Drednfšfgo in Bpramtfštra:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokL
Tetefon št. 113.
Naročnina iistn:
Celo leto			h
Pol leta .....	. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno . .		K
Posamezne številke	IO v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Št. 74.	Maribor, dne 25. junija 1909.	Letnik I.
Davek na vrednostni prirastek zemljišč.
Avstrijska in nemška vflada se morata sedaj bojevati s podobnimi težavami. V obeh državah morajo iskati virov, da bi se državni dohodki pomnožili, ker so izdatki vedno večji. Poizkusili so vpeljati nove davke, a zadeli so v obeh državah na skoro nepremostljive ovire pri poslancih.
Me,d tem ko je pri nas posebno zvišalnije indirektnih davkov vzbudilo nevoljo v mnogih krogih, je bila v Nemčiji predloga za dedinski davek, ki si je nakopala največje nasprotstvo. Vendar so se pa v Nemčiji zjedinili v tem, da se je mesto dediinjskjega davka vpeljalo več drugih davkov, med njimi tudi takozvani davek na vrednosjtni prirastek pri nepremičninah in vrednostnih papirjih. Ta davek je iz socialno-političnega stališča popolnoma upravičen in bo tudi donašal lepe denarje v državno blagajno.
V	sledečem hočemo napisati par vrstic o upravičenosti in rentabiliteti davka na vrednostni prirastek zemljišč, kateri je včasih neverjetno visok.
Glavni vzrok, da je vrednost zemljišč po naših večjih mestih čedalje večja, je pač vedno naraščanje prebivalstva. T'o podražepje pa pospešjujejo razini špekulanije v taki meri, da so zemljišča po velikih mestih v par letih dosegla neverjetno visoko ceno. Ta vrednostni prirastek so obidačili v nekaterih državah in občinah. V Nemčiji je vpeljan že v o Koli 200 mestih.
O visokosti vrednostnega prirastka zemljišč naj nas poduče sledeče številke. Najugodnejše predpogoje za vrednostni prirastek dobimo v Nemčiji pač v Berolinu,., Sledeči slučaji nam zadostujejo, da spoznamo, kako neverjetno visoko poskoči cena zemljišč.
V	bližini Berolina je kupil okoli leta 1830 nek kmet zemljišče za 9.000 mark. iTo zemljišče se je prodalo okoli leta 1870 kot stavbeni prostor za 6,000.000 mark. Prostor v Berolinu, kjer stoji palača državnega kanclerja, je imel leta 1791 vrednost 30.000 mark. Leta 1875 ga je pa morala država kupiti za 6,000.000 mark. Prostor, na katerem je sezidana hiša soeial-demokraškega rudniškega druš|tva, je bil leta 1848 prodan za 21.000 mark, leta 1B98 so morali plačati socialdemokrat j e '553.000 mark. Na Dunaju je poskočila cena kvadratnega metra v bližini cerkve sv. Štefana od 1000 na 2000 K, v MariaMlfersirasse od 200 na 700 K itd. Sedanja vrednost že zazidanega
prostora na Duipaju znaša okoli 2 in pol do 3 milijarde kron; od leta 1890 se je zvišata za 100%. V vseh nemških velikih mestih se je zvišala vrednost zemljišč v lefih 1888f—1898 od ene in pol na devet miljard kron.
Pravi zlati dež je na ta način rosil po velikih in srednjih mestih, katerega so pa dosedaj samo nekateri Špekulantje spravljali v žep. Iz navedenih številk bi se dalo prav lahko sklepati’, koliko bi donašal davek na vrednostni prirastek. In res so nemška mesta dosegla s tem davkom najboljše uspehe. Tako je na primer Frankobrod o. M. dobil leta 1904 nad 228.400 mark, a leta 1906 Še celo 1,105.751 mark. V Kolinu je bilo 1906: 287.000 mark, 1907 385-000 mk.
V	Vratislavi 1907 69.000 mark, v Kielu 1907 84.000 mark. Vidina- fijnaincieljnih dohodkov je odvisna naravno od zvišanja in znižanja davčnih dohodkjov. Dosedaj se je pri tem v praksi prav milostno postopalo.
V	Kolinu na primer okoli 80% hišnih posestnikov ni prizadetih, razun tega je 10%, F Frathkfobrodu o. M. 30% vrednostnega prirastka popolnoma davka prosta. Ojd tukfcj naprej znaša v Fraftikobrodu doklada 5% i!n raste do viška 25%, pri večji vrednosti udi
črez 130%,
Kakor smo iz navedenega razvideli, se je davek na vrednostni prirastek finaneiekm prav dobro obnesel. K temu pride Še to, da je, kakor smo že v začetku omenili, davek upravičen, ker odgovarja socialnim težnjam in je naravnost nekaka zapoved dav-čnbpoltfiične in socialne pravičnosti. Gotovo je prav in pošteno, če ima prebivalstvo, ka,tero ja določa zvišanje vrednosti zemljišča, dejlež na tem v podobi nekega davilefi,, katerega moratjo 'šipiekhil^ntje.* plačati. Gotovo zahteva že razum in razsodnost, pa tudi socialna pravičnost napram širšim ljudskim slojem,-ako bi Še tudi naša vlada predložila zbornici načrt za ta davek. (Nemški parlameln, je že te dni sklenil upeljavo te predloge.) (Dalo bi se gotovo tem potom slabim financam nekaterih kronovln vsaj deloma ocl-pomoči, ne da bi bilo treba uporabljati odiozno sredstvo povišanja indirektnega davka.
Državni zbor.
Pošl^nec Pišek je vložil interpelacij« na pravosodno^ ministra zaradi izzivajočega postopanja mariborske policije, ki jfe vojaškim nabornikom z vo-ga potrgala slovenske trobojnice in trakove.
Torkova seja državne zbornice je trajala črez polnoč. Predsednik Pattai je poizkušal, da pride ko-
likor mogoče več oglašenih govornikov k besedi. Ob M2. uri ponoči je dal še besedd poslancu nemške ljudske stranke Winterju. Opozicija pa je burno ugovarjala in zahtevala konec seje. Malo pred polnoči je stavil poslanec Zabatka formalni predlog, na’j se seja zaključi. Predsednik je moral dati ta predlog na glasovanje. Predlog je bil odklonjen. Zato je nastal pri opoziciji velikainski hrup. Prihodnji govornik je govoril med silnim hruščem, tako da je moral predsednik malo po polnoči zaključiti sejo.
V sredo je zbornica nadaljevala razpravo o tretji skupifii djržavjnegja propačjufia. (Spja. -je bila otvorjena takoj po 10. uri.
(Ministrski predsednik baron Bienerth prosi v dopisu na predsedstvo zbornice, da bi se čim preje vršile volitve delegatov. Predsednik Pattai je izjavil, da se bodb te volitve izvršile v posebni seji.
Nato so se prečita!© interpelacije, med njimi Weidenhofferjeva radi ustanovitve češkega sokolske-: ga društva na Dunaju, v katerem je določen češki društveni jezik. Namestništvo ni potrdilo pravil, notranje ministrstvo je pa ta odlok namestništva razveljavilo in potrdilo pravila, Interpelant vpraša notranjega ministra, če je to resnično in kako se more on zagovarjati, da se na ta način Dunaj in Nižje-avstrijsko uradno čehizira.
Ko so bile prečitane vse došle vloge, je dobil besedo poslanec Roškar. Razpravljal je o raznih gospodarskih vprašanjih in ostro obsojal, da naroča avstrijski Lloyd vina v Italiji in na Grškem. Govornik se je toplo zavzel za železnico Purkjla—Ptuj—Rogatec— Brežice, zahteval je progo Mariborj>-Tiravnik in Polzela—Kamnik. Urgiral je tudi regulacijo Mure in se ostro pritoževal nad ljutomerskim okrajnim sodnikom, kateri je kljub temu, da tako neznosno nastopa proti Slovencem, še vedno na svojem mestu. Zahteval je premestitev tega uradnika.
Poslanec Pišek je opozarjal na nevarnost, ki preti naši živinoreji vsled zahtev velikih mest in industrije, da se odpre meja. Prav dobro je tudi razlagal zahteve rudarjev in priporočal, da se tem zahtevam ugodi.
Poslanec Preüer ;e razr_otnva! potreba re’firme vojaških sodišč n je p^edu.;..! tozadevno resolucijo, Govortnik je tudi omenil zadevo topničarskega majorja Mili holer j a,katerega je spravil nek general na ljubo neki baronesi ob Šaržo. Ko je govornik v tozadevni sodni razpravi izjavil,., da se je informiral iz aktov državnega vojnega mMstrstva, se je vstavilo v zapisnik, kakor da bi on izjavil, da je proučeval
PODLISTEK.
Dota.
(Po MauptsB&nta.)
Nikdo se ni čudil poroki rfotarja Simona Le-brumenta z gospodično Jeanne Cordier. Gospod Lebrument je prevzel pisarno notarja Papillona; naravno je, da je za to potreboval novcev in gospodič-aa Jeanne Cordier je imela v vrednostnih papirjih in bankovcih 300.000 frankov.
Gospod Lebrument je bil lep mož, finega vedenja in jako eleganten; lastnosti, ki so bile jako redke v Boutigny-le-Rebours.
