Paitnlna plačana v gotovini
Sped. in abb. post. XI. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za Inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto XI. — Štev. 7 (215)	UDINE,	16.	-	30.	APRILA	1960	Izhaja	vsakih	15	dni
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiciiiiiiiiiiniiMiiiitiiiiiiiiiiKiiiiiiiiii nniiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiim ii iiiiii i ii ni ii i iiiii
Demokratična rešitev problemov Furlanske Slovenije
Za Slovence v Ljudski republiki Slovenije je prvi maj velik praznik, ki ga praznuje vse ljudstvo kar dva dni. Prvi maj praznujejo koroški Slovenci na Koroškem v avstrijski republiki. Že precej desetletij praznujejo prvi maj tržaški Slovenci: praznovali so ga v Trstu, kar je bil prvi maj dovoljen in kadar je bil pod fašizmom prepovedan. Naši sosedi goriški Slovenci so tudi že stari častilci prvega maja. Že nekaj let po zadnji vojski praznujemo prvi maj tudi mi Slovenci iz Furlanije.
Ker je prvi maj predvsem delavski praznik, smo mi videmski Siovenci še posebno upravičeni praznovati ta skupni internacionalni delavski praznik. Saj smo postali po zadnji vojni iz malih, revnih kmetov skoro vsi delavci in sicer pravi delavci, takšni, ki žive samo od svojega dela v industriji, v emigraciji, pomešani z delavci raznih drugih narodov. Delamo v velikih industrijah in minierah Evrope, ki jih vsi evropski delavci poznajo. Smo torej pravi internacionalni delavci, ki so pravzaprav ustanovili ta praznik prvega maja.
Prvi maj je bil za delavce v preteklih časih praznik delavskih zmag: Prva delavska zmaga je bila, da so si delavci Priborili pravico imeti svoje lastne delavske organizacije, druga zmaga je bila, da so s svojimi organizacijami dosegli zmanjšanje delovnega urnika in izboljšanje plač, nadaljnje zmage so bile te, da so delavci izvolili svoje poslance v parlamente, da je postal vpliv delavstva na državi čedalje večji, da so v nekaterih državah delavci prišli v vlado, drugod sestavili delavske vlade in navsezadnje še to, da so delavci vzeli sploh vso oblast.
Mi furlanski Slovenci smo bili še skoraj do včeraj samo ubogi kmetiči, ki so Poleti hodili delat po vsej Evropi, da bi mogli pozimi priti domov, plačati dolgove, ki jih je napravila družina in plačati davke.
Praznujemo iz vsega srca PRVI MAJ, Čeravno nismo dosegli še nobene zmage in nobene pravice. Ravnati se moramo Po z.ledu delavcev v Italiji in v vsem «Vetu, da ni, brez organizacije, brez skupnega organiziranega boja, nobene *mage. Nekoliko je pa za nas le laže, ker delamo po svetu skupaj z delavci, ki so včlanjeni v razne internacionalne organizacije. Te so že dosegle marsikaj za delavce. Naši delavci-emigranti uživajo mnoge stvari, ki so jih delavci dosegli Pred njimi v hudih bojih.
Doma pri nas v Furlanski Sloveniji **c moremo ničesar doseči, ker nimamo Pobenih skupnih organizacij z drugimi Paprednimi, delavskimi organizacijami, ki bi z bojem izsilile pravice za nas kot so jih za vse delavce po vsem svetu.
Prvega maja se zavedamo, da nismo Slovenci v Furlaniji z dosedanjo politiko ničesar dosegli. Začeti bomo morali Politiko prvega maja, tako politiko, ki ko tudi nam prinesla pravice: socialne 'P jezikovne.
Tisti, ki smo doma, moramo v duhu Praznovati z našimi delavci - emigranti Pravi prvi maj, praznik zatiranih, praz-**'k ljudi, ki so žejni pravice.
Delavci in kmetje, moški in ženske, Pojdimo po poti prvega maja, da pridejo do svobode, do življenja, ki se ga bo splačalo živeti tudi po naših bregih, dolinah in grapah.
Naj živi prvi maj furlanske SMJVENIJE!
Jugoslovanski in avstrijski državni zar stopniki so se v Beogradu pogovarjali o raznih ekonomskih problemih med obema državama — še najbolj pa so diskutirali o tem, kako bi bilo potreba rešiti razna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Ko so po nekaj dnevih pogajanj šli narazen, so izdali komunike, o tem, kar so govorili in sklenili med seboj.
Jugoslavija je povedala, da so ji pri srcu Slovenci in Hrvati v Avstriji in da ji ne more biti vseeno, kako se z njimi postopa. Ce Avstrija ne da Slovencem pravic in posebno ne takšnega šolskega pouka, kakor ga ti želijo, pač ne more biti prav dobrih prijateljskih odnosov med obema državama, ker se pač z narodnimi brati Jugoslovanov v Avstriji ne postopa tako kot se spodobi za dobro sosedstvo in pa ker že povsod v svetu skušajo upoštevati drug drugega in pa predvsem svoje državljane, pa čeravno so ti drugega jezika.
Kaj so odgovorili Avstrijci na to jasno izjavo Jugoslovanov: če hočete, da bomo prijatelji, bodite z našimi brati dobri in očetovski. Rekli so, da si bodo prizadevali v duhu ustave in v smislu avstrijske državne pogodbe skrbeti za to, da se bo konsolidiral položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji.
Mi furlanski Slovenci bi bili zelo zar dovoljni, če bi zastopniki italijanske in
jugoslovanske države, ki se pogosto se-stajo in razpravljajo o raznih ekonomskih, kulturnih in v enem posebnem odboru o manjšinskih zadevah, razgovarja-li tudi o rešitvi vprašanj, ki se tičejo nas furlanskih Slovencev. Tudi mi imamo takšno Konstitucijo kot Avstrijci, v kateri je določeno, da smo enakopravni in da bo italijanska republika izdala takšne zakone, ki bodo zaščitili in varovali narodne manjšine. Prav lahko bi torej zastopniki italijanske vlade izjavili, da bodo v duhu italijanske Konstitucije izdali takšne zakone, ki bodo zaščitili nar rodni obstoj furlanskih Slovencev. Tudi v duhu dobrega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo bi bilo dobro, da bi italijanska vlada že enkrat izjavila, da bo popravila intolerantme razmere nasproti furlanskim Slovencem v videmski pokrajini.
Jugoslavija stoji na stališču, da ima vsaka narodna manjšina v državi pravico, da se ona sama pogaja in razpravlja z zastopniki države o svojih narodnih pravicah, ne pa da o narodni manjšini govorijo drugi, o njej sklepajo in odločajo drugi. Narodna manjšina, njeni zastopniki naj sami govorijo in odločajo o svojih narodnih pravicah, to je pravo demokratično stališče. Ce je država res prežeta z demokratičnimi načeli in če hočemo vsem svojim državljanom dobro, naj se direktno pogaja in razpravlja z narodna manjšino in naj Ji da pravice,
ki ji pritičejo po Konstituciji in po internacionalnih merilih, kako je treba postopati v demokratičnem duhu z manjšinami.
Mi furlanski Slovenci smo pripravljeni, da se z zastopniki italijanske države pogovorimo o naših nerešenih narodnih vprašanjih v duhu italijanske Konstitucije, v duhu prijateljstva z Jugoslavijo in v duhu internacionalnega sožitja in demokratičnega postopka.
Vse prebivalstvo v videmski provinci: Furlani, Italijani in mi Slovenci smo zato, da se čimprej ustanovi regione s posebnim statutom. To ni nič čudnega, ker vsakdo lahko vidi, kam je pripeljala rimska centralizacija videmsko provinco. Smo v srcu Srednje Evrope, kjer je visoka civilizacija, mi pa v Furlaniji živimo, kakor bi bili nekje globoko na jugu, blizu Afrike. Hodimo na delo v emigracijo kot da bi bili kolonialni narod; industrija je v krizi, montagna - hribi tako propadajo, da bo v kratkem ostalo vse prazno, polja bo pokril plevel, planine bodo razpadle. Tako daleč je pripeljal rimski centralizem našo deželo. Da ne bo nespo-
Pretekli mesec so proslavljali Italijani tisoč let, odkar obstoji italijanski jezik. Iz marca leta 960 namreč obstoji dokument »Carta di Capua«, napisan ne več v latinskem jeziku, ampak v jeziku, ki ga je italijanski narod uporabljal v vsakdanjem življenju in ki se precej loči od latinščine.
