MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uradniitvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 , Telefon 2440 In 2460 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri t Velja meseSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din i Oglati po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra1* v Ljubljani » Poitni čekovni račun it. 11X08
99
JUTRA
99
Ozračje tretje nemške volilne borbe
Razmerje bojujočih se sil in kakšni so izgledi
Če so češki listi že nekoč označili Nemčijo za epicenter vseh povojnih evropskih pretresljajev, potem velja ta označba sedaj še veliko bolj. Že od novega leta opazuje vsa Evropa z največjo napetostjo ogorčeno politično borbo, ki se bije med dvema nemškima skupinama, med pristaši sedanjega meščansko-demokratskega in oznanjevalci novega socialno-fašističnega reda. Prva fronta, ki je sicer neenotna, se je za predsedniške volitve strnila združeno okoli sivolasega maršala Hindenburga in dosegla razmeroma lepo zmago nad nasprotno armado, ki prisega na zastavo voditelja Hitlerja. Ta druga se ni vezala z nikomur; oni, ki so se ji kljub temu pridružili, so morali zapustiti svoje voditelje Hugenberga, Duesterberga ter Thael-manna. Priključiti so se morali brezpogojno. In njihovo število je v enem mesecu narastlo za preko 2 milijona.
Tak je torej položaj ob začetku tretje volilne borbe, borbe za oblast v Prusiji Ul v nekaterih drugih državah zvezne republike Nemčije. Razmerje sil, ki bodo 24. t. m. glasovale, bo pa bistveno docela drugačno, kakor je bilo še pri ožjih predsedniških volitvah 10. t. m. Dočim je Hitlerjeva fronta ostala tudi še zanaprej enotna, se je Hindenburgo-va razbila v svoje stare sestavne dele. Pri volitvah v Prusiji korakajo stranke sedanje vlade ločeno, socialni demokrati zase, gospodarski blok zase, poljedelci zase itd. Samo nekatere majhne, skoraj docela nepomembne skupine, so se združile in postavile skupno listo, ki pa menda ne bo dosegla omembe vrednega uspeha. Izic! bo slej ko prej odločil spopad med Hitlerjem in Bruningom.
Dr. Briining je optimist in se trdno za-jmša na svojo fronto, zdi se pa, da se je 'e tnalo preveč zagledal v končni rezultat izida nedeljskih volitev in je prav zaradi tega napravil nekaj napak, ki se stegnejo še bridko maščevati nad njim samim in nad njegovo politiko. Največja in najusodnejša med temi napakami pa je bila vsekakor storjena s sklepom o razpustu Hitlerjevih napadalnih čet in z zasledovanjem nekaterih nacionalno-socia-lističnih voditeljev. S tem je dal hitleriz-mu, dasi menda nevede in nehote, avreolo nekakšnega mučeništva. Sedaj ni več
treba drugega, kakor da vtakne še Adolfa Hitlerja samega v zapor, pa bo imel proti sebi ogromno večino nemškega naroda. Da ta trditev ni napačna, dokazuje pač najlepše že samo dejstvo, da so proti sklepu o razpustu nastopili mnogi odlični nemški iisti, ki sicer Hitlerju nikoli niso bili naklonjeni. Prve posledice te napake se tedaj že kažejo, druge bodo sledile v najkrajšem času.
Hitler sam je pokazal več spretnosti; največja njegova odlika pa je vsekakor nepopustljivost. On ne obupa v nobenem položaju, zato je tudi privlačen za ogromne množice nemških desperadov. Dasi je dobro vedel, da tudi pri ožjih volitvah ne more premagati Hindenburga, je vendar šel v volilno borbo s silnim elanom. Zmagal zato še ni, a svoje vrste je pomnožil za več ko 2 milijona pristašev, Če se pa ozremo po razmerju sil v Prusiji, za katero bo 24. t. m. šlo, vidimo, da Hitler tam m le relativno najmočnejši, ampak da bo s komunistično opozicijo, ki se Bruningovl skupini gotovo nikdar ne bo pridružila, tudi absoluten gospodar položaja. Potrditev za to trditev nam dajo najbolj suhe številke v nedeljo zbranih glasov. V Vzhodni Prusiji je dobil Hindenburgov blok, ki gre sedaj ločeno, 546.391 glasov, a enotna Hitlerjeva fronta je zbrala 493.176 glasov. Če pa tem prištejemo še 85.218 glasov komipiistov, potem vidimo, da ostane vlada s 546.391 glasovi v manjšini na-pram 578.394 glasovom nasprotnikov. V Berlinu samem je razmerje glasov med vladnim blokom (568.000) in Hitlerjem (333.000) za poslednjega sicer slabše, zato pa je desničarska in levičarska opozicija s 653.000 glasovi za 85.000 glasov močnejša kakor Briiningova. V Potsdamu je razmerje še neugodnejše; razlika znaša 130.000 glasov v korist opozicije. Že sedaj je torej gotovo, da bo hitlerje-va stranka v pruskem državnem zboru dosti močnejša kakor druge, lahko se pa zgodi, da bo sploh močnejša kakor vse stranke sedanje vladne koalicije skupaj.
Kaj pomeni oblast v Prusiji za nadaij-ni razvoj notranje politike v Nemčiji, ni treba naglašati; še manj pa rabijo pojasnila usodne posledice, ki bi nastale za Evropo in svet, če bi na mesto Brii-ningove stopila Hitlerjeva Nemčija.
Vzroki nesporazuma med Itaiiio in Francilo
Sporazum Je mogoč takoj, čim opusti Francija svoje zavezništvo z Jugoslavijo
LONDON, 15. aprila. Rimski dopisnik londonske »Morning Poste« objavlja članek »Italija in Francija«, v katerem razpravlja o francosko-itaiijanskih odnošajih in pretresa raz na sporna vprašanja med obema velesilama. Dopisnik konstatira, da odgovore Francozi na vsako razpravljanje italijanskega tiska o ureditvi teh odnošajev z vprašanjem, kaj je Italija pripravljena plačati za sporazum? To Italijane vznemirja, ker so prepričani, da bi od tega sporazuma imeli večjo korist Francozi nego oni in bi s tem storili samo svojo dolžnost. Italijani so namreč prepričani, da nastanejo vsi spori s Francijo zaradi tega, ker Francija ni izpolnila svojih obveznosti, katere je prevzela
s pogodbami, sklenjenimi med vojno in po vojni.
Ob koncu pravi dopisnik »Morning Poste«; »Moje osebno prepričanje je, da bi Italija z največjim veseljem pozdravila opustitev francoske politike na Balkanu, ki žali Italijo in škoduje njenim interesom. Vsa druga vprašanja bi se potem lahko in naglo rešila. Vprašanje razorožitve bi izginilo in Francija ter Italija bi se lahko v bratski slogi lotili gospodarske obnovitve Evrope«.
Po vsem tem je jasno, da je Italiji glavno to, da bi Francija opustila svoje zavezništvo z Jugoslavijo in prepustila Jugoslovane nadaliati usodi.
Vulkani v Andih spet mirni
ŠTEVILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV JE NE ZNATNO, VELIKA PA JE MATERIALNA ŠKODA. PROMET SE OBNAVLJA. IZ VULKANSKEGA PEPELA BODO
DELALI CEMENT.
škoda. Žetev pšenice je uničena, prav tako vsa trgatev v zvezni državi Men-doza, ki je doslej zalagala z vinom skoraj vso Argentino in velik del ostale Južne Amerike. Nekatera polja so popolnoma gola in bodo še prihodnje leto ne-porabna za setev. Poginilo je tudi mnogo živine, posebno drobnice, ker je vroči pepel uničil pašnike. Prebivalstvo se je pomirilo in se vrača na svoje domove.