Gospodična Cordier je bila ljubka in mladostno sveža deklica; res je, da se je vedlaj nekoliko provincialno, a kojnečino je bila vtendar še vredna', da se ozre na njo kak vellkßmestijan.
Poroka je spravila ves Boutigny pokoncu.
Novoporočegca sta sklenila, da bodeta mesto običajnega potovanja napravila le kratek izpet v Pariz.
Prvi dnevi po poroki so jima minili .tako prijetno, da sta se odločila izlet v Pariz preložiti za par dni. Notar je ravnal s svojo mlado gospo Itako lju-beznjivo, da ga je že po par dneh naravnost obož-vala,
* * .
Na večer petega 'dne je rekel soprog svoji mlaki ženki:
— Ce hočeš, se peljeva prihodnji torek v Par viz. Tam si hočeva vse ogledati, gledišča, muzeje; 2 eno besedo, vse bodeva obhodila*
Veselo je plosknila z rok(ama in vsklijknila:
—	Da, da, vse si ogledava in to čim preje.
On je nadaljeval:
—	Da ne pozabim, reci vendar tvojemu očetu, naj ima pripravljeno celo doto, da jo vzamem seboj in ob tej prilik/I. plačam gospoda Papillona,
Ona je odgovorila:
—	Takoj jutri zjutraj mu rečem.
Po teh besedah jo je objel in nežno poljubil na ustnice. Prihodnji torek sta spremila ca kolodvor tašča in tast svojo hčer in njenega moža, ki sta se odpeljala v Pariz.
Tast je menil: Povem vam, da je jako neprevidno nositi toliko denarja seboj v listnici.
Mladi notar se je smehljal in odgo'öril:
—	Ne vznemirjajte se, papa, saj veste, da to ni prvič. Moj poklic je pač tak, da nosim seboj včasih več nego milijon. Na. ta, način si prihranim mnogo nepotrebnih sitnosti; bodite torej brez strahu.
V tem irenotku je zaklical sprevodnik:
—	Vstopiti, proti Parizu!
Stopila sta v vagon, kjer sta sedeli že dve star ri dami. Lebrument je poŠepnil svoji soprogi v uho:
—	Jako neprijetno; tukaj ne morem niti pušilti.
Smehljaje mu je prikimala:
—	Da, da, res neprijetno.
Zažvižgalo je, vlak se je odpeljal. Vožtnja je trajala eno uro, v kateri nista mnogo govorila, kajti stari dami nista spali in ju neprenehoma opazovali.
Ko je vlak dospel na kolodvor Saint-Lazare, je rekel Lebrument svoji ženi:
—	Ce hočeš, dragica, zajutrkujeva najprej na bulvaru, vzameva potem svojo prtljago in jo pustiva prenesti v hotel.
Ona je bila takoj pripravljena:
—	Da, da, zajutrkujva na bulvam; ali je to daleč ?
—	Malo daleč je, je odgovoril, toda peljeva se lahko z omnibusom.
Ona se je začudila in vprašala:
—	Zakaj ne vzameva fijakarja?
Smehljaje ji je požugal s prstom in rekel:
—	Aj, aj, ti pa nisi varčna, dete moje; ten par minut se prav lahko peljeva z omnibusom.
—	Res je, je odgovorila malo v zadregi.
V tem trenotku je privozil mimo velik omnibus, ki so ga vlekli trije konji. Lebrument je zaklical:
—	Hej, sprevodnik, sprevodnik!
Voz se je ustavil; mladi notar je pomagal vanj svoji ženki in ji naglo rekel:
—	Ti le vstopi; jaz pa zlezem na streho, da pred zajutrekom pušim Še cigareto.
Ni več imela časa odgovoriti, kajti sprevodnik, ki jo je prijel za roko, da ji pomaga, jo je nalahko potegnil v voz, kjer je nekoliko vtrujelna sedla na klop.
Nepremično je obsedela med debelim gospodom in staro babo. Bilo je Še več drugih1 ljudi vi vozu; neki mesar, neka delavka, neki podčastnik, nek velik gospod g zlatimi očali in. cilindrom, dve dami, prav visoki, kakor bi hotele reči: Me se sicer peljeva z omnibusom, pa sva več, kot vi, dve usmiljenki, neki krstonosec in neka mlada deklica. Mlada gospa je sedela nepremično in se vprašala sama pri sebi:
—	Čemu ni vstopil z menoj?, in postala je žalostna. Cigareto pa bi mi vendar laihko žrtvoval, si je rekla.
Usmiljenki sta dali sprevodniku znamenje, voz se je ustavil in izstopili sta.
akte v vojnem ministrstvu. Imenoval je vse osebe, ki so mu dale na razpolago prepis aiktov, da bi ina ta način dosegel zaslišanje teh oseb pred civilnim sodiščem. Ali celo zadevo so potlačili. Kljub temu pa že do danes ni dobil nobenega pismenega potrdila, da je sodno postopanje ustavljeno. Ker generalni av-ditor in vojni minister nista hotela d,aii govorniku popolnega zadoščenja, so se tudi civilne sodne oblasti branile izvršiti svojo primitivno dolžnost. Iz tega sklepa, da ima vojno sodišče in njegov vodja kak upliv na civilna sodišča. Govornik je nato ostro napadal vojnega ministra in generalnega avditorja Treidler ja.
Ker je Breiter govoril črez določen čas, so razni poslanci zahtevali, naj konca. On se pa ni hotel udati in je nadaljeval svoje napade.
Po njegovem govoru se je dvignil minister za deželno brambo, Georgi, ki je zavračal napade poslanica Breiterja. Izrazil je upanje, d'a bo proces, ki je v polnem teku, končno vendar spravlil s sveta to odiozno zadevo.
Poslanec Jaklič je govoril o žalostnem stanju gospodarstva na kraškem ozemlju. Zahteval je tudi odpomoči proti suši in pomanjkanju krme.
Ko sta govorila Še socialdemokrata Seitz in Wfrrarsky ter poročevalec dr. iSteinwender so bile sprejete postavke:	ministrstvo za deželno brambo,
trgovinsko, železniško, poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za javna dela.
Takoj nato se je pričela debata o četrti skupini državnega proračuna. Govorilo je pet poslancev, nakar je bila seja zaključena ob 10. uri zvečer.
Včeraj se je v zbornici nadaljevala razprava o proračunu finančnega ministrstva. Od Slovencev je govoril dr. Krek, ki je dosegel velik uspeh. Polemiziral je proti Wastianu, obsojal postopanje vlade, ki je imenovala tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem ter protestiral proti temu, da bi bili Jugoslovani krivi, da ne dobe Italijani univerze. Govoril je za narodno sporazumljenje. Ostro je napadal Bilinskega in dualizem. Dokler se bo delalo tudi v Avstriji za neodvisno stranko, ne dela se za Avstrijo, ampak za kralja Košuta. V tem oziru je Bi-linski največji krivec.
Za dr. Krekom je pričel govoriti Bilinfeki. K«-maj je vstal, so mu pfriredili Slovenci hrupna demonstracijo. Klicali so mu: Abzug! Fej! Dr. Korošec je klical: To je minister, ki je izročil bosanske kmete mažarskim oderuhom. Eljen Bilijnskül Eljen bosanski Mažar! Nato so Slovenci demonstrativno zapustili dvorano, sledili so jim tudi Cehi.
Politični pregled.
Italijansko vseučilišče.
Vlada hoče sedaj kar naeinkrat ustrejči italijanski zahtevi po vseučilišču, ker rabi italijanske glasove. Jugoslovanski poslanci se pa naravno z vsemi sredstvi upirajo temu. Jugoslovani nikakor niso proti laškemu vseučilišču, vendar pa zahtevajo, da se istočasno reši tudi slovensko vseučiliško vprašanje. Seveda pa nikakor ne bodo privolili, da bi se italijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu.
V proračunskem odseku je poslanec Gostinčar izborno rešil dano mu nailogo zavleči razpravo o laški pravni fakulteti.
To je seveda spravilo v zadrego laške poslance, ki si sedaj ne vedo pomagati. Skoro gotovo se bo cela stvar zavlekla do jeseni in takrat bo pa v zbornici najbrže položaj ves drugačen, kot je pa sedaj.
Voz se je peljal daje in znova ustavil. Vstopila je kuharica, debelega, rudečega obraza, brez sape. Vsetdla se je in posjjavila košaro na koleba. Po celem omnibusu je zadišalo po svežem mesu.
—	Vendar je dalje, nego sem sodila, si misli Jeanne. Krstonosec je izstopil in na njegovo mesto je sedel neki debeluh. Kjer je bila mlada deklica, tja
je sedel postrešček, in tako se je slika vedno menjavala.
Neprijetno je bilo mladi gospe; rada bi jokala, pa ne ve čemu.
Druge osebe izstopajo, zato pa druge zopet vstopajo.
Ompiibus se pelje vedno dalje, se ustavlja na postajališčih in se zopet preraakjnPi.
—	Kako daleč je to, premišljuje Jeanne, če le ni tam gori zaspal, nekaj dni sem se mi vidi nekoliko izmučen. Počasi se izprazni voz, in ona. ostane sama, čisto sama.
Sjprevodnik zavpije: V)aidgirard! Ker se ona ne premakne, zakliče še enkrat: Vaugirard!