Slovenci so se naselili sicer na današnjih slovenskih tleh že okoli leta 600, toda prvi pisani dokument v slovenščini, to je v jeziku različnem od skupnega slovanskega jezika so tako imenovani »Brižimski spomeniki, sestavljeni pred letom 1.000 kot rokopis, ki je bil nekoč last škofijske cerkve v Freisingu na Bavarskem. Brižinski spomeniki vsebujejo cerkvene, verske formularje.
Stoletja in stoletja so živeli furlanski Slovenci v sosedstvu s Furlani, ki so še dolgo govorili najprej samo germanski, nato počasi in postopno manj germanski in čedalje bolj jezik mešan z besedami preostalih romanskih prebivalcev.
Mi furlanski Slovenci pa smo nimar govorili eni in isti jezik, ki ga govorimo še zdaj. V tisoč letih se ni naš slovenski jezik v Furlanski Sloveniji dosti spremenil. Najstarejši pisani dokument o slovenskem jeziku pri nas je tako imenovani Cmejski rokopis, to je pisanje v knjigi bratovščine sv. Marije v vasi Cer-neja leta 1497, torej petsto let staro.
Italijanski jezik se je skozi tisoč let svojega razvoja neprestano razvijal, dosegel že zgodaj z Dantejem zelo visoko raven in je danes eden izmed modernih jezikov sedanje svetovne civilizacije.
Slovenski jezik pa je dosegel vrhunec enak z ostalimi modernimi jeziki s protestantskimi prevajalci svetega pisma na slovenski jezik. Kakor se je pri nas razvila narodna zavest, so začeli naši prvi pisatelji Peter Podreka, Ivan Trinko in drugi pisati v slovenskem knjižnem jeziku.
Slovenski jezik se je tako razvil, da izhaja letno nad 400 knjig torej več kot ena na dan.
Ker imata oba jezika, ki ju mi furlanski Slovenci rabimo, že tisoč let, sta oba že razvita in ju uporabljajo v govoru, v pisavi, tisku, na radiu in televiziji in bi bilo zato dobro, da bi bila enako u-poštevana in spoštovana. Vemo, da je moral iti italijanski jezik skozi mnoge težave, da je dosegel svojo sedanjo eleganco, preciznost in moč izražanja, še večje težave pa je moral premagati naš slovenski jezik, ker so ga nekateri zaslepljeni občudovalci italijanskega jezika zaničevali in preganjali, ker so mislili, da bodo pripomogli še k večjemu širjenju in blesku italijanskega jezika. Pa niso nič dosegli, k večjemu še škodovali resnični slavi italijanščine.
V drugem tisočletju želimo mimo koeksistenco našega slovenskega in italijanskega jezika!
razuma, moramo takoj povedati naše stališče: Smo za Rim kot za središče naše enotne skupne države Italije, smo pa proti Rimu, ki bi hotel vtikati povsod svoj nos v ekonomske stvari, ki ne da možnosti, da bi se ekonomsko postavili na svoje noge s svojimi industrijami, s svojimi dohodki za naše lastne investicije. — Pameten človek ne more razumeti, da se najdejo v videmski provinci ljudje, ki zaradi nekih konservativnih ideologij zaradi napačnega pojmovanja k j : o ic-nd eno'r.o't države, nočejo slišati ničesar o avtonomni regione-deželi s pósebnim statutom. — Najbolj čudno je pa Še to, da (Nadaljevanje na 2. strani)
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii niiuiiiiiiiiiiiiiiii, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiRi
Kdo je proti regione v videmski provinci ?
k /m///# » * *
TAVORJANA
PRAPOTNO
Hote! na Stari gori - zapuščene vasi Idriiske doline
Djela zidanja novega alberga na Stari gori dobro napredujejo, če bo vreme dobro, bo končano Se ljetos. Stara gora postaja vsak dan bolj privlačna točka za turiste in pelegrine. Ob nedejah stoji na placu pod svetiščem na stotine avtomobilov in desetine avtobusov, da ne štejemo motorjev in vesp, iz vseh krajev Italije. Oštarije so tle zlo starinske in ne rišpondajo več današnjim pretezam modernega živenja. Zatuò so začeli že lansko ljeto graditi velikanski hotel, ki bo imel okoli 400 ležišč in bo pru moderno naret.
Cjesta, ki vodi iz Čedada na Staro goro, je asfaltirana in zatuò je vožnja prijetna, škoda je pa, da se muorajo ljudje vračati po isti poti, zaki tista cjesta, ki vodi iz Stare gore v Idrijsko dolino, je nevozna, ker je že trideset ljet nobedan ne postroja. Če bi se uredilo količkaj tud to cjesto, bi imjela tudi
Tale ne zarjes na dobra noticija. Zvje-dali smo, de bo »Corpo Forestale dello Stato« dal pogozdit še no part naše gore. Zasaditi ibi muorli kakih 20.000 drevesc (piantin) bora an smrjeke. Kar bojo te drevesa malo dorastla, bojo zar darževala plazove pjeska, ki se tako po-gostoma uderjajo z gore v dolino. Za-darževala bojo pa še vodo, ki dostikrat teče kar u potokih an djela škodo, zaki odnaša za sabo še tuo malo dobre zemlje. Par tjem djelu bojo judje nekaj zaslužil, saj foreštal plačuje od 30 do 40 lir za usako posajenò drevo. V ’dnjem dnevu lahko en človek posadi nih 100 drevesc an če računamo, de jih sadijo lahko še ženč, bo paršlo lahko v usako famejo kar precej denarja.
že nih desat ljet se govori, de bojo nardiii v našem komunu »riserva di caccia«. Zdi se, de bo do tega paršlo, zar kì so se končno ložli dakordo usi jagri. Divjačine par nas v resnici ni dostì, za-kì jo spruot uničijo domačini, ki nimar jo licence za jago. Nastavjajo lačč cje-lo ljeto an takuò sevjeda se divjačina ne more zaredit.
Dobrò bi blo, če ibi nardil »riservo« še za ribolov. V Kmahti to je dosti rib, posebno postrvi (trota), an še to no lovijo cjelo ljeto z vsemi mogočimi sredstvi. Kar je pa še najbuj slabo je tuo, de lovijo ribo z električnim tokom, s klorom an z bombami. Kdor je šu ke-daj ponoči po dolini Kmahte, je lahko sam vidu kaj lampadin to svjet|i ob vodi. Pred ’dnjim Ijetom so s klorom zar strupili (avvelenato) v Debeležu kakih 10.000 rib, ki njeso mjerile desat centimetru an sevjeda s tjem nardiii velikansko škodo. Pravijo, de bojo v kratkem asfaltirali cjesto do Tipane. Kaj »peska-torjev« iz Vidma bi lahko paršlo v naše kraje, če bi blo kaj rib!
Naš komun se je mjesca marca zmanj-šu še za 7 j udi. Umar je eden, rodil se ni majedan, v komun je paršla ’dna persona, za stalno pa je emigralo v estero 7 judi. Takoviš šteje naš komun anje-lè 2.543 judi rezidentnih (1.339 mož an 1.204 žensk). Naj še povjemò, de je od zgoraj povjedanega rezidentnega prebivalstva (popolazione), okuoli 1.000 judi po svjetu na djelu.
FOJDA
Vile so postale zadnje čase zlo priljubljen kraj nedeljskim turistom iz Fojde in okuoliških krajev. Na velikonočni pondeljek je blo tekaj prometnih vozil, da so se s težavo umikali eden drugemu. Vsi so tj el iti iz doline malo u brjeh za se poveselit v naravi ob jajcih in gubancah, dobro vino so pa ušafal v koperativi.
Malo vasi v »pedomontani« nudi tako ljep panorama na Furlanijo kot ga nudijo Vile. škoda je pa, da vas nima venčega placa za ustavit in obamit avtomobile. Turisti muorajo puščati svoja vozila izven vasi in potem iti naprej peš v vas. Vse tuò pa bi se dalo narditi z malo speže, saj so čez zimo vsi možje par hiši brez djela.
SREDNJE
Pretekli tjedan se je zaključil kors večernih šuol v Dolenjem Tarbijù. V to Suolo Je hodilo 18 mladih puobu in so v tjeh dneh ušafali spričevalo. Pru bi
Idrijska dolina nekaj interesa od turizma, ker bi ljudje napravili krog iz Na-diške v Idrijsko dolino preko Stare gore.
