dr. Jože P. Damijan VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 25. avgusta 2005, 126. številka rmam poti odpren Zgodba z naslovnice str. 16 slovo je po svoje težko. Tudi od poletja, ki se tako lepo druži s pomladjo Če pomladnih upov nismo uresničili to poletje, jih bomo morda jeseni. Jesen je tista, ki prinaša darove tudi 29. septembra - novi Pen! Pen avgust 2005 Bo Marika lahko Murski Soboti janov Cinčeva Sarika je iz Petišovec! Nekoč je bil predsednik KS RAKIČAN, ki zavoljo strateško pomembnih objektov {bolnišnica, srednje šolstvo, letališče in domovanje številnih zelo pomembnih oseb) pomeni več kot druge regijske krajevne skupnosti. Potem je bil znan kot graščak, saj je ni bilo aktivnosti, ki je ne bi vodil in bi Vej san si na mislo Ondan sta se hudo sprla A. KAMPUŠ (levo, prst uperjen v nasprotnika) in M. KARDINAR (desno, s trdim pogledom neizprosnega pogajalca). Oba sta tudi župana, pni v G. RADGONI, drugi v DOBROVNIKU. Kamen spotike je po pen-tutarskih virih narodnostno manjšinska dotacija Medtem ko jo Kardinar zagovarja, ker so v Dobrovniku ob Slovencih tudi Madžari, je Kampuš prepričan, da bi jo morala prejemati tudi Radgona, ker tam živijo tudi nemško govoreči. Spor z zanimanjem spremlja poslanka DZ M. POŽONEC, ki za zdaj vsaj uradno modro molči (intimno pa si gotovo misli svoje).' Ne bi bili pentute, če vsak mesec ne bi razkrili vsaj ene zelo zvezdniške in še bolj tutarske. Tokrat vam hočemo pojasniti, kje je hit-re-maker JOŽE ČINČ dobil navdih za najnovejšo popevčico o ŠARIKI. Ni mu pomagala slovenska govedorejska znanost niti nacionalno ozaveščeni Hrvat THOMPSON, pač pa lastnica petišovskega dnevnega bara ŠARIKA. Ondan jo je Jože uzrl na (bolj ali manj žejni) živali, imenovani kamela, in od takrat ni imel več miru - vse dokler ni izlil svoje duše v stihe, ki jih medtem že poznate. Na naših fotkah sta tako umetnik kot njegova muza. V Penu smo že pisali, da je naš sodelavec Ladna, kot je dobil naziv Jože Grabar - Juš iz potem ko se je pred leti za pusta oblekel v oblačila Bin Ladnu. Medtem se je naveličal tega slavnega i se tudi nekoliko zbal, da ne bi zvedeli zanj ujeli. Zdaj je običajno opravljen v nekaj drugega - le (begunec) za ekstazo turbolizacije ali tudi ex Pen J Te dni je obiskal Beltince in Mursko Soboto ter si H Gezov pub in bencinsko črpalko, da bi eno ;'' morebiti kupil (če bi mu uspelo najti skriti deiun Ein, zwei, drei? a Bin Laden v Beltincih fr Kašo že konjske se odvijala v rakičanskem gradu. Zdaj, ko uživa zasluženo penzijo, se je IVAN KA ROLI odločil, da bo večino časa presedel v kočiji z uzdami v rokah. Včasih sam, včasih pa v družbi turistov, ki bi si radi ogledali rakičanske lepote. janov GEZA PUB avgust 2005 Prihajajo trojke CITADELLA ONFO -anuj) *Kei r je bilo v naših krajih Pogumnež ali korenjak? trojki janov ?o\e*\e janov pa so (sa] ste že na pomurskem ko n- se ne triletna AP živi v daljnem avstral Melbournu, njene ko- Nekoč. nekje... so varuhi družbene ureditve pohajkovali naokrog v trojkah, saj so tako lažje nadzirali podanike in vplivali na dogajanje Dandanes se na tovrsten način združujejo novinarji. Pri matični hiši na primer je med najbolj znanimi trojkami naveza KOLES - POLJANEC -BEDEK V troje so »ušpičili« že marsikatero pametno, med drugim so skusah tudi fotografirati pentutarsko fotografinjo. Slednji je fotografija uspela, ni pa podatkov, če tudi Ravnateljica OŠ Miška Kranjca Velika Polana Manja Horvat m in ni mogla verjeti, da se tok reke Mure začne nekje pri eni skali v Avstriji na Salzburškem in da je tam skoraj še m nič, potem pa se struga vse bolj širi in širi. V naših krajih je že precej široka Te dni bi se skoraj razlila do njene hiše. Ko je rekla nekaterim svojim znancem m prijateljem, da se bo prepričala na lastne oči, ali je Mura na začetku res le majhen curek, ji tega niso verjeli. No, držala je besedo. Zdaj lahko kaže nejevernim Tomažem in jim govori: »Poglejte, tu se začne Murin curek! Na skali visi tudi tabla, na kateri je to uradno napisano.