Ona ga pogleda in konečno razume, da je ta besedit njej namenjena, ker ni nikogar več v vozu.
Mož reče v tretjič: Vaugirardi!
Sedaj ga vpraša:
—	Kje smo?
On ji odgovori osorno:
—	V Vaugirardu smo, saj sem vam že dvajsetkrat povedal.
—	Je še daleč do bul vara?, ga vpraša.
—	Do katerega bulvara?
—	I, do bulvara des Italiens 1
—	Kedaj smo že mimo!
—	Ah, prosim vas, povejte to mojemu možu.
—	Vašemu možu? Kje pa je?
Justični odsek.
V justičnem odseku se je nadaljevala debata o vladni predlogi za izpremembo kazenskega pravnega reda. Poslanec Bulin je predlagal, da bi se zapor lahko prekinil za štirnajst mesto osem dni. 'Njegov predlog pa ni obveljal. Nato je odsek razpravljal o predlogu poslanca Mühlwertha, da se preiskovalni zapor všteje v ktazen.
Parlamentarni položaj.
Proračun bo danes popoldne rešen. Vršilo se bo takoj tretje branje. Za rinjnost bo glasovala vsa zbornica. Nato bo štiri dni odmora, nakar se bo državni zbor zopet sešel. Seja načelnikov bo razpravljala o tem, ako vladne stranke ostanejo pri tem, da se mora tudi še trgovinska pooblastilna predloga rešiti še pred počitnicami. Slovanska Jednota je z dvotretjinsko večino sklenila, da ostane pri tem,, da je v sedanjem zasedanju rešiti samo proračun in nič drugega. Mladočehi so hoteli nastopiti za trgovinsko pooblastilno pogodbo, a so bili preglasovani ter so se udali.
Ogrsko.
Kakor poroča „N. F. P.“ iz zanesljivega vira, ima Lukacs dvojni mandat. Pogajanja z neodvisno stranko tvorijo samo prvi del njegove naloge. Ce tega ne bo dosegel, se bo moral obrniti do politikov strank, ki se naslanjajo na pogodbo z 1. 1867, da ž njimi sestavi novo vlado. Ce se pa tudi to izjalovi, potem pride na vrsto Khuen-Hedervary, ki bi zbornico takoj razpustil in razpisal nove volitve na podlagi splošne volilne pravice,
Veleizdajnišid proces.
Anton Reisinger gostilničar v Oknčanih pripoveduje, da je bilo ljudstvo v celem okrožju popolnoma mirno in složno, dokler se niso pričele protisrbske demonstracije v Zagrebu. Srbska hranilnica je takrat jela deliti med narod knjižico Arnavti v Zagreba. V tej brošuri se je hnjskalo preti Hrvatom. Najbolj je delil to knjižico Dušan Bogdanovič, bivši knjigovodja hranilnice a sedaj uradnik srbske banke v Zagrebu. Priči je jako dobro znano, da so pravoslavni delali na to, da bi popolnoma nničili Hrvate. Na razna vprašanja glede gradnje katoliške kapele, odgovarja Reisinger, da so pravoslavni vlagali take ugovore proti zidavi katoliške kapele, da se jim res ni dolgo časa pustilo zidati jo.
Brivec Josip Vukovič pravi, da so se pravoslavni jeli nazivati Srbe šele v najnovejšem časa. Pravoslavni prete vedno Hrvatom ter pravijo, da morajo na vsak način delati na to, da ugonobijo Hrvate, ker ta zemlja je srbska bila in mora tndi sedaj zopet spadati pod Srbijo, kjer vlada kralj Peter, kateri bo tndi njihov kralj. Odkar je ta proces v teku, so pravoslavni se bolj hudi. Glavni vzrok nezadovoljnosti je pač aneksija Bosna in Hercegovine. Oni pravoslavni, kateri so morali za časa vojne nevarnosti iti r vojake, so izjavili, da ne bodo streljali na Srbe nego na Švabe in Hrvate.
Občinski predstojnik v Davorn Nikola Farič izjavlja na vprašanje predsednikovo, da se srbstvo širi že od pet do šest let po občini. Srbstvo se je tako naglo širilo, kod bi se pripravljalo na ustanek. Mile Mitrič je spravil v dve veliki škrinji mnogo orožja, pušk in dražega streljiva, ter odpeljal potem v Bosno.
Predsednik: AH je bilo to mogoče pripravljeno za ustanek.
Farič: Da, za ustanek in da udarijo na Hrvate, katere so hoteli na vsak način pokončati, da se ložje priklopijo Srbiji. Mitrič je vedno govoril, da kamor on pade in kamor njegova noga stopi tam je povsod srbska zemlja. In tako govore tudi vsi dragi.
—	Na strehi.
—	Na strehi? Tam že zdavnaj ni nobeiniega
več,!
Pretreslo jo je:
—	Kaj? To ni mogoče! Saj je z menoj vstopil. Poglejte vendar, mora biti Še tam,.
Sprevodnik je postal surov.
—	Cernu neki? Pustite me pri miru; če vam rečem, da ga ni več, ga ni!
Solze so ji stopile v oči in vskliknila je:
—	Ah, gospod, motite se; veliko listnico je imel pod pazduho.
Sprevodnik se j» pričel režati:
—	Veliko listnico? A, ta je izstopil že na Mag-daleninem trgu.
Voz se je ustavil, ona je izstopila in so nehote ozrla na omnibusovo streho.
Bila je prazna.
* . *
Glasrao je pričela jokati, čeprav so jo slišali ljudje. Ustavljali so se in jo gledali, kako je neprestano vzdihovala:
—	Kaj bo z menoj?
Stražnik je pristopil in jo vprašal:
—	Kaj pa je?
Sprevodnik/ je smehljaje odgovoril:
—	Ta dama je med potom izgubila svojega soproga.
—	Ce drugega ni, je menil stražnik in obrnil
hrbet.
Nato je hodila po cestah, ne da bi pravzaprav vedela, kaj da dela. Kam naj igre? Kaj naj počne? Kaj se mu je pripetilo ? Kaj je vzrok tej njegovi raztresenosti ?
Dva franka je imela v žepu. Na koga naj s®
Predsednik: kaj so pa govorili o Bosni?
Furič: Da je srbska zemlja in da mora priti pod Srbijo. Priča je tndi opazil, da dobiva Mitrič razna priporočilna pisma iz Belgrads in Bosne.
Predsednik: Kedaj se je prvikrat pričelo razobeševati srbsko zastavo?
Farič: Jaz sem videl in opazil to leta 1897. Takrat je bila samo ena zastava a danes imajo že vse hiše srbske zastave, kakor v Srbiji
Dalje pravi priča, da je tamošnji narod popolnoma odgojen za kralja Petra in Srbijo, ter že mala deca kliče in govori o Srbiji. Seljaki vedno iščejo neke svoje pravice za katere so jih učitelji nagovarjali.
Predsednik: Od kedaj se je najbolj začelo širiti srbstvo ?
Farič: Od takrat, ko je nastopila narodna vlada.
Ivan Jurič, tajnik in blagajnik v Davora izpove, da so pravoslavni govorili, da je Davor srbski in da mora pripadati k Srbiji. O sestankih mu ni podrobno znano, le to, da ima Mitrič kot glavni vodja cele propagande mnogo zvez z Bošnjaki. V nekem društvu, kamor je zahajal tudi Mitrič, se je govorilo, da ne bo dolgo in bodemo dobili novega kralja in vladarja. Jurič, kakor tudi prejšnja priča potrjuje, da je prevažal Mitrič orožje v Bosno.
Po izpovedbi trgovca Antona Riedla iz Davora je vladala tačas sloga in mir, ko je prišel on v občino. Pred nekakimi petimi leti je nastal nemir, katerega je povzročil Mirtič, ki se je bavil z visoko politiko. Prišlo je nekega dne do prepira med njim in seljaki radi politike. Med prepirom je dejal Mirtič: Kaj pa vi Hrvatje? Nimate niti svojega kralja. Nato mu je priča odvrnil: Kje pa je potem naš. kralj ? Mirtič: Yaš kralj je madžarski kralj. Za svojega kralja je dejal, da je v Belgradu. Ko je priča opomnil Mitriča, da se naj v njegovi trgovini ne govori o politiki, je ta zavpil na njega, da je na domačih srbskih tleh.
Peter Perenčevič pripoveduje, da je pet let od tega, kar je nastala nesloga v Davora. Od obtoženega je čul, da je vse srbsko, da je občinska zemlja srbska, ker na njej žive sami Srbi.
Anton Devič pravi, da je bila nekdaj idealna sloga vladala v Davorn. Sedaj je vse drugače. Dobro mu je znano, da je Mitrič češče zahajal v Bosno. V razgovoru z Bošnjaki je slišal govoriti, da se bodo uprli, ako ho prišlo do vojske med Avstrijo in Srbijo. Dragega priči ni nič znano.
Raznoterosti.
Ustanovni shod slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Kres v Gradcu se vrši na kresno nedeljo dne 27. t. m. ob M. uri popoldne v prostorih društva, Pestailozzisirasse 68, III. levo. Spored:	1. Porodilo pripravljalnega odbora. 2. Branje
pravil. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti.
