Stev. 340. M. V Trstu, v srtdo S. dKimbri ttft Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah lil praznikih, ob 5 zjutraj. X. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiika Asiškega it 20. 1- nad*. — V* dopisi n«J se poSiljajo nredniitvu lista. Nefrankirana pisni« * sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godloa. Lastnik konsor«i| tista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane omejenim poroStvom v Ttttu, ulica Sv. Frančiška AnSkega £0. Telefon uredništva in oprave ttev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta .............. • • • ra trt mesece................. z< nedeljsko izdajo a celo leto.......5.2Q za pol leta................. 2.60 _letnik XI. Post mesne Številke .Edinosti" se prodajajo po $ vinarjev. Uitidl itevllke po 10 vinarjev. Oflssl se ratansfo ni milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi liwviw In obrtnikov.....mm po 10 vin. Omrtake, zahval poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vi«. Oglasi v teksti: Hsta do pet vrst.......K 20— vsaki nadaljna vrsta....... ... . 2— Mak oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglate sprejema Inseratnl oddelek .Edinost;*. Narotnfo« ta reklamacije se poHljaJo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Upava in inserstnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranJIJk« AsUkega It. 20. — PoHnohranilniČni račun it 841.652 PmM nujno* dogodkov. Italijanska fronta. — Položaj neizpre-menjen. Nobenih večjih bojev. Srbsko bojišče. — Naši zasedli Peč, Bolgari Djakovo. Južno Plevlja črnogorski napadi odbiti, Zakopi pri Suhemdolu zavzeti. Umaknitev Francozov pri Krivo- laku. Rusko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Posrečena nemška razstreiba min pri Berry au Bacu. V Samnauiji osvojeno 2;>n m francoskega jarka vzhodno Auberive. Turška bojišča. — V Iraku Turki nadaljujejo s prodiranjem in preganjanjem u-mikajočih se Angležev. V Dardanelah topovski boji. Razno. — Prva skupna seja vojneea sveta entente. — Demisija španskega kabineta. I s¥!H®a-!lali®p bojišča. DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. decembra 1915. opoldne. Položaj je neizpremenjen. Vršili se niso nobeni večji boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cadorne. DLNAJ, 6. (Kor.) Iz voinega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Cadorne z dne 5. decembra: Razven topovskih akcij in spopadov manjših oddelkov ni bilo na vsej fronti nobenega imenovanja vrednega dogodka. Italijanska zbornica. RIM, 5. (Kor.) Po glasovanju v zbornici se je vršil ministrski svet, ki je glasom listov vseboval važne sklepe glede zuna . njega položaja in vojaških zahtev. LIJGANO. 6. (Kor.) Finančni položaj se bo razpravljal na seji, ki se bo vršila v sredo. Profesor Einandi je izračunal dohodke davčnih odredb in prihrankov na ski.'piio milijonov lir leino, kar zadostuje komaj za obresti vojnih izdatkov. Italija zadržuje švicarske železniške vozove. BERN. 6. (Kor.) Kakor poroča »Berner Tagblatt . se v Italiji zadržuje kakih 1200 švicarskih železniških voz, kar je približno deseti de! vsega švicarskega materijala. \ kljub vsem zahtevam zveznega sveta ni bilo doslej mogoče dobiti teh voz j od Italije. _____ Srbsko bo)išče. ni NAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. decembra 1915, opoldne. Južno Plevlja smo odbili črnogorske napade. V mejnem ozemlju pri Beranah so napadle naše čete črnogorsko glavno postojanko. Včeraj opoldne so zavzele z naskokom zakope pri Suhemdolu. Južno No-vegapezarja je bilo privedenih zopet 1300 ujetnikov. Ozemlje vzhodno Peči je bilo včeraj zopet pozorišče srditih bojev. Sovražnik je bil povsod vržen in je zgubil 6 topov. Danes zjutraj smo udrli v Peč. Bolgari so zasedli Djakovo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. decembra 1915. Dosegli smo Peč. Privedenih je bilo 1150 mož in 6 topov. Francozi so morali vsled grozečega obkoljenja opustiti svojo postojanko v loku Crna— Vardar. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 6. (Kor.) Reutenev urad javlja: Uradno se poroča o solunski ekspediciji: Krajevni boji so bili dne 3. t. m. zelo srditi, posebno v smeri Kosturina, kjer je bil odbit bolgarski napad. Dva poizkusa Bolgarov, da bi prekoračili Crno, je preprečil ogenj naših topov in pehote. ATENE, 5. fKor.) Reuterjev urad poroča: Iz francoskega vira se poroča, da bo vsa fronta od Crne do Krivolaka redno ojačevana. Tudi postojanke zapadno Var-darja bodo polagoma ojačene, da se razširi v varstvo železnice služeči pas. SOFIJA, 6. (Kor.) Vest o zavzetju Bi-tolja je izzvala veliko navdušenje. Mesto je v zastavah. Povsod se vrše manifestacije. Črnogorsko poročilo. PARIZ, 6. (Kor.) Semkaj prispelo črnogorsko noročilo pravi: Sovražnik je dne 2. decembra krepko napadel naše postojanke na levim bregu reke Cehotine. Mi smo ga odbili in ujeli rekai mož. Odbili si no i udi napade proti Brodarevu (18 km južno Prijepolja), Sjenici in proti Belem-polju in prizadejali sovražniku težke izgube. _ firfti - fttverozveza. KOELN, 6. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Aten z dne 4. t. m.: Vsled včeraj izročene note četverosporazuma je kriza končana. Nota pripoznava nevtralnost Cirške tudi vnaprej in zahteva le u-reditev potrebnih odredb za varstvo in akcijsko svobodo ententnih čet v Macedo-niji. V kolikor se je izjavila vlada sporaz-umljeno z vsebino note, bodo takoj preklicane dosedanje prisilne odredbe. Glede posameznosti vojaških odredb, ki jih zahtevajo ententne države, se prično pogajanja. Poročila listov, da je zahtevala Grška od Nemčije, da nemške ali avstrijske čete ne bodo vdrle na grško ozemlje, se s pristojne strani dementirajo. PARIZ, 6. (Kor.) »Matin« vidi v stališču Grške življenjsko nevarnost za francoske vojake. List piše: Javno mnenje je popolnoma prepričano o tem, da nas skušajo kralj Konstantin in njegovi ministri prevariti, in zato ne zahteva sedai nobenih zagotovil ali izjav, ampak samo to, da vsled neodločnosti posameznih oseb ne bo ogroženo varstvo naših vojakov. LONDON, 6. (Kor.) Reuter poroča iz Aten, da tvori zadnji korak diplomatov entente pri grški vladi podlago za sporazum. Mada predlaga, da se odpošlje sku-oen odsek v Solun v svrho konstatacije obojestranskih želja in razgovora o položaju. Z GvstmsRo-rnskesa toJBfo. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. decembra 1915, opoldne. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemšKo-nsk^ m. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan. 7. decembra 1915. Položaj je v splošnem neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Vpoklic letnika 1917 na Ruskem. PETROGRAD. 6. (Kor.) Carski ukaz odreja vpoklic letnika 1917 za prihodnje leto. Hvostov — ruski notranji minister. PETROGRAD. 6. (Kor.) Upravitelj notranjega ministrstva Hvostov je bil imenovan za notranjega ministra. Z ZflPliMi9 fcojltta. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki slavni stan, 7. decembra 1915. Pri Berry au Bacu se |e posrečila večja razstrelitev min. Francoski jarek je bil zasut s posadko vred. Uničen je bil dovršen minski rov sovražnika. Vzhodno Auberive v Šampaniji smo zavzeli okoli 2S0 metrov sprednjega francoskega jarka in ujeli nad 60 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Ožje vojaško sodelovanje Anglije s Francijo. LONDON. 6. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je naznanil v spodnji zbornici, da so bile odrejene odredbe v svrho ožjega vojaškega sodelovanja s Franciio. PODLISTEK GREŠNICE. fioman. — Francoski »pisal Xavi«r črn Mod tepla — Kakšno? — Da,.. . ali to je cela pripovest! — No, torej, pripoveduj. — Da, takoj, in tem rajši, ker ni dolga... Saj veš, moja menica... ona, ki mi jo je dala moja mati.. — Da, da! — Silil si me in silil, da naj dvignem denar, kaj ne? — Seveda, in mislim, da sem imel prav. — Storil sem po tvojem nasvetu. — In si si dal izplačati menico? — Da, davi. — Imenitno!____ Morebiti tudi uvidiŠ kmalu, da sem imel popolnoma prav, ko sem te silil. — No, bomo videli! Menice ti nisem pokazal, kaj ne, da ne? — Ne. — Potemtakem ne veš za ime bankirja, na katerega ime se je glasila menica? — Kaj mi je mar za ime. — Pa bi ti moralo biti.. Ta bankir je gospod de Vaunoy. Gotovo si že slišal o njem. — Da, slišal sem o njem kot zelo bogatem kapitalistu, ki s trajno srečo sklepa največje kupčije. — Torej ta gospod de Vaunoy je bil nekdaj v kupčijskih zvezah z mojim stricem ... — In v kaki zvezi naj bi bilo to z novico, ki mi jo meniš povedati? — Boš videl. Le potrpi še nekoliko! Ker je bila menica v Brestu izdana na moj ukaz, me je prosil blagajničar, ki me ni poznal, naj se mu izkažem... Iti bi bil moral šele po tebe in ti delati neprilike. Tedaj pa sem se spomnil nekdanjih zvez svojega strica z gospodom de Vaunoy in dočim se glede skupnetra postopanja z o-stalimi zavezniki Še Vrše pogajanja. Izmišljene vesti o potopitvi podvod-nikov pri Gibraltarju. PARIZ, 6. (Kor.) Glasom madridskega poročila »Journala« je v Gibraltarju razširjena vest, da so baterije Punta de Europa potopile podvodnike, ki so šli skozi morsko ožino. (Pripomba Wolffovega u-rada: Vest o potopitvi podvodnikov pri