PARIZ, 15. aprila. Agencija »Havas« poroča iz Buenos Airesa, da so znan-stvene analize ugotovile, da j*3 vulkanski pepel, ki je pokril Argentino in Čile, zelo poraben za izdelovanje cementa Osnovala se je tudi že družba, ki bo pepel eksploatirala.
BUENOS AIRES, 15. aprila. Ognjeniki v Andih so popolnoma utihnili, in sicer skoraj tako naglo in naenkrat, kakor so se prebudili. Nebo se je razjasnilo in pepel ter pesek sta nehala padati. Pepel pada samo še v obmejnih predelih Paragvaja in Brazilije, kamor je veter zanesel zadnje oblake. Promet se polagoma obnavlja in tudi pregled nastale škode je že mogoč, vsaj v nekaterih pokrajinah. Število človeških žrtev je le neznatno. Strah, da je bilo ubitih in zadušenih več tisoč ljudi, ni bil utemeljen. Število ranjenih in zastrupljenih pa je precejšnje, vendar so že vsi izven nevarnosti za življenje.
Mnogo večja je seveda materijalna
Prave ozadie razpustitve Hitlerjevih tet
Senzacionalno odkritje pariikega „Journala“. Kako so bile napadalne čete razpuičene. Ste ilo in organizacija.
PARIZ, 15. aprila. »Journal« poroča iz Berlina, da je vlada zato razpustila Hitlerjeve napadalne čete, ker je notranji minister Groner našel med zaplenjenimi dokumenti tudi odredbo vodstva, po kateri naj bi se Hitlerjeve čete v primeru vojne s Poljsko tako] pridružile redni vojski, ko bi pa bile oborožene, zapustile vrhovno poveljstvo in se podredile o-sebnemu vodstvu Adolfa Hitlerja. Generala Gronerja je to odkritje tako razjezilo, da je kljub temu, da simpatizira s Hitlerjem, razpustil njegovo vojsko. Če je to razkritje točno, potem dokazuje, da med Hitlerjem in sedanjim režimom prav za prav ni načelnih razlik, ampak je različna samo taktika.
BERLIN, 15. aprila. Državne politične in policijske oblasti so včeraj zasedle vojašnice in ostale objekte Hitlerjevih napadalnih čet. Celokupni material je bil zaplenjen. Istočasno kakor v Berlinu, so biii napadalni oddelki razoroženi In raz-
puščeni tudi drugod po Nemčiji. Policija je zasegla tudi »Rjavo hišo« v Monako-vem, v kateri je nameščena glavna Hitlerjeva pisarna. Ves materija! je bil zaplenjen, zraven tudi arhiv. V Hamburgu so hitlerjevci odprli plin v svoji hiši, tako da so morali redarji razbiti okna in prostore prezračiti. Četašem, ki so postali tako brezposelni in nimajo stanovanj, so oblasti same preskrbele prenočišča in hrano.
Hitlerjeve napadalne čete, ki so štele okoli 400.000 mož, od teh 200.000 udarnikov, so bile organizirane popolnoma po vzorcu vojske bivšega cesarstva. Vzdrževanje te armade je stalo stranko ogromne vsote, katere bo sed^j nacionalno-socialistična stranka, ki sama kot taka ni razpuščena, lahko porabila v druge na mene. Tako bo dobila na razpolago več milijonov mark. Huje pa bo stranko prizadela zaplemba avtomobilov, motociklov in koles.
Nova korupciiska afera v Beogradu
Aretiranih mnogo uglednih oseb
BEOGRAD, 15. aprila. V tukajšnji javnosti je vzbudila veliko pozornost umazana afera, s katero se bavi tudi že policija in sodna oblast. Gre za velike sleparije na škodo države in invalidov. Cela vrsta uglednih oseb, katerih imena se v interesu preiskave še ne morejo objaviti, so pa že aretirane, je z nečednimi manipulacijami oškodovala državo za več milijonov dinarjev. Aretiranci so potvarjali dokumente, glaseče se na imena invalidnih častnikov. S temi ponarejenimi dokumenti so dvigali invalidske rente, ki so v posameznih primerih dosegle 70 do 100 tisoč dinarjev. Kakor zatrjujejo, bodo v kratkem sledile še nove aretacije.
Opozarjamo na prvi koncert Ipavčeve TAJNE KOMUNISTIČNE ORGANIZA-
župe, v nedeljo 17. t. m. ob 16. uri, ki bo resničen pevski praznik.
12 pevskih društev — 500 pevcev.
RUSI SE PRIPRAVLJAJO NA VOJNO?
ŠANGHAJ, 14. aprila. Tukaj vzbujajo silno pozornost veliki nakupi žita in drugih živil na javnih tržiščih od strani Rusije. Sovjetski agenti so nakupili v zadnjih dneh 12.000 ton žita in 10.000 moke, ki je že vsa odposlana na ladjah v Vladivostok. Rusi sklepajo še nadaljne ogromne nakupe živil,’ ki so vsa namenjena za sovjetske čete, koncetrirane v Vladivostoku.
SUŠA IN LAKOTA V BRAZILIJI.
RIO DE JANEIRO, 15. aprila. V mnogih severnih brazilskih državah že več mesecev ni bilo dežja. Suša je uničila skoraj vse pridelke in prebivalstvo strada. Osrednja vlada je uvedla oo-možno akcijo.
CIJE V LITVI.
VARŠAVA, 15. aprila. »Ilustrovanny Kurier Codzieny« doznava iz Rige, da so litavske oblasti odkrile veliko- komunistično organizacijo, ki se je skrivala pod firmo radio-amaterjev. Organizacija je bila razpuščena, 20 voditeljev pa je bilo aretiranih.
ANGLEŠKI PRINCI V DELAVSKIH KLUBIH.
LONDON, 15. aprila. Princ Waleški in princ George sta včeraj brez vsakega spremstva obiskala delavske klube v najrevnejšem londonskem predmestju. Nenapovedana sta stopila med delavce in se udeležila njihovih iger in zabav. Med delavci sta ostala več ur.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Pusto, od časa do časa padavine mrzlo.
Mariborski »VE ČESNIK« Jutra
——»»lUMnim
V Mariboru, dne 15. IV. 1932.
——————— IIII I   ■
Človeka poboljša prej slaba izkušnja kot pa dober zgled.