Čudno se nam zdi, da komun ne poskrbi za to nujno in važno javno djelo. Vjemo, da komunska bilanca ni aktivna, a uprašamo se kakuo je tuo, da je dal komun kontribut za asfaltiranje cjeste iz Čedada pruoti Stari gori, ne skrbi pa, da bi se postrojila cjesta, ki peje naravnost v Prapotno in bi imjeli od tega interes ne samo turisti in pelegrini, ampak tud domači ljudje, posebno tiste vasi, ki leže ob tej c jesti na vzhodnem pobočju Stare gore.
iz našega komuna
bluò, de ti tajšne korse nardil še v drugih večjih vaseh našega komuna, de bi se naši judje naučili branja in pisanja. Par nas je še dosti ljudi, posebno med odraslimi, ki ne znajo ne brati ne pisati, ali pa komaj svoj podpis. Dokler so ljudje doma tuo še ni tajšna tragedija, a kar gredo v svjet muorajo svoje neznanje zlo drago plačati.
SV. LENART SLOVENOV
Par djelu v gozdu se je močno ponesrečila 26 ljetna Julija Petrusin doma iz Sv. Lenarta. Čeča je šla s svojimi domačimi v gozd sjekat drvà, a par djelu jo je žaga zadjela v Čampo zapestje in ji prerjezala žile. Preča so jo pejal v čedadski Spital, kjer so ji rano zašili in bo ozdravila, če ne nastopijo komplikacije, V 20. dneh.
Pretekli tjedan je »Ente Friu i nel Mondo«, to je ustanova, ki je bila ustanovljena pred leti od provincialne administracije v namen, da bi držala kontakte z emigranti iz Furlanije, organizira v Vidmu »spiritualno srečanje« Furlanov s svojci, ki so v emigraciji v Kanadi. V dvorani krožka I.N.P.S. (Istituto Nazionale Previdenza Sociale) se je zbralo kajšnih 300 sorodnikov emigrantov in večje število lokalnih autorità, kjer so poslušali registracijo velikonočnih pozdravov iz prekooceanske dežele in gledali dokumentarni film o prazniku v Montrealu, ki se je vršil 13. februarja t. 1., ob priliki drage obletnice ustanovi-
Novi lokali
Prejšnjo soboto smo inaugurai našo novo konzumno koperativo. Novi lokali so zlo moderno urejeni in zatuò bojo ljudje sigurno kontenti. Par -inaugura-cjoni je bil prisoten naš šindik Viktor Kudič, komunski segretar Giuseppe Guarneri, direktor čedadske f il j ale videmske »Cassa di Risparmio« Angelo Polano in segretar Zveze furlanskih ko-perativ rag. Orsetič.
Koperativa je bla ustanovljena že Ije-ta 1946 po iniciativi vseh domačih kon-zumatorjev. Da je koperativa dobro delovala se muoramo zahvaliti predusem dobremu administrativnemu vodstvu, ki se je ves čas na vso muoč trudilo za iz-bUojšanje obrata. Po 14 ljetih je koperativa tarkaj progredita, da je dobila nove modeme lokale, za kat j ere se je po-nucalo več kot 10 milijonov lir. Pru bi bluò, da bi tavorjansko koperativo posnemale še druge vasi naše okuolice.
AHTEN
SEJA KOMUNSKEGA SVETA
Pretekli tjedan so sklicali konsej našega komuna. Med drugim so sklenil, da bojo postroj ili cjesto, ki peje iz Maline pruot Subidu. Ta cjesta je postala zavoj pomladanskega dežja usa razrita in je zatuò zlo težko voziti po njej. Ta cjesta je še posebno potrjebna postroji-tve tud zavoj tega, ker po njej vozi dvakrat na dan avtobus Videm-Prosnid.
Sklenil so tud, da bojo napravili ri-kors na kompetentne autorità’ za dobit pomuoč, s tikero bi reguliral Malino.
tve »Furlanskega fogolarja Chino Er-macora«.
Tej cerimoniji v Vidmu je prisostvovalo tudi več naših ljudi, saj ima tudi naša dežela dosti svojih sinov raztresenih v Montreal, Torontu, Ottawi in drugih krajih Kanade. Marsikatera solza je zdrknila po zgaranem licu mamice, ko je na platnu (tela) zagledala svojega sina in čula njegov glas po tarkaj ljetih. To spiritualno srečanje je bilo zarjes komovento, posebno še če pomislimo, da je Kanada daleč in da se poredkoma vračajo dotriov. Tisti,' ki emigrirajo v evropske države,' še vračajo ' pogostoma domov na 'obisk, Iz prekooceanskih dr-
koperative
Pred dvemi ljeti je huda ura nardila dosti škode, zaki je takrat ta voda prestopila br j ego ve. Nekaj so lanisko ljeto že postrojih, a ituò ni zadost, korlo bo še dosti djela, da ne bo perikulja, da pride do novih hudih pouòdenj.
GORJANI
SE BO RAZPUSTIL NAŠ KOMUN?
Simpri več to se čekara, ke gorjanski komun se če razpustiti, zaki entrate niso zadostne niti za plačati impjegade od komuna. Judem je usednò kam bojo spadali ali pod čentski, ali brdski, ali rtinjski komun, pousod bojo muorli plačevat tase in hoditi v emigracjon za se preživiti. Kako se namerava komun razkosati, bomo kaj več pisali drugi bot.
NEME
DEMOGRAFSKO GIBANJE MJESCA MARCA
V našem komunu te bò mjesca marca takole demografsko gibanje:
Rojeni: Ivano Venturini, Laura Tornada, Mario Gervasi, Claudio Berrà, Patrizia Gregoratti, Silvia Marinutti in Paolo Casti. Od tjeh sta se dva rodila v estera.
Umrli: Emilia Vigant, Virginia Cornalo, Lucija Roza Kučič, Marija Sturam, Antonija Sturam, Giuseppe Carassi, Romeo Attimis in Lucia Indri.
Poroke: Bruno Longo z Anino Bressa-ni, Bruno Gatti z Vando Toscani in Werner Kurt Kellner z Gino Florianutti.
ža.v pa na splošno le na stara ljeta ali nikdar več.
Razni »cirkoli« seveda šfrutajo to mar nifestacijo za svoje špekulativne namene, češ da so mnogo pripomogli, da so se mogli srečati, čeglih na platnu in magnetofonskem »nastra«, emigranti iz Kanade s svojci. Kaj ne bi bilo buojš, da bi se ti krogi nekoliko več potrudili in dali našim sinovom delo na domačih tleh? To bi bilo pravo patriotično delo! Naši narbuojši djelavni mpžje naj bi služili domači zemlji, ne juškl, ki jih izmozgava do kosti in našim materam ne bi bilo potrebno jokati za izgubljeni-mi sinovi.
SOVODNJE
POGOZDOVANJE V MATAJURJU IN SE KAJ
»Ente Economia Montana« iz Vidma je poskarbu, da se pogozduje tud par nas velika part gore za vasjo »Matajur«. Djelo se je že začelo in je okupanih 20 ljudi. Ker je par hiši malo mož, so za tisto djelo prijele tud žene, de bojo nekaj zaslužile. Plačujejo kar dobro: 30 Ur za usako posajeno drevesce. Kdor pridno djela in če je ljepa ura, lahko posadi 100 do 120 drevesc v adnim dnevu. Škoda pa je, da bo tisto djelo durar lo samo 20 dni. Tisto pogozdovalno djelo v Matajurju je bluò zarjes nucno in pru bi bluò, de bi »Ente Economia Montana« vidu še druge goličave v naši o-kuolici, saj jih je dosti.
že nekaj časa djelajo cjesto, ki vodi iz Mašer do Ložaca. Troštamo se, de bo cjesta preča končana in da bo takuò tud ta hribovska vasica povezana z glavnim centrom.
Te dni nam je paršla na uho še 'dna novica. Zvjedah smo, da se je v Sovod-njah ustanovil njekšan komitat, ki ima namjen zgradit na varhu Matajurja monumenta Za tisto djelo je provincialna administracija nakazala že 100.000 lir, 'dnako vsoto pa bo dal naš komun. Mo-nument bojo zgradil na istem .mjestu, kjer je stala pred 50. ljeti kapelica, a jo je ljeta 1910 razbila strjela. Poleg novega monumenta imajo namjen zgradit tud kočo (rifugio), de se bojo mogh tja zateči turisti v slučaju slabe ure.
GRMEK
Dne 26. aprila bojo odprli dva sezonska obmejna bloka: tistega v Kau (Jev-šček) v dreškem komunu in blok v Bo-keti pri Topolovem v našem komunu. Skuoz ta dva bloka bojo hodili ljudje ob-djelavat zemjo na to in ono stran meje. Odprta bosta do 30. oktobra.