Osebne vesti. Sodni oficijal Hans vitez pl. Villefort v Laškem je imenovan za sodnega nadofioijala v Šmarja pri Jelšah. — Poštni oficijanti oziroma oficijantinje so postali: Franz Pein za Celje, Štefanija Zajc za Podčetrtek, Leopold Wressnnig za Konjice, Leontina Kreisler za Slov. Bistrico, Hugo Lang za Pragarsko, Vincenc Harmat za Maribor, Leopoldina Rotter za Slov. Bistrico in Ivan Sieben-reich za Pragarsko. — Na južni železnici so premeščeni: Edvard Baiglbock, pristav, is Voitsberga na koroški kolodvor v Maribora; Avgust Pavlinič, asistent, iz Franzdorfa na glavni kolodvor v Maribora; pristav Hngo Siegel iz Ptuja v Gradec; asistent Rihard Lovrenzi iz Mezolombardo na Pragarsko; asistent Ernst Franke iz btor'pri Celju na Zidanmost; aspirant Ivan Ebner iz Laškega v Štore; postajni načelnik Avgust Kolberer iz Ponikve kot postajni načelnik v Cmurek; pristav Franc Reindl iz Jnnikva v Ponikvo kot postajenačelnik; pristav Jnrij Gratt iz Pragerskega kot postajenačelnik v hlederdorf ; aspirant Jožef Jenko iz Sevnice v Cmurek; pristav Milan Malenica iz
obrne? K sreči se je spomnila svojega bratranca Barrala, tajnika v mornarskem ministrstvu. Ravno za fijakerja je še imela dosti drobiža in se peljala k njemu.
Ravno ko je hotel v urad, ga je srečala. Tudi on je imel, kakor Lebrument, veliko listnico pod pazduho. Urno je skočila iz voza in vskliknila:
—	Henri !j
Presenečen je obstal in rekel.
—	Jeafalne, vi tukaj, čisto sama? Kaj delate tukaj? Odkod prihajate?
Solznih oči je zajecljala:
—	Svojega moža sem izgubila.
—	Izgubila? Kje?
—	,V omnibusu.
—	V omnibusu ? Kako — ?
Jokaje mu je pripovedovala svojo nesrečo. Vestno jo je poslušal itn nato vprašal:
—	Ali je bil dames zjutraj morebiti posebno razburjen ?
—	Ne, nikakor.
—	Tako? Ali je imel dosti denarja pri sebi?
—	Da, mojo doto.
—	Kako? Vašo doto? Celo vašo doto?
—	Da, celo mojo doto; hotel je plačati notarja Papillona.
—	Draga moja sestričina, stvar je jasna. Vaš mož je že na potu v Belgijo!
Še vedno ni razumela in jecljala:
—	Kaj pravite ? Moj mož-------
—	Vaš mož vam je ušel z vašim denarjem.
Kakor bi jo bila kap zadela, je obstala in pa
vskliknila:
—	O, ta lopov, ta lopov!
<r	•
Matzleindorfa v Rogatec. Pri stavbnem ravnateljstvu so prestavljeni: Adolf Fontana, revident k sekciji v Maribor; ing. Al. Pokorny, stavbni adjunkt, iz Celja v Bozen; ing. Jožef Tröster, stavbni adjunkt iz Bozna v Celje; ing. Jožef Bayer, stavbni nadkomisar in predsednik sekcije v v Celju v Gradec.
„Straža“ izvršuje v resnici to. kar ji nalaga ime, naj „Narodni Dnevnik“ to še tako zanika. Na straži je zoper vse škodljivce slovenskega naroda in njegovih koristi: zoper vsenemštvo, nemškutarstvo, pa tudi zoper — slovenski liberalizem. Najmanj ugaja „N. D.“, da je naš list v zadnjem času tako pazljivo in hrabro na straži zoper celjsko zadružno zvezo, ki na Koroškem tako imenitno varuje slovenske narodne koristi, da spravlja slovenske posojilnice v nemškutarske roke.
Dr. Šušteršič in tovariši so na trgovinskega in železniškega ministra vložili naslednjo interpelacijo: Vlado go pri imenovanju v industrijski, obrtni in železnjSki svet vodili le narodni nagibi. Izmed štajerskih in koroških Slovencev ni imenovala nobenega, pač pa je nemška neznatna manjšina na Kranjskem dobila svojega zastopnika. Štajerski Slovenci tvorijo tretjino prebivalstva v deželi, pa nimajo v obrtnem svetu niti enega zastopnika. Z ozirom na to vprašajo ministra:	1. Zaleta j je vlada pri se-
stavi industrijskega, obrtnega in železniškega sveta tako oßito žalila koristi slovenskega prebivalstva na Štajerskem, Koroškem in Primorskem r 2. Ali vlada, sploh prizma Slovencem pravico, da dobe svoje zastopnike v om ein j en ih korporacijah; če prizna to pravico, ali hoče popraviti Slovencem storjeno krivico H
Družba sv. Mohorja se bode letos ponašala z najvišjim številom udov, odkar obstoji; danes jih šteje 84.931, torej za 542 več nego leta 1908, in za 333 več nego leta 19Ö4. Nadejamo se pa, da bomo prekoračili število 85 000, ker še vedno upamo, da se oglasijo tudi tiste štiri koroške župnije, ki se še vedno obotavljajo, pa so lani štele 187 udov. Pomnožile so se naše čete kljub slabi letini in hudi bedi v mnogih slovenskih pokrajinah, vendar niso napredovale vse škofije, nego le goriška (+ 552), tržaška (+ 259), lavantinska (+ 246), poreška in krška (+ 31), djakovska (+ 2), razni evropski kraji (+ 23), Amerika (+ 59); majhen napredek se bode pokazal tudi pri Koroški, ko bodo zakasnele župnije vposlale svoje Mohor-jane. Vpliv gospodarske bede se kaže najbolj pri ljubljanski škofiji (— 244, pri senjski in dalmatinskih škofijah (— 14), pri zagrebški (— 14), pri somboteljski (— 56), sekovski (— 33), pri bosniških (— 7), pri afriških (— 6).
Romarski Tlak na Brezje bo šel iz Celja dne 26. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj, a*o se bodo premagale še nekatere težave, katere dela železnica. Isti dan bo šel tndi posebni vlak iz Brežic na Brezje. IV Marijino Celje pa bo šel romarski vlak iz Maribora dne 9. avgusta t. 1. Natančneji vozni red in cene bomo objavili pravočasno. Vse tri vlake priredi Slov. kršč. soc. zveza.
Šolnina se bo po srednjih šolah drugače pobirala kot dozdaj, ko se morajo, kakor znano, od leta 1866. sem kupovati po državnih srednjih šolah šolske denarne znamke. Naučno ministrstvo je zdaj nkazalo, da se od bodočega šolskega leta nadalje šolnina ne bo več plačevala s šolnin-skimi znamkami, marveč po poštni hranilnici. Ravnateljstva srednjih šol se zato priklopijo šekovnemu in clea-rinškemu prometu poštnega hranilničnega urada. Prodaja sedanjih šolninskih znamk po javnih blagajnah in davkarijah se ustavi koncem julija letos. Do takrat kupljene, nepoškodovane in neporabljene znamke se vzamejo do konca septembra letos nazaj in se povrne njihova vrednost po prošnji na deželno šolsko oblast.
Hranilnica in posojilnica v Št. lljn v Slov. gor. je izstopila iz celjske liberalne Zveze. Ta izstop je odgovor na Stiblerjev „političen“ govor v Celju. Druge posojilnice bodo sledile. Želimo, da še Stibler prav mnogokrat tako „uspešno“ in „strokovno“ govori; s tem bo pripomogel, da bodo v celjski Zvezi nazadnje ostali le Stibler, „korenjak“ Slovenec Pristov v Prevaljah in pa načelnik posojilnice v Šikolah, kateri je oddal pri volitvah v ptujski okrajni za-stop tri glase za nemčurje. Kdor čuti narodno, iz celjske Zveze vun!
Za „Obmejne Slovence“ so darovali duhovniki celjske dekanije, zbrani na konferenci v Celju 40 kron.
Zveličarjeva doprsna podoba, ki je razstavljena v gosposki ulici v izložbi Dohnalik, je jako vestno in skrbno delo, večinoma po Hofmannu. Ne bi pričakovali, da more samouk — g. prof. Marin na učiteljišču, kaj tako lepega vstvariti. Premogel je vse težave, ki so mu jih delali risba, korist in tehnika. Za v bodoče pa upamo, da nas bo razveselil s celo samostojnimi osnutki.
Plojeva kandidatura le ni bila brez koristi, vsaj že pregovor pravi, vsaka stvar ima svojo senčno in solnčno stran. Ploj je padel v senco kot kandidat, denarja se je tudi mnogo potrošilo v raznih krčmarskih sencah, ker tako srečnih let je kaj malo, da bi študentje kmetom plačevali za vino in pivo. Öe je imel prej naš študent le en „šport“ in vrček piva, je bil vesel, v hudi suši je bila pa tudi le „drama“ dobra. Po zmagi S. K. Z. je seveda vinsko deževje ponehalo, a solnčno stran smo sedaj opazili. Dva suha Plojeva agitatorja, eden mlad in eden star, ki sta prej že tri leta v zimi in vročini tavala okoli v oguljenih havelokih, dobila sta oba novo obleko. In sedaj se postavljata in svetita kot kresnica. Kdo bi jim bil nevošljiv? Mi ne, zato pa plojevcem podamo dobrohoten nasvet, naj jima podelijo Še čevlje ali vsaj nove podplate, katere sta pri agitaciji popolnoma raztrgala.