PASCAL
Veliki pevski koncert
ki ga priredi Ipavčeva župa v Mariboru v nedeljo 17. t. m. ob 16. uri v veliki dvo rani pivovarne »Union«, obsega tale spored:
1.	a) Emil Adamič: »Zdravica«, b) Va> silij Mirk: »Jutro«, pojejo združeni moš' ki zbori vseh sodelujočih društev (320 pevcev); dirigira Albin Horvat. 2. Franjo S. Vilhar: »Naša zvezda«, poje moški zbor pevskega dmštva »Zarja« iz Pobrežja; dirigira Bogumir Žižek. 3. a) Emil Adamič: »Oženil se bom«, b) J, Bartl: »Usmev«, poje moški zbor pevskega društva »Poštni rog« iz Maribora; dirigira Anton Nerat. 4. a) Vasilij Mirk: »Šumi, potok, šumi«, b) Zorko Prelovec: »Nageljni rdeči«, (poje moški zbor pevskega društva »Jadran« iz Ma ribora; dirigira Josip Lah. 5. a) Vasilij Mirk: »Pesem o mlinskih kamnih«, b) Jakov Gotovac:	»Na Vardaru«, (poje
moš. zbor Nar. železn. glasb, društva »Drava« iz Maribora; dirigira A. Hor vat. 6. a) E Adamič-J. Pavčič: »Jezdec«, b) Anton Lajovic: »Pastirčki«, poje mešan zbor Slov. pevskega društva »Ma^ ribor«; dirigira Janez Ev. Gašparič. 7. Emil Adamič: a) Zazibalka«, b) »Ciganska posmehulja«, poje »Pevski zbor Glasbene Matice« v Mariboru: dirigira Vasilij Mirk. — 10 minut odmora. — 8. a) Anton Hajdrih: »V tihi noči«, b) Josip Canič: »Stara ljubezen«, poje moški zbor pevskega društva »Lira« iz Radvanja; dirigira Anton Nerat. 9. a) Peter Jereb: »Pelin roža«, b) Oskar Dev: »Tihi veter od morja«, poje pevski odsek »Sokola« Poljčane; dirigira 'Janko Živko. 10. Zorko Prelovec:	a)
»Nageljni rdeči«, b) »O, da je roža moje srce«, poje moški zbor pevskega društva »Oljka« iz Celja; dirigira Miro Videčnik. 11. a) Emil Adamič: »Franica«, b) Oskar Dev: »Tihi veter od morja«, poje moški zbor pevskega društva »Luna« iz Krčevine; dirigira Albin Horvat. 12. a) Emil Adamič: »Vragova nevesta«, b) Anton Lajovic: »Medved z medom«, poje mešani zbor »Glasbene Matice« v Ptuju: dirigira Čenek Šedlbauer. 13. a) Stanko Premrl: »Luna in zvezde«, b) Emil Adamič: »Za njega vse potrpim«, poje mešani zbor »Celjskega pevskega društva« iz Celja; dirigira Pec Šegula. 14. a) Stanko Premrl: »Slovanska pesem«, b) Emil Adamič: »Kresovale tri devojke«, pojejo vsi sodelujoči meš. zbori (300 pevcev in pevk); dirigira Janez Ev. Gašparič.
Učiteljska napredovanja.
V osmo položajno skupino so z odlokom prosvetnega ministra napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Marija Golja na Prevaljah, Vaclav Povh pri Sv. Rupertu, Anton Podvršnik pri Sv. Martinu, Lea Predan pri Sv. Andražu, Albina Pavlič v Keblju, Ivan Pavlič v Keblju, 'Jožko Kramberger v Murski Soboti, Danica Kraševec v Vitanju, Marija Krebelj v Mariboru, Feliks Gr6gl pri Sv. Rupertu, Cecilija Kukovec pri Sv. Tomažu in Angela Križman v Gornji Ponikvi. Barbara Kavčič pri Sv. Martinu je pa napredovala iz sedme v šesto položajno skupino.
Takse za obrtniške Izpite.
Po obvestilu iz Beograda ostanejo dosedanje takse in dnevnice za pomočniške ta mojstrske Izpite vse dotlej, dokler ne izidejo pravila o polaganju pomočniških ta mojstrskih izpitov na podlagi novega obrtnega zakona. Prav tako ostanejo v veljavi tudi dosedanje takse za vpis u-čencev in pomočnikov.	i
Kdor Kfe ta naide!
S srečko driavne razredne loterije
si lahko sami ustvarite srečo
Ne zamudite ugodne prilike, ki Vam io nudi
z nakupom srečk
Uprava ,JUTRA* In ,VECERNIKA* v Mariboru. Aleksandrova casta 13
Maribor in tujski promet
Slučajne prireditve, tekme in kongresi
Po podrobnem razmotrivanju vseh važnejših momentov, ki bi prišli v. poštev pri organiziranju tujskega prometa v Mariboru in njegovi okolici, se moramo ob koncu dotakniti tudi slučajnih prireditev. Take prireditve se morejo prirejati sicer samo od časa do časa, dajo pa se zelo dobro uvrstiti tudi v sistematično delo za tujski promet. Dandanes so večinoma le športnega značaja. Treba nam je samo ugotoviti, kdaj Maribor oživi, kdaj se dvigne iz svoje moreče vsakdanjosti. Zgodi se to navadno ob priliki motornih, konjskih, smuških in sličnih dirk, letalskih prireditev itd. Pa tudi nogometne dirke in teniški turnirji privabijo včasih v Maribor znatno število tujcev. Sicer pa je Maribor mrtev.
Prireditve velikega stila, posebno če so še mednarodnega značaja, prinašajo vedno korist naši obrti, In stem posredno tudi celoti. Zaradi tega jih moramo pospeševati in skrbeti obenem tudi za to, da dobe obiskovalci ugodnost znižane vožnje. Znižana vožnja je za pritok obiskovalcev zelo važna, in po njej se ravna navadno njihovo število. In ker je razvoj Maribora kot važne obmejne postojanke velikega pomena tudi za državo, bi morala železniška uprava to ugod nost priznati ob vsaki priliki, kadarkoli Je potrebna.
Poleg teh prireditev so važni tudi kongresi, občni zbori, konference itd. Prvi in glavni pogoj za uspeh pa so: postrežljl-vost, uljudnost in zmerne cene v hotelih,
restavracijah, gostilnah, kavarnah in trgovinah v mestu in okolici.
S tem smo vsaj v glavnih potezah o-značili vse, kar je potrebno, da dvignemo tako zaželjeni pritok tujcev. O podrobnostih bo seveda treba še temeljito razpravljati. Marsikatero vprašanje, ki je bilo v naših člankih samo naznačeno potrebuje za izvedbo podrobnega programa. Ugotoviti je pa naposled tudi treba, kako in s kakšnimi sredstvi naj se ta program prične izvajati in kako naj se izvede do konca. V tem pa, da se moramo takoj in resno lotiti dela, smo si menda vsi edini. Če nočemo v kratkem doživeti še večjega poslabšanja položaja in naposled popolne katastrofe, potem ne smemo prav nič več odlašati.
Tujski promet je gotovo dobra zamisel, vendar je uspeh mogoč le pod dobrim vodstvom in s sistematičnim ter intenzivnim delom. Zato moramo svojo, tujskemu prometu služečo organizacijo izpopolniti, voditi jo v smislu lokalnih interesov in okleniti se je vsi, meščani in okoličani, kot eno samo gospodarsko telo z enakimi interesi in željami. In morda bodo prav ta izvajanja, ki bi se dala Tazširiti tudi še na nešteta druga področja, dala našemu meščanstvu novega impulza, našim organizacijam in korporacijam pa nasvet za nadaljnje realno delo za boljšo bodočnost našega lepega slovenskega Maribora, jugoslovanskega Merana, in njegove vabljive okolice, tem bodo v polni meri dosegla svoj namen.	Ivan R o g l i č.
loavieve lupe v nedeljo,
17. aprU. ob it. url v „D HI O N U“. Nastopi 12 pevskih zborov, 500 peveev.
j
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi bo predaval naš odlični umetnostni zgodovinar dr. F. St e 1 č o če-ščenju Marije v slovenski umetnosti in sicer na podlagi skrbno izbranih skiop-tičnih slik, ki nam bodo prikazale najlepše umotvore naših starejših in modernih umetnikov. Pristen in prekrasen izraz je našla slovenska duša v češčenju matere - Marije, ko je ustvarjala tekom stoletij širom cele naše domovine svoje slavospeve na platnu in v kamnu.
Slovenjebistriško učiteljstvo V Mariboru.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo bo zborovalo jutri, v soboto 16. t. m. ob 10. uri dopoldne skupno z učiteljstvom iz Maribora in iz Sv. Lenarta v veliki dvorani Narodnega doma. Na zborovanju bosta predavala g. dr. Lončar in predsednik sekcije g. Dimnik iz Ljubljane.
Protokolacija obrtnih delavnic.