Gibraltarju, je kakor smo izvedeli s pristojne strani, popolnoma izmišljena.) Kristov predsHvljalec padel. BEROLIN, f>. (Kor.) Kakor poročajo listi, je Anton Lang, sloviti predstavljalec Krista v oberamme^gauskih pasijonskili igrah, padel v bojih v Sampaniji. Volna kontribucija v Belgiji. BRUSELJ, 6. (Kor.) Ker so province Hennegau, Limburg, Lilttich, Namur ter Vzhodna in Zapadna Flandrska že v seji provincijalnih svetov 30. novembra sklepale o financiranju naložene vojne kontri-bucije. sta sedaj tudi provincijalna sveta provinc Am\verpen in Brabant storila svoje končne sklepe. Pridružila sta se sklepom ostalih provincijalnih svetov. Naplavl}ene mine ob nizozemski obali. AMSTERDAM, 6. (Kor.) V novembru je bilo na nizozemsko obal naplavljenih 47 min, med njimi 28 angleških, 15 nemških, ostale neznanega izvora. V splošnem je bilo dosedaj najdenih 728 min, med njimi 381 angleških, 57 francoskih, 112 nemških in 177 neznanega izvora. Prvi skupni volni svet entente. . PARIZ, 6. (Kor.) Agence Havas javlja: Pod predsedstvom generala Joffra se je vršil včeraj dopoldne ?rvi vojni svet alii-rancev. Udeležili so se ga: bivši načelnik ruskega generalnega štaba Žilinski, dalje general Porro in polkovnik Stefanovič kot zastopnika Italije in Srbije. Zastopani ste bili tudi Anglija in Belgija. PARIZ, 6. (Kor.) »Petit Parisien« poroča o posvetovanju v Calaisu, da je konferenca oklenila, da zahteva nemudoma v Atenah pojasnila. Istočasno bi se angleške iu francoske čete 7 JVlacedonije krepko koncentrirale pri Solunu. PARIZ, 6. (Kor.) Mesto glavnega poveljnika francoske severovzhodne armade glasom » Tempsa« ne bo zopet oddano. General Joffre obdrži vrhovno vodstvo in odgovornost za vojaške operacije na vseh frontah. Pridodeljen pa mu bo en oficir generalskega čina, ki bo v stalni zvezi ž njim in vodil operacije na francoski fronti. _______ S turških bojišč. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Naše čete so se dne 4. decembra približale Kutela mari in so izvršile v noči od 4. na 5. t. m. z močnimi kolonami poizvedovanje na desnem bregu Tigrisa in artiljerijski napad na njegove postojanke. Dne 5. decembra je naša artiljerija obstreljevala sovražne postojanke v okolic! Kutelamare. Naše, vzhodno Kutelamare odposlane kolone so otvorile o<'enj proti trem sovražnim prevoznim ladjam in dvema monitorjema. IJ-plenile so en monitor in tri transportne ladje, ostale pa so pognale v beg proti Šukelamari. V eni obeh šal u p, ki smo ?ih uplenili v okolici Kutelamare, smo našli dve letali in veliko množino letalskega materijala. Dosedaj ie bilo uplenjenih ni tej fronti šest sovražnih letal. Sovražnik )e oddal 21 topovskih strelov v južni smeri, da prikrije prebivalstvu poraz in dokaže zmago. — Kavkaška fronta: V noči od 4. na .5. t. m. smo odbili sovražen napad na naše predstraže. V oddelku Kalbigaza smo ujeli nekaj mož. V drugih oddelkih razven patruljnih bojev nič novega.. — Dardanelska fronta: Anaforta: Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne čete, ki so delale utrdbe, istotako tudi baterije manjšega in večjega kalibra. Ari Burnu: Dne 5. decembra je neka sovražna krliarka par minut brezuspešno obstreljevala naše postojanke. Naša artilje- sem prosil, da bi me odvedli k njemu... Odvedli so me v njegovo sobo in našel sem tamkaj zelo ljubeznivega moža, ki je morda nekoliko nadut, v ostalem pa prav prijeten človek... Sprejel me je zelo ljubeznivo in mi je dal takoj izplačati moj denar. Nato je obširno povpraševal po moji materi in se je očividno zelo zanimal za moj sedanji položaj. Skratka, povedal sem mu, kake načrte imam in kake upe, ter sem mu tudi omenil tvoje ime, ko sem povedal, da stanujem pri tebi... — Maurice Torcy! To ime poznam, — je odgovoril gospod de Vaunoy, — to je eden naših najslavnejših umetnikov. Ves svet ceni njegov talent. — O, — sem vzkliknil, — ta se povzpne še visoko. — Tudi jaz mislim tako, kot vi, — je dejal bankir in dostavil: — Ali se bavi tudi s potreti? — Mislim, da, — sem mu odgovoril nekoliko tako na srečo, — kajti ne vem, ali se tudi res baviš s to stroko.. . rija je prisilila neko drugo sovražno kri-žarko, ki se je poskušala približati Kaba Tepe, da se je oddaljila. Seddil Bahr: Dne 5. decembra je razrušila naša artiljerija razne sovražne postojanke za metanje bomb in preprečila torpedni ogenj iz zraka, ki je bil zelo intenziven zlasti proti našemu levemu krilu. Demisija španskega kabineta. MADRID, 6. (Kor.) V zbornici so stranke manjšine vložile predlog, da naj se razpravlja o gospodarskih vprašanjih pred vojaškimi. Predlog je utemeljeval