DREKA POD KOLOVRATOM
Te dni si napejali telefon tudi v Obe-nije in Trinke. Do sada so muorali judje hoditi, če so imjel potrjebo, telefonirat u Pačuh, ki je oddaljen več kot adnò uro hoda. Tjeh telefonov se bo sada lahko posluževalo nih 15 vasi in zaselkov raztresenih na pobočju Kolovrata.
Za te vasi, ki so takuò oddaljene od glavnih centrov in ki leže takuò visokd v brjegu, bi korlo še marsikaj napravit. Ceste so zlo slabe in tesne, več vasi je brez dobre pitne vode in gore so gole. Ce bi začeli izvajati vsaj ta narbuj potrjebna javna djela, bi ušafu več kii kajšen domačin tle djelo in zaslužek in ne bi bil parmuoran hodit po svjetu. 12 dreškega komuna je več kot polovica ljudi proč od duoma.
Kdo je proti regione v Videmski provinci?
(Nadaljevanje s 1. straniJ
so proti avtonomni regione razne ekonomske organizacije, razne asočjacjoni in sicer združenje industrialcev, združenje trgovcev in unija agrikoltorjev. Vsi po-zns,jo razmere teh organizacij in vsak ve, da niso ne industrialci, ne trgovci in ne agrikoltori v videmski provinci proti avtonomni regione, ampak so samo predsedniki in tajniki teh organizacij proti» ker pač mislijo čisto pogrešno, da je država samo takrat močna, ako je centralizirana. To so zastareli nazori, napačen zastarel nacionalizem in zaradi tega centralističnega nacionalizma propada ekonomsko, etično, biološko videmska provinca. Ce bo trajal centralizem še naprej bo propadlo popolnoma vse skupaj. — V provincialnem svetu so nastopali proti avtonomni regione samo neofašistični» liberalni in nacionalistični poslanec: vsega skupaj tri proti vsem drugim. Prot) regione je nastopil tudi naš rojak inž-Sirch, liberalni provincialni svetnik, k> je bil izvoljen z glasovi naših ljudi P° Furlanski Sloveniji. Nihče pa Sirchu ni dal dovoljenja, da bi nastopal proti regione, ker so pri nas vsi ljudje za avtonomno deželo, saj je sedanji rimski centralizem pripeljal tudi naše kraje prav na rob prepada. Provincialni svetnik in& Sirch si lahko privošči, da je proti regin-ne, ker operira z dohodki ezatorij in md je vseeno ali je centralizem ali decentra" ližem. Nam pa ne, ker propadamo id moramo zaradi centralizma na delo ^ emigracijo, namesto da bi delali doma * Italiji. Mi smo večji patrioti, ko centri listi, ker hočemo v avtonomni regioni napraviti take pogoje, da bomo dobili-d®-lo doma v regione in ne hodili služit drugim državam.
iiii|ii!iirH>uiiininii'iiiirMiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiininin!niniiiMiiiiiiii!i|iiiiiii|i|i|>* uniiiiiiiiirii miiiiimn n
TAJPANA
in
iiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiii iiKiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii i i iiiiiii'iiiiKiiiiiiiii'iiiiiiiii'iii iiiiiiiiniiiiiiiiiiiM a iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinri:i n iii i i i i i i i iii i i i i i iii i i iii i i i iii i j i i i m im u m i l imi1
Vidijo in poslušajo svoje drage
v daljni Kanadi
»MATAJUR«
J
Novosti v življenju italijanske Profesionalne narodne manjšine v Jugoslaviji in drugod
Porast italijanskih študentov na univerzah — Samo italijanski profesorji na osnovnih šolah in osemletkah — V slovenskih in hrvatskih šolah obli-gaten pouk italijanskega jezika — 88 milijonov za italijanske organizacije
V našem listu »Matajur« smo že nekajkrat poročali o stanju Italijanov, ki žive v Jugoslaviji. Danes bomo navedli nekaj podatkov, ki jih je priobčil italijanski tednik »ITALIA DOMANI« z dne 27. marca 1960.
V Jugoslaviji živi sedaj približno 36.000 Italijanov, torej skoro toliko kot je nas furlanskih Slovencev. Glavna organizacija italijanske narodne manjšine je »Unione degli Italiani«, ki obstoja že 15 let. Svoje urade ima Unija v šestem nadstropju nebotičnika v sredini mesta Reke. Tu so razne direkcije italijanskih kulturnih organizacij in časopisov. Italijani v Jugoslaviji žive največ v republiki Hrvaški in nekaj malega v Sloveniji: "V Kopru, Izoli in Piranu. Imajo svoj dnevni list »LA VOCE DEL POPOLO«, ■ilustrirano revijo »PANORAMA«, na 24 Straneh, ki izhaja vsakih štirinajst dni jn list za šolsko mladino »IL PIONIERE«
na katerega je naročenih okoli 3.000 i-talijanskih učencev in dijakov. Italijanski učenci in dijaki hodijo v 26 osnovnih šol in osemletk. Poleg tega imajo še šest višjih srednjih šol in sicer: znanstveni licej (liceo scientifico) na Reki, v Rovinju, v Puli, v Pirsnu ter klasični licej v Kopru, dalje tehnični institut v Piranu. Zelo obiskanih je 13 italijanskih kulturnih krožkov.
Zmeraj nove pravice
To, kar smo navedli, je že znano, ker so že poročali o tem razni listi v Italiji in Jugoslaviji. Nas pa zanima, kako je italijanska narodna manjšina v najnovejšem času napredovala. Italijani v Jugoslaviji niso ostali namreč pri osnovnih temeljnih pravicah, ampak dobivajo stalno nove pravice in se njihov položaj nsirodno, socialno in ekonomsko neprestano izboljšuje.
Vsi študenti imajo štipendije
Kaj je torej novega v življenju italijanske narodne manjšine v zadnjem letu? Novo je to, da so začeli sinovi ita^-lijanskih kmetov in delavcev v Jugoslaviji študirati v velikem številu na univerzah. Pred nekaj leti so se zadovoljili 2 osemletnim obveznim poukom do petnajstega leta, zdaj pa gre večina dijakov, ki konča šest italijanskih srednjih šol ha univerze v Zagrebu in Ljubljani ter ha medicinsko fakulteto na Reki. Kot je v Jugoslaviji praksa, dobivajo vsi u-hiverzitetmi študentje štipendije od o-krajev, komunov, podjetij, tako da itar lijanskim družinam ni treba skrbeti, kar ko bodo izšolali svoje otroke na univerzah. Nekaj italijanskih študentov je dotilo štipendije tudi na italijanski univerzi v Padovi in Trstu predvsem za leposlovno fakulteto (lettere), da bi italijanske srednje šole dobile dovolj profesorjev na italijanskih srednjih šolah.
Samo italijanski učitelji in profesorji
Od letošnjega šolskega leta (1959-1960) naprej so vse učne moči na italijanskih Osnovnih šolah in osemletkah samo italijanske narodnosti, Italijani. Odšli so slovenski učitelji in profesorji, ki so diplomirali pod fašizmom na italijanskih Učiteljiščih in srednjih šolah in ki so Zaradi tega znali bolj italijanski kot pa svoj materini slovenski jezik. Jugoslovani so se torej strogo držali sklepov mešane italijansko-jugoslovanske komisije Slede narodnih manjšin.
Novost je tudi šolanje odraslih Italijanov, delavcev in kmetov, ki niso imeli dovolj šol. Kot povsod v Jugoslaviji so tudi v Kopru in Piranu odprli posebej za odrasle Italijane triletne tečaje.
V teh tečajih uče štirikrat na teden, vsega skupaj 16 ur na teden. Vsi predmeti se poučujejo izključno v italijanščini. Te tečaje obiskujejo Italijani med 20 in 40 leti starosti. S tem dosežejo delavci in kmetje boljšo kvalifikacijo, to se pravi praktično boljše službe, boljše plače. Ti tečaj so torej dodatne posebne šole za člane italijanske narodne manjšine.
V slovenskih in hrvaških šolah obligaten
pouk italijanskega jezika
Novost je dalje, da so vpeljali v slovenske in hrvaške šole pouk italijanščine. Ta novost se ne tiče sicer direktno italijanske narodne manjšine, pač pa indirektno, saj se Slovenci in Hrvati, s katerimi skupaj živijo Italijani, morajo u-čiti V svojih šolah italijanski. S tem se Slovenci in Hrvati še bolj naučijo ceniti, spoštovati in spoznavati italijanski jezik in kulturo. To pa vpliva na še bolj prijateljsko vzdušje med narodnostmi v Istri in je le v korist italijanske narodne manjšine, da imajo opravka z ljudmi, ki niso nacionalistično razpoloženi nasproti Italijanom.