Obrtna zbornica je izdala pojasnilo glede tolmačenja člena 456 novega obrtnega zakona. Pojasnilo pravi, da tistim obrtnikom, ki imajo že protokolirane delavnice, ni treba zaprositi zbornice za nova izkazila v svrho registriranja delavnic pri upravni oblasti, morajo pa predložiti upravni oblasti v triplikatu prošnje in prepise v svrho registracije. Tisti obrtniki, ki delavnic nimajo proto-koliranih, se pa morajo po določilih člena 95 obrtnega zakona obrniti najprej na zbornico, da dobe izkazilo za prijavo u-pravni oblasti in pooblastilo za proto-kolacijo svoje delavnice pri sodišču.
Obsodba zaradi deviznih prestopkov.
Finančni minister je zaradi kršitve predpisov pravilnika o regulaciji prometa z devizami itn valutami kaznoval razne tvrdke in osebe, med njimi (udi Vilka Lobla, industrijalca v Mariboru,z globo 2000 Din.
Za tombolo Podmladka Rdečega križa,
ki bo v nedeljo, 24. t. m. ob 2. uri pop. na Trgu Svobode v korist kolonijam na morju za siromašno deco tukajšnjih šol. vlada vsepovsod veliko zanimanje. Pred izložbo tvrdke »Weka« se gnete posebno mladina, ki si že izbira kolesa; splošno pozornost pa vzbuja krasna, moderna spalnica. Ne zamudite prilike! Oskrbite si čimprej tablice, ki jih je dobiti v to-bakarnah po 2 D’n.
Enodnevni tečaj za zatiranje Škodljivcev In bolezni sadnega drevja
bo v ponedeljek 25. t. m. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk ie teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Ustanavljanje JRKD.
Maribor. Jutri v soboto ob 20. uri bo v restavraciji »Union« (kletna soba) pripravljalni zbor za ustanovitev krajevne organizacije JRKD za I. mestni okraj. Zbora se udeležita tudi narodna poslanca gg. dr. Pivko in K r e j č i.
Ptuj. Jutri v soboto ob 20. uri v gornji dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor JRKD, združen s poročilom nar. poslanca g. Lovra Petovarja o današnjem političnem položaju.
Sv. Rupert v Slov. goricah. V nedeljo po rani maši bo ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD, na katerem bo govoril tudi nar. poslanec dr. Ljudevit Pivko.
Vabljeni vsi narodnjaki!
Esperantsko društvo
bo imelo redni občni zbor v četrtek, 21 t. m. in sicer v gostilni Halbwidl, Jurčičeva ulica v Mariboru, z začetkom ob 20. uri. Dnevni red: 1. poročila funkcionarjev, 2. določitev članarine, 3. volitve, 4. slučajnosti. Odbor.
Iz policijske kronike.
Policija je danes dopoldne zopet napravila racijo po mestu in polovila kakih 60 oseb, večinoma mladih moških z de žele, ki se klatijo po mestu in nadleguje jo razna dobrodelna društva ta stranke po hišah za podpore. Med aretiranci je bilo pa tudi več takih, ki jih zasleduje sodišče. Ti so seveda morali v zapor, o-stali pa bodo odgnani v domovinske občine.
Snoči so bili aretirani: neki Anton M. radi nedovoljenega krošnjarstva, neki Jože T. radi tatvine in neki Julij M. radi pijanosti. Prijav je bilo 15, večinoma radi prekršitve s^stno-policijskega reda.
*
Iz Poljčan
Tovorni avto med zapornicama.
Ondan je vozil neki močno obložen tovorni avto proti Poljčanam. V Lušečki vasi se mn je pri železniškem prelazu pripetila nezgoda, ki se je na srečo dobro iztekla. V ropotu svojega motorja je šofer preslišal svarilni glas zvonca pri zaporah ta je mirno hotel preko prelaza. Ko pa je bil z vozom sredi proge, so zapornice nenadno padle. Ni mu kazalo drugega, kot naglo z vso silo pognati nazaj, kajti s postaje se je že grozeče bližala lokomotiva. V zadnjem trenutku se je še rešil avto, polomivši na umiku zapornico. Avto sam se je pri tem le neznatno poškodoval.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 15. aprila ob 20. uri »Proslava desetletnice francoskega krožka v Mariboru«.
Sobota, 16. aprila ob 20. uri »Casanova«.
Krstna predstava.
Nedelja, 17. aprila ob 20. uri: »Casanova«.
Iz gledališča. Glasbena premijera (zadnja letošnje sezone) bo jutri v soboto. To bo krstna predstava novega slovenskega glasbenega dela »Casanova«, ki ga je uglasbil tržaški slovenski skladatelj M. Sancin na besedilo pesnika A. Široka. Krstni predstavi, ki jo pričakuje mariborska publika z velikim zanimanjem, bo prisostvoval tudi skladatelj.
*
Občni zbor MSK.
Na koncu sezone je Mariborski smučarski klub sklical svoj II. redni občni zbor, ki je bil snoči ob zelo veliki udeležbi pri »Orlu«. Zbor je otvoril kluboVi predsednik, g. Bruno Parma in po pozdravnem nagovoru podal predsedniško poročilo. Klub je razvijal v pretekli sezoni zelo živahno delovanje. Največja prireditev je bila tekma na 50 km, ki je bilo tako vzorno organizirana, da je vzbudila pozornost v vsem smučarskem svetu. Predsednik se je zahvalil mestnemu županu, dr. Lipoldu, ki je bil prevzel protektorat tekme, in tvrdki Meinl-He-rold, ki je darovala prehoden pokal za to tekmo. Nadalje se je zahvalil tisku, ki je veliko pripomogel, da so prireditve tako dobro izpadle. Glavna zahvala pa gre khtbovim tekmovalcem, ki so se pri vsaki tekmi vedno trudili za največji uspeh, ki ni nikoli izostal. Pri vsaki tekmi so člani dosegli če ne prvega, vsaj kako drugo častno mesto.
Razen klubskih tekem je priredil klub več smučarskih tečajev, ki so bili vsi odlično obiskani, in so udeleženci z u* spehi prav zadovoljni. Na koncu se je predsednik zahvalil vsem sodelavcem, odbornikom, tekmovalcem- in članom s pozivom, naj tudi v bodoče tako navdušeno in požrtvovalno delujejo y< časi klubskih barv.
Tajniško poročilo je podala gdč. F e-r e n c e v a, iz katerega posnemamo, da šteje klub 191 članov, izmed teh 45 podpornih. Sledili sta še poročili blagajnika in gospodarja, nakar so bila predlagana nova pravila sprejeta brez debate. V novi odbor so izvoljeni gg. Parma, Gorup, Ornik, Ferenc, Žumkovič, Tonkovič, Čerin, Gnus, Heinrich in Kunst.
Izvoljen je bil tudi pokroviteljski odbor (novost pri smučarskih klubih!) gg.: ing. Mies, ing. Černe, ravnatelj Pišek, dr. Jehart, Kotig, Lorger in dr. Furlan, v nadzornem odboru Peric in Rijavec. Načelnik tehnične sekcije je g. Vetrih, foto g. Kraut, tečajne g. Forstnerič. Pri slučajnostih so klubu čestitali k uspehom v prošli sezoni: Za tujsko prometno Zve-
20 ooJio2 ina- za MZSP prof. Šilc, za SPD-ZSO Maribor g. G a j š e k, SPD Ruše g. ravnatelj Pišek, za Aljažev »	^r- Jehart, SSK Marathon gosp,
Aljančič, Pohorski dom g. inž. Černe, P13™ sve^nik, za ISSK Maribor g. Roglič P1 7rtelav g. Gnus. Pozdrave so poslali tudi smučarska kluba Celje in Ljubljana, Zagrebški ZSP in SPD Konjice.