grof Romanones. Ministrski predsednik Dato se je izrekel proti predlogu in je zapustil zbornico. Podal se je h kralju, da mu predloži odstop kabineta. Švicarski narodni svet. BERN, 6. (Kor.) Narodni svet je izvolil dosedanjega podpredsednika Arturja Engeterja iz Appenzella (svobodomislec) za predsednika, stanovskega svetnika Py-thona iz Freiburga (kat. kons.) pa za podpredsednika. _ »Rječ« o rumunskem prestolnem govoru. PETROGRAD, 6. (Kor.) »Rječ« je radi rumunskega prestolnega govora, v katerem pogreša trajno nevtralnost, vznemirjena. Rumunija da precenjuje uspehe na Balkanu; zato bo odločitev Rumunije mnogo usodnejša kakor ona Grške. Politična akcija poslancev Jonescu in Filipe-scu ima vsekakor malo uspeha. Ameriški kongres. \VASHlNGTON, 6. (Kor.) Kongres je otvorjen. Glasom proračuna znašajo izdatki 1 285.885.000 dolarjev, približno 17" milijonov več kakor v zadnjem proračunu. Pomnožitev izdatkov je v glavnem posledica novega mornariškega programa. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Predsedirk Beothy je otvoril sejo ob V2II dopoldne. Na dnevnem redu je indemnitetna predloga. Referent finančnega odseka, posl. Roland Hegedus, je priporočal v daljšem govoru sprejem predloge. BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Grof Mihael Karo!yi je utemeljeval nezaunanje proti vladi in opozarjal na to, da je vsled gospodarske politike vlade draginja pri nas mnogo večja kakor kje drugje. Zahteval je ustvaritev demokratične volilne pravice, kar se mora zgoditi še tekom vojne (Živahno odobravanje na levici). Stavil je tozadevno predlog in izjavil končno, da njegova stranka odklanja v razpravi se nahajajočo predlogo. (Dolgotrajno odobravanje na levici). Posl. Michalyi (Rumu 11) je z obžalovanjem konstatiral, da so ostale aspiracije Rumunov neizpolnjene in da velika oravamina še niso odpravljena. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Najprej sta bila prečitana odgovor armadnega višjega poveljnika nadvojvode Friderika in predsednika bolgarskega sobranja na pozdravno depešo magnatske zbornice. Nato je predsednik naznanil, da je švedski mirovni kongres, ki se je vršil meseca julija, naznanil svoie protivojne sklepe v obliki spomenice tudi ogrskemu državnemu zboru, ki se vzamejo na znanje. Po rešitvi nekaterih poročil verifikacijskega odseka glede novoimenovanih članov magnatske zbornice, je bila seja zaključena. + Astronom Friderik Bidschof. DUNAJ, 7. (Kor.) Astronom Friderik Bidschof, pristav na pomorskem observatoriju v Trstu, jc danes tu umrl. Položaj. 7. decembra. Angleški maršal Kitchener se je iznenada povrnil v London. Za veliko javnost pomenja ta hitri povratek presenečenje, ker je v nasprotstvu s tisto misijo na Balkanu, ki se je Kitchenerju — pripisovala. Koliko se je govorilo in pisalo o ulogi, ki da je poverjena temu najboljemu med an- — Kolikor mogoče malo, — ga je prekinil Maurice. — No, torej, videl boš, da sem storil prav, ko sem mu pritrdil... Gospod de Vaunoy je namreč pričel zopet: — Ali vaš prijatelj zna molčati? — Kot grob. — In slika pastelne slike? — Kakor pokojni Latour. — Imenoval bi bil Giranda ali Miiller-ja, toda ker sem ravno govoril o grobu, sem imenoval rajši Latourja, ki je mrtev. V ostaiem pa se mi zdi bolj literarno, če se imenujejo mrtvi kot pa živi v takem slučaju. Ali se ne zdi tudi tebi tako? — Da, in to tembolj, ker gospodje kritiki vendar žive v tem, da uporabljajo mrtvece in žnjimi ubijajo žive, in meni se zdi, da ni nič bolj literarnega na svetu, kot pa tak-le kritik. — Resnico govoriš. — Nadaljuj. — Gospod de Vaunoy je dostavil: Ker zna YSI erUatel* m&lčati fe sJfe dela gleškimi generali. Uverjali so nas, da je ta misija militarične naravi, da si ogleda Kitchener balkanski bojišča in da sprejme vrhovno poveljništvo nad balkanskimi operacijami entente. Šoveni četverosporazuma so si obetali od njegovega prihoda na Balkan popolnega, toliko zaželjene-ga preobrata v vsem vojnem položaju. A kaj smo videli? Kitchener se je ustavil najprej v Parizu, kjer je konferiral, v Rimu isto, v Atenah isto. In sedaj se je povrnil, ne da bi bil videl balkansko bojišče. Sedaj razumemo njegovo misijo. Mi-Iitarična stran ni bila glavna, marveč politična. Iskal je zaveznikov in najemnikov za angleške eilje. Kaj in koliko da je dosegel v Parizu in Rimu, ne vemo. Pa tudi na Grškem je bil njegov uspeh jako skromen. In če se je dosegel vsaj ta uspeh, da se je preprečila vsaj za moment za četverosporazum odločno neugodna odločitev, gre zasluga le francoskemu ministru Denys Cochinu, ki je tudi bil v A-tenah. Kitchener