Novost je izdaja okrajnega uradnega lista v Kopru v italijanščini.
Ni pa s tem še konec raznih drugih novih ukrepov v korist italijanske nar rodne manjšine. Ustanovljena je bila posebna avtonomna okrajna komisija za italijanske šole.
Italijanske komisije v političnih organizacijah
V Jugoslaviji obstajata kot je znano dve politični organizacij : 1. Zveza komunistov Jugoslavije in 2. Socialistična zveza delovnega ljudstva. V Socialistični zvezi je obstojala italijanska komisija, ki je skrbela za člane italijanske narodnosti, da so imeli italijanska predavanja, zborovanja in italijanske tiskane propa gandne brošure, navodila in pravila. Ta komisija je skrbela tudi za podpiranje interesov italijanske narodne manjšine v okviru političnega programa Socialistične zveze. Zdaj pa se je ustanovila še prav takšna komisija z istimi nalogami v okviru okrajnega odbora Zveze komunistov v Kopru. S tema dvema komisijama so enakopravno zaščiteni narodni, politični, socialni in ekonomski interesi Italijanov preko obstoječih jugoslovanskih političnih organizacij.
Prednost italijanskih krožkov v televiziji
Televizijske aparate so v Jugoslaviji dobili pred vsemi drugimi organizacijami italijanski kulturni krožki, ki so prvi uživali mikavnost raznih italijanskih televizijskih oddaj kot na primer »Lar scia o raddoppia«, »II musichiere« in še drugih najnovejših novih predstav na italijanski televiziji.
Izvedena dvojezičnost po londonskem sporazuma
V bivši coni B na Koprskem in v Bujščini se Jugoslovani skrupolozno drže odredb londonskega sporazuma obseženih v posebnem statutu glede narodnih manjšin. V vseh krajih, kjer prebivajo Italijani, so povsod dvojezični napisi krajev in ulic.
88 milijonov za italijanske organizacije
V letu 1959 je dala hrvaška vlada za italijanske liste in kulturne organizacije 88 milijonov lir.
Veseli smo, da je zagotovljen razvoj in napredek italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji in bi hili veseli, da bi italijanske oblasti tako skrbele še za nas
furlanske Slovence.
Zupani nekaterih karnijskih občin, kot na primer Comegliansa, Forni Avoltri, Ovara, Prato Camico, Ravascletta in Rigolata, so se zbrali lani decembra, da bi se pogovorili o profesionalni vzgoji svojih otrok po šolah. Za vsako delo doma ali pa v emigraciji je treba imeti kvalifikacijo. Zato bi morali vsi učenci hoditi do štirinajstega leta v šolo in sicer v profesionalne šole. Samo s potrebno kvalifikacijo bodo lahko mladi ljudje iz doline Degano prišli laže do službe.
Tudi v dolini Degano imajo torej iste probleme kot pri nas v Furlanski Sloveniji. Vserod zahtevajo dobre profesionalne šole. Tudi naš program, naša splošna zahteva mora biti: Vsajc naš otrok mora do 14 leta obiskovati profesionalno šolo. Zahtevati moramo od države, od provin-
šole doma v Furlaniji
ce, od občine in kasneje od regione finančna sredstva za ustanovitev številnih šol avviamento za profesionalno kvalifikacijo. Zdaj ima polno zanič elementarnih šol in dve bolj šibki profesionalni šoli v špetru in Reziji. Te je premalo. Ne rabimo pa profesionalnih šol z velikimi in finimi diplomami, ampak take profesionalne šole, ki bodo naše puobe in Čeče res nekaj naučile. Vserod — doma in po svetu — zahtevajo samo znanje in prakso, ne pa diplome.
Ne maramo več, da bi naši mladi ljudje hodili po svetu kot teleta, brez znanja in kvalifikacije, zato zahtevamo za vsakega otroka Furlanske Slovenije možnost učenja do 14 leta v profesionalnih šolah. Dolžnost oblasti je, da postavijo dovoljno število profesionalnih šol.
iiiiiiuiiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiiiiiDii i i minili mi m u mi mi ■iiKiiiiiiiiniiiiiiiii i nn i im umitim n mimmi i*
Nenavadna imena
Pred nedavnim je neki bristolski časopis odkril, da živi v Bristolu industri-jalec, ki se piše O; ni dvoma, da bi si krajšega imena ne mogel najti. Čudna imena in čudni priimki pa niso ravno tako redki. V ameriškem mestu Sattlu živi meščan, ki se piše Ten Million (Deset milijonov), nekoliko bolj skromen pa je meščan iz Darlingtona, ki se piše Eighten (osemnajst).
Med najbolj pogostimi in navadnimi priimki v Ameriki je Smith, zato je ne ki Smith odločil, naj se njegov sin od drugih nekoliko razlikuje. Dal mu je ime 5/8 (pet osmin). Čudnih imen in priimkov ni moč najti le v Ameriki in Angliji. V začetku 19. stoletja je živela v Franciji družina, ki se je pisala »1792«. V tej družini so se rodili štirje otroci; prvi se je pisal Januar 1792, drugi Fe bruar 1792, nato Marec 1792 in April 1792.
Priimek Durant je v Franciji prav tako pogosten kakor Smith v Ameriki in Angliji. In brez dvoma je treba v tem iskati vzrok, da je dal profesor glasbe Alfons Durant svojim otrokom takšna i-mena: Do, Re, Mi, Fa, Sul, La, Si. Otrok ki se je rodil nato, je položaj nekoliko zamotal, vendar se je oče znašel in mu dal ime — Oktava.
Takšna imena zakoni dandanes zabra-njujejo.
Doktor Geighwood iz Chicaga, ki je umrl leta 1939, je bil vse življenje prepričan, da je edini človek, ki nima imena. Ko se je rodil, se starši niso mogli odločiti za ime, pa so zato sklenili, naj si ga pozneje sam izbere, vendar si ga nikdar ni izbral. Leta 1820 pa je umrl v
Franciji človek, ki ni imel niti imena niti priimka. Bil je sin grofa Joinyja. Oče mu ni hotel dati imena samo zato, da bi ga ne bilo treba registrirati pri državnih oblasteh in bi ostal tako vse življenje svoboden človek.
Mlin brez vode
(Srbska narodna)
Neka vas ni imela mlina. Ljudje so morali v neko drugo oddaljeno vas nositi žito mlet. Pa so se dogovorili nekega dne:
»Dajmo, bratje, pa si še mi zgradimo mlin, da ne bomo zgarali svojih hrbtov, noseč mletvino v tujo vas. Naj si naša vas pomaga s tem, kar dobi od mlevšti-ne.u
Vsi pristanejo, nabavijo apno in kamenje, naročijo podnjak in vrhnjak in z vso naglico dovrše vsa potrebna dela vrhu nekega griča sredi vasi. Ko so mlin te ogradili in plačali mojstra, je prinesi» vsaka hiša mernik žita in vaški župan je dejal:
»Dajte, otroci, v imenu božjem odprite jez, jaz bom prvi nasul svoje žito, da se izmelje.«
Stekli so tja in se vrnili in povedali županu, da v jezu ni niti kapljice vode, nato so ga pa vprašali:
»Od kod neki boš, župan, napeljal vodo na jez?«
»Tri sto zelenih,« — reče župan — »je že tako, da vsakemu človeku manjka včasih zrno pameti. Resnico vam moram povedati, bratje, jaz se na vodo še zmis-lil nisem.«
SLOVENSKI ZNANSTVENIK, GEOGRAF DR. MELIK
0 gospodarskem značaju Beneške Slovenije
Slovenski akademik, univerzitetni profesor geografije dr. Anton Melik je pravkar izdal obširno knjigo »Slovensko Primorje«. V njej je obdelal na 15 straneh pol naslovom »Beneškoslovensko hribovje« z geografskega vidika »Furlansko Slovenijo«. Med knjižnimi viri, ki se jih je dr. Melik posluževal, navaja italijanske avtorje: O. Marinellija, Michela Gortana, G. B. De Gasperija, Desia Ardita in med slovenskimi pisci S. Rutarja, Henrika Tumo, Ivana Trinka in še nekatere druge. Geografski opis in geološka sestava tal Be-neškoslovenskega hribovja sta podana z znanskimi izrazi, težko umljivimi našim bralcem. Pač pa je gospodarski značaj naših krajev, z izjemo redkih stavkov podan dojemljivo ravni naših priprostih ljudi. Avtor imenuje našo deželo Beneška Slovenija, ugotavlja na, da »se je v beneškoslovenskih časopisih v zadnjih letih začela uveljavljati označba Furlanska Slovenija.
Gostota naseljenosti
V celem je Beneška Slovenija gorska in hribovska žemlja. Najniže sega v dolinskem svetu ob Nadiži in pritokih, kjer premore tudi največ ravnega sveta. Dasi je v splošnem dokaj enakomerno obljudeno, so vendarle razlike; najgosteje je poseljeno hribovje in dolinski svet v Nadiški pokrajini, kjer znaša gostota še 80 do 100 prebivalcev na km2. Zatem imamo že slabšo gostoto v Terski gorski pokrajini, a najmanj gosto je obljuden visoki svet , v sredi, v sredogorju Javor-Ivanec, nasploh 40 do 60 ‘ha km2 (občine Tipana 43, Brdo 47, Gorjani 57 na km2 — toda Rezija 28).
Svet pripraven za živinorejo
Kmetijsko gospodarstvo v Beneški Sloveniji nima najugodnejših prirodnih pogojev, podobno kot v srednjem Posočju. Zlasti so tu slabi pogoji za modernizacijo in mehanizacijo kmetijstva. Pravzaprav je ta hribovski ter gorski svet najbolj pripraven za živinorejo. In res ima tukaj reja živine znatno vlogo, a je spričo znatne poletne vročine za pašo trda in prav tako za pridobivanje sena.
Sistem planinskih njiv
Zato je v Beneški Sloveniji zelo udomačen običaj, da gredo čez poletje za več tednov v gore, v visoke trate, bodisi da imajo tam prave planine, kakor zlasti nad Rezijo, v Matajurju in Stolovem pogorju, ali pa samo košenice v višjih legah v hribovju. Zelo je razširjen način, da imajo ob planinah ter košenicah tudi njive, kjer čez poletje tudi pridelujejo kaj malega, krompir, zelje, repo itd. Sistem planinskih njiv, ki sega od tod še v Trento ter v Bohinj, pa v Kanalsko dolino, ima v kmetijskem gospodarstvu Beneške Slovenije prav važno vlogo. Nemara je prav zaradi večje možnosti planinskega gospodarjenja opaziti tudi nekakšno zgoščenost naselij v višavah ob Matajurju in ob Stolovem pogorju, kjer so planine v primeroma nizkih legah na južnem vznožnem pasu, pa na visokih severnih straneh, kjer pa je treba do njih čez visoki greben.
Ogromne množine dežja
Alpski hrbet Stol-Čampon je orografsko jako vidna meja; v podnebnem pogledu pa ščiti vznožje pred severnimi vetrovi ter pospešuje na njem tem večje segrevanje. Pripomniti je, da se odlikuje to vznožje po izredni obilici Padavin, po zares ogromnih padavinah dežja, ki se stopnjujejo do in čez 3 metre na leto; vasica Muzec pod Muz-ci, 633 m, je od vseh postaj na slovenski zemlji namerila do sedaj največjo množino 3709 mm, a le malo manj Uče-ja, 3616 mm, v višini 663 m. A tudi Čedad prejema še 1754 mm na leto. A še posebno važno je, da se padavine v Beneškoslovenskem hribovju zlijejo le prečesto v silnih
nalivih ; malokje v Evropi so namerili tako ogromno velike množine deževnice v toku enega dneva kakor v teh krajih. Zato so tu na žalost velike povodnji, ki povzročajo izredno hudo škodo. Zakaj spričo prevladujoče brez-gozdne goljave plane ob nalivih voda z veliko naglico po strmih pobočjih in grapah navzdol, trga zemljo in odnaša prst pa nasiplje kamenje ob strugah, pa tudi čez travnike in njive. Še v juniju leta 1958 so neurja povzročila silno razdejanje in neverjetno veliko škodo po hribih in dolinah Beneške Slovenije. Zazidava hudournikov je tu ena silno nujnih gospodarskih potreb.
Naseljenost
Naseljenost je v Beneškoslovenskem hribovju precej neenakomerna. Posebno je opaziti, da se je naseljevanje močno koncentriralo na orografskih in vegetacijskih mejah, bodisi zgoraj ob prehodu v gorovje, in še bolj spodaj ob nižini, kjer so v vsem vznožnem pasu nastala večja in gostejša naselja. Vasi se držijo največ v višini okrog 600 m ; samo v povirju Nadiže in ob Matajurju se dvignejo do 800—950 m. Sosedstvo alpskega sveta se uveljavlja tudi v gospodarstvu, zakaj vasi v tem pasu imajo svoje planine v hrbtu Stol : Čampon, in sicer povečini na severnih straneh ovršja, ki so po svojih bolj vlažnih, po-rastlih ter zmerno nagnjenih pobočjih prikladne za planinsko izrabo. Zato držijo neštete steze in živinske poti preko gorovja od vznožnih vasi.
Majhne vasice in zaselki
V Beneškoslovenskem hribovju prevladujejo majhne vasice in zaselki, sicer z bolj strnjenimi, pa vendarle ne popolnoma sklenjeno stoječimi domovi. Pa tudi kjer stoje vasi na vrhu, so najrajši postavljene v nekoliko nagnjenem zemljišču. Značilna zanje je mediteranska razpo-redba domov, ki stoje vedno v gručah brez reda, a tako da imajo zgornji domovi odprt pogled preko spodnjih. Značilne so visoke hiše oziroma zgradbe z zelo položnimi strehami. Saj se na sneg tu pač ni treba ozirati.
Najbolj uspeva živinoreja, manj poljedelstvo/zelo malo vinogradništvo.
Btran 4
- »MATAJUR«
-Štev. 7
Kako ohranimo sir
Sir hranimo vedno v hladnih shrambah, kjer naj leži na suhih in čistih policah. Toplota povzroča, da postane sir mehak. V preveč gorkem in preveč suhem zraku se sir preveč osuši, razvijejo pa se tudi lahko, ker imajo pogoje za to, razne škodljive glivice (bakterije), ki ga začno kvariti. Zato naj bo shramba ali klet zračna in brez prepiha.
Sir se rad navzame tujih vonjah (duhov). Velikih hlebcev (forme sira) ne smemo valiti, ker rad razpoka in tako zgubi svojo zaščitno zunanjo plast (skorjo) in se zaradi tega lahko začne kvariti.
Sir moramo rezati vedno v klinih, v večjih ali manjših. Da se načet sir ne izsuši, ga pokrijemo z zvoncem ali mokrim prtičem (malo slana voda). Ker je namočen v slani vodi, ostane dalj časa svež in brez duha.
iailllllllllllllllllllll:l!llllllllltlil!l!l;lllllll!lllllll!l!lil |!| l I lll!l:l!lllll!IIIil!l!lllll!lllilllll!K|l|;|:|l|!l| I,|!| | l.l	■l|l|!lllll!ll|lll|i|:|!|!ll|l|l|l|l|!|!|!|:|!|>|||!|!|,|[|l|l|
Več mleka od naših krav
V naši deželi so samo majhna posestva. Zemlja, ki jo imamo je precej lahka, prepuščajoča in močno podvržena suši. N&ša mala posestva pridelajo na tej zemlji na splošno premalo fuotra. Kjer je malo fuotra je tudi malo mleka, že star pregovor nas uči, da »krava pri gobcu molze«. Da bomo nasitili vse lačne želodce naših družin, ki imajo odrasle člane ter so še posebej blagoslovljene z otroki ter da nam bo ostal morda še kje litrček za prodajo, bomo morali napraviti vse, da bomo dobili več mleka.
Kaj naj naredimo? Več fuotra, kot smo ga pridelali, sedaj ne moremo napraviti. Tudi kvalitete ne moremo izboljšati, če na primer nimamo možnosti, da bi dokupili tečna fuotra. Imamo pa še več drugih načinov, s katerimi lahko tudi še sedaj v posameznih primerih izdatno povečamo molznost naših krav.
Važnost rednega snaženja smo že večkrat poudarili. Stari pregovor pravi: štrigelj je pol reje. Točni večletni poizkusi so pokazali, da dajo krave z dobro negovano kožo po liter mleka več na dan kot zanemarjene krave. Tudi kvaliteta mleka lahko z rednim snaženjem krav povečamo za sedem in še več procentov.