»Ali je res, gospod državni pravdnik, da daje ta pevka dobrodelne koncerte tudi po kaznilnicah?«
»Da. In je kriminalistika pričela znatno padati. Tako se zdaj vsak boji kaznilnice!«
Če Mu kramlja na telefonu...
Kaj lahko iz tega nastane
Mariborski »VE ČER NI K« 'Jufra
mm uMMsm
Včeraj popoldne, že takole proti večeru, se je odigral v, naši redakciji razburljiv prizor. Sicer pa ni bilo nič hudega.
2e dopoldne se je primeril takole majhen incident. Da, incident. Ko se je oglasil v redakciji častitljiv belolas gospod. Upokojenec. In je piravil, da je pred 37 leti nekje na deželi na nekem društvenem odru aranžiral neko diletantsko gledališko predstavo. Je pravil to in vprašal potem urednika z resnoočitajočim Pogledom in glasom: Ali morda tisto v tistem članku »Mu« o tistem intendantu, ki se oa teater ni prav čisto nič razur mel, cika nemara kaj na njega, aa? Da so ga dobri prijatelji opozorili na ta članek, in da mora zato zahtevati primernega pojasnila...
Ko je prejel od urednika to primerno pojasnilo, da se tisto o tistem intendantu za vraga ne tiče nikogar drugega, kot njega, urednika samega, je častitljivi stari gospod potolažen odšel. In ni bilo dalje nič hudega.
No, in popoldne nato, tako že bolj proti večeru, pa se pojavi v redakciji gospodična. Mlada in mična, direktno apetit-na. In je videti nekoliko razburjena, sicer pa čisto animirana.
»Gospod urednik, v kako zadrego ste me spravili s tistim člankom o Mu! Veste, da zdaj vsi mislijo, da sem jaz tista Mu... in me tako dražijo! Kaj naj zdaj storim?«
Naš urednik j,e trenutno popolnoma perpleksen. Popolnoma. Nato upre oči obupno v strop. Tam v, stropu baš nad urednikovo glavo je namreč železen kavelj. In tam... visi nad urednikovo glavo Damoklejev meč, bodo mislili ljubi čitatelji. Ne, nič ne visi. Ampak ta kavelj je kakor nalašč za privezati vrv in se obesiti. Urednik se večkrat zagleda v ta železni kavelj v stropu, kadar mu pride, da bi se najrajši obesil. In to mu tu v slovenskem Meranu večkrat tako -pride....	f
Od tega železnega kaveljna splavajo potem urednikove tožne oči na gospodično, mlado in mično:
»Gospodična!« pravi žalostno, s sklenjenimi rokami. »Silno mi je to neprijetno, da ste prišli radi mene v zadrego, v neprilike takorekoč... A kaj maj sto-
rim? Kaj naj storim? Ali naj Vas ofici-jelno demantiram?«
»Bog varuj! Potlej bi ljudje šele prav verjeli. Saj veste, kako je z oficijelnimi demantiji... Ah, kako me dražijo, kako me dražijo s to Mu!«
Na srečo je navzoč diplomatski zastopnik »Večernika«, mister RadyVoy spreten v razvozlavanju in poravnavanju .vsakojakih zapletljajev in konfliktov. On ima takoj pri roki kompromisni predlog.
»Gospodična!« pravi s tenkim diplomat skim nasmevom. »Ko že imamo Mu, Mu
I., vi pa niste ta Mu, pa bodite vi Mu
II.«
»Bravo!« zakliče celokupna redakcija, in športni poročevalec mister Mac dostavi slovesno: »Handicap!«.
Toda gospodična ni s to rešitvijo nič kaj sporazumna. Nekaj ji ni prav, vedi Bog, kaj ji ni prav. Ampak ni ji prav. Naenkrat pa se ji veselo zabliskajo oči in veselo se zasmeja.
»Ah, gospod urednik!« pravi veselo. »Saj Mu sploh ni. To je samo tako vaša fantazija!«
Radost prešine tudi urednika. To je rešitev zanj! In hvaležno sklene roke pred gospodično in pravi s polnim oddihom:
»Uganili ste, gospodična! Mu ni! Ni je — punctum.«
Tako smo Mu enostavno izbrisali iz liste živih ... in če bi se kdaj spet oglasila Mu, — potem more biti to samo njen duh!
Vendar se je potem urednik zaupal našemu upravniku. V težavnih situacijah se mu vedno zaupa.
»Kaj mi svetujete, državljan Slavko? Bojim se. da bomo zaradi te Mu. teatra itd. atakirani...«
»Atakirani?« pravi državljan Slavko in upre silne pesti v bok. »Potem postavimo takoj tudi redakcijo v obrambeno stanje, uprava je že itak davno. — Koliko pušk potrebujete, gospod šef?«
Od včeraj stoji ob urednikovi mizi karabinka, druga pa ob mizi našega diplomatskega zastopnika. Varno je varno.
Sicer puške niso nabite — saj ni vojna, ampak vesoljni mir, — in iz cevi ene je danes celo že pognala zelena vejica, znak naše absolutne miroljubnosti...
Sokolstvo
Savezna prednjaška šola.
Malo jih je, ki vedo, da si je naša župa pridobila s svojim delom tak ugled, da ji je zaupal »Savez« izobrazbo svojih pred njakov. Ker imajo baš te dni naši marljivi gojenci ravno polovico dela za seboj, ne bo odveč, če jih predstavimo tudi širšemu občinstvu.
Savezna prednjaška šola ni stalna u-stanova za izobrazbo prednjakov. Otvar-ja se le po potrebi, in bi jo pravzaprav lahko imenovali daljši tečaj. Nudi pa seveda gojencem vse discipline, ki jih mora poznati prednjak, da more uspešno voditi zaupano mu članstvo, naraščaj in deco in vzgajati zopet nove prednjake. Medtem, ko trajajo običajni tečaji za špecijaliziranje le po dva do tri tedne vzdržema, traja savezna prednjaška šola šest mesecev.
Letos je pričela šola 1. februarja in bo trajala do 15. junija. Skrčil je »Savez« pouk za en mesec z razloga, ker je moral polagati vsak kandidat sprejemni izpit in ni bilo pričakovati navala, zlasti še za tako dolgo dobo. Kljub temu se je priglasilo 78 članov in 56 članic (ki pa imajo svoj tečaj v Ljubljani). Radi strogega izpita jih je nekaj že prej odstopilo, pa je prišlo k izpitu le še 47 članov, ki so vsi napravili izpit. Člani so iz žup: Beograd, Bjelovar, Cetinje, Karlovec, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mostar, Niš, Novi Sad, Novo mesto, Osjek, Sarajevo, Skoplje, Split, Sušak, Tuzla in Varaždin.
Po poklicu so slušalci: 3 učitelji, 2 na-stavnika telovadbe, 9 dijakov, 4 drž. u-radniki, 4 priv. uradniki, 1 šolski sluga, 6 trg. pomočnikov, 5 privatnikov, 7 delavcev in 7 obrtnikov.
Tehnični del šole vodi župni načelnik, priznani strokovnjak br. Mačus, administrativne posle pa br. Veljak.
Slušatelji stanujejo po privatnih stanovanjih in so se pri nas že čisto udomačili. Kažejo tudi veliko veselja in zanimanja za delo. Gotovo bodo odnesli iz Maribora le ugodne vtise. Želimo jim, da prežive tudi drugo polovico svojega bivanja v našem mestu v takih odnošajih, da jim bo ostal Maribor vedno v lepem spominu. — Zdravo! —
Iz društvenega življenja.