Današnja Številka obsega radi nepričakovanih zaprek v tiskarni samo šest strani.
Slovanski salonski orkester v Mariboru priredi v nedeljo 4. julija t. 1. na vrtu „Narodnega doma“ pri ugodnem vremenu vrtni koncert z obilnim in lepim vspo-redom. Nadejati se je, da bode naše občinstvo s prav
obilnim obiskom priznalo napor orkestra, s katerim se hoče prirediti mariborski slovanski javnosti nekaj lepih in zabavnih uric v lastnem doma. Vstopina za osebo 80 v, za dijake in vojake 40 v. Začetek ob 7. uri zvečer. Pri izrecno slabem vremenu v nedeljo dne 4. julija t. 1. se vrši koncert v četrtek 8. julija t. I. ob 7. uri zvečer.
Štajersko.
Maribor. Levi palec si je odsekal včeraj 14 letni dečko Oskar Zadnik, strojevodje sin v Mariboru, ko je sekal drva.
Nagla smrt vsled padca po stopnicah. V nedeljo večer je šla 64 let stara stanovnica Marija Žagovec v svojem stanovanju po stopnicah v klet. Naenkrat pade na stopnicah, a je|se pri tem, ne da bi se kaj poškodovala, tako prestrašila, da jo je kap zadela. Obležala je nezavestna na tleh. Žagovec, katero so drugi dan v tukajšnjo bolnišnico prepeljali, je kmalu tam umrla, ne da bi bila prišla k zavesti.
Narodna čitalnica v Ptuju vprizori v nedeljo, dne 27. junija žaloigro: „Prababica“ (Die Ahnfrau Fr. Grillparzer). Igra v krasnih kostumih se prične ob osmih zvečer v dvorani Narodnega doma.
Sy. Lovrenc na Drav. poljn. Dne 17. junija 1.1. so pogoreli trije posestniki v Apačah: Anton Klep, Anton Murko in Blaž Pišek. Ogenj jim je uničil stanovanja, gospodarska poslopja, razna orodja, večino živeža in obleke. Šentlovrenškim ognjegascem, ki so bili takoj na mestu nesreče in drugim srčnim braniteljem se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil še na druga poslopja. Cela vas je bila v nevarnosti, ker je začelo goreti v sredi vasi. Vzrok požara je neznan.
St. Lovrenc na Drav. polju. Dne 15. in 16. junija t. 1. so si nekateri člani mlekarske zadruge iz Št. Jurija ob juž. žel. pod vodstvom deželnega potovalnega učitelja gosp. Martina Jelovšek ogledali tukajšnjo mlekarno in nje poslovanje. Vsi so hvalili vzorno snago, moderno uredbo in vendar preprosto poslovanje naše mlekarne. Tudi šentjurčani hočejo imeti mlekarno po enakem načrta.
Sv. Anton v Slov. gor. Kmet Ivan Vršič v Andrencih star 54. let je v torek 22. junija vozil seno iz Pesniških travnikov posestnioi Štefaniji Gomzi pri sv. Antonu. Na cesti pri Sv. Andražu v Slov. gor. je hotel težki voz s senom naložen, vozeč navzdol, zavirati, ker pa voli niso hoteli obstati, je padel pod voz, ki ga je povozil. Vršiča so prepeljali k Štef. Gomzi pri Sv. Antonu, kjer je prišel še do zavesti, se spovedal in sprejel svete zakramente za umirajoče, ter je ob polnoči mirno v Gospodu zaspal. Sveti mu večna luč!
St. Barbara t Halozah. Ko zmanjka liberalcem gradiva, pa začnejo lagati, kot zadnjič dopisnik „Nar. Dnev. “ radi kovačice z 8 otroki. Smešni liberalec, misliš li, da se bo kdo vsedel na tvojo anonimno obdclžitev, pridi z imenom na dan, če hočeš zvedeti, kakšen je ričet. Laž ima kratke noge!
Triperesna deteljca — Dr. Zirngast, dr. Baum in Malik v sv. Lenartu v Slov. goricah. V nedeljo, 20. rožnika, so privandrali k nam Nemčurji in priredili veselico v prid naše šulferajnske šole. Na slavnostnem prostoru pred šolo so govorili gospodje tako ginljivo, da sem dobil revmatiš v ušesa. Ker so ata Sedminek bolni, so pozdravili nas goste oče Zorman v imenu nemčurske občine sv. Lenart, gospod dr. Zirngast kot načelnik stavbe in g. arhitekt Payer kot palir. Nato se je prikazal v viaočini dr. Baum, povdarjal v krilatih besedah Slovence zatirajoče delovanje Šulferajna in tega velikodušni dar 30.000 kron kot prispevek za ponemčevalno šolo. Poslanec Malik, ki nima več opravka s pištolami na Dnnaju, je pa imel za norca delavce, ki so sezidali kobačo. Od dolgega njegovega govora vem še samo to, da bo ta šola, katero smo si skrpali, otrok žalosti za vse, ki so kaj prispevali in za ene, ki bodo pošiljali svoje otroke v vzgojo nemčurskim učiteljem. Ne vem, kaj je pičilo Malika in dr. Bauma, da sta treščila vsaki svoj kozarec iz govorniškega mesta blizu strehe na tla, ko sta posrkala penečo se vsebino. Jaz bi se skoro razjokal za tiste lepe kozarčke. — To je bilo za-me vse dolgočasno. Toda pri Sekolu na škrjančevem polju je pa bilo res imenitno. Muzika je igrala, mi smo pa pili, da je bilo kar veselje, rujno kapljico prav pozno v noč. Ob slovesu bi se dr. Baum in Malik ter mi vsi zbrani kmalu raztopili v solzah bratske vzajemnosti in ljubezni, tem bolj, ker nam je sililo že vino v glavo. Še z dr. Zirngastom sva bila velika prijatelja, četudi se hoče peljati k bolniku, akoravno je skoro njegov sosed. Hajlanja pravzaprav lajanja je bilo toliko, da sem oglnšil in moram hoditi vsaki dan k dr. Zirngastu v preiskavo.	Domači kmet.
Ljutomer. Naš dični „Sokol“, ki stoji iz raznih, popolnoma umevnih vzrokov, ne samo financijelno, ampak tudi v vsakem oziru na zelo slabih nogah, spravil se je zopet na „fehtanje“; išče podpornikov ter terja od njih samo 6 K na leto, v dopošiljanje zahtevane svote je priložena položnica gospoda Seršena. V prosilnem, ali bolje rečeno terjalnem pismu se sklicuje „Sokol“ na svoje plodonosno (? ?), nestrankarsko (!!), velepomembno narodno delovanje. Kje pa so vaši vspehi, „Sokoli“ ? Menda jih celo vaši liberalni somišljeniki ne pripoznavajo, ker vas pri vaših prireditvah tako očividuo ignorirajo, da se odtegujejo celo udje in odborniki društva. Ali naj morda tu opišem „fiasko“ raznih. sokolskih veselic? Ni treba. Saj je vsakemu trezno mislečemu znano, kako stvar stoji. Mi katoliško misleči narodnjaki pa dobro vemo, zakaj tega društva podpirati več ne smemo.	Bivši podp. ud „Sokola“.
Odgovor „Mariboržanski tetki“. V predzadnji številki „Marburger Zeitung“ napada dopisnik iz Slov. Bistrice makolskega gospoda kaplana in mu očita grde laži. Dobro vemo, kaj boli naše nasprotnike. Resnici na ljubo povemo, da imamo v Makolah že dve leti dobro organizirano izobraževalno dmštvo, ki šteje blizu 200 udov. Tudi narodna godba ni povšeč našim sovražnikom, posebno ne pevski
zbor, ki vsestransko kaže slovensko zavest. Kaj hudo koljejo v oči sovražnika zadnje deželnozborske volitve, zlasti število naših zavednih volilcev, ki so nevstrašeno šli v boj za pravico in obstoj slovenskega naroda. Tako odločno vstrajamo vkljub nesramnim napadom nasprotnikov še dalje v blagor domovini, če nas tudi blatijo in sovražijo. Nemce gotovo ne bomo nikdar vprašali in prosili za dovoljenje in poduk, kako se naj Slovenci pozdravljamo in če smemo v prijateljski družbi izpiti kozarček pristne kapljice v čast in ponos štajerskih Slovencev pri taki slavni zmagi, katero smo doživeli uprav letos pri deželnih volitvah. Nadalje smo mi Slovenci preplemenitega srca, da bi po zmagi grdo ravnali in celo psovali padlega sovražnika. Saj dobro uvidimo, da ima vsak narod pravico živeti pod solncem in uživati spoštovanje. Velika laž j«, kdor trdi, da sovražnika zaničujemo. Znano je pa vsem južnoštajerskim Slovencem, kake psovke in živalske priimke so Nemci v Celju, v Mariboru in v Ptuju dajali slovenskemu občinstvu. Radi bi se pred svetom oprali, pa se ne morejo. Torej ne dolžite kaj takega nas, v katerem pogrešku ste sami zakopani do vratu. Sapienti sat!