se je torej povrnil v London brez militarične glorijole in brez diplomatskih uspehov. Stara metoda Angležev, ki je tradicij on al na v vsej njihovi zgodovini — da puščajo druge krvaveti za svoje interese, da puščajo potem 11a cedilu tiste, ki so jim pomagali — se to pot, kakor vse kaže, noče prav ob-nesti. Značilno in simptomatično je, da se zopet oglašajo glasovi, da četverosporazum pripravlja za Grško — ultimatum, v katerem da zopet zagrozi z represalijami. Neka vest iz Soluna trdi celo, da ni izključeno, da se Grška skoro pridruži centralnima vlastima ter da pride med njo in Bolgarsko do sporazuma glede južno-makedoniskega ozemlja. To vest je treba sicer sprejeti z največjo rezervo, ali, če ima kaj podlage, bo moral ekspedicijski zbor Angležev in Francozov skoro iskati poti, ki vod4 — domov. Moremo si torej misliti, kakovo je bilo razpoloženje ententnih velmož, ki so se v Calaisu udeležili velikega vojnega sveta entente. Posvetovanja so se udeležili od angleške strani: ministrski predsednik Asguith, lord Kitchener in nrvi lord admiralitete Balfour — spremljani po miJituriSnih in mornariških svetovaicih; od francoske pa: ministrski predsednik Briand, vojni minister Gallieni in minister mornarice Lacaze. 2e po osebah, ki so se udeležile tega posvetovanja, moremo sklepati, da so bile predmet posvetovanja stvari prvega reda. O posameznih vprašanjih in o storjenih sklepih ne poročajo nič konkretmega. Vemo samo, da je posvetovanje trajalo od 2. do 6. ure in da se je nanašalo »na najvažneja, sedaj dana vprašanja«. Nu, tega ni bilo treba šele posebej poročati, ker je to v naravi stvari in si more to misliti vsakdo. Takoj nato so se angleški gospodje vrnili na Angleško 5 — Kitchenerjem vred. Menda ne v rožnatem razpoloženju, kajti velike zamude in pogreški se ne dajo hitro popraviti tudi z največjimi vojnimi sveti, ali, kakor pravi naš kmet malce banalno, a zelo primerno: ko je krava že iz hleva! bom v kratkem tako drzen, da ga posetim v njegovem ateljeju. — Ali naj ga morda portretiram kot pastirja s piščalko in pastirsko palico? — je vprašal Maurice smeje. — Vedno se šališ! — Ali je to kaj hudega? — Naj končam svojo pripovest... Skratka, gospod de Vaunoy mi je povedal zaupno, da želi že dlje časa imeti sliko neke znane mu deklice. Prosil te bo torej, da bi slikal ta portret, in prepusti popolnoma tebi samemu določitev cene ... kajti z umetniki, je dostavil, se ne pogajam nikoli za ceno. — Izborna navada, ki jo znam ceniti le predobro. Potemtakem pojmiš rešitev te uganke? — Se precej. — Meni je popolnoma jasno, da si stari zaljubljenec želi v svojem kabinetu oboževane slike kake ljubke plesalke, in v očeb njegove soproge bo tvoje pastelno v«U%IP za domišHiie, Mran n. JiDINObT* štev. J40. ▼ Trstu, dne 8. decembra 1915. Bonnu vesti. Primerne represalije proti ponarejevalcem živil. Pravosodno ministrstvo je naročilo sodiščem jugozap-adnega vojnega ozemlja, da naznanijo vojaškim oblastem vse osebe, ki so bile kaznovane radi ponarejanja živil (tako one, ki so bile kaznovane radi navadnega tozadevnega prestopka. kakor tudi one, ki so bile kaznovane radi goljufije) in vse one osebe« ki so bile kaznovane radi izdelovanja in prodajanja zdravju škodljivih živil. To odredbo je izdalo pravosodno ministrstvo na izrecno zahtevo vojaške oblasti, ki je s svoje strani odredila sledeče represalije proti ponarejevalcem živil: 1. Osebam, ki so se v svojih podjetjih pregrešili v gori omenjenem smislu, se takoj odvzamejo vojni ujetniki, ki so eventueino uslužbeni pri a jih; 2. se tem osebam ne poverjajo več nobene vojaške dobave in se pri njih ne bo nič več nakupovalo in 3. se bodo one osebe v dotičnih podjetjih, ki so o-proščene od vojaškega službovanja, takoj vpoklicale v vojaško službo. Pač primerna in koristna odredba, ki jo je kar najiskrenejše pozdravljati. Samo brezobzirna strogost je na mestu proti onim pijavkam, ki revno prebivalstvo za dra«~ denar včasih naravnost zastrupljajo. * it > 4 a Kako so poitauiančevaii naša krajevna imena! To je predmet, ki hi mogel tvoriti stalno vsakdanjo rubriko v naših listih. Razgovore o tem je oživila tudi sedanja vojna z Italijo, ki jej je pozorišče naše slovensko ozemlje v Primorju. Naša tozadevna prizadevanja morejo zabeležiti lep in morda za bodočnost važen uspeh. Začelo se je s tem predmetom baviti tudi neslovensko časopisje, ne izvzemši nemškega. kar je še posebno važno. Celo notico o Doberdobu smo mogli — kar se pač redko dotraja - odobravaje ponatisniti. Praska »LJnionka« pa omenja naše noficc. kako so Italijani napravili iz Sre-dipulja Rc di Puglia, ter pripominja, da smo podali > interesanten zgled«. Je stvar, ki je sama na sebi dozdevno malenkostna, ali značilna kot detajl vsega zistema, ki je pačil narodni karakter naših pokrajin in zavajal tudi vnanji svet k popolnoma krivim pojmom o nas in naši zemlji — potem ne smemo podcenjevati dejstva, da so be začele tudi vnanjemu svetu odpiiati oči in da je iel prihajati do pravilneje sodbe. Saj to je bila ravno naša nesreča, vir tolikemu zln in ozlovoljenjn, ki smo je pretrpeli — in je občutili tem huje, ker so bile vest in roke našega naroda čiste —, da nas vnanji svet ni poznal in je poslušal le hinavske tožbe in zvračania naših nasprotnikov. Zahvala z doberdobske planote. — Ve- lecenjenn gospa Antonija Slavik, odvetni-kova soproga v Trstu, je vnovič poslala mnogo lepega in gorkega. med tržaškimi rodoljubi nabranega perila (zimske srajce, zimske spodnje hlače, blazine, rjuhe, o-vratnice. suknje itd.) za naše branitelje ob italijanski ineii. Vse te stvari smo razdelili med ravnokar došle ranjence, ki lakih reči vedno nujno potrebujejo. Za to opetovano požrtvovalnost bodi izrečena! gospe dr. Slavikovi in vsem blagim darovateljem najiskrenejša zahvala! — Kdor podari, čeprav navidezno malenkostni kos periia. ne ve, kakšno uslugo in veselje napravi s tem ubogim ranjencem, zlasti od svojcev popolnoma zapušeeuiin. Zato pa vsem takim neposrednim braniteljem domovine naš vojaški poklon. Fr. Gotnbač, nadporočnik. iz Kolonje. Bridka izguba je zadela ko-lonjsko podružnico CMD. Umrla ji je predsednica g.a Marija Krušič. Bila je vneta Slovenka, vztrajna delavka na narodnem polju. S ponosom in samozavestjo je zrla v boljšo bodočnost tržaških Slovencev. Težko jo bo pogrešala kolonjska podružnica CiMD. Bodi ji časten spomin! S Krasa nam pišejo: V št. 329. Vašega cenjentga lista se čita med aprovizacij-skimi stvarmi: >Kaj dobimo prihodnji teden?« Lepo je to. toda vse samo za Trst. Za nas pa se ne piše nikoli, kaj dobimo, niti za prihodnji teden, niti za prihodnji mesec. Ali smo mi na Krasu morda manj vredni kot pa Tržačani? — Radi posnetega mleka so bile te dni kaznovane neke ženice. Prosim Vas, ali mislite, da uživate v Trstu sveže mleko?^Vse, kar prihaja s Krasa, je topljeno in' potem posneio mleko. Tako delajo tudi drugod. Iz smetane se pa dela sirovo maslo in to se sedaj tudi tukaj prodaja po isti ceni kot v Trsta. Edino bi bilo, da se znižaio cene mleku na 30 do 35 vinarjev, pa mirna Bosna. Še vedno nestrpni. V Zadru so hrVat-ske srednje šole priredile koncert. Povabili so tudi občinski zastop, ali — nihče se ni odzval. Govori se, da so bili namenili priti, ko na so doznali, da se bo pevala tudi »Lepa naša domovina«, jim je zopet udarila stara žila nestrpnosti proti ogromni večini prebivalstva, češ, da se je ta pesem vedno pevala v Zadru kot afirmacija hrvatstva proti italijanstvu. Izmislili so si demonstracijo, da so mogli sami demonstrirati. Postavljajo se v pozo preganjane nedolžnosti ravno oni, ki so vedno preganjali in zatirali. Zadrški »Narodni List* skuša tem ljudem predočiti — recimo - -nelepoto njihovega vedenja, ko piše: »Treba je_ obžalovati, da se občinsko zastopstvo tudi v teh časih ne zna povzdu niti na neko višje stališče in da še ni pre-Čitalo teksta naše narodne himne, v kateri se poveličuje ljubezen naroda do domovine, ne da bi bilo kaj naperjenega proti komursibodi.« — Zastonj! Izvestni signori so gluhi na vsa ušesa za take pouke pristojnosti in — pameti, ki bi bila v taki deželi, kakor je Dalmacija, kjer ne tvorijo niti dveh odstotkov prebivalstva, ravno njim zelo potrebna v njihovem lastnem interesu. $c vedno demonstrirajo, s čimer dokazujejo le to, da so nepristopni poukom izkustva in velikih dogodkov. Ničesar se niso naučili in ničesar pozabili, vsled česar niti svojega položaja ne znajo prav presojati! Veliki dogodki jim trkajo na vrata in jim napovedujejo nove čase in nove razmere, a oni, udarjeni od slenote, ostajajo nestrpni! Iz Rofeina nam pišejo: Miklavžev večer, ki ga je priredila tukajšnja podružnica CMD otrokom rojanskega otroškega vrtca, je uspel izredno lepo, za kar gre predvsem zahvala raznim darovalcem, ki so s svojimi zifatnimi denarnimi darovi o-mogočili prireditev v tako velikem obsegu, da je bilo obdarovanih toliko otrok. Prisrčna zalivala pa tudi nabiralcem, posebno ge. Gržinovi, gci. Lavrenčičevi in g. Lavrenčiču, ki so nabrali tako lepe svote. Prireditev je posetilo toliko občinstva, da ni bilo dovolj prostora, in je imel Miklavž veliko posla, preden je obdaroval vse male in velike. Vse priznanje gre vrtnarici gci. Resovi, ki je priravila malčke za njihove ljubke nastope, ki so zelo ugajali občinstvu. Podružrtica je res prav lahko zadovoljna s tako lepo uspelim večerom. Božićnico bo imel otroški vrtec v Kolonji 12. decembra 1915 ob 3 pop. v prostorih gostilne „pri starem Matevžu". — Spored: 1. „Šolarček*, deklamacija; 2. .Moj očka", petje; 3. „Jurček", deklamacija; 4. „Vojaki", igra; 5. „Snežec pada", deklamacija; 6. „Zima", petje; 7. »Dan", deklamacija; 8. „Jager gre na jagoa, petje; 9. „Risba", igrokaz; 10. „Veselo naša vrsta", igra; 11. „Božična", deklamaci a; 12. „Sveta noČ% petje. Nato b'» sledil štruklje v in čajev večer. Od Sv. Ivana: Ker je bil v nedeljo pri „Miklavžu" tak naval občinstva, se ni mogel izvršiti ves program. Žato se bo ponavljal, danes, v sredo, v dvorani otroškega vrtca ob 4 pop. Tem potom vabimo vse sveto-ivanske rodoljube na to skromno prireditev. Ves dobiček gre v korist božićnice revnim otrokom otroškega vrtca istotam. Zahvala. Matere obdarovanih otrok, otroškega vrtca pri Sv. Ivanu se iskreno zahvaljujemo ge. Gradišarjevi, ki je sama pripravila in sešiia toliko oblek našim revnim otrokem Izgubila se je snoči okoli 6. ure ročna torbica od južnega kolodvora pa do velike vojašnice. V torbici je bila železniška izkaznica s fotografijo, glaseča se na ime Justine Vetrih, in več drugih papirjev. Pošteni najditelj naj prinese torbico v naše uredništvo. ____ Meso je rezala. Včeraj popoldne je 10-Ictna Marija Luškova, ki stanuje z roditelji v ulici del Ponzanino št. 13, pomagala svoji materi pripravljati večerjo. Mati ji je bila dala, naj ji nareže čebulo in meso. Čebulo je Marija srečno zrezala, ko je pa rezala meso, se je urezala v paiec desne roke (deklica je namreč levičarica), vsled Česar je morala na zdravniško postajo, da ji je tam službujoči zdravnik ustavil krvotok ter ji izlečil in obvezal rano. Mnogo kokodakanja, a malo jajec bi se reklo, če bi ne Šlo za stvar, ki je vendarle preresna: Včeraj dopoldne ob desetin so namreč z glavne gasilske postaje tefe-fonirali na zdravniško postajo, da sta v hiši št. 13. in sicer v pritličju, vratarja ist hiše, 40letni Rudolf Fumis in njegova soproga skoraj že popolnoma zadušena, vsled česar da treba nujne zdravniške pomoči. Na zdravniški postaji službujoči zdravnik je dal brž zapreči ambulančni voz ter se z istim odpeljal na rečeni naslov. Tam je pa našel Rudolfa Fupiisa, katerega je le nekoliko bolela glava, a še to iz povsem drugega vzroka, nego onega, k-je bil prej naveden: mož (Fumis) je namreč epileptičen. in radi te bolezni ga je bolela glava. V stanovanju sta imela Fu'-misova res posodo z zanetenim ogljem, a bilo je vendar dovolj svežega zraka. Fu-misova žena je bila pa nopolnoma zdrava. Tepena ie bila. Včeraj zjutraj ob polidc-vetih je nrišla na zdravniško postajo 20-letna Elizabeta Kristina Mcrtikova, ki stanuje v ulici della Ciuardia št. 13. Kristina in ob enem tudi Elizabeta je imela nad levim očesom precejšnjo in močno krvavečo rano, o kateri je zatrdila zdravniku, da ji io je povzročila pest nekega moškega. Zdravnik ji je izlečil rano in potem ji je še — na njeno zahtevo — napisal spričevalo o rani, na podlagi katerega namerava Kristina Elizabeta Mertikova tožiti on'ega, ki jo je udaril. 4 v šoli v ul. Rossini „ 5 v ul. Bachi 8 Prejemki predalalitf aprouizncijsRe komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 29. do inkfnzivno 5. dec. 1915 naslednje prejemke: Št. 1 v ul. Madonna del mare K 14.070* 10 „ 2 v šoti na trgu Rosario K 10.851*10 . 3 v ul. delle Poste št H K 10.458*81 K 7.297*39 K 10.398*74 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 8.342*76 , 7 v Soli v ul. Parini K 16*889 01 „ 8 v šoli v ul. Donadoni K 14.595*94 „ 9 v ul sv. Marka št. 5 K 16*886-31 . 10 v ul. GiuIIa 35 K 8*267*27 , 11 v zabavišču v Skednju K 4 974*28 „ 12 pri »Tifolcu4 Sv. M. M. Zg. K 6.660*82 ,13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 4.320*69 „ 14 pri Sv. Ivanu K 6.012-71 „ 15 v Rojanu K 6.584*27 „ 16 v Barkovljah K 4.804 28 Skupaj K 151.414*48 Umrli so: Prijavljeni dne 7. t. m. na mes'nem fzikat"' MariniČ .Josip, 77 let, ul. del Lazzaretto vecchio št. 39; Martinolič Margarit*, 47 let, ul. Gasparo Stiinpo štev. 8; Kr;žman Andrej, 50 let, 50 let, Lloydova ulica št 5; BokaliČ Aleksander, 6G let, ul. Gr. Rossini št. 12; Salvapno Hizabf-ta, 80 let. trg sv. Katarine št. 4; Antuloft Dijonaldo, 10 let, ul. della Fontaca št. 3; Bier Alojziia, 74 let, ulica dei Gelsi št. 4. V mestni bolnišnici dno G. t. m.: Ferluga Marija. 13 let; Pastelta Anton, HO let; Kruv.ič Marija, 4'i let; Rcčika Ana, 53 let; Cello Avgust, 53 let; Benedelti Peter, 74 :et tev spomina nečaka "VTalterjii Gftrmerja K 20 božične darove naSim vojakom ob ?o5ki fronti'; uradništvo in osobje „Pauificio Triestinofa K 60 za rojakj na bojišču; Teodor Manussi K 50 v korist beguncem iz Furlanije; Zbirka nčenesv in učenk mestne šole v ulici della Ferriera, za inesec november, K 10-03 v Vo ist Rdečega križa; uči-teljstvo in učenci mes no šole ustanove Elga bar. Morpurga povodom bTletnice vlidanja Njega Veličanstva cesarja K 1805 v korist vdovin^kemu in sirotinskemu skladu ; delavci mestne plinarne £! 13-60 kot tedenski prispevek sklada »a brezposelne. Josip-Grioni K 10 za ".vojaški dan14; po upravi lista -„Cittadiao-di- Trieate* ; Bratje Eckel K 20 za bolgarski Rdeči križ ; uslužbenci . Wasserhebewerk AuTisin.V SiidB.- po strojniku Jo-ipu Semiču K 30 za .vojaški dan" ; gostje rcs^vracije „Autica Pompei" povodom OTletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja K 23 za vojake, bojujoče se proti Italiji. Poslano *) Tvrdka 1GNAZIO STEINER iz Gorice naznanja, da je prenesla vso zalogo oblek v svoje prostore v Trstu, Corso št. 1 in 4. Začasno ostane trgovina v Gorici zaprta. Morebitne poizvedbe se dobijo pri tvrdki IGNAZIO STEINER v Trstu. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. ĆEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI. Ni* m I se je preselil v ulico S. Se bastiano at. • MUl 2. Specijaliteta gumijevih in higijenič-nih predmetov. Ceniki zastonj. 587 DlftllfAtlA voluo plačam belo I. vrste K 7'50, nauljenu belo It vr^K 0-50, si o I. vrste K G, sivo II. vr te 5 50, III. vrste K 4. Kupujem tudi baker in medenino. — Ivan Taučer, Via Giulia 44. 604 Mfllllivffnff soba pe odda (K 24) poftteni gospo-liCUliruflU dičuUl. Comuierciale 9, III nad 517 | Umetni zobje % i m Urez CeOustf, zlate Krone in obrobkl I VILJEM TUSCHER t konces. zebotehnik : TRST. ul. Cassrma $1.13, ll. n. i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. | ! x Darovi. OtroSkemu vrtcu pri Sv. Ivanu je darovala za obdaritev otrok o priliki „Miklavža" ga. Ernestina Suban košaro jibolk, ga. Milič 3 kg jabolk, ga. .Tusta suban škrnicelj biškotov. Za božićnico revnim otrokom otroškega vrtca pri Sv. Ivanu je daroval g. N. N. 4 K. Vsem skupaj srčna hvala! Enaka hvala g. Bohincu, ki je potom g. Gradižarja poslal dar revn m otrokom. O priliki „Miklavža" pri Sv. Ivanu radodarnih doneskov 36 K. Po Miklavžu nabral gosp Mikel'i mL 7-oG K. Nadalje so darovali: ga. išokalj 4 K, ga. Jasta Suban 2 K, g. Vrtovec in g. Križmanuič po 1 K. Darovi. doSli cesarskemu komisarju. Ivan Mihael \Vallu>chnig (sedaj v Gradcu) K 1000 v korist na^itn vojakom, bojuječim Ke in ra jenim na južnem bojišču ; družina Avgust Herni nn v poča-ti- Novo odpretje pr@daialne perila A. Pa I nt a n - Trst ul. S. Lšzzaro 15, V. deiCe Torri. Velika izhera srak, ovratnikov, zapustnikov, ov?at nic, robcev, pletenin m nogavic. — Cene zmerne. Postrežba točna. v Trstu, ulica Caserms ifev. 11 :: je pričela v Trstu zopet poslovati. Izvršuje vse bančne posle. _ Sprejemi hranilne ufoge in jih obrestuje 1 | pur po 4°|o ti | Privida snčteS. avstrijske razredne loterij? H M katerih žrebanje se vrši za I. razred 14. in 16. decembra t. 1. jS » Uradne ure od 9 dopoldne do 1 popoldne. mmiitmiiEm ii^kimi j ROLIN'Roche bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenc a Kdo naj jemlje Sir o Hrt ? trpi na fra j nem kaliju ) 3l Vaduil jivi, kaferijn SirolSn znaf. obvarovafi saboi«2ni.nego joi0ravif{. 1 oletoča naduho- . » kroničnim ka/arom toronkijev, I «1. Skrofuzni otroci,pri katerih učinkujeSirolin J 9 £ ugodnim vspenom na splošni pocutek. Se dob) P vseh lekarnah 9 M.n- om ozdrave. '^TBS ."j - ra? V .-r ?m v '.V V Lim Tržaška posojilnica in hranilnica (Uli POSOJILA DAJE a vknjižbo 5'/»*/« u menice po 0*/. aa ustave in amortizad|o za dalfto dobo po dogovotu HRANILNE VLOGE nakan, bt tsoi ni ud in jih obreotrue po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. ■catal davek dUtnje.mavod »ara. - Vl«n se lahko po eno kron«. - ODDAJA DOMAČE NABIAAJLN9K?(hranu.!«« PUSICO. ragfitrcvana zadruga 7 omr'enlm poroštvom TRST - Piana della ^ / ; 2, |. nad. - TRST (v lastni palači) vhoc nu glavnih stopnjlcah. Poštno hranilnici račun leia>4. TEGEFON «t. »52 Ima varnostno celico (s»fe depoeit«) z* shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug.h vrednot, popolnoma m no proti ulomn in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnISffh COfiaVl* STRHJfi VLOa MO 10 MILIJONOV KRON. MM 51«: d 9 a 12 lon'i. m ti 3 te 5 in!ah;3 s? *b m&kmfc