Središče ob Dravi. Sokolski pevski zbor priredi v nedeljo 17. t. m. v tukajšnjem Sokolskem domu v proslavo de-
Policijske anekdote iz Kitajske
A-Heng in Hung
Prodajalec sadja A-Heng je šel mimo trgovine svojega sovražnika, trgovca s porcelanom Hunga. Ni mogel, da ne bi Hungu pokazal »osla«. Razjarjen je Hung odgovoril s psovkami. A-Heng je pobral kamen in krepko zamahnil, da ga vrže Hungu v glavo. To bi se bilo tudi zgodilo, da se ni Hung pravočasno pripognil. Kamen je priletel med Hungovo porcelanasto posodo. Nastal je velik kraval, vsa ulica je letela vkup. Iz mrmranja ljudstva se je razlegal besni glas Hunga, ki je držal otepajočega se A-Henga za vrat in kričal, da mu mora povrniti škodo. Prišel je policist Vang, pograbil oba in jima najavil, da ju povede pred mandarina Li-Hanga. Pred strogim Li-Hangom pa je vse trepetalo. Pa sta oba grešnika pričela prositi Vanga, naj rajši sam razsodi spor, samo za božjo voljo, naj nikar ne izve za to mandarin. Obljubila sta, da se bosta razsodbi policista brezpogojno podvrgla.
Policistu Vangu je to laskalo. Pa naj bo, je dejal. In je položil prst na nos, strogo pogledal najprej enega, potem drugega in razglasil to-le razsodbo: »Hung mora škodo nositi sam, zakaj če bi se ne bil pripognil, bi kamen ne razbil njegove posode.«
*
Darilo za rojstni dan
Okrožni mandarin Čang je imel rojstni dan in je sprejemal čestitanje svojih pisarjev, policistov in krvnikov. Ti so bili izvedeli, da je bil Čang rojen pod ozvezdjem miši in da mu izkažejo primerno pozornost, so mu poklonili zlato miš, kupljeno iz skupne denarne zbirke.
■Veselo Iznenaden se je mandarin zahvalil za dragoceno darilo. Nato je dejal:
Moja želja je, da to darilo ob priliki vrnem. Vsakemu vas pa ne morem dati takega darila, ker vas je preveč, jaz pa nisem toliko bogat. Zato izberite enega izmed vas, da mu morem na njegov rojstni dan podariti enako z enakim.
Uradniki so izvolili lenega, vedno zaspanega in čemernega policista A-Vanga.
Zakaj ste pa baš A-Vanga izbrali? je vprašal mandarin. »Saj veste, da ga nič ne cenim.«
»Izbrali smo ga z dobrim premislekom,« so odgovorili uradniki. »Zakaj glej, gospod, A-Vang je rojen pod ozvezdjem vola!«
Kje je ostal policist ?
V pokrajini Kvantung je policist eskor-tiral nekega uporniškega meniha v glavno mesto. Spotoma pa se je policist tako napil riževega žganja, da je obležal kakor snop. Brž se je menih oprostil svojih vezi in je zvezal smrčečega stražnika. Nato ga je s svojim ostrim nožem do golega obril, brado in glavo, kakor je bil obrit on sam.	Drugi dan	se	policist	prebudi iz svoje	pijanosti.	Jetnika ni	bilo
nikjer, pač pa	je zapazil,	da	je sam	zvezan in da mu	je glava gola	kakor buča.
Pa je začuden dejal:
Menih je tu, ampak kje neki je ostal policist?
Ženska policija v Gancih I Je vi domovini
setletnice svojega obstoja večer slovenske narodne pesmi. Zbor, ki šteje danes pod .vodstvom neumornega pevovodje br. Jožefa Č u 1 e k a nad 60 članov, se pridno pripravlja na to svojo proslavo in smo uverjeni, da nam bo nudil izreden užitek. Zato vabimo na to prireditev vse prijatelje lepe pesmi od blizu in daleč. Pokažimo, da znamo ceniti stremljenja našega pevskega zbora in da se mu hočemo s častnim obiskom oddolžiti za njegovo požrtvovalno delo na povzdigi pevske kulture na podeželju.
Sv. Duh na Stari gori. Sokolska četa pri Sv. Duhu je preteklo nedeljo uprizorila vaško vesloigro »Trije vaški svetniki«. Vprizoritev je v režiji agilnega br. Kolarja dosegla zelo lep uspeh. V nedeljo 17. t. m. bo četa s to kmečko veseloigro gostovala v Slatini Radencih. Zdravo!
Člani automobllskega kluba dobijo bencin na črpalki mestnega autobuspod-jetja v Mariboru, Plinarniška ulica 5, po ceni Din 5.70 za liter, proti legitimaciji s člansko izkaznico.
V Delhiju, vladni prestolnici Indije, so pred kratkim postavili v javno službo prvo žensko policijsko četo. Te brhke in krepke policistke, ki so oborožene z dolgimi trumovkami, so same domačinke, četnica pa je Angležinja.
Poročilo iz Ribniške koče.
40 cm novega snega. Smuka izvrstna. ZOS, SPD.
ASK. PRIMORJE: SK. ŽELEZNIČAR.
Prognoze za nedeljsko tekmo.
Marsikdo bi rekel, po tabeli liginega razreda sodeč, saj skoro ni mogoče več doseči prvih treh mest in s tem seveda kvalifikacije za nadaljnje tekmovanje v dižavnem prvenstvu. Toda ako računamo, vidimo, da temu ni tako. Teoretično Železničar še vedno lahko zasede tretje mesto v prvenstveni tabeli in to, ako porazi poleg Atletikov še Primorje in Maribor. Po pripravah sodeč, se moštvo tega zaveda in bo — upamo vsaj — v nedeljo vsak mož na mestu v vsemi silami in z vsem svojim znanjem, da pribori klubu zaželjeno pozicijo v prvenstveni tabeli.
Rezultati, ki jih je Železničar dosegel proti A. S. K. Primorju v zadnjih letih, so bili vedno zelo tesni. Od sedmih odigranih tekem je Železničar zmagal y, treh, izgubil tri tekme, a eno igral neodločno* Od teh tekem je bilo pet odigranih v Ljubljani. Prvenstvea tekma v jesenski sezoni, ki je bila v Ljubljani, je končala s tesno zmago Primorja 2:1; toda upoštevati moramo, da je moštvo Železničarjev bilo tokrat močo handikapirand radi blesure Frangeša.
Vodstvo kluba se zaveda važnosti nedeljske tekme in bo radi tega postavilo
v glavnem isto moštvo kot doslej, le z malo izpremenjenim napadom. To pa radi tega, ker se je pokazalo v zadnjih tekmah, da napadu manjka strelca. Tudi za dobrega in objektivnega sodnika je poskrbljeno. Sodil bo predvidoma zagrebški sodnik g. Podubski ali Lepac.
Z Dravskega polja
Iz občine Hoče. Na zadnji seji novo imenovanega občinskega odbora občine Hoče je bil izvoljen novi kmetijski,odbor pod predsestvom g. Jožeta Vauhnika. Odborniki so: gg. Franc Primec, Anton Vodenik, Lovro Papež in Maks Janžič; namestnika pa sta gg. Franc Vidovič in Ivan Zemlbauer. Odbor je a svoji seji pretresal današnji težavni gospodarski položaj našega kmeta in sklenil med drugim nabavo novih kmetijskih strojev.
Nočne straže so te dni organizirale vse občine Dravskega polja. Morda bo tako skupno z orožništvom mogoče vendarle izslediti drznega požigalca, ki straši v zadnjem času po Dravskem polju.
Pretepi in izgredi pijanih fantov so po Dravskem polju na nedeljskem redu. Tako so se tudi minulo nedeljo sprli pred cerkvijo v Slivnici in počenjali razna divjaštva. Nekemu posestniku so razbili
vi ata in okna. Upamo, da bodo prejeli eksemplarično kazen.