Koroško.
Akademija sIot. bogosloTceT t Celovcu. Sklenili smo z društvenim življenjem v naši akademiji. V drugem tečaju zaznamuje tajnik naslednje govore: „Zgodovina soc. demokracije na Nemškem“, govoril tov. Katnifc; „Frama sonstvo“, tov. Kazi; „Ljudsko zavarovanje“, tov. Franjo Šenk; „Jetika“, tov. Ožgan; „Načelne naloge kat. ženskega gibanja“, tov. Truppe; „Rajfajznovke“, tov. Vavti; „Skrb za mladino“, tov. Stich; „Gospodarska zadruga“, tov. Wastel; „Slovenska narodna in umetna pesem“, tov. Josip Šenk; „Suženjstvo“, tov. Wöifel; „Verske igre v srednjem veku“, tov. Mente; „Sadovi reformacije“, tov. Krašna; „Češko obrambno delo“, tov. Starc; „Spoznavaj samega sebe“, tov. Nagelschmied; „Kaj more duhovnik storiti za blagor ljudstva na deželi“, tov. Razgoršek. Predavanjem je sledila redno debata. Pri akademijskih urah sta sodelovala pevski in tamburaški zbor, ki obstojita iz bogoslovcev, udov akademije.
Majzljice. V Straganicah je ponesrečil löletni Rupret Primik, ko je v gozdu vlačil brino na kupe. Sprožil je v hribu težek hlod, ki je zdrčal na njega in ga je stlačil.
Plibrk. Dne 14. juniju je bil semenj. Prignalo se je 656 ovec, 252 vol, 119 krav, 11 junic, 4 koze, 3 teleta in 1 konj. Prodajalo se je še dobro Tirolcem stot po 70 do 80 K. Prihodnji semenj bode dne 6. septembra 1.1909.
Bčelorejski tečaj bode se vršil na gradu v Doličah pri postaji na Gosposvetskem polju dne 27.—29. juniju, vsak dan od 8—12 in od 2—5ih. Poučeval bode učitelj Janez Vrčnik, šolski vodja na Projarjah pri Št. Vidu.
Spodnji DraTograd. Zadnji semenj je bil slabo obiskan. Prignali so kmetje samo 60 pitanih volov, 245 vprežnih, 80 tercev, 110 krav, 70 telic in 3 konje. Pitani voli so šli po 64—72 K met. stot, mladi po 56—64 K, krave po 120—240 K, telice po 80—160 K. Navzlic slabim cenam se je polovico živine predalo; kupcev je bilo namreč dosti iz Koroške, iz Moravskega in iz Štajerskega Prihodnji semenj bode dne 2. avgusta.
PosestTO oh Jezera. 8 oralov obsegajoče predaja Pavel Geričnik, sodar v Otočah pri Celovcu.
Osoje. Na pri8ojnej strani našega jezera zlasti v okolici vasi Kamnice (Steindorf) dela med žitom veliko škode majhön hroščič imenoven žitni petelinček (Lema melanopres). Slovenske kmete opozarjamo, naj si v teh krajih ne kupujejo žitnih semen, da jim ne pojde kakor ondotnim kmetom, katerim je že lani ta žival ves oves in ves ječmen pojedla, še predno sta dozorela. Letos je še slabše. Zlasti veliko škode trpijo letos Švajncar v Kamnici, Balušnik na Štinjcah in Dolnar na Prisojah.
VelikOTOC. Tedenski sejem dne 16. t. m. je bil slab za prodajalce. Prignali so na trg 78 volov, 69 krav, 7 telic, 4 teleta, 127 ovec, 6 koz, 77 svinj.
Od žiilje. Dne 7. t. m. sta bila sejma na Vratah in v Čajni. Na Vrate ni prišlo ne živine ne kupcev. Pač pa je bila v Čajni kupčija še precej dobra in bila bi še boljša, da ni bil 5 dnij prej sejem v Beljaku. Na Čajno je prišlo 53 krav, 28 telet, 18 volov, 1 telica. Cene okoli 220 kron in črez to ceno. Kupci so bili Lešani, zgornji (nemški) Biljani in Višprijani. Dne 4. okt. bo na Čajni spet živinski sejem.
Beljak. Semenj dne 2. juniju je kazal jako reven promet. Kupovali so Korošci, Tirolci in Solnograjčani. Cene so bile precej slabe. Prignali so 347 krav in telic, 332 volov, 110 konj, 21 bikov, 12 telet, 7 ovac in 3 koze. Pitane vole plačujejo mesarji sedaj prav dobro po 76—84 K met. stot.
Kranjsko.
C. kr. kranjske kmetijske dražbe občai zbor se
bo vršil v posdeljek 5. julija dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju glavnega odbora v prošlem letn, predložitev družbinega računa za leto 1908 in proračuna za 1910. Volitev petih odbornikov v glavni odbor.
Za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi je dovolilo delavsko ministrstvo 10.000 kron podpore iz državne blagajne.
SaTSki most pri Tacnu so pričeli že graditi. Most bo zgrajen iz betona in so se dela že tudi oddala tvrdki Janež in Schnell na Dnnaju.
Razbojniški napad v Kočevju na Slovenca. Tolpa zagrizenih Kočevcev se je valila polna sovraštva do Slovencev po ulicah. Nasproti jim pride tajnik kočevske slovenske posojilnice. Tolpa je navalila na njega, ga pobila na tla, da se je takoj onesvestil. S palicami in drugimi rečmi so tolkli kot besni po njem. Na glavi so mn pri-zadjali 15 cm dolgo in znatno globoko rano. Čelo mu je bilo od grčavih palic kar razmesarjeno. Nos so mu čisto
zbili in lice ima na eni strani tako zateklo, da je oko in vid v največji nevarnosti. Tajnik Novak je tako zdelan, da pred enim mesecem ni niti upanja na okrevanje, posebno še, ko se mu stanje od dne do dne slabša. Vse to se je zgodilo pri belem dnevu in ob navzočnosti mestnega stražnika Krakerja. Ne bi škodilo, da bi „Marb. Ztg.“ opisala tudi ta razbojniški napad Nemcev na Slovenca in se zgražala uad podivjanostjo zagrizenih Germanov.
Primorsko.
Stavka predilcev v Ajdovščini. Taji delavci (takozvani stavkolomci), ki so pred kratkim prišli z Ogrskega, so na ukaz vodstva predilnice hoteli pričeti z delom. Stavku-joči predilci in prediike so pa že na vse zgodaj tistega dne zasedli vsa pota, ki vodijo v tovarno in so mirnim potom zabranili pričeti z delom.
Morsko zdravljišče v Gradežo. Morsko zdravljišče v Gradežu se bo odprlo za letošnjo sezono dne 1. julija t. 1. Sprejetih je vseh otrok za letos 280.
Nova vojna ladija. V tržaški ladijedelniei sv. Marka bodo spustili na dan 3. julija novo veliko vojno ladijo „Radezky“ v morje. Prisoten bode pri tem prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga kneginja Hohenberg, ki bode kumovala vojni ladiji.
Javni nastop Orlov v Št. Andrežn V nedeljo 27. rožnika bodo nastopili Orli v Št. Andrežu pri javni telovadbi. Da bo pa nastop kolikor mogoče sijajen, bodo podpirali telovadni odseki celega okrožja goričkega domače Orle. Vspored bo sledeč: Rajalni prihod na telovadišče, prosta vaje, katere bode proizvajalo nad 80 telovadcev, vaje na orodju in rajalni odhod. Po telovadbi bo veselica z najraznovrstnejšim vsporedom.
Razgled po svetu.
Petdesetletnica bitke pri Sollerinn. Dne 29. rožnika poteka 50 let odkar se je bila velika bitka pri Sol-ferinn. Na ta dan obletnice so bo vršila velika vojaška svečanost na visočini San Martina, kjer se nahaja mavzolej padlih avstrijskih, francoskih in italijanskih junakov. Vse velevlasti bode odposlale svoje zastopnike, da bodo prisostvovali vojaški svečanosti.
Velika ekspedicija u Novo Guinejo. V Londonu pripravljajo veliko znanstveno ekspedicijo v Novo Guinejo, v one dele te zemlje, kateri so dosedaj še nepoznani. Nova Gnineja je pod upravo Nizozemske, ali je angleška ekspedicija dobila dovoljenje za svojo nameravano pot. Na čelu ekspedicije^ katero je sestavil angleški geografski zavod stojita znani raziskovalec Walter Groodfellow in kapitan Rawling. Ekspedicija je mislila nastopiti potovanje že tekom tega meseca, ali na željo nizozemske vlade se je to preložilo na jesen.
Meteorologična postaja na Elbrusu, Kavkaško planinsko društvo gradi na Elbrusn, visoko gori v visočini 5630 metrov meteorološko postajo. Elbrus je ogromna gora, ki sestoja popolnoma iz fcrahita, ter ima dva izumrla žrela v visočini 5618, odnosno 5648 metrov, ki sta spojena med seboj z 5200 metrov visokim hrbtom, okroženim z velikimi ledeniki.