»Železo je treba kovati, ko je vroče«. Tako je tudi pri mladih kravah, ki so pravkar storile. Pri teh kravah raste nekaj tednov od dneva do dneva zmožnost produkcije mleka, dokler se pri določeni kvantiteti ne ustavi. V tem času torej, nekaj dni po tem, ko krava povrže tele, je treba začeti s prav tečnim in močnim krmljenjem, kajti samo tedaj imajo krave možnost dati tudi več mleka, če jim dajemo boljšo in več krme. V tem času prinaša dobro fuotranje resničen interes. Ce damo kravi, katere prirojena molznost znaša 15 litrov mleka, prve tedne po otelitvi samo fuotar za deset litrov, bo kapaciteta živali za tvorbo 15 litrov po nekaj dnevih ali tednih usehnila. Takšne živali pozneje tudi z najboljšim fuo-
trom ne bomo spravili do tega da bi dajale toliko mleka, kolikor bi ga lahko dajale po svoji naravi, to je 15 litrov, šest tali sedem mesecev po otelitvi kapaciteta krave za tvorjenje mleka že tako upade, da je komaj še vredno dajati posebno tečno krmo.
»Mlečnost je sad vaje in klaje«, pravijo modri živinorejci. Torej ne samo kla-ja, marveč tudi vaja, z drugimi b&seda-mi molža, povzroča, koliko mleka in kakšno mleko nam lahko da. Kako važna je pravilna molža, lahko vidimo iz tega, da se tvori polovica mleka, katerega vsakokrat namolzemo, šele ob molži.
Temeljito načelo vsake pravilne molže bodi:	Molzi	čisto do zadnje kapljice!
Zakaj smoli sadno
Na deblih in na vejah marelic, breskev, češpelj in češenj pogostoma opazimo rdečkasto rumen smolnat izcedek, ki sčasoma potemni in otrdi, če potrkamo na mestu, kjer drevo smoli, odmeva zamolklo, kar je znak, da z drevjem ni vse v redu, ker je tod bolno mesto, če je obolenje starejše, dobimo pod potemnjenim lubjem očrnelo ličje, pomešano s smolnatim izcedkom, če smolnatih mest ne očistimo pravočasno in ran ne zapremo, se bolezen širi na zdravo ličje in obolenje se lahko zaje tako globoko v les, da so v nevarnosti veje, ki se zaradi smolenja kaj rade odlomijo.
Vzroki (uržuhi) smoljenja so lahko različni: največkrat je vzrok težka, mrzla in prevlažna ali mokra zemlja (ilovica), ki ji primanjkuje apna, saj je prav apno koščičastemu sadju nujno potrebno. Koščičarji pa smolijo tudi zaradi pritiskov, udarcev in ran na deblu ter vejah. Vendar so tudi poškodbe na
ail:ll|l|l|i|!|'l!lllll'l ■ll!llllll|l|ll'|l|'l'l'll|!|'lll'll|l|l|;ll»!llllllll|[|llllll!llllllllllillllllllllllll!|!llll|[|[|[|!llllll|!|l|llll!lllllllll!llllllllllllllllllllllllll III11II111II
Posadimo
V naših krajih je še vse polno zemljišč, kjer raste razno grmičevje, ne da bi nam dalo kakšen ekonomski interes. Zakaj ne bi sadili bele, sive, in črne topole? Zemljišča za te drevesne sorte niso zahtevna.
In kje ušafamo sadike? Pomladka (piantine) bele topole je v naravi dosti, še pred začetkom vegetacije, navadno v času med 15. marcem in 15. aprilom, bomo izkopali nekaj sadik (piantine). Zasadili jih bomo ob robu njive, okoli 30 cm globoko. Med sadikami bi pustili meter in pol distance. Preden se popki odprejo, navadno že pred 1. majem, bomo ves nadzemni del sadike zagrebli v zemljo tako, da jih pričvrstimo v zemljo z rašljami iz tankih vej. Tako zagrebi j en del sadike pokrijemo s 3-4 cm debelo plastjo zemlje. Iz vsakega popka bo pognal poganjek (mladika) in v jeseni bo dosegel višino 1 do 2 metra. V tem času jim dodajamo manjše količine dobro preležanega hlevskega gnoja. Drugo spomlad sadiko okopljemo. Imela bo 5 do 10 poganjkov. Najlepše, najbolj viso-
ke sadike razrežemo tako, da dobimo 5-10 sadik, katere takoj ponucamo za saditev.
koščičasto
drevje
koreninah pogostoma vzrok smoljenja. Smoljenju pa je lahko vzrok tudi pozno obrezovanje drevja, zlasti pomlajevanje, ker z rezjo preprečimo pravilen obtok in presnovo hranilnih snovi, ki se naberejo na. določenem mestu in ovirajo ali povsem onemogočijo pretakanje sokov.
Odpravimo ga predvsem s potrebnim apnjenjem zemlje, če je zemlja prevlažna, jo osušimo. Enostransko gnojenje, posebno z dušičnatimi gnojili, zlasti z gnojnico opustimo. Prav tako je nujno, da varujemo koščičasta sadna drevesa raznih poškodb in ran, če pa kakorkoli nastanejo, da jih čimprej zacelimo. Na lubju nabrano smolo odstranimo s kisom, kar je povsem enostavno. Ce je smola samo pod lubjem, se pravi, če se je smoljenje komaj pričelo, odstranimo odmrlo lubje in obolelo ličje do zdravega, rano pa temeljito osnažimo in zamažemo s cepilno smolo, če te slučajno nimamo pri roki, si pomagamo z mešanico ilovice in kravjeka, nakar dobro povijemo s cunjo.
Naši sadjarji posvečajo smoljenju premalo pažnje in se ne zavedajo, da vsako obolenje drevo močno oslabi, posebno če se smola poceja po vejah in deblu, kar naprednemu sadjarju gotovo ni v čast in ponos.
ba dajati prašičkom polno kravje mleko; mora pa biti sveže (frišno) in gorko, ksr drugače pride do driske. Drisko dobe tudi, če v hrani manjka beljakovin (albumine), vitaminov, apna in fosforja, če tega ni v zadostnih količinah (kvantitetah), prašiček oslabi in postane občutljiv tudi za tisto, kar zdravemu organizmu sploh ne škodi.
V glavnem so to najvažnejši uržuhi, ki privedejo ne le do drisk, ampak tudi do drugih obolenj, posebno pri mladih prar šičkih. Dokler ti uržuhi niso odpravljeni, je zastonj tudi vsako zdravilo. Pri zdravljenju vsake bolezni moramo najprej odstraniti uržuhe, šele potem pomagati bolnemu organizmu s potrebnimi zdravili.
Pri precepljanju je napačno
če odlašate do maja. Čim prej cepite, tem bolje se obnese cepitev, in čim dlje odlašate, tem slabši so cepiči in tem manjši bo uspeh;
če spodnje veje na kratko obžagate. Spodnje veje pustite najdaljše, proti vrhu pa naj bodo vedno krajše. ObžaganO drevo naj ima obliko piramide. To velja tudi pri pomlajevanju sadnega drevja;
če cepite drevo dve leti. Precepite vse veje! če pa že hočete cepiti dve leti, precepite prvo leto spodnje, drugo leto pa zgornje veje, nikdar pa ne obratno;
če precepite slabo rastoče drevje s sla-bo rastočo sorto. Na sorto s šibko rastjo spada sorta, ki ima močno, krepko rast.
13 X \\W\vx.W\v , . ,,NN X
Koristni nasveti
lllll<»lll[|[lll>l!l>llllllllll|[|[l!llll|llll>l!l!lll[|lll|lll|[|ll!ll|[|lllllllllllll|lll|ll!ll|l|jllll|l|l|l|l|[|||l|l|l|||l||||||!|!|||;|||||)|l,||l|j|:l|,l|l|[|l|]|J|,,||,|||||,|!|||i|||{|!|||{|||{|||||||||||:|
I I
Uržuhov za drisko je lahko več, vendar pa, je svinja temu malokrat kriva. V prvih tednih se to primeri, če je na primer mleko matere preveč mastno ali pa, če je močno spremenjeno zaradi menjave hrane. Uržuh je lahko tudi v tem, da prašički nimajo na razpolago nimar fri-šne vode. Vedeti je treba, da so mladi prašički, stari komaj nekaj dni, zelo žejni in zato pijejo . gnojnico in se na to vižo okužijo. Seveda, tudi mokri in smrdljivi hlevi dostikrat pripomorejo k driski. Pogost uržuh driskam je tudi slabokrvnost prašičkov. Razpoznamo jo na prvi pogled po tem, da so prašički bledični in ne sesajo radi. Slabokrven prašiček je zelo občutljiv, še prav posebno pa so občutljiva njegova dihala in preba-
vila.
Pa še nekaj uržuhov za nastanek driske: na primer nagla sprememba hrane, nanjo je prašiček najbolj občutljiv med tretjim in petim tednom, pa po odstavitvi (svezzamento). To je najbolj kritičen čas. Drisko povzroča tudi neprimerna hrana, na primer če je ta pokvarjena, gnila ali skisana. Dobro vemo, da v koritih dostikrat puščamo nepojedeno hrano, ki se kvari in kisa in ti potem kvarijo še drugo frišno hrano. Prav posebno je nevarno mleko, če ni dobro skisano. Trdo skisano mleko pa je dobro krmilo (jed) in ga lahko dajemo prašičkom že ko so stari 3 do 4 dni. Tako mleko jim dajemo, če svinja nima zadosti mleka.
Če svinja nima zadosti mleka, je tre-
Zarjavela vratca pri pečeh bodo spet
lepo temna, če jih namažemo z grafitom, ki smo ga zmešali z vodo v srednje gosto kašo. S to zmesjo namažemo včasih tudi ploščo od štedilnika.
Žimnata omela, ki so postala mehka in z njimi ne moremo več pometati, napravimo spet uporabna, če jih držimo dalj časa nad posodo s kropom, ščetine otrde, ko se omelo dobro posuši.
Riž je bolj bel, če mu med kuhanjem dodamo nekoliko limoninega soka ali kisa.
Zarjavele pletilke očistimo, če jih večkrat potegnemo skozi trdo milo (žajfo) za pranje. Pletilke, ki so postale pri pletenju hrapave zaradi potenja rok, pa namažemo in zdrgnemo s čebeljim voskom.
Krte preženete z vrta, če vtaknete V krtino v karbolu, terpentinu ali petroleju namočeno cunjico.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Za hribovje, kakor ga predstavlja Beneška Slovenija, je razumljivo, da v njem boljše uspeva živinoreja nego poljedelstvo. Za živino, v prvi vrsti govedo, se močno izrabljajo še planinski pašniki ; pa tudi kosijo še v višjih legah in spravljajo seno v senikih. Tako gospodarstvo imamo že v Bernadiji, pa na Matajurju. Za poljedelstvo je značilna popolna prevlada koruze nad drugimi sadovi. Kljub močno južnemu podnebju in prisojni legi ter po velikem delu ugodni kvaliteti tal (lapor in peščenjak) je vinogradništvo prav maio razširjeno. S hribovja ga odriva prevelika višina, dasi uspeva na ugodnih pobočjih v vzhodnem delu še do višine 700 m in kaj malega čez. Največ je vinogradništvo udomačeno na nižjem Nadiškem področju, okrog Špetra, nadalje seveda po nizkih podgorskih goricah, kjer deloma že bivajo Furlani.
V robnem pasu Beneškoslovenskega hribovja delajo v najnovejši dobi poskusna vrtanja za nafto, posebno v okolici Tarčenta, v Bernadiji in pa drugod.
Dežela silnega izseljevanja
Znano je na široko in vedno znova se ponavljajo tožbe o tem, da je Beneška Slovenija dežela silnega izseljevanja. Da, resnica je to in potrjuje jo drobna statistična analiza posameznih vasi in občin. Izseljevanje že traja dolgo dobo, bilo je močno že v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja in se je še stopnjevalo v našem stoletju in zlasti v najnovejših časih. Dolgo je bilo to v glavnem sezonsko odseljevanje, ko so hodili v danih časih najbolj sekat in drvarit v hrvaške šume ali zidat v stare avstrijske dežele, pa popravljat dežnike, vezat lonce itd. Najbolj je prevladoval način, da so hodili zdoma na sezonsko delo v tujino, a so se vračali takrat, kadar je doma nastopil čas najhujših naporov na polju, pri živini, spravljanju sena itd. Toda že nekaj desetletij je čedalje močneje, marsikje pa že kar prevladuje izseljevanje na tuje, ki ostane trajna odselitev, čeprav sprva ni bila namenjena. Izseljevanje je usmerjeno v najrazličnejše kraje v prejšnjih dobah vAmeriko, sprva Severno, kasneje Južno, v najnovejših časih celo v Avstralijo, pa seveda v razne evropske države. Zato kaže vsako ljudsko štetje po vaseh
in občinah ogromno takšnih prebivalcev, ki so odsotni, bodisi da so v trajnem ali začasnem izseljeništvu. In zato se uveljavlja v tako veliki meri po vaseh Beneške Slovenije demografsko nazadovanje prebivalstva. Tudi do polovice ljudi je ponekod manj, ko jih je bilo pred 70—80 leti. In zaradi tega nam kaže statistika, kako še število Beneških Slovencev ne veča, marveč občutno krči.
Trdo garanje, a pičel pridelek
Da je vzrok tolikemu odseljevanju v ekonomskem položaju, leži na dlani. Hribovska zemlja, obdelovalni svet v pičli množini, pretežno na močno nagnjenih pobočjih, pridelek pičel, obdelovanje po starem, brez mehanizacije. Vse delo mora biti tako rekoč opravljeno z rokami, domala vse, kar se pridela, morajo znositi na hrbtu, v košu ali podobno. Trdo garanje je to, kar pripomore do pičlega pridelka, a ves pridelek, tako pripovedujejo poročila z Beneškoslovenskih hribov, ne more preživiti ljudi za več ko štiri mesece. Živinoreja je poglavitno gospodarsko področje v Beneški Sloveniji, toda tudi ta je še po starem, brez zadostne izboljšave pasme, v slabih, neustreznih starinskih hlevih, s slabo mlečnostjo, slabo živi-nozdravsko oskrbo, skratka s premalo racionalnosti. Sena pridobijo kmetje v tem hribovskem in gorskem svetu precej ,saj posvečajo temu poslu izredno mnogo brige in najhujših naporov. Toda stiska za golo eksistenco je tolika, da seno spričo zaostalega gospodarstva prodajajo drugam, predvsem v nižino.
Beg v tujino
V Beneškoslovenskem hribovju ni mest in ni industrijskih krajev, a tudi ni drugih izvenkmetijskih možnosti za delo in zaposlitev. Zato tako usoden beg v tujino, beg, ki tudi če je le začased, sezonski, ustvarja nesrečo v krnih družinah, razdira družine ter jih uničuje.
Slovensko ozemlje brez pravega urbanskega središča
vat,	»
Hribovita priroda Beniškošlovenske pokrajine, zlasti pa sosedstvo Furlanske nižine, kjer so ravno na robu rav-
nine že od nekdaj obstajala znatnejša mesta ter tržni kraji, v tem je pač vzrok, da na slovenskem ozemlju ni niti enega pravega urbanskega središča. Edini kraj, ki ima pogoje za mestno naselje, je Špeter ob Nadiži, centralno postavljena vas, ki je zares precej urbaniziran kraj, dasi je seveda Čedad najbolj privlačen za Nadiške, kakor Tarčent za Terske Slovence. Speter ima sedaj (1. 1951) 658 prebivalcev.
Središča: Čedad, Tarčent, Fojda, Ahtan
Nadiški Slovenci so po prometnih žilah in legi ozemlja navezani na mestno središče Čedad, pri čemer ima Špeter vlogo majhnega krajevnega osrednjega posredovalca. Terski Slovenci so navezani na Tarčent, ki je znatno ur-bansko središče, medtem ko morejo Neme le v manjši meri opravljati slično vlogo za prebivalce v porečju Kar-nahte. Podobna, a še manjša, pretežno ruralna središča, ki so nanje navezani prebivalci slovenskega hribovskega zaledja, so še Fojda (Faedis), pa Ahtan (Attimis).
V ravnini in goricah Furlani, višje v hribu slovenske vasi
Lega navedenih mest nam hkrati nakazuje oni pas ob vznožju hribovja, kjer se s prehodom v ravnino popolnoma spremenijo prirodni pogoji in kjer se obljudenost na mah zviša za ogromno. Gostejša in večja naselja se začno že v pasu nizkih goric, ki, dasi ozek, posreduje prehod iz hribovja v ravnino in ki ob dolinah sega nekoliko globoko v hribovje. Ves ta pas je naseljen s Furlani, 3 tamkaj, kjer se začne svet vzpenjati više, se začenjajo slo-venske vasi, oziroma še v naseljih Slovenci mešajo s Furlani.
V beneškoslovenskih časopisih se je v zadnjih letib začela uveljavljati označba Furlanska Slovenija za vs® tisto ozemlje, ki smo ga bili do sedaj navajeni imenovat1 Beneško Slovenijo.