Strelska družina Hotinja vas otvori v nedeljo 17. t. m. letno streljanje na svojem novem strelišču. Nabavila si je tudi telefon, po katerem bo tarčar v grudo-branu lahko javil strelcem zadetke. Po otvoritvi bo domača zabava v gostilni g. Primca v Hotinji vasi.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
V Mariboru, dne 15. IV. 1932.
Currer BeB:
79
«.owoodska sirota
Ti ugovori so mi le še bolj razpalili radovednost. Na vsak način ji je moral zadostiti.
»Toda rekel sem Vam že, da sem mož trde volje,« je dejal, »mož, ki ga je težko pregovoriti.«
»Neupogljiva žena sera, ki se je ni moči znebiti.«
»Hladen sem, mene strast ne ogreje.«
»Jaz pa sem vročekrvna in ogenj raztali led. V vročini je skopnel ves sneg na Vašem plašču, vročina je kriva, da je z njega toliko vode nacurljalo in da rdi je veža podobna blatni cesti. Če hočete, Mr. Rivers, da Vam odpustim veliki greh, ker ste mi zamazali s peskom posuta tla, mi povejte, kar želim vedeti!«
»Dobro, torej,« je pristal, »popuščam, če že ne radi Vaše resnosti, pa radi Vaše vztrajnosti, kakor tudi voda izdolbe kamen, na katerega venomer kaplja. Sicer pa bi stvar tako izvedeli, če ne zdaj, pa pozneje. Vaše ime je Jana Eyre?c
»Seveda, saj sva to že dognala.«
»Ali veste, da imava enaka imena? Da sem zapisan v krstni knjigi kot St. John Eyre Rivers?«
»Tega pa res nisem vedela! Zdaj se spominjam, da sem videla črko E med začetnimi črkami v raznih knjigah, ki ste mi jih bili posodili. A nikoli nisem vprašala po imenu, ki ga tiste črke označujejo. Kaj bi naj to pomenilo? Gotovo —?«
Premolknila sem, še slutiti si nisem upala, nikar da bi slutnjo izrekla, ki me je obšla, ki se je utelesila in stala pred mano kot krepka, trdna možnost. Okol-ščioe so se urejala, skladale, spajale, veriga — doslej le nereden kup obročkov — se je raztegnila, obroček se je oklepal obročka, zveza je bila popolna. Vedela sem po nekakem nagonu, kaj je bilo na stvari, še preden je rekel St. John kako besedo. Da sem bila na pravem potu, mi je sam potrdil:
»Moji materi je bilo ime Eyre. Imela je dva brata, prvi je bil duhovnik, ki se je oženil z Miss Jano Reed iz'Gatesheada, drugi, John Eyre, je bil tisti trgovec, ki je nedavno umrl v Funchalu na Madeiri- Mr. Briggs, ki je bil Mr.Eyra odvetnik, nam je pisal meseca avgusta in nam sporočil ujčevo smrt in da je oporočil svoje imetje osiroteli hčerki svojega brata duhovnika, prezrši nas radi nekega spora z našim očetom, ki ga ujec ni mogel nikoli pozabiti. Potem nam je čez nekaj tednov spet pisal. Javil nam je, da dedinje ni moči najti in vprašal nas je, ali o njej kaj vemo. Ime na tistem koščku papirja mi je slučajno pomoglo, da sem jo našel. Ostalo Vam je znano.« Spet se je odpravljal, a tiščala sem vrata s hrbtom.
»Dovolite, da tudi jaz nekaj povem,« sem ga zavračala, »a prej si moram.oddehniti in stvar preudariti.«
Premolknila sem, stal je pred mano s klobukom v roki, še dovolj miren. Povzela sem:
»Vaša mati je bila sestra mojega očeta?«
»Da*«
»Torej moja teta?«
Naklonil se mi je.
»Moj ujec John h bil tudi Vaš ujec John? Vi, Diana in Marija ste otroci njegove sestre, kakor sem jaz hči njegovega brata?«
»Brez dvoma.«
»Torej ste moji sestranci. Pol naše krvi ima isti izvor?«
»Bratranci smo, da.«
Bilo mi je, kakor bi bila našla brata, s katerim sem se mogla ponašati, ki sem ga mogla ljubiti. Našla sem dve sestri, ki sem ju mogla občudovati. Tisti dekleti, ki sem ju bila v tisti strašni noče gledala skozi omreženo okno v Moor-Houseu, sta bili moji sestrani, tisti zastavni gospod/ki me je bil rešil smrti, mi je bil po krvi v sorodu. Nebeško odkritje zapuščene reve! To je bilo pravo bogastvo, bogastvo, ki se ga je veselilo doslej samotno srce! To je bil blagoslov božji. — PIos-nila sem z rokami od veselja, kri mi je zaplala, srce mi je poskakovalo.
»Oh, kako mi je to drago! Kako sem srečna!« sem vzkliknila.
St. John se je nasmehnil: »Ali nisem rekel, da se zanimate za malenkosti in pozabljate važne stvari? Resno ste se držali, ko ste slišali o svojem bogastvu, zdaj se razčiljujete radi stvari, ki je jedva omembe vredna.«
»Kaj hočete reči? Malenkostna je za Vas, ki imate dve sestri, a jaz nimam nikogar. Nenadoma se mi porodijo trije sorodniki, ali vsaj dve sorodnici, če nečete, da bi Vas upoštevala! To me veseli!«
Misli, ki so se javljale hitreje, nego sem jih mogla pojmiti in urediti, so me dušile, misli o bližnji bodočnosti. Sedaj sem mogla pomoči tistim, ki so^me rešili in ki sem jih doslej ljubila le praznih rok. Žulil jih je jarem, mogla sem jih osvoboditi; bili so razpršeni, mogla sem jih združiti. Moja neodvisnost in moje izobilje sta bili hkrati njihovi. Ali nas ni bilo četvero? Dvajset tisoč funtov je bilo treba razdeliti na enake dele, vsakemu pripada pet tisoč funtov — dovolj in preveč! Pravica naj velja, vsi bodimo enako srečni! —
Zdaj me bogastvo ni več •ežilo, to ni bila več dediščina pustega denarja: to je bilo življenje, nada, ugodje.
Misli so me nemara čudno zbegale, ker mi je pri-nesel Mr. Rivers stol in me silil, naj sedem in se umerim. Jezilo me je, da me ima za tako šibko;, otresla sem se njegove roke in začela hoditi po sobi.
»Pišite jutri Diani in Mariji,« s-em dejala, »in recite jima, naj prideta takoj. Diana mi je bila rekla, da bi se čutila bogato, ko bi imela tisoč funtov. Ko bo čula, da jih ima pet tisoč, bo zelo vesela.«
»Povejte mi, kam naj stopim po čašo vode,« je dejal St. John. »Umirite se vendar!«
, »Nezmisel! In kako bo dediščina vplivala na Vas? Ali ostanete na Angleškem, ali boste vzeli gospodično Oliver in živeli mirno življenje kot navadni zemljani?«
»Vam se blede. Vaše misli so zmedene, prehitro sem Vam povedal novico, prehudo Vas je razvnela.«
»Mr.Rivers! Vi mi jemljete strpljivost! Dovolj sem pametna, le Vi me nočete umeti ali pa se delate, kakor bi me ne umeli.«
»Ko bi jasneje govorili, bi Vas nemara pojmih«
»Jasneie govoriti! Kaj naj Vam pojasnim? To vendar uvidevate. da je četrtina od dvajset pet; dvajset funtov jc treba razdeliti med nečaka in tri nečakinje istega ujca. Od Vas pa le to zahtevam, da pišete sestrama, kako se je pomnožilo njiju imetje.«
»Vaše imetje, hočete reči.«
»Povedala sem Vam, kaj mislim, drugače ne morem ukreniti. Nisem sirovo sebična, slepo nepravična ali grdo. nehvaležna. Tudi bi rada imela sorodnike in dom. Vzljubila sem Moor-House in tam hočem živeti. Ljubim Diane in Marijo in naša zveza naj traja vse življenje. Pet tisoč imam in to mi prija; da jih imam dvajset tisoč, bi me dušili, ko bi jih po pravici ne smela imeti. Kar je meni preveč, prepuščam Vam. Ne upirajte se mOjemu ukrepu, rajši se o stvari takoj dogovoriva.«
»Prehitre ukrepate; cele tedne je treba ugibati o takih stvareh, preden bo Vaša beseda kaj zalegla.«
»Oh, le dvomite o moji dobri volji, toda pripozna-vati morate, da so moji nazori pravični.«
»Ugotavljam nekako pravičnost, a protivi se vsem običajem. Vse bogastvo je Vaše. Ujec si ga je pridobil z lastnim trudom, pa ga je dal, komur ga je hotel dati. Zapustil ga je Vam. Naše pravo dovoljuje, da si ga pridržite. Z mirno vestjo smatrate tisto premoženje za izključno svojo last.«
»Zame je ta dediščina baš toliko stvar čuvstva kot stvar vesti. Zadovoljiti moram tudi svoje srce, saj sem imela doslej za tc tako malo prilike. Ko bi se tudi vse leto prerekali z mano, se mi protivili in me jezili, ostala bi le pri svojem. Tako poplačam vsaj nekoliko ogromen dolg in si pridobim prijatelje za vse življenje.«
»Tako mislite sedaj,« je ugovarjal St-John, »ker še ne veste, kaj pomeni bogastvo, in ker ga ne znate uživati. Niti pojma nimate o ugledu, ki Vam ga zagotavlja dvajset tisoč funtov, o položaju v svetu, ki Vam ga ta vsota pribori, o nadah, ki Vam jih obeta. Vi ne utegnete —.«
»In Vi,« sem mu segla v besedo, »nimate pojma o mojem koprnenju po bratski in sestrski ljubavi. Nikoli nisem imela doma, nikoli ne bratcev ne sestric; zdai
jih htliem in moram imeti. Menda me ne boste odklanjali, kaj?«
»Jana! Rad Vam bom brat, ne da bi morali žrtvovati svoje pravice.«
»Brat? Da, na tisoč milj daljave. Sestri? Da, ki morata robovati oholim tujcem. Jaz bogata, Vi revni! Lepa ravnopravnost, lepo bratstvo! Izredna ljubezen.«
»Jana, Vaše herpenenje po rodbini in domači sreči se utegne na drug način uresničiti; nemara se omožite!«
»Še enkrat nezmisel! Omožiti se! Nič mi ni do možitve in nikoli ne pojdem zamož.«
»Preveč obljubljate! Takšne nepremišljene izjave dokazujejo, kako ste razvneti!«
»Nisem preveč obljubila. Vem, kaj čutim in kako se mi upira vsa duša že sami misli na možitev. Nihče bi me ne jemal iz ljubezni, predmet trgovine pa nečem biti. Nič mi ni do tujcev, ki z mano ne čutijo, ki so različni od mene; meni je le do sorodnikov, ki čutijo kot jaz. Recite še enkrat, da mi boste brat! Ko ste mi to prvič dejali, sem bila zadovoljna in srečna. Ponovite to še enkrat prav odkritosrčno!«
»Mislim, da to lahko ponavljam. Vem, da sem vselej ljubil svoji setri in tudi vem, zakaj ju ljubim: ker ju cenim, ker občudujem njiju darove. Tudi Vi ste značajni in nadarjeni, Vaša prisotnost mi vselej godi. Čutim, da Vam lahko in rad zagotovim prostorček v srcu, kot tretji in najmlajši sestri.«
»Hvala Vam, to mi za nocoj zadostuje. Zdaj pa le pojdite; ko bi še dalje ostali, bi me utegnili spet ujeziti.«
»In šola Miss Eyre? Zdaj jo zopet zapremo, kaj?«
»Ne. Ostanem na svojem mestu, dokler ne najdete druge učiteljice.«
Pohvalil me je s smehljajem. Podala sva si roke in nato je odšel.
Ni mi treba podrobno pripovedovati, koliko ne* prilik in borb sem morala prestati, preden sem uredtia stvar s tisto dediščino- Naloga je bila res težavna, a ker sem bila čvrste volje, so moji sorodniki končno pristali na to, da naj odloči spor razsodišče. Izbrali smo si za sodnika Mr. Olivra in spretnega odvetnika. Oba sta mi pritegnila in moj nazor je obveljal. Takoj nato je sodišče delitev odobrilo: St. John, Diana, Marija in jaz smo prejeli enake deleže dediščine.
XIV. poglavje.
Bil je malone božič, preden je bilo vse urejeno; čas velikih počitnic se je bližal. Zaključila sem tnorton-sko šolo in poskrbela, da se nisem ločila od otrok praznih rok. Sreča čudežno odpira roke in srce; ako komu kaj podariš od tega, kar si sam v bogati meri prejel, odpiraš le zaklopnico nenavadnemu kipenju svojih čuv-stev. Že dolgo sem se zavedala, kako me ljubijo ne-ktere kmečke učenke; ko sem se poslavljala, so mi to ljubav jasno dokazale. Globoka hvaležnost me je prevzela, ko sem ugotovila, da imam kotiček v vseh nepokvarjenih srcih. Zato sem jim tudi obljubila, da pridem vsak teden med nje in jih bom poučevala-
Ko je dolga vrsta učenk odkorakala mimo mene in setn zaklenila vrata, sem se s solzami v očeh poslavljala od čednih, spoštljivih, skromnih deklet.
Tedaj je prišel Mr. Rivers.	»
»Mislite li, da Vam je trud minulih mesecev danes poplačan?« me je vprašal, ko sva bila sama.
»Ali Vas ne osrečuje zavest, da ste res koristili svoji dobi in svojemu narodu?«
»Ni dvoma.«
»In trudili ste se le nekaj mesecev! Bi li ne bilo dobro uporabljeno življenje, ko bi ga posvetili preporodu človeštva?«
»Da,« sem rekla, »toda večno bi ne mogla tako živeti. Želim izkoristiti tudi lastne naravne darove, zato pa ne kličite več v šolo ne mojega duha ne mojega telesa; končala sem ž njo in zame začenjajo večne počitnice.«
Hipoma se mu je obraz zresnil. »Kaj pa to pomeni? Odkod ta nenadna naglica? Kaj nameravate?«
Sobo la kuhinjo
oddam v najem s 1. majem. Nastav-ljenci imajo prednost. Mejna ul. 33, Pobrežje pri Mariboru.	1223
. SOKLIČ] Maribor
Dobro uvedeni trgovski potnik
na teritoriju Srbije, Stare Srbije in Macedonije želi zastopstvo kake tovarne Iz province. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor pod »Serijozen«.	1201
737
NAJNOVEJŠE
MODNE LISTE
za pomlad in poietje dobite v knjigarni in papirnici
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Razpošiljamo jih tudi po povzetju! Dopisnica zadostuje!
Lepo opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu z uporabo kopalnice. Cvetlična ul. 13.1.	1236
Zemljo za presajenje cvetlic in vrtnic, rdeče in roza plezalke, dobite pri vrtnarju v Kolodvorski ulici. 1230
CITATEUli
ČITATEL3I:
KUPUJTE ■
vse svoje potrebščine pri naših cenjenih
i
INSERENTIH
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d^dr^Vdstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.