Zlati jubijej ameriškega kolegija v Rimu. K proslavi zlatega jubileja ameriškega kolegija v Rimu so prišli škofje iz Nevjorka in Bostona in okoli 100 v kolegija odgojenih duhovnikov. Raznn cerkvenih svečanosti se je vršil tudi slavnostni banket, na katerem je bilo toliko kardinalov, kakor še nikdar izven Vatikana. Pri banketa je nazdravil nevjorški škof svetemu očetu, a bostonski pa Zjedinjenim državam ameriškim. Pri tej priliki je sveti oče izrazil ameriškima škofoma željo, da naj pošljejo meseca kimovca, ko se bo otvorila biblijska univerza v Rima, svoje najboljše gojence na njo. Želja svetega očeta je namreč, da bi bile na biblijski univerzi zastopane vse države po najboljših svojih učečih se sinovih. Za ravnatelja univerze je imenovan O. Ivan Krisoston Fonck, kateri je bil rojen leta 1865. v Wissenu na Nemškem, ter zvršil bogoslovje in filozofijo na Gregorijanski univerzi v Rimn. Bil je dve leti na Vestfalskem za profesorja veronauka, stopil potem v jeznvitski red in kot tak odšel na biblijske študije na Angleško. Po univerzah u Berolinu in Mona-kovu je zbiral po arhivih materijal za svoja dela. Pozneje je bil imenovan profesorjem na inšprnškem sveučilišču, kjer se je pripravljal do zadnjega časa za biblijske študije, ko ga je doletela rektorska čast za novo biblijsko univerzo v Rimu.
Angleška je proti gostilnam. Nedavno je angleški parlament razpravljal o velikem zlu, katerega prinašajo preobilne krčme ljudstvu, in o zgubi denarja in kvarenja zdravja, ter je na posled glasoval, da se ustavijo vse gostilne, katere niso tako potrebne. Po tem zakona bodo zatvorili in ustavili 20000 krčem, kjer jih je bilo pet, bo naprej samo še ena obstojala dalje.
Vseučilišče v Crni gori. V Cetinju otvorijo meseca kimovca vseučilišče pod imenom „financijalnoupravna škola“. Na njem se bodo pripravljali domači slušatelji za višje državne uradnike. Prevladala bo jnridična fakulteta. Slušatelji se bodo razdelili na dve kategoriji in sicer s teoretično in praktično naobrazbo in samo praktično. Podu-čevali bodo profesorji iz Rusije.
Najdena slika starega nizozemskega slikarja.
V Londona so našli sliko Van Vermeera Delita, kateri je bil največji znani nizozemski slikar, kar se tiče notranjosti in najslavnejši kclorist cele zgodovine in umetnosti. Da se zazna izvanredna važnost tega odkritja, se razvidi iz tega, da je samo 36 do 37 del tega velikega umetnika znanih, in da se je nedavno ena njegovih slik prodala v Berolinu za 350000 mark. Najdeno sliko sta kupila na dražbi za malo šterlingov Meyer in Rotschild, ko sta pozneje bolj natančneje opazovala sliko, sta zapazila, da je slika delana po načinu velikega umetnika nizozemskega. Osemnajstletna
deklica drži v roki posodo iz modrega porcelana in vliva iz nje vino v malo dragoceno čašico, ki jo drži v drugi roki. Ko je bila slika kupljena, je bila pokrita z neko plastjo a ko so jo očistili, se je pokazala v vsej njeni lepoti. Na spodnjem delu je bilo ohranjeno popolnoma čitljivo ime slikarja Vermeera-Delfta.
Kongres kemikov v Londonu. V Londonu se je vršilo mednarodno zborovanje praktičnih kemikov, kateremu zborovanju so prisostvovali vsi znatnejši angleški kemiki na čelu jim Ramsay. Od strani Avstro-Ogrske so se udeležili kongresa profesor Majer iz Dnnaja, profesor Brauner iz Prage in dr. Bokoy iz Budimpešte. Na čast zborovalcem, je priredil lordmajor londonski sijaj no svečanost. Zborovanje samo je pa otvorii princ velški. To je bilo prvo pot, da so dobili avstrijski in nemški kemiki priznanje od strani angleških, kateri so na polju kemične vede pač najboljši.
Pismo iz Švice.
Švica tudi našemu pyiprostemu ljudstvu ni več deveta dežela.. Malo jih je menda, ki bi ničesar ne slišali o njej. LurŠki romarji bodo rekli: to je pares krasen svet; seveda če so se podnevi skozi vozili. Kmetje se bodo spomnili na svetovno znane Švicarske krave. Kak hudomušneš bo pripomnil: to je tani, kjer najdejo zavetje vsi lumpje, ko so jim drugod! postala tla prevroča.
Morda bo katerega zanimalo kaj .več zvedeti o njej. Marsikaj je drugače kot pri nas doma/,, drugi ljudje, drugi običaji, drugačne gospodarske in politične razmere.
Ni vsakemu mogoče, da bi si vse sam ogledaj. Eden nima časa, drugi denarja, tretji ne enega no drugega. Ne mislite, da je pisavec teh vrstic z obojim obložen. Poklic, ali morda boljše dolžnost, ga je zanesla v zejeno Švico, in ker je že tu, noče z zaprtimi očmi in zamašenimi ušesi hoditi po svojih po tih. Kar bo tu m tam vjei, hoče v prostih trenutkm spraviti na papir in svojim rojakom poslati..
Švica spada med najmanjše evropske države. Meri namreč komaj 41.469 kv, km.,, je torej še dokaj manjša, kot zadnje čase tolikokrat imenovana Srbija, ki ima 48.000 kv> km.
Leži med štirimi srednjeevropskimi velesilami: Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Francosko in Italijo, Piv valcev ima 3,315.000. Od teh je 70% Nemcev:, 22% Francozov, 0% Italijanov, 1% Retoromanov, in nekaj mešanice. Od teh je 42% katoličanov, 57% protestantov, 12.260 judov. Podrobnosti torno še slišali, Pie-idemo kar na državno upravo.
Švica je menda uajstarejša 1 judo via da. Že od leta 1291 sem je republikanska. Seveda se je v teku stoletji marsikaj spremenilo, saj ima za seboj viharne, bojevite Čase; a republikanski značaj je ostal, in menda bo, ker je ljudstvo pripravljeno prej dati vse, kakor da bi slepo plesalo le po taktu drugih,, morda še slabo poučenih o njegovih težnjah in razmerah.
Zdaj je zvezna država, obstoječa iz 22 enakopravnih državic ali kantonov. Ne bom natanko popisoval njenega zgodovinskega razvoja, ker menim, da b)i to bralcev ne zariiinaio, (Le/ tqfliko se mii zdi umestno povedati, kolikor je potrebno za umevanje sedanjih državnih razmer.
Pred letom 1848 so bili ti kantoni brez kake tesneje medsebojne skupne zveze,. Le kadar je pretila kaka nevarnost so se zbližali. .Vsled tega takrat Švica ni mogla kaj posebno imponirati. Neprevidnost nekaterih kantonskjili vlad jo je še bolj spravilo ob kredit.
V	svojem prevelikem navdušenju za prostost so te odprle prosto pot razni sodrgi, ki ji je drugod postalo prevroče. Revolucionarji in, drugi podobni grešniki iz Francije, Nemčije, Avstrije, Italije so dobili varno zavetje, odkoder so nemoteni dalje netili revolucionarni ogenj. Viastem kajpada to ni bilo po volji. Zahjtevale so, naj Švica sama temu tone stori, če ne naj gleda. Postala je opreznejša glede privan drancevi, ob enem je pa, za vsak slučaj, začela m . liti, da bi bilo dobro, se tesneje združiti. Bili so seve Še drugi vzroki.
Leta 1847 se je delo ko.nečjnejga združenja poverilo posebni komisiji. Ro so vlasti o tem zvedele, jim zopet ni bilo po volji. Razni protesti so se slišali. Politična nevošljivost.
Morda bi ne prišlo nikdar do združenja, ko bi ne bilo za Švicarje srečno naklučje k temu pripomoglo. V revolucionarnem letu 1848 so imele vlasti z domačimi homatijami dosti opravka. To priliko s Švicarji porabili.
V	aprilu leta 1848 je komisija izdelala skupno ustavo. V septembru istega leta je že stopila v veljavo. To in ono se je pozneje Še dostavilo, prenare-dilo, a v bistvu se je ohranila do zdaj, Le poglejmo jo!
Ljudstvo je, kakor že značaj ljudovlade pove, sam svoj gospod. Vsa oblast je, ali posredno ab neposredno v njegovih rokah; tako v posameznih kantonih, kakor v splošni Švici, To je glavna točka te ustave, brez katere bi je ljudstvo nikakor ne bilo sprejelo. Ko se mu je po ustavi to zagotovilo, je bilo pripravljeno, nekaj svojih "krajevnih, kantonalnih pravic poveriti skupni vladi, za blagor cele Švice, S tem se pa ni odpovedalo svojim pravicam; le za toliko časa izroča državne vajeti drugim, kolikor hoče.
Po tej ustavi je torej Švica kot celota reprezentativno ali zastopno demokratična1 država. Ljv stvo je poverilo svojo vladarsko oblast gotovemu šte
vilu zastopnikov, ki je naj v njegovem imenu izvršujejo,
Ti zastopniki tvorijo dve zbornicsi; narodni in stanovski svet. Narodni svet zastopa celo Švico, — brez ozira na posamezne kantone. Stanovski svet zastopa kantone; vsakega dva. V tem jih je torej štiri-inštirideset, v onem na vsakih 20,000 prebivalcev po eden. Sedež imata v Bernu, glavnem mestu kantona Bern, ki je nekako v sredi med nemško in francosko Švico.
Kaj pa spada v področje teli dveh zbornic? Že takoj ob začetku jima je bilo izročeno vse, kar se tiče zunanjih razmer, z drugimi vladami n. pr. zveze, mirovne in vojne zadieve. Od notranjih zadev: vojaštvo, col, pošta, denar, mera, vaga, visoke šole, javna dela.
Ako hočejo te zbornice izdelati kako novo postavo, se ločeno o tem posvetujejo, Ako ste se potem obe v takoimenovani zvezni skupščini zedinili, je postava gotova. Zdaj pride pred zvezni svet, katerega naloga je, postavo uveljaviti, izpeljati. Ta Šteje sedem udov, ki jih izvoli zvezna skupščina.
Da bi pa ti gospodje ne kovali po svojem postav in jih drugim nakladali, da bi se vedno zavedali, da so lei zastopniki ljudstva, si je to pridržalo svoje pravice. Ce osem kantonov ali 30.000 takih, ki imajo volilno pravico (vsak Švicar z 20- letom), zahteva, da mora ta in ta postava prej pred ljudstvo, se morajo zbornici in zvezni svet udati in ponižlno čakati, kaj bo ljudstvo reklo, Ce se ljudstvo v večini izreče za njo, morajo nezadovoljneži utihniti na ljubo večine, zvezni svet jo izvede. Ce se j,e pa ljudstvo v večini izreklo proti njej, je gospodom prekrižalo račun: zastonj so kovali in se kreg[ali, Ta ljudska pravica se imenuje z latinskim izrazom: referendum.
Poleg tega ima pa ljudstvo še drugo pravico, takoimeinjovano: inicijativo.
Ako bi se gospodje zbornic le v svoji časti sončili in ne zasledovali potreb in teženj ljudstva, tedaj to ne prosi, naj se ganejo. Ce jih 50,000, ki jih ima volilno pravico, stavi svoj predlog glede kake stvari, morajjo gospodje skupaj stopiti,! predložiti predlog vsemu ljudstvu in čakati, kaj bo sklenilo, Ako je večina zanj, dobi moč postave, če so zbornice zadovoljne ali me. Da, še tega ni tretja, da bi predlog prišel pred nje. Imenovano število volilcev samo lahko tudi predloži predlog ljucfetvu, in če je zadovoljno, — jc postava.
To, kar se tiče splošne vlade, za celo Švico,
Nekaj podobnega je v posameznih kain,tonih, ki so, kakor sem rekel, državice za se. Vladni sistem ni v vseh enak, a v vseh demokratičen, V nekaterih je čisti demokratizem, v drugih reprezentativni. V čisto demokratičnih kantonih ijudstvo samo izvršuje postavodajavno oblast. Vsako leto se zbere k posvetovanju in sklepa. Kar je sklonilo, to izroči takozvanomu malemu svetu v izpeljavo. V reprezentativno demokratičnih kantonih poveri postavodajavno oblast velikemu svetu, katerega si izvoli, izvršujočo oblast pa vladnemu svetu. Pridrži si referendum in inicijativo. Referendum je v nekaterih kantonih obvezen, v nekaterih pa prost. Kjer je obvežem, morajo vse važne odredbe velikega sveta pred-ljudstvo, predno pridejo v veljavo. Kjer je prost, pa samo takrat, kadar se okrog dva tisoč, ki imajo pravico voliti, za to izreče.
Kantoni so razdeljeni v okraje in ti v občine z jako obsežnimi pravicami.
To bi bil glavni sestav švicarskih vladnih strojev. Podrobno opisovanje bi že tako precej komplicirano stvar še bolj zmešalo, zato je hočem opustiti. Enega ali drugega se bom še pozneje dotaknil.
Iz vsega lahko spoznate, da Švicarske vlade ne morejo spati, kakor se drugim mnogokrat očita. Ce vladni gospodje ne zapazijo, kje ljudstvo Črev,el j žuli, pa samo pove, ne proseče, ampak zahtevajoče. Ono ni zadovoljno s flajštrom na usta, temuč tam kjer je rana.	B,
Književnost in umetnost.
Umetniški spomeniki lavantinske škofije. Drugi
zvezek. Konjiška dekanija. Spisal dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja in c. kr. konservator v Mariboru. Vel. 8«, V HI+300 str. s 75 nariski v tekstu in 94 slikami na 59 priloženih tablicah. V Mariboru 1909. Založil pisatelj. — To delo izide s prvim julijem in obsega popis vseh starin, cerkev in gradov lepe Konjiške dekanije ter poda ob enem prvo zgodovino tega okraja ; rävno dve petinki knjige (str. 169—290) pa sta posvečeni spomenikom in zgodovini sta-roslavne Žičke kartuzije, kije bila v srednjem vekd izmed najvažnejših kulturnih središč na Slovenskem. Cena broširanemu izvodu, ki bi v nemškem knjigotrštvu radi skoro gamo izvirnih slik veljal najmanj 12 M, je z ozirom na naše omejene razmere 8 K. Za prebivalce konjiške dekanije pa veljajo naslednje znižane cene: 1 izvod 8 K, 2—16 K, 3- 21 K, 4-26 K, 5-30 K, 6-38 K, 7—35 K in naprej vsak izvod po 5 K. Za vezavo v platnu se računi posebej 1 K 70 h, za pošnino 45 h za izvod. Naroča se pri pisatelju, ki za vplačevanje naročnine prilaga poštno-hranilnične položnice na čekovni račun štev 62 292. Vsem veleč. kn. šk. lavantinskim dekanijskim in župnijskim ura dom se bode poslal za cerkveni arhiv en vezan izvod na ogled s prošnjo, da se koj vrne, ako se na naroči. Obenem se priporoča v naročilo „Dekanija gornjegrajska“, 16+240 str. vel 8°, s 162 slikami in 3 tablicami, broširan izvod po 6 K 50 h.
w iHaribopu.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
LojzSka Leon.
registrovana zadruga z neomejeno zarezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/*0/# brez Posojila na zemljišča po 5% do 5»/,° odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na zastavo vrednostnih listin, plačno.	Osebni kredit na menice in v tekočem
,	.	Pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Osferbufe svojim članom izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
MÄLÄ NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
■
■ ■
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cenel Postrežba točna in solidna.	130
Stare dopisnica s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Srata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhov ščini. Cenik zastonj!	127
2 nčenca z dobro šolsko isobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurjn ob juž. žel.	129
mr* 100 kg ovsa stane 14 K,
če se ea del ovsa nađomesti’z mo-lasin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molaBina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 36—40®/o sladkorja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če s« naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dunaj II, Praterstrasse 54.	128
Za nakup priporočamo tvrdko
m. E. Šepec, Maribor
Grajikl trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno’ modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.
A
N
N
Z
X
Z
X
Z
■ ■
mm
Ignac Božič
narodni krojač y Maribora,
Tegethofou ulica 16, t hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Svoji k svojim!
ITrar, očalar in zlatar
MBnreš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
(rrnmnffmp 8 s^0Tens^mi ploščami, čistim in \J\ 1 clll iUlUllC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše iglo za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija
$OOOC< Hesiavraclj« XXX)G^
Narodni dom
o MeMelj cerkvenega orodja in
Karol Tratnik,
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k
53 Slikar in pleskar
Franc Divjak
v ÜARIBORU, župnijska ulica st. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po naj nižjih cenah
Brzojavi: „Kamnoseška dustrijska zadruga Celje
£ Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška ::: oj»rt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-: nih kameno r in cementa. :::
Speeialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih eenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih :: rodbinskih^ grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::; vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :::
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za poßojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : :
oooooooooo
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od naj priprostoj šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tnjih tovarn. ::: ::.
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine Ha stroje.	36
Hotel
Pri belem volu v Celju
gredi mesta, blizn vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak Čas na razpolago: : :
51
i se priporoča za obilni obi*»
V trenutku «nra ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabič-a
mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Danajske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in knlantno izplačilo oškodovanim!
cs
i
K
-------------—^
Cerkven! in sobni slikar in pleskar V >
franjo Horvat
SVARI BOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
425
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
Ediua narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
$a debel«»-	M« drobno.
■taia:a:ati:>
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare nmetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.
g Pozor! Slovenci! Pozor!
g Josip Macuh,Maribor
23 X	Stolna ulica štev. 5.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Italijanski jezikovni kurz
po sistemu Berlitz 2	mesečno za 10 K.
Naznanila se sprejemajo do 15. t. m. Šolska ulica št. 5, I« nadst., Maribor.
19 HI! 19 HIB 19 Bil 19
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Gospodje kateheti!
Krasne slike v spomin na prvo sv. obhajilo, dobite :: po 6,10,14,18, 20,24 in 30 v.
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. ... Vojašco platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastoqj in pošiljatve čez 20 K franko.
Založnik 1» izdajatelj: Konzorcij „Straža*.
Odgovorni uradnik: Viktor Čenči ž..
Tisk tiskarne «v. Cirila v Maribora.