« Jog Noge majo vas rade -rrmtTrTI T~' l ALsSl E U.UNC ^anonsKo morje, se 2^ kri očitno pretaka v 1 p° mali Avstraloslo se namreč kot doma in pen-,6, ki dopisnik FRBO, ki duša upa, da bo ^Po^no zastopala easke plavalske vrste. frbo -Vse del pentutarske publike se bo strinjal, ^i lahko tudi prednost. Posebej, če je kratko krilce, ki na ta način odkriva ~ Parov nog Ker se poletje poslavlja (in tako ah tako ga kaj prida vsaj v 111 smislu ni bilo), bo prav, da vas ogrejemo z žensko estetiko Komaj se je uveljavil kot radijski reporter za posebne naloge (predvsem razvoj gasilstva, civilne zaščite in družbene samozaščite), že se je MATJAŽ KORENJAK (sedi) odločil za drugačno življenjsko pot Radijski mikrofon je zamenjal za računalniško miško, s katero odkriva skrivnosti sveta in si služi kruh vsakdanji Ženski del publike (tako imenovane oboževalke) pa upa, da to še ne pomeni, da prijetno »gostolečega« Matjaža ne bodo nikoli vec slišale s frekvenc radia Murski val. janov Geli, Matjaž, ka boš še t gučo pa radii? pim krajše, tem lepše Tu se začne Murin curek avgust 2005 In ko je klopotec postavljen, na njem zaplapola košata trta in oglasi se pesem ... Irma B. Milan Lukovnjak in Franc Kurbus nosita sestavne dele. Feliks Rantaša čaka, da dvignejo še en del klopotca, in ob tem spremlja kolega, ki sta na vrhu droga. In takole so Kapelčani desetič zložili klopotec. ... kjer sta mojstra Sandi Kurbus in Franc Kurbus. ------------------ Po tradiciji postavijo na obrobju Slovenskih goric klopotce 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, ko so končana vinogradniška opravila in vinogradniki grozdje prepustijo zorenju. Od nekdaj so klopotce postavljali z namenom, da odganjajo vse, ki bi si drznili zobati grozdje. Govorili so, da tudi kače, da bi s tem prestrašili otroke. Klopotci naj bi po ljudskem izročilu imeli tudi to moč, da razganjajo točonosne oblake. Torej dovolj razlogov, da vsak skrben gospodar v svoj vinograd postavi klopotec. V sodobnem času je postalo postavljanje klopotca družabni družinski in ponekod tudi krajevni dogodek. Turistično društvo Klopotec s Kapele ga je letos postavljalo že desetič. 28 Da kapelski klopotec trdno stoji in ponosno klopoče, so >- , n Ivanuša, Milan Lukovnjak, Mirko Domanjko, dr. Lojze Slavic, Feliks Rantaša, Franc Sandi Kurbus. KLOPOTEC Zbrana družba je kislo župo, ki je že po tradiciji odW veseljem pojedla. Za posladek pa so članice napekle slastne banice in vreme ni mogl° P Vr dovoljstva obiska^0 Postavljanje klopotca je le ena od večjih turističnih prireditev, ki jih organizira Turistično društvo Klopotec. Postavljajo ga od ustanovitve društva in po njem so si nadeli tudi ime, saj delujejo v kraju sredi goric. 90 članov društva je zelo aktivnih in s skupnimi močmi vsako leto pripravijo še vaško tržnico ob Maratonu treh src, prireditev Mošt in kostanji in pohod po Atilovi poti, eni najlepše urejenih pešpoti v pokrajini ob Muri. Obnovili so staro vinogradniško prešo, več kot 60 let star sod, v katerem se popotniki lahko odpočijejo in okrepčajo, posadili vzorčni nasad vinske trte, sodelovali pri odkupu stare vinske hiše, ki jo prav zdaj obnavljajo... Ob klopotcu in stiskalnici je izhodiščna točka za Vinsko turistično pot, ki vodi po Kapelskih goricah in je lepo označena. Na Kapelo in v objem njenih naravnih lepot in pestre ponudbe redno prihajajo zdraviliški gostje iz Radenec, čedalje več pa je tudi najrazličnejših izletniških skupin. Predsednik Turističnega društva Klopotec Kapela je Jože Tkalec - organizator in animator, zmeraj pripravljen poprijeti za delo. Tokrat v vlogi natakