', na'rijat se (~ na're:jat se) 'spakovati se; slabšati se Ivremel', 'bižo ~ 'biš(~ 'be:(j)žo ~ 'be:(j)š) 'beži', 'bište (~ 'be:(j)šte) 'bežite', 'sijat 'sejati Is sitoml', 'piucer (~ 'pè:ucer) 'cepljeno drevo', 'piuc(v)at (~ 'pê:uc(v)at) 'cepiti', 'ziunat (~'zè:unat) 'zelnat'
<--oji(-) - s'tim (~ stojim ~ sto'im) 'stojim', 'bjm se (~ bo'jim se ~
bo'im se) 'bojim se'
<— ë v glagolu 'nisem' itd. -'njsom, 'nisç, 'ni
<— u v edinem primeru - me'kizo -va -o prid. 'mehkužen' u       <— u:-kluč, u'lup 'olupek'
<— naglašenega u v nezadnjem zlogu -'lupem iupim', 'buku 'bukev'/južna 'južina, kosilo', 'kuxat 'kuhati'
<— izglasnih -ul in -uw - u'bu 'obul', so'zu 'sezul', 'ču 'slišal'
<— o: v posameznih primerih - 'kume 'komaj', pone'gudçt se 'izroditi se'
<— o v prevzetih besedah - cç'kurja 'cikorija', 'muškra 'šivilja', 'tutorjg'rô:ber 'grobar' (n. Totengräber), 'tuton'kœmra 'mrliška vežica', 'furom -rma 'način' (n. Form), 'sudor -dra 'gramoz'
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
7^
(n. Schoder), momb'ruš -ža 'Ambruž |gospodar v Bočni|' (<— ^ Ambrož), frucat -om 'vztrajno trditi' (n. trotzen)
^ <— onomatopejskega u - 'kukoca 'kuka 'kukavica kuka'
<— ol-'juša 'jelša' e       <— dolgega naglašenega / v posameznih primerih - 'zçt 'zida 'zid' C <— e, /, ki je prišel pod naglas po premiku cirkumfleksa z zadnje-
ga zloga za zlog proti začetku besede - 'lepo (~ 'leipo) prisl. ^ 'lepo',
O <— i, ki je prešel pod naglas po premiku naglasa z zadnjega zloga
proti začetku besede - s "vene s 'prašič' <— kratkega naglašenega / - 'ncč 'nič', 'nexcar 'nihče', 'tcč (~ 'tie)
'ptič', 'set (~ 'sji), 'meš (~ 'mis) <— u zal po premiku naglasa nanj -'Içdç 'ljudje' N <- e,3v posameznih primerih - 'mene (~ 'mone) 'mene', 'mene (~
> 'mone) 'meni', 'tçf ~ 'tçte (~ 'tot' ~ 'tote) 'ta (I ed. m. sp.)' (po
samoglasniški harmoniji) ^ <— / v prevzetih besedah - špcl š"pile 'igra Is kartamiP (n. Spiel)
^ a       <— kratkega naglašenega o - 'pos, 'vos 'ves'
P% <— ç, ki j e prišel pod naglas po premiku naglasa s končnega zloga
-'zobe 'zobje', 'moškc 'moški', 'vogu -gla 'vogal' <— naglašenega o v nezadnjem besednem zlogu -'vole 'volja (I/R ed.); olja (R ed.)'
šn* <— ë, q za /j/ - 'jafra, 'jo(te) 'jej(te)', 'joza 'jeza', w^/ar -a -o 'ujet'
2 <— i', i za /č ž š r j/ - zdšot 'zašiti', 'rot 'riti (nedov.); rit', sk!rot dov.
'skriti', 'jot 'iti', 'ypöfe = jot' 'pojdi', 'jote 'pojdite', u'žot 'užiti', _* spo'cot se dov. 'spočiti se', 'jogla 'igla', sfrožba 'striženje'
^ <— kratkega naglašenega u - 'to 'tu', 'voš 'uš', krox (~ Krux), 'kop
(~ '£w/?),      'slišati', u'bot dov. 'obuti' <— «, ki je prešel pod naglas po premiku kratkega cirkumfleksa s končnega zloga - droge 'drugje', 'romen (~ ro'miein) 'rumen', 'xodo (~ 'xudo) prisl. 'hudo', 'pošto (~ 'pusto) prisl. 'pusto' <— kratkega naglašenega in po naglasnem premiku naglašenega a - mfronc 'Franc',    ronce *fron'cè:ta 'France', sfrons'kç (~ sirâ'ns'kç) 'stranski', 'moston -tna -o (~'maiston -tna -o ~'maison -sna -o) 'masten' <— a: v posameznih primerih med dvema zvočnikoma - 'roma (~
'raimd) ž 'rama', p'lomon (~p'iœmon) 'plamen' <— a v besedi 'kakor' -'kokor
3.1.2.2    Kratki nenaglašeni samoglasniki
i        <— /, kadar se ne reducira v /e/ (za /č ž š r j/ v /s/) -       (~ kipi) 'kipi', z/V/ (~ zo'vi ~ Fvi) 'živi' <— e, kadar se ne reducira v /e/ (za /č ž š r j/ v /s/) - čižaina 'čeža-na', pjrjkœlo (~ perfkâilo) 'nalivno pero' u       <— vzglasnega w- - u!še:so 'uho'
330
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
vzglasnega o- (ostane tudi v obliki s predpono) - u'réixç, (z)iïrâ:le '(z)orali' °     7
izglasnih -vv ali -/ v položaju za /r/ - 'ča:ru 'deževnik, črv', ^ 'bairu 'brv', u'mairu 'umrl' X
izglasnih -//, -ël in -iw s palataliziranjem predhodnega sogla-    <ni snika (če je palataliziranje mogoče) - m'laifu 'mlatil', 'xuoid'u     * 'hodil', p'ièis'n'u 'plesniv', sp'lèisyn'u 'splesnel', nddušlu 'na-dušljiv', z'béirclu 'izbirčen', s'purclu 'izbirčen |pri jedi|' ^
izglasnega -ow - zdro'njku 'zdravnikov (R mn.)',4 'puoikru (~ ^ pokrou) pokrova 'pokrov' ^
-ew~, -vv/-, -ol- pred pripono -ca, -oc - 'leistuca (~ 'leistvonca) 'lestev', 'kuoizuc ko'zoica 'kozolec'
izglasnega -e pri sam. s. sp. za c, n (ki ne podaljšujejo osno- ^ ve) - 'soincç, 'sairce 'srce', 'poilç 'polje', zndmieine, 'zairne ^ 'zrnje'
izglasnih o, ç, u, o za prvotno palatalnim soglasnikom -'čeiulc ^ (D/M/O ed.), 'vaignç 'ognju (D/M ed.), ognjem (O ed.)' 'luknç ^ 'luknjo (T ed.)'
izglasnega -7'e - d'r2g£ 'drugje','Içdç 'ljudje' (če tu ni iz -/)       O
0 v priponi ne za /č ž š r j b f/ - 'dèidek -a 'možiček', 'lulçk ^ -a 'moški spolni ud', 'mucçk -cyka 'mucek', pon'deilçk -tka, ^ 'mieisek -a (otr.) 'meso', 'zizek -a 'dojka, sesek', 'jeizçk -a 'manj- q šalnica od jez' K/:
1 v priponi -ika, razen za /č ž š r j b m v/ - mormdiàideka (otr.) ^ 'manjšalnica od marmelada', z"va:dçka 'majhna žival' (<— ži- ^ vad), 'vaideka 'vodica', 'žilcka 'žilica', 'lulçka 'žensko spolovilo', 'lizçka (« 'lizika), 'mizeka 'mizica', 'soizeka 'solzica', 'kuoizçka 'manjšalnica od koza'
nenaglašenega, tudi izglasnega / ne za /č ž š r j/ - tç'si 'tišči', 'žemen 'ženin', zç'dœr (~ zfdâr), 'jaizçk 'jezik', g'râibçt, 'xôidçm, 'mize, p'ridç (~ p'rit') 'pridi'
prednaglasnega o, u zap -pç'leij 'polaj', *pç'lâ:nc 'Poljanec Iprebivalec Poljan (pri Rečici ob Savinji)* prebivalec Polj, tj. Spodnje Savinjske doline|', *pçs'tuo:ta 'Pustota lledinsko ime v Rovtu pod MeninoP, pçs'tjta (~pos'tjla) 'pustila', pçlo'n'â:k 'polovnjak Isodl', pç'naca (~ po'noxa) (slabš.) 'posoda' prednaglasnega u zal, l-klc(n)'ča:unca « klç(n)'čaiunca 'ključavnica', le'beizon 'ljubezen', Iç'bèinske 'ljubenski k Ljubno ob Savinjil', *lç'bija 'Ljubija Ikr. imel', Iç'di ijudi (R/Tmn.)', *le'cija 'Lucija', Iç'sjna ~ Iç'sine (~ lo'sina « lo'sine) '(jajčna, orehova) lupina'
4 V Spodnjih Krašah nekateri govorci, v Bočni pa nasploh razlikujejo b'rœto -va -9 (prid.) in b'rœtu (R mn.) 'bratov'; oblika b'rœto v Spodnjih Krašah pri večini govorcev pomeni oboje.
331
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
<— prednaglasnega e,ë- méxèir 'mehur', mç'nô:j 'menoj', se'bôij
(~ so'bô:j) 'seboj', tç'bôij (~ to'bô:j) 'teboj' <--oj v 1. ženski sklanjatvi - s krœve 's kravo' (in analogno tudi
v 2. ženski sklanjatvi -z 'nite 'z nitjo'; prim. Rigler 1980: 30) <— v prevzetih besedah -'fe:rtek----prid. 'gotov', 'lè:dek----prid.
'neporočen, samski', sç'gurno (~ si'gurno) 'gotovo' o 5v priponah ~oc, -or ipd. -xHœpoc, 'sudor 'gramoz'
<— o v skupini kot- - ko'do: (~ g'do:), ko'dar (~ g'dar) 'kdor ', ko'da:j
(« g'da:j) 'kdaj'
<— o v priponi -ok, -ik za /č ž š r j b f t/ - 'zobok ~ 'zo:bok 'zobek', 'ma:čok 'maček', ko'nuo:fok ~ knuo:fok 'gumbek', s'to:lčok, 'tuo:rok, 'nuo:žok, 'pè:tok, če'ta:rtok ~ ča'ta:rtok
<r— i v priponi -ika za /č ž š r j b m v/ - 'luboka 'ljubica', 'rjboka 'ribica', 'kô:rboka 'kurbica', 'jœmoka 'jamica', 'ma:moka 'mamica, mamka', 'suo:voka 'sovica', 'pužoka 'punčka |lutka|' (<— puža)
<—č>,q- zo'bo: (~ 'zobo) 'zob (R mn.)', vog'io: 'vogalov', sto'ljca 'stolica Ipripraval', 'tie:lok ~ 'tie:iox 'teloh', so'bô:j (~ se'bô:j) 'seboj', to'bô:j (~ te'bô:j) 'teboj'
<— nenaglašenega u - io'šjna ~lo'šine (~ le'š jna ~ le'šine) '(jajčna, orehova) lupina', so'sjt (~ 'sušot) 'sušiti', fre:box, b'rœto, 'vino 'vino (I/T ed.)', po'šuo:ba 'puščoba', (in)štro'mie:nt 'glasbilo'
<— prednaglasnega o - so'sit ~ so'sot 'sešiti', so'sjt prid. 'sešit'
+— izglasnega -i za /č ž š r j/ - 'to:čo 'toči (D ed.); tolci', 'nuo:žo 'noži', 'tišo 'tišči (vel.)', 'pie:ro (~'pie:r) 'peri', 'vie:rjo 'verjemi'
<— izglasnih o, ç, u ne za palatalnim soglasnikom - 'zjto (I/D/T/ M/O ed.), rn'lœko 'mlako (T ed.)'
<— a - so'mo:težon (~ sdmo:tezon) 'samotežen', mfron'cé:ta 'Franceta (R ed.)', 'cegon (ce'gâmd) 'cigan', križon -a -o 'križan' o, a v končnicah -om in -am samostalniških sklanjatev - sjtuod om 's stoli', s 'krœvom 's kravami'
<— nenaglašenega/* (skupaj z r) - kor1 tine ~ koftjna, 'kô:kor 'kolikor', dor'vœjo 'drva (skupno ime)' (<— drvovje), stor'zaj 'ste-žaj'
<— prednaglasnega a (skupaj z r) - nofkaza (~ nar'ka'za), mormd-iâ:da 'marmelada', kor'bjt (~ kar'bjt) -a 'karbid', por'tija (~ par'tija) 'delovna skupina', xor'puna (~ xar'puna), gabor'dem 'gabarden', mor'kàx ja ~ mor'kœcija, 'kakors 'k§ (~ 'kœkars 'kç) 'kokarski k Kokarjel', sor'djna (~ safdjna) 'sardina'
<— prednaglasnega ali nenaglašenega reduciranega / (skupaj z r) (<— ri, tudi v predponi 'pri-') - por 'pri', pofnè:su 'prinesel', mkors'tjna (~ mkris'tjna), or1 tine (~ ro'tine) 'ritina Idel déblai', por'vasot 'privoščiti'
<— prednaglasnega u (skupaj z r) (<— ru) -dro'ga:č 'drugače', dro'go:t 'drugod'
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
<--oj v 1. ženski sklanjatvi - s 'xiso 's hišo' (in analogno tudi v 2.
ženski sklanjatvi - z 'mišo 'z mišjo')
<— / - mmok!iaius', *šmo'xeiu ~ *šme'xeiu 'Smihel nad Mozirjem Ikr. imel', mosfléirat ~ mostrèirat (~ mestlèirat ~ mestrêirat) 'ministrirati', no'kôil (~ nç'kôil) 'nikoli', *co'ril (~ *cç'ril) 'Ciril', štor* na:j st (~ stçr'naijst) '14'
<— e - p'iomon (~ p'iâimon) 'plamen' e [e]   <— prednaglasnih e, q, ë - le'nuoiba ~ le'nuoiba, les'njka ~ les'njka, lëvica ~ le'vjca, ple'njca ~ ple'njca, cre'pine (~ âra'pine) (I/ R ed.), res'n j ca (~ ras'ni ca), ce'dit ~ ce'djt (~ 'ceidçt), le'sem ~ le'sein, sne'zein ~ sne'zein
<— prednaglasnega f (skupaj z r) - cerklju 'cmerav'
<— nenaglašenega q - 'pâimet -metç
<r- izglasnega q pri sam. s. sp. ne za /č ž š r j/ - s"vene s 'prašič', 'kaice s 'mucka', 'žrieibe 'žrebe', 'tieile 'tele', 'jome (~ i'mèi) 'ime'
f- ev samostalniški priponi -er (<—ar) - m'liner -nerja 'mlinar', m'linerca -nerce 'mlinarica'
<— ponaglasnega a zanj- k! rade 'kralja (R/T ed., I/T dv.)', 'kuome 'konja (R/Ted., I/Tdv.)', 'zieimle 'zemlja (I/Red.)', kor'tine (~ kor'tjna) 'krtina (I/R ed.)' (<— krtinja), 'sairne 'srna (I/R ed.)' (<— srnja), 'pieilet 'peljati'
<— istozložnega a/- u'céire 'včeraj', 'dele(te) 'delaj(te)', 'deileta 'delajta', 'duoime 'doma', *me'daič(~ *maj'daič) 'Majdač |gos-podar v Spodnjih Krašah|'
<--(e)je - 'vairčne 'varčneje', u'biune 'obilneje', 'vâirne 'varneje', 'niže 'nižje, niže', 'tušne ~ 'lušne 'bolj prijetno', s'nàizne 'bolje'
<— o v pridevniški in samostalniški priponi -ok - 'lieixek ~ 'lieigek 'lahek', g'iâidek (~ g'iâidok), 'tieinek 'tenek', s'iaidek (~ s'taidok), Idrâitek (~ Jčraitok), 'lis'tek, zfveizek, m'toinček -a 'Tonček', *frainček -a 'Francek', 'aitek -a
<— i v samostalniški priponi -(n)ik - 'koitnek 'kočnik', 'koičnek 'zajčnik', 'zaijčnek 'zajčnik', 'fičnek 'novec majhne vrednosti', 'aijdnek 'ajdov kruh'
<— pred- ali ponaglasnega o - te'bâik 'tobak', 'pôived'ne 'povo-denj (I/R ed.)' (<— povodnja), 'pôivej 'povoj', 'veisek (~ vç'suoik) 'visok', *pe'lôma 'Polona', geifju (~ gaifju) 'goljufiv'
<— pred- ali ponaglasnega a - make'dâim (~ maka'dâim) 'maka-dam', 'goileš 'golaž', (*)tel'jœnka 'Italijanka; italijanka Ipasma kokoši; puškal'
<— i-e'neikcija 'injekcija', varékjna 'varikina', be'tumen 'bitumen', de'reiktor 'direktor', z de'reiktnç 'hitro, brez obotavljanja, naravnost liti, priùT, ube'raïunek 'obiralnik', res'kèirat 'riskirati' o       <— istozložnih ow, ol, aw, al (lahko tudi pred priponami, v katerih
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
prihaja do redukcije) - bro'nica 'borovnica', glo'njk 'glavnik', g'ièido 'gledal', 'iâ: stoka 'lastovka', 'kukoca 'kukavica', s'ma:rkoc 'smrkavec\fošdrjt 'nevoščljiv', fo'lèirat (~fadlè:raf) ' favhraiï, f o'lemcat (~ fadlemcat) 'lenariti', zron (~ zrauno) predi. 'zraven\fo'šija 'nevoščljivost; drobnocvetnirogovilček', kdruzona 'koruzna slama', 'žaigona 'žagovina', 'dèiion 'delaven', de'žo:n 'deževen', mrdlišo (~ mradlišo) 'mravljišče', ro'nina (~ radnina) 'ravnina', zdrdnjko 'zdravnikov (Rmn.; prid.)', b'rœto 'bratov (R mn.; prid.)' (prim. op. 4) (toda bolniška 'bolniški dopust') <— el — čeb 'o'na:k 'čebelnjak'
<— ponaglasnega o pred raznozložnim /v/ - mdcèisnova 'mace-
snova', 'jâdova, u'tinčkova Tinčkova'5 <— prednaglasnega e za r- ubrozllina (~ ubrazUjna) 'obrezlina',
rdšoivat se 'reševati se; godovati' <— prednaglasnega ve - zop'leirjka (~ zap'lerjka) 'žveplenka' <— o v novejših besedah, kjer ni prešel v 9-prog'rœm, vodo'voit
'vodovod'
a       *— a- ma/tinčok, g'ièidata, Idpux 'lapuh'
<— e, c, e v položaju za /č ž š r j/ - črdpine (~ crépine) 'črepinja (I/R ed., I mn.)', 'taca 'toče, toča', 'go:ša 'gozd (I/R ed., I mn.)' («— gošč-), 'va:rax 'oreh', 'roiža 'roža', 'maiča s 'mucka', 'peša 'pišče', *'jo:ža 'Jože', m'jo:ža ž 'Joža (I/R ed., I mn.)', *'inža 'Inže I os. ime I' (<— Janez), ša 'še', 'jaimšak -a 'jamski les', 'kairšan 'krščen'
<— ponaglasnega o pred raznozložnim /v/ (pri redkih govorcih -običajni refleks je loi) - mdcèisnava 'macesnova', *'beindava 'Bendova' (prim. op. 5)
<— o v posameznih primerih disimilatoričnega akanja in akanja za r, /-'vaitrak 'otrok', p'râiprat 'praprot', kidbuk 'klobuk', idpâir iopar', 'Mipar 'lapor', ddmoi 'domov', kdruza 'koruza', gidbuč 'plešast' (<— golobuč), k(o)fdriža 'kolesnica' (<— koloriža), pdtôirjka (~ pdtôirjka) 'potonika'
<— e v posameznih primerih, predvsem za m - mpndMida 'marmelada', mafceides -za 'mercedes', cdpjn 'cepin', 'cjmat 'cimet', 'žaimat 'žamet', (m)mar(d)'kâiijka ~ (m)mari'ka:rjka (~ (^(ajmer'kâirjka ~ (*)(a)merïkœrjka) 'Američanka; amerikanka |izseljenka, riba, žaga|', adnaijst 'enajst'
<— prednaglasnega ve - zap'leirjka (~ zop'leirjka) 'žveplenka'
<— e v nikalnici 'ne' - na
5 Pri nekaterih govorcih v Spodnjih Krašah je fakultativna različica z /a/, ki je v Bočni splošno rabljena - mdcèisnava 'macesnova', m'be:ndava 'Bendova'.
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
3.1.2.3    Zlogotvorni zvočniki
r <— pred- ali ponaglasnega or (<— ri, ra, ro, ru, or, ur, r, tudi v predponi pri-) - mkfs'tjna (~ mkris'tjna), ftine (« ro'tine) 'ritina Idel deblaV, pfvoišot 'privoščiti','eirjkft, 'xitf prisl. 'hitro', dfbjt (~ dro'bjt- druoibet) 'drobiti', dfgaič 'drugače', dfgoit 'drugod', bfc"la:n 'porcelan', kfbe'rija 'kurbarija', kfjâiva 'kurjava', 'šudf 'gramoz', dfvoijo 'drva (skupno ime)', stfzaj 'ste-žaj'
<— prednaglasnega or (<— ar) - mpndiâida 'marmelada', kfbjt (~
kar'bit) -a 'karbid' (druge primere gl. pri hI) <— or iz o - trmdči se 'mrači se' 1        <— el iz li, el za t, d-'muoid'lte 'molite (vel.)', *'rud'l 'Rudelj' <— ol iz el - *'miklne 'Mikeljni Ihišno ime v Spodnjih Krašahl', pe'cikl 'kolo'
<— / za istozložnim [u] - u'paiul (~ *'paiul) Tavel(j)', 'maiul (~ 'maiul) 'gobec prežvekovalcev' m      <— nenaglašenih om, om, am-'nism 'nisem', sip 'sem (1. os. ed.)', bni 'bom', z'meirm 'zmerom', trn 'tam'
<— ponaglasnega em - 'kôilm 'premog' n       <— on iz pred- ali ponaglasnega ni - r/kôil (~ no'kôil ~ ne'kôil) 'nikoli',po'mèiknla 'pomaknila',po'veiznia 'poveznila','boilnca (~ 'boilnica) 'bolnica', s'tieikn' (~ s'tieikne) 'stakni', 'somčnca 'sončnica', 'čičn Y' (otr.) 'sesti'
<— on iz kratkega ç (morda) - 'meisnc 'mesec'
<— ponaglasnih ali breznaglasnih on, om, çm - 'nâiradn 'pripravljen', 'nisn 'nisem','vaign' 'ogenj','žaiiastn 'žalosten', kdruzn 'koruzen', 'šoiln 'čevelj', sn 'sem'
<— prednaglasnega ali breznaglasnega no (<— no) - ribieidn 'nobeden', n 'in'
<— breznaglasnega om (<— am) - tn 'tam'
3.2 SOGLASNIKI
3.2.1       Zvočniki
Zvočniki so nastali iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu (Logar 1981), poleg tega pa:
v <— iz proteze pred prvotnimi o, q -vaiča 'oče', 'vaipft 'odpreti', 'vaigon' 'ogenj','vaigfc 'ogrc','va:jstor 'oster', 'vaikno 'okno', 'vaiko 'oko', 'vomaton 'omotičen', 'vam (star., poud. ~ 'un') 'on', 'vairat 'orati', 'vairax 'oreh', 'vaisa 'osa', 'vaisc 'osat', 'vaisu 'osel', 'vosom 'osem', ub 'vais'mex 'ob osmih', 'vaistat (~ us1 tait) 'ostati', m'vaitok 'Otok|zaselekBočne|',Va:rra/:s 'otrok\'vobolč 'oblic', 'vodor 'oder', 'voizok 'ozek', 'vorgle 'orgle', 'vole 'olje', 'vočom -črna 'očim', 'vočom 'hočem', 'vaiVo 'hotel (del. na -1)' 'vaibjiega 'obenj', 'vaibjie 'obnjo', vod 'od |v počasnem govorjenju!', 'vofnat ~ 'vaiport (~ utp'reit) 'odpreti' (n. öffnen),
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
6 Izjeme gl. pri distribuciji zvočnikov -
7 Izjeme gl. pri distribuciji zvočnikov - l\l.
'vofor 'cerkveno darovanje' (n. Opfer), 'vororjga 'način' (n. Ordnung), 'vorgne ~ 'vororjgç 'popolnoma, zelo, v veliki meri', 'vorzax 'vzrok' (n. Ursache), vor'leiup 'dopust' (n. Urlaub), 'voš 'uš'
<— pred / za predpono u- - u'vçt 'uiti' (toda jot 'iti')
<— b pred š - 'naijiš (~ 'naijoos) 'ne boš'
<— v glagolski priponi -wa- - zadvivat (~ za(u)'vijat) 'zavijati Iz vo-ziloml' (<— zaovijati), po'bjvat (~ po'bijat) 'pobijati', ndvjvat (~ ndvijat) 'navijati',prdvaijškvat (star.; ~ prdvaižat) 'prevažati' m     *~ prednaglasnih o-, u- na samem začetku besede ali za samoglasnikom prejšnje besede ali vzglasnega v- - se bo dbu 'se bo obul', se bo dbçu 'se bo ubil', uz'digne 'dvigni, vzdigni' <— w pred soglasnikom - m'raiule 'mravlja (I/R ed., I mn.)' <— / v del. na -1 v ednini moškega spola za naglašenim samoglasnikom (razen za u) - g'rie:u 'grel', b'rou 'bril', b'raiu 'bral' v'      <— v pred prvotnimi     -êl-p'rœv'u 'pripovedoval, pravil', 'živ 'o 'živel'
j <— kot prehodni j - 'vaijstor 'oster', uj str jna 'ostrina', 'pô:j s 't'o (~ 'pois Y o) 'postelja', 'paijs jo 'pasji', pejs "jâ:k ~ pajs "jâ:k 'pasja uta', 'paijsa lpesa\fle:jštor 'obliž' (n. Pflaster), patnôijstor (~ patnôistor) 'rožni venec IpripravaP, prdnaijškvat (star.; ~ prdnaišaf) 'prenašati', prdvaijškvat (star.; ~prdvaižaf) 'prevažati', 'beijžat 'bežati', aj'dijo (posam.; ~ ddijo) 'adijo', 'poijšpon ~ (posam.) 'poijšmon 'pušpan', 'naijgol 'nagelj','ujzda (~'uzda) <— kot proteza pred prvotnim /, e, če je ta naglasen-'y'^ 'iti', jode 'pojdi' (<— idi), jote 'pojdite', jomet 'imeti', jomç~ jom1 'imej', 'jome (star.; ~ i'mè:) 'ime', jogia 'igla', jograt se 'igrati se', jorxast 'irhast', joskra (star.) 'iskra', josex -s'xa 'kis', jorp ~ jairp 'dedič' (n. Erbe), jorbat 'dedovati', jaidon 'eden', jama 'ena'
<— kot proteza pred a v posameznih primerih - mja'mie:rka (~
m(a)'mie:rka ~ ma'mie:rika) 'Amerika' <— medsamoglasniškega n v edinem primeru - kdmojo 'kamenje' <— l v edinem primeru - 'jeiukop'lœst 'lepilni obliž' (<— levko-
plast)
1        <— / pred sprednjimi samoglasniki, pred soglasniki in v izglasju6 <— primarne skupine ti, dl pred sprednjimi samoglasniki ali na koncu besede v samostalnikih (v del. na -1 je skupina ohranjena) - 'vile 'vile', 'šole ~ 'šile 'šila (I ed.)', 'leitvo 'dleto' <— gl- v edinem primeru - 'lei(te) 'glej(te)' <— r v nekaterih prevzetih besedah - p'iôiba (posam.; ~ p'rôiba) 'pomerjanje |še nedokončanega oblačila|' (n. Probe) 1        <— l pred nesprednjimi samoglasniki7
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
<— primarne skupine tU d/pred nesprednjimi samoglasniki (v del.
na -1 je skupina ohranjena) - 'šolo ~ 'šjlo 'šilo' m      <— q (v zvezi o:m) v edinem primeru - 'poimpok (~ 'puoipok ~
'joižok) 'popek lna trebuhuP <— n (v zvezi ms) v edinem primeru - nazdreims ykç (~ nazdreimone)
'nazarenski' (v medmetni zvezi 'jozos nazdreimske) <— p v izposojenki - 'poijšmon (~ posam. 'poijšpon) 'pušpan, zele-
nika' (n. Buchsbaum) m'     <— p'rim' (~p'rimç) 'primi', p'rim 'te 'primite' n       <— n v izglasju in pred soglasniki - 'jošpran 'ješprenj ', škoiron (~
škoironc) 'škorenj','kuxons'kç 'kuhinjski', traîne 'Kranjec',
krâms'kç 'kranjski' <— m pred k - 'sèidorjka (~ sèidomka ~ sedmjca), 'vosorjka (~
'vosomka ~ us'mjca), 'koderjkišta 'zaboj za premog' (toda 'kôdçm
'premog')
mn-vos'najst '18', (s)'pomet '(s)pomniti' <— b pred č v edinem primeru - klon'cic 'klobčič' <r- l v edini prevzeti besedi -knèibol 'kembelj' (n. Klöppel) n'      <r— h - 'njva, 'vaigon' 'ogenj', 'sairne 'srna', kor'tine (~ kor'tjna)
'krtina', lo'sine ~ Iç'sine (~ lo'sjna ~ Iç'sjna) '(jajčna, orehova)
lupina' (zadnji trije primeri z naslonitvijo na pripono -(i)nja) <— n po redukciji i-'un' (-'une) 'on(i) (3. os. ed. m. sp.)', uzldignç
'dvigni, vzdigni' <— m - 'sem 's 'v etç ž, m mn. 'vsi sveti 11. novembral' (<— *kT>-vbsêmb-
svçtyjim-b - Ramovš 1924: 88)
3.2.2       Nezvočniki
Nastali so iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa: b       <— v - 'gužba (~ star.; 'gužva) 'gneča', 'bàita (star.; ~ 'vâita) 'vata', 'seirbusmedm. 'servus', 'beiks'let(star.) 'menj(av)ati' (n. wechseln)
<— p v posameznih primerih - bore "lam 'porcelan', šKroboc 'škripec'
<— d v edinem primeru - g'ruba 'gruda' c       <— s pred v v posameznih primerih - c'vèidor 'sveder', c'voira 'svorn'
<— s (v zvezi sds-) v edinem primeru - s'cèirot se 'sesiriti se' <— s- cokoflin ~ cçkor'ljn 'saharin', conkrèit~ cçrjkrèit 'stranišče'
č       <— t pred / v edinem primeru - zdpenčlet 'zaplesti, zavozlati'
<— z (v zvezi (-)žv-) v posameznih primerih čveičot 'žvečiti',
učvekljna (~ 'čjk) '(pre)žveček' <— š v edinem primeru - vdručka 'varuška' <— šč-sldčjca (~ siaScjca) 'sladica', slači'čairna (~ slaščica:rna)
'slaščičarna'
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
<— c v edinem primeru - čmuoikat 'cmokati'
<— ds, ts, ks, es - sp9m'ia:čke 'spomladanski', so'daxkç 'vojaški', xrdvaxke 'hrvaški', kmexke 'kmečki', zad'rexke 'zadrečki |< Zadrečka dolina|', Smairčkc 'šmarški l< Šmartno ob Dre-til',fab'ričke 'tovarniški', 'deiučkc 'delški k Delce, zaselek Boč-ne|'
<— dš-'vič (~ 'vidcš) 'vidiš', 'vičte (posam.; ~ 'vit'x) 'vidite' d       <— b -'gœdet se 'gabiti se', u'gâidsn 'ogaben'
<— g pred / - diem (posam.; ~ g'leiri) 'glen', 'ra:jkšne:d'\ (~ postiš koc)
'risalni žebljiček' (n. Reißnagel) <— t - 'ré:g rat -da 'regrat'
<— t v primarni skupini ti v del. na -1 - pdmieid'le 'pomedli', s p'lie:die (~ sp'lie: tie) 'spletle' f       <— g pred t - 'nuo:ft 'noht'
<— x pred t - 'buft'1 'buhtelj', 'žie:ftar (posam.; ~ 'žie:xtar) 'žehtar'
<— x -'bufon't' 'buhniti', 'fé:rtaf(~ 'fé:rtax) 'predpasnik' (n. Vor-tuch), š'fa:uflgumijasta cev; zračnica' (n. Schlauch)
<— b - $ra:uf 'vijak' (n. Schraube) g       <— d pred n, če d ni bil analogično vzdrževan - g'na:r 'denar', g'nœron 'premožen, bogat'
<— d pred / - g'lè:sQn (~ dulè:son) 'diesen', 'pe:rjgol 'nihalna krožna žaga' (n. Pendel), Svirjglet (~ p'lo:rjkat) 'prepisovati Iv solil' (n. schwindeln 'slepariti'), g're:glca 'gredeljnica Ipri spla-vul' (<— *gredljica)
<— k ali g - 'lie:gek (~ 'lie:xek) -xka -9 'lahek', 'mie:gek (~ 'mie:xek) -xka -o 'mehek'
<— k pred r - grdgul (~ krdgul) -e 'kragulj', g'ruska 'hruška', grddemca 'kredenca' x       *— k ali g pred t ali k - 'lie:xka 'lahka' (toda 'lie:xek ~ 'lie:gek), 'mie:xka 'mehka' (toda 'mieixek ~ 'mie:gek), 'ia:xt 'komolec', 'dô:xter 'zdravnik', 'ne:xterne (mn.; zast.; ~ te jame) 'nekateri'
<— k pred m - x'mœh 'kmalu'
<— g v posameznih primerih - 'bo:x medm. (toda 'bo:k 'buo:ga m) 'bog', boxHôme 'boglonaj', (mg'ré:g9c) mg'ré:xca 'Gregec Igos-podar v Spodnjih Krašahl'
<— t v edinem primeru - prox predi, 'proti' k       <— tj v primerih, ko skupina tj ni bila analogično vzdrževana -'ke:d9n 'teden', tré:ke 'tretji', tre:keč 'tretjič'
<— /pred (9)l, predvsem v izposojenkah-kli (~ tli) 'tli (3. os.ed.)', fe'ze:k9l (~fe'ze:tçl) -na 'moška nogavica', 'na:Jkle (~ 'na:jle) 'na tla', 'širjk9l 'skodla' (n. Schindel), 'širjkler 'konjač; muči-telj' (n. *Schindler?), 'purjk9l 'cula, sveženj' (n. Bündel), 'fè:rk9lc 'četrtina' (n. Viertel), 'furklne mmn. 'norčije' (n. Vorteil), '}o:x!pa:jk9l 'dolbilo lozko dletoP (n. Lochbeitel), 'pœrjkolc 'trak' (n. Bändel), (*)'pâ:rk9l -na 'parkelj |spremljevalec Mi-
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
klavža|; Parkelj |gospodar v Pustem Poljul' (kor. n. parti 'par-
kelj I spremljevalec Miklavža| - Lexer 1862: 17), 'raijkol (n.
Reitel), 'šairkol 'šarkelj' <— t-p'roïkçprisl. 'nasproti', nap'rçikç 'naproti','kjsona 'vejetise'
(<— tisovina), škofniccl 'škrnicelj' (n. Stanitzel) <— t pred n - p'roikonca 'manjša sekira' («— protnica - Plet II:
355)
<— x - 'tieiiok (~ 'tieilox) -a 'teloh', trœkter (~ trâixter) iijak' (n.
Trachter), flaknuoiba (~ flax!nuo:ba) 'jasa' <— p-kon'tôifol (~ natç'kœc) 'natikač' p       <— b, predvsem v izposojenkah - përaijt----prid. 'pripravljen'
(n. bereit), 'poirmdšjna 'vrtalnik' (n. Bohrmaschine), 'poištap
-ba (~'ča:rka) 'črka' (n. Buchstabe),p'rox ~p'rux 'kamnolom;
kila' (n. Bruch), (xo:bol)'po:nk(~'ve:rštat) 'skobeljnik ImizaP
(n. (Hobel)bank) <— k-klupa (~ kluka) 'kljuka', klupca (~ klukca) 'ščipalka' s       <— c — seko'lœr 'cirkularka, krožna žaga'
š <— ši -'pušat 'puščati', b'le:šot 'bleščati', g'ma:jnšca 'deska, debela 12 mm', 'prpšne 'dediščina (I/R ed.)', dvaijšak 'moški, rojen leta 1920' (<— *dvajsetščak), 'iamšak 'lanski otrok' (<— *lanščak), 'go:ša 'gozd', grdšjna (~ graččjna), kleiša 'klešče', ko'sjca 'koščica', 'kairšan 'krščen', 'kušar 'kuščar', 'lois 'emajl', Iç'saïunçk 'luščilnik', 'lušot (~ 'tuši) 'luščiti', mdšuoiba 'maščoba', (za)'nie:leš '(za)nalašč', 'pcša pç'sèita ~ 'pišata s 'pišče', plašnait 'ploščat', p'iôisa (~ p'lo:šča ~ p'iuo:šča ~ p'iœta), 'puša 'pust, neobdelan svet', s'ro:šne 'siromaštvo (I/ Red.)', ireišot, 'veiša 'nočni metulj', 'vašot, *'ša:unce ž mn. 'Savnice lledinsko ime na Meninil' <— s pred k, t v posameznih primerih - škoirja (~ nov. s'kôirjd) 'skorja', škrine (~ nov. skrine) 'skrinja (I/R ed.)', škoi^iup (~ nov. skoftup) 'prhljaj', s'tâiponca ~ štaipa (~ stopnica) 'stopnica'
<— st - 'naijšonca 'najstnica', d'rô:tpè:rsna 'žična krtača' (n. Drahtbürste)
ks v izposojenki - 'po:jšpon ~ (posam.) 'poijšmon 'pušpan, zele-nika' (n. Buchsbaum) t        <— k - 'pôiltna (~ 'pôilkna) '(na)oknica'
pt-'tec'tica 'ptič', 'tica 'zvita ženska' <— / (v zvezi št) - društne (~ drušne) 'druščina, družba (I/R ed.)', 'kaišta 'kašča'
ž       <— z-p'rœzoncon 'prazničen', dpžan (del. na -n k u'jozçt ~ uje'zjt 'ujeziti') 'jezen'
<— z, š v izposojenkah iz nemščine - 'ža:ga 'žaga' (n. Säge), g'la:š g'M:ža 'kozarec' (n. Glas), 'župa 'juha' (n. Suppe), 'riža 'drča' (n. Riese), 'raijš -ža 'riž' (n. Reis), 'žaijfa 'milo' (n. Seife),
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
'zonft 'sok |iz stisnjenega jagodice vja|' (n. Sanft), 'žeisel 'lesen stol z naslonjalom' (n. Sessel), z'n'ura 'vrvica' (n. Schnur),
z'lieixt----prid. 'hudoben' (n. schlecht), z'nâibla 'ustnica' (n.
Schnabel), z'nider 'krojač' (n. Schneider), žUaik 'kraj, mesto Idel zemeljske površinel' (n. Schlag)
3.3 PROZODIJA
3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu s temile razlikami:
3.3.1.1 Naglašeni so zlogi, ki so bili pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi -'vaitrak 'otrok'.
3.3.1.2 Naglašeni so nezadnji zlogi, ki so bili za naglašenimi kratkimi zlogi -jo'gôida 'jagoda'.
3.3.1.3 Naglašeni so zlogi, ki so bili pred dolgim cirkumflektiranim izglasnim samoglasnikom -'leipo (= 'Içpo) prisl. 'lepo'.
3.3.2 Kolikost je kot v izhodiščnem sistemu s temile razlikami:
3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili naglašeni kratki v predzadnjih ali sploh v nezadnjih zlogih (z izjemo /i/, /u/, lel, fal)-'lêito Teto; poletje' , jo'golda 'jagoda'.
3.3.2.2 Dolgi so e-jevski in o-jevski samoglasniki, ki so bili naglašeni kratki v edinem besednem zlogu -x'riein 'hren'.
3.3.2.3 Dolgi so samoglasniki (z izjemo lel, /o/), ki so postali naglašeni po premiku naglasa s kratkega zadnjega zloga - 'mieigla 'megla'.
3.3.2.4 Dolgi so e-jevski in o-jevski samoglasniki (z izjemo /e/, /o/), ki so postali naglašeni po premiku izglasnega cirkumfleksa - 'nieibo 'nebo', 'leipo (~ 'lepo) prisl. 'lepo'.
4 IZGUBA GLASOV
4.1 SAMOGLASNIKI
i        -> 0
- pri glagolu v priponi (v nedol. fakultativno) - 'kurt (~ 'kurot), 'kuria, 'nuoist' (~ 'nuoisçt) 'nositi', u'zieinY (~ u'zieinet) 6oženiti9,'bellt (« 'bedet)
- v glagolskih končnicah (v mn./dv. sed.) - 'kurmo, 'kurte, 'kurjo, 'kurma, 'kurta; 'vič (~ 'vidcš) 'vidiš', 'vičte (posam.; ~ 'vifie) 'vidite'8
- pri glagolu kot velelniška pripona (v ed. fakultativno) - p'rim ' (~p'rime) 'primi',p'rim'te 'primite', p'rjmta 'primita',p'rjmio 'primimo'
- pri pomožniku (fakultativno) - b' (~ be) 'bi', s' (~ se) 'si', 'naijp1 (~ 'naijbe) 'ne bi', 'nis' (~ 'nisç) 'nisi'
- pri pridevniku se v O mn. izgublja drugi / v končnici -imi (kar
Če bi zaradi izpada nastala težko izgovorljiva soglasniška skupina, se zvočnik v njej silabemizira-'mis'Jte 'mislite'.
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
9 V nekaterih besedah pride po izpadu / v prvotnih priponah -ika, -ija do palatalizacije -'pâx'ka 'packa', 'gas'ka (~'go:ska) 'goska', pra'cè:sja 'procesija'.
je posplošitev po D mn.) - m'laidem - oz. prvi / - m'taid'mç (star.)
- pri kazalnem zaimku - 'tot' ~ 'tet' (~ 'tote « 'tçtç) 'ta', 'tis 't' (~ 'tis'te) 'tisti'
- pri osebnem zaimku, in sicer pri posameznih stranskosklon-skih oblikah (fakultativno) - 'mon ' (~ 'mone), m ' (« me), 'tieip ' (~ 'tieibe), t' (~ te), 'sieip ' (~ 'sieibe), s ' (~ sç) 'si' - in pri obliki 'un' (-'une) 'on(i) (3. os. ed. m. sp.)' ('nom itd. v or. mn./dv. je posplošitev po daj.)
- -/ v nekaterih prislovih - 'ča:s' (= 'ča:se) 'včasih', (za)'duo:s V (~ (za)'duo:s'tç), p'roc' (~p'voce) 'precej, veliko','kat' (-'kat) prisl. 'kod', 'guoir 'gori', 'duo:l 'doli', 'tut' (~ Ywöf^) 'tudi', 'M'/ (~ rj'kô: ~ no'kô:(l) ~ ne'kôd) 'nikoli'
- v prvotnih priponah -ica, -ika, -ina, -inja, -ija v nekaterih samostalnikih -'kukoca 'kukavica', g'la:uca, sm'rèikca, 'buc'ka, *'mic'ka 'Micka', 'môit'ka, s'rat'ka 'manjšalnica od sirota', ka'ruzçna ' koruzo vina ', so'daisne 'vojaščina (I/R ed.)', društ-ne ~ drušne 'druščina, družba (I/R ed.)', 'južna 'južina, kosilo', s'rasne 'revščina, siromaštvo', 'kuxne 'kuhinja (I/R ed.)', ko'mèid ja ž mn. 'neprijetnosti, težave', kidfanja (~ kidfanija) 'kolofonija'9
- v posameznih besedah - 'malt ' 'mati', žva:t ?va:dç ž 'domače živali I skupno ime|', s'rata 'sirota', čvainka (~ šo'va:rjka ~ ši'va:nka~'šivanka) 'igla', (*)(a)mefkâ:nka (~ (m)mar(o)'kâ:rjka ~ (*)mari'kâ:rjka ~ (m)(a)meri'kâ:rjka) 'Američanka; amerikan-ka |izseljenka, riba, žaga| ', 'podvç'nil (~ 'podevç'nil ~ 'podive'nil) 'polivinil'
a —> 0 - (*)mer(i)'kâ:nka ~ (*)mar(o)'kâ:nka ~ (*)marïkâ:nka (~ (^(aïmer'kâinka ~ (*)(a)merïkâ:rjka) 'Američanka; amerikanka |izseljenka, riba, žaga|', *'mie:rka (~ *a'mie:r(i)ka ~ *jdmie:rka) 'Amerika', s'mèitna 'smetana'
e       -» 0
- '/70;/ (~ 'Z?o//e) 'bolje', varjgèdi ~ varfgèdçm (~ evan'gèdï) 'evangelij', bairija 'žepna svetilka; baterijski vložek'
- v izposojenkah iz nemščine v predponi Ge-lge- - g'rost ~ g'rust 'leseno ostrešje' (<— Gerüst), g'vinet 'zmagati' (<— gewinnen), g'vie:r~ g'vèir 'puška' (<— Gewehr), ttsjxt 'obraz' (<— Gesicht), kša\jt ~ ksœjton (~ ko'saijt ~ ko'saijton) 'pameten' (<— gescheit), Kšeift 'posel' (<— Geschäft)
- v pridevniških končnicah - s'tàirga 'starega', s'tœrmo 'staremu'
e       —> 0 - s 7tf;r = s 7&'f 'sejati Isemel'
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
ç       —► 0 - 'paijk (~ 'pàijak ~ 'pâijek) 'pajek', d'vaijsY '20', t rides Y
m '30'
N 3       -> 0
- pri samostalnikih v končnici -oc za zvočniki in za s - 'za:jc, ^ 'pa/ye 'palec', 'sâimc, klàmc, 'nuoirc, 'baïuc 'bavbav', krjuc 'južni O veter', p'raise, mor1 jâisc
c# -  pri samostalnikih v končnici -ok (večinoma) - 'sèirk 'sirek'
(toda 'sêirok -a 'sirček'), 'curk, dpâirjk 'opanek', 'daiuk 'da-O vek'
^ u       —► 0
^ -  s'roiu (~ s'roi) s'roiva -o 'surov'
^ -   v nenaglašeni glagolski priponi -uje(-) - ('véirvat) 'vèirjam 've-
rujem'
N o        —► 0
^ -  'leic 'letos', 'leične 'letošnji', za frei (star.; ~ za'toi) 'zato(rej)',
krjto (~ ko'rjto) 'korito',
- (v zvezi z j) - s"tjm (~ .ste'/ra ~ sto'jjm) 'stojim', 'bjm se (~ ba'/ra ^ .ye « bo'jjm se) 'bojim se'
- & (~ &3) 'ko', zron (~ zrauno) predi, 'zraven' (<— *zravno), &e>/ ^ (~ ukol) 'okoli'
- v nenaglašeni glagolski priponi -ova- - 'vâirvat 'vâirjam 'pe-
# sto vati'
in^ -  g'ioip (~ go'ioip) -ba 'golob', kldriia (~ koldriïa) 'kolesnica',
*X kldbàir 'kolobar', 'klaivos kla'voza 'kolovoz', kldfuoixter 'ša-
ljivec', kidfoin(i)ja 'kolofonija', krdbâic 'korobač'
* \        —> (d-jâipka 'jablana; jabolko'
i
4.2 SOGLASNIKI
4.2.1       Zvočniki
i        -> 0
- 'pojdi', 'peima 'pojdiva', me'nik 'mejnik', bo'zâist 'bož-jast', 'zutre 'zjutraj', sto'jm (~ sto'jjm ~ s'tjm) 'stojim', bo'jm se ~ 'bjm se (~ bo'jjm se) 'bojim se'
- za / v izglasju ali pred soglasnikom pri samostalniku m. sp. v I ed., pri samostalniku ž. sp. v R mn. in pred pridevniško pripono -ski - 'ki -ja 'kij', studi -ja, 'moirfi, (e)varj'géili (~ varfgèilçm) 'evangelij', juli, juni, aiu'mini, tele'vizi 'televizij (R mn.)', juniske 'junijski'
- za naglašenim è: v izglasju ali pred soglasnikom - sog'réi(te) 'segrej(te)'
1       -> 0 - rfkôi (« rfkôil) 'nikoli', 'duoi (« 'duoil) 'dol(i)', 'puoi («
'puoil) 'potem', u'tâir(~ ul'tâir) 'oltar' 1       —> 0 - za u na koncu besede - u'bu 'obul', so'zu 'sezul', 'čobu
{co'buia) m 'čebula'
342
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
m —> 0 - s'pomet 'spomniti ', sednaijst (~ sedom'na:jst) '17', vos'na:jst (~ vosom'na:j si) '18'
n —> 0 - u'dèin 'ondan, zadnjič', ma'še:ta ~ ma'še:t(n)a (~ man'še:t(n)a) 'manšeta', mene'gitçs (~ (nov.) mençrfgites) 'meningitis'
r        -> 0
- 'guo: (~ 'gizo/r) 'gor(i)', 'ka: (~ 'ter) 'kar', s'&iza' (~ s'kuo:r) 'skoraj', 'žjx (~ 'zjxor) (v zvezi 'z/y Wtf/s 'smeš dati'), kom'pé:r (~ krom'pè:r) 'krompir', 'mœtrat (~ 'mœrtrat) 'mučiti'
- v skupinah čre-, zre- jer večinoma ohranjen - 'če:ul 'čevelj ', 'če:s (~ č're:s) prisl. 'čez', čaz (~ čraz) predi, 'čez'
v —> $-'sô:j 'svoj', 'tô:j 'tvoj', 'do:jčok 'dvojček', u'bè:zat 'obvezati', le'djca (~ ledvica) 'ledvica', 'sa:j (~ u'sa:j) 'vsaj','ča:rston 'čvrst'
4.2.2       Nezvočniki
b —» 0 -po'dô:ja ž mn. 'podboj', m (~ ~ /75m) 'bom', 'na:jdo (~ 'na:Jbdo ~ 'naijjjo) 'ne bodo', u'da:ržat (~ ub'da:ržat) 'obdržati', ude'io:vat (~ ubde'lo:vat) 'obdelovati'
č —> 0 - primere gl. pri izvoru /š/ (toda šča:unca 'scanina', cas'ciemç ~ češčiemc 'češčenje',xrascjna 'hrastov les', x!ruo:šč, ig'risco, koscem, 'nemščina, pešcem, voščem 'voščen')
d —> 0 - 'puo:piatpop'lœta (~ 'puo:tpiatpotp'iœta) 'podplat', 'va:port (~ utp're:t ~ 'vofnat) 'odpreti'
g       —* 0 - m'po:dfšak 'Podršek Igospodar v Vologul' (<— ^Podgoršek)
k       ■—> 0 - 7/e:x (~ 'lie:xko) prisl. iahko', 'ne/öf^ -gA 'nekdo', šfbine 'škrbina', e'le:torka (~ e'le:ktorka) 'elektrika', up'lœdok(~ ß/Jp/:) 'obkladek'
p       —> 0 - 'tcč'tiča 'ptič',       'zvita ženska'
s       —► 0 - (stst —► st) 'še:sto '600'
š       —> 0 - sidčica (~ slaščica) 'slaščica' (če ni iz sladčica) t        -> 0
- šes'na:jst ~ šašnajst '16', 'še:sndva:js 't ' (~ 'še:stndva:js Y ') '26', žlex'nuo:ba (~ zlext'nuo:ba) 'hudoba', fajx'nuo:ba (~ fajxfnuo:ba) 'vlaga', ('ma:ston) 'ma:sna -o (~'ma:stna -o) 'masten', mos'n j ca 'mostnica', 'mošnjk 'Mosnik Igospodar v Boč-ni|', *mos'njkoc 'Mosnikec Igospodar v Bočni|', *x!ra:snike (~ *x!ra:stnike) 'Hrastniki Ihišno ime v Spodnjih Krašah in Šmart-nu ob Dretil', 'ča:sna (~ 'cœstna) 'častna beseda, (za)obljuba', 'zâmaxonca 'zanohtnica', dva:jšak 'moški, rojen leta 1920' (<— *dvajsetščak),/ro;irto 'zajtrkovati', (frô:stçk)frô:ska 'zajtrk', drušne (~ društne) ž 'družba (I/R ed.)', 'lušon (~ 'lušton) 'luš-na -o (~ 'lu-) 'ljubek, prijeten, zabaven', 're:rjgen (~ 'remdgen) 'rentgen', kom'puo:s (~ kom'puo:st) 'kompost', 'ro:sfra:j (~ 'ro:stfra:j)----prid. 'nerjaveč' (n. rostfrei)
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
- 'kè:r 'kateri'
- 'pèides't' '50'
- (stst —» st) 'še:sto 'šeststo' z       -> 0
- Vfe: 'zdaj'
- v zvezi 'jaz bom' v hitrem govoru - ja: m pa 'šo: 'jaz bom pa šel'
5 DRUGI POJAVI
5.1 DISIMILACIJA
j-n     <— u-n - 'raijfnik 'dimnik' (n. Rauchfang) 1-1     <— r-r - p'iâ:tiô:r (~ p'râ:frô:r) 'pečica |v štedilniku]' (n. Brat-rohr)
1-m    <— n-m v nekaterih prevzetih besedah - 'a:ugol'mâ:s 'mera na oko' (n. Augenmaß), 're:gol'maint'l 'dežni plašč' (n. Regenmantel) 1-n     <— r-n - p'M:ffo:n (~ p'râ:ffo:n) 'pekač |posoda|' (n. Bratpfanne) 1-r     <— r-r - mos fié: rat ~ mest lé: rat (~ most ré: rat ~ mçsfré:rat) 'mi-nistrirati', upe'lè:rat (posam.; ~ upe'rè:rat) 'operirati', 'lé:grat (posam.; ~ 'rè:grat) -da 'regrat', 'lô:r (~ 'rô:r) 'cev; pečica |v štedilniku|' (n. Rohr), p'}â:tiô:r (~ p'râ:frô:r) 'pečica |v štedil-nikul' (n. Bratrohr), sekotdrist (zastar.) 'zavarovalniški agent, pobiralec zavarovalnine' (<— asekurarist), 'ga:utroža 'vrtnica' 1-v     <— v-v - le'vè:rca (~ i'vè:rca) 'veverica' n-1     <— /-/ - arjko'xod (posam.; ~ alko'xod) 'alkohol' n-r    <— r-r-bomban'dè:rat 'bombardirati'
r-n     <— j-n - (*)'fo:jštner iogar; Fojštner Igospodar v Vologul' (n. Forstner; prim. m'fo:ršt 'Foršt lledinsko ime v Vologul' (n. Forst)) r-n     <— l-n -ffžamčok (posam.) 'skodelica za kavo' (sr.-hr. fildžan(čič))
5.2 METATEZA
čeb-   <— beč- - bečdn'â:k (~ čeb'o'n'a:k) 'čebelnjak'
četv-  <— cvet- - čve'tie:ron (~ čefvie:ron) 'četver(en)', čve'tie:rčke (~
četvie:rčke ~ čefvarčke) 'četverčki' 1-r     <— r-l - la'vorber (star.) 'revolver', 'le:bura (posam.; ~ rdbuia ~
re'buid) 'rebula', lo're:ta (~ ro'le:ta ~ ro'le:tnd) 'roleta', le'mâ
:ra (~ dmœra) 'omara' (<— almara), u'fo:rfi 'Lorfi lime psal'
(<- Rolf)
m-n   <— n-m-'co:mQn 'vzdevek' (n. Zuname)
n-1    <— l-l-'mjsonlc (~ 'mis 'le) 'mislili', 'kugdiœger 'kroglični ležaj'
(n. Kugellager) r-j     <— j—r — mardjom (~ majdrom) 'majaron' r-l     <— l-r-'purfsl 'smodnik' (n. Pulver) r-p    <— p-r - kfpjva 'kopriva' r-t     <— t-r -pftdšil (~ petfšil) 'peteršilj'
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
5.3 SEKUNDARNI GLASOVI ^ 9       <— 0 - ko'leisa (~ kleiša) 'klešče', ko'nuoif (~ k!nuo:f) 'gumb',    ™
sonirèika (~ snirèikd) 'smreka' ^
k <— 0 - spraškoivat ~ sp'ra:škvat spraškujam (~ sprdšoivat) 'spra- ^ sevati', prdnaijškvat -'kjam (~ prdnaišat) 'prenašati', <ni prdvaijškvat -'kjam (~ prdvaižai) 'prevažati' *
m      <— 0 - 'compat (~ com'pœt) 'copata' n       <- 0
- klçn'caïunca ~ klçn'caïunca (~ kle'caiunca ~ kle'caiunca) 'kiju- ^ čavnica', štrunca 'štruca', cçnkrèit ~ cQrjkrèit (~ cekrèit ~ ^ cokrèit) 'stranišče', 'čončkat 'čečkati', s'teirjga 'stopnica', m spronc'èirat (~ šprmc'eirat) 'sprehajati se', pdrurjgol 'klad(ic)a fe Ikos lésai' (Ramovš 1924: 102), onirics (~ adrieisa ~ našloiu nas'ioiva ~ nas'Iuoiva) 'naslov', 'žonft 'sok |iz stisnjenega ja- ^. godičevja|' (n. Sanft), 'žonfton 'sočen', f//g£ra/'žli(n)krof'
- 'deikna 'odeja', 'âifna (slabš.) 'afna |človek|' (n. Affe), 'kèitna "~ 'veriga' (n. Kette), 'feitna (~ šmeir) 'mazivo' (n. Fett), 'zoikon ^ 'kratka moška nogavica' (n. Socke), kra'vâitna (~ krdvâita), > um'leitna (~ um'leita ~paidčjnka) 'palačinka', ma(n)'šeitna (~ ma(n)'seita) 'manšeta', 'ceiltna 'plahta, šotorsko krilo' (n. Zelt 'šotor'),'tàicna (-'taxa) 'pladenj' (n. Tasse), droit'pèirsna 'žična krtača' (n. Drahtbürste), štreikna 'železniška proga' (n. q Strecke), jàikna 'jakna' (n. Jacke), p'luzna '(delovna) bluza' ^ (n. Bluse); 'feilna 'platišče |pri (motornem) kolesu, avtomobi- ^ lu|' (n. Felge), 'fâilton (~ 'faiut -da) 'zavihek Ipri oblekil', ^ s'nèironc (~ šneiroc) 'vezalka', 'gamtner 'lega Itram, hlodi' (n. Ganter, Ganter, Gantner)10
r       <— 0 po analogiji -'nçxcar 'nihče' (Ramovš 1924: 294) t        <— 0 - m'buois'tne (posam.; ~ m'buois 'ne ~ m'buoisna ~ m'boisna) 'Bosna'
v       <— 0 - po'sôidva (~ po'solda) 'posoda' u       <— 0 - 'aius'fâilt (~ ašfällt ~ 'ais'fâilt) 'asfalt'
5.4 RAZNO j g      <— g-g P° redukciji v pridevniški končnici - 'ta:j ga ~ 'tâijga (~ 'tà
:ga) 'takega', drujga (~ d'rug(:)a) 'drugega', 'kaijga ~ 'kâijga (~ 'kâiga) 'kakega' <— l-g - ke 'maijge 'kaj malega' plak-  :   klap- - pldkoisat : kldpoisat 'pljuskati, plunkati |v posodi, želodcu!'
w
V primerih 'céis'tner 'cestar', 'koičner 'bajtar', 'baijtner (~ 'baijter) 'bajtar' so vzroki za pojavljanje sekundarnega n besedotvorni.
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
6  BESEDILO
Pripovedovala: Antonija Levar (r. 1908, u. 1984), po domače Tinčkova Tončka,
Spodnje Kraše 1 Datum pripovedovanja: 10. april 1981 Spraševalec: Peter Weiss.(r. 1959) Dolžina: 2'45"
por "'oimro ja s'luzla, 'puoi ja pa no'sèxa Ma: se'veida, toda - 'càise, se'veida, 'ké: be 'pa: [»zagovor«]... 'ké: pa s "me: 'jomet ceg'njco, ko 'duoins ... 'duoins 'ni 'nçc s 'tâ:ke 'riexo na'roibe, Co be 'jom'o ceg'njco. jo 'paie 'mâ:s, 'no, 'se: j g'lix 'ta:g 'žeinska ko pa d'ruga. pa 'cëidna, 'kok 'čeidna ja b'la:, pa p'rjdna. j b'la: pa no'séxa, 'veižda, 'puo: jo ja pa ta'guo: u "'xoim sp'raiv'u, da jja 'guo: za'daiv'u, 'puo: pa u'beis'u u nç 'kuoišel. ['kâ: ja ... 'kâ: ja 'pa: 'to:?] 'mairtvo. n 'tâ:kle k'sieilcok ja 'bè:u, sm'rè:kca, [ajâ:, ajâ:.] na 'tâ:kale. 'puo: jw:a pa u 'tisto u'beis'u. se'veida, 'puoi j pa te sra'mâik, o, 'soi pa 'torn ta'duoil pa čas "'pob'rèiza pa 'torn ta'duoil, da so ga 'vid'le 'lede 'xuoidet. o, na'rèid'u ja pa 'toi po'nuoxo. o, 'puoi ja [»zagovor«]... 'puoi pa 'naijdejo 'mairtvo, 'no jâi, se'veida so 'kai 'sumlç, ko'doi jo 'boi. ja pa 'tis'te šfrok, 'veiš, ja pa 'duoime st'rikonco u'zéiu, jw()a pa na 'tisto u'beis'u. 'tisto st'rikonco ja pa 'miličar pa por'nèisu y "'žoilem. ja pa 'rèiku - »a poz'näite 'kei 'vi 'tot'le st'rok, co'gaiu be 'bèiu?« (ša 'niso 'vaiča 'tieide 'veid'le,
'kai ja b'lo.) »'jo,« so 'rieikle, »'tista 'voson......šfrikoncajapa 'näisa,« so 'rieikle, »'kêi
s'te jo pa 'naijd'le?« »jo 'tomle 'guoi ja b'lai.« s'veida 'miličar 'tud' 'ni po'vèido 'kair. »'jâi, 'tista ja pa 'näisa.« ja pa st'rikonco 'duoime u'zéiu, da jwia na 'tisto u'beis'u. se'veida. 'puoi z b'le pa u'kupe. 'jai.
'puoi so ga pa 'žo 'téiralç pa 'tèirale, n 'puoi z ga za'pairle, se'veida u'so za-slis'vâine. 'no, 'sei ... 'puoi ja priz'naiu, dajo 'ja:, 'ja:, 'boix 'vei, 'käi, 'käi gaja 'taig z'meisab, pa ko ja 'bèiu "'tinča 'câisç 'feist, 'feist ja 'bèiu. "'žoilovo [»zagovor«], o, ■'léiverjovo "'mic'ko ja 'jom'o, 'toto, k ja u "'bôxnç por o, 'ké: ja žo 'kei u'zéinena - 'tud' na z'nâim po'véïdat, 'tut' ka po'zâ'bem. 'tisto ja 'jom'o. 'le:, se'veida, 'dei mo ja b'lo pa u s'puoit, ko ja ceg'nica b'lai. pa bç u'so'jaino b'lo, ko b 'tiz'd'ga ut'ruoika 'mèila pa ... pa z'boigom, gaja [»zagovor«] 'paie 'mai. 'jâi. pa b 'naiwblo 'neč.
'puoi ja 'bèiu pa u 'rieisto. [a 'doigo 'caijta?] 'ja:, se m z"di, daj 'bèiu 'kai 'nèikako, na 'veim, a j'béiu 'seist 'leit a j'bèiu 'vosom.
Literatura
LEXER 1862 = Matthias Lexer, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig, Hirzel, 1862.
LOGAR 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9), str. 29-33. (Ponatis: Tine Logar, Dialekto-loške in jezikovnozgodovinske razprave, Ljubljana, ZRC SAZU, 1996, str. 243-247.)
Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)
RAMOVŠ 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: Kon-
zonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za hu- "7 manistične vede v Ljubljani, Dela I[/2]).
RAMOVŠ 1936 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana,    ^ Akademska založba, 1936 (Akademska biblioteka 3). <ni
RIGLER 1980 = Jakob Rigler, Nekaj pripomb o glasovnih značilnostih gornjesa-vinjskih govorov, Slavistična revija 28 (1980), str. 21-34. (Ponatis: Jakob Rigler, Zbrani spisi 1 : Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, Ljub-     m* ljana: Založba ZRC, 2001, str.217-228.) ^
RIGLER 1981 = Jakob Rigler, Luče (OLA 10), Fonološki opisi srpskohrvatskih/ ^ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslo-venskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bo- fe sne i Hercegovine), 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka < 9), str. 93-101. (Ponatis: Jakob Rigler, Zbrani spisi 1, Jezikovnozgodovinske ^ in dialektološke razprave, Ljubljana, Založba ZRC, 2001, str. 243-251.)
WEISS 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, Poskusni zvezek (A-H), Ljubljana, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji). >
Phonological Description of the Local Speech xrÀ
of Spodnje Kraše SLA 314 O
Summary ^
The article brings a phonological description of the local speech of the village of    N Spodnje Kraše - listed as point No. 314 in the Slovenian Linguistic Atlas (Slovenski     ^ lingvistični atlas) grid. As one of the speeches from the Upper Savinja Valley dialect it belongs to the Štajersko dialect group.
The system of the long vowels is monophthongal and diphthongal, alongside fail the
vowel /â:/ is spoken: 'ma:m (gen. pl. 'mothers') as opposed to 'ma:m ('I have').
Among the short vowels there are two types of schwa, i.e. a dark one (hl - ms '(to)
him ', sa 'they are ') and a bright one (lel - me '(to) me ', se - 2nd pers. sg. 'you are ').
The unstressed vowels are short. - The vowels carry only dynamic stress.
The consonants are - with a few exceptions - nonpalatalized (e.g. 'žie:n - gen. pl.
'wives ', 'pust - the noun 'carnival' and the adjective (describing a person) 'plain ')
and palatalized phonemes (e.g. 'žie:n' - the imperative form for the 2nd pers. sg.
'drive', 'pus't -the imperative form for the 2nd pers. sg. 'leave').
Vowel reduction is not heavy; in some cases the consonants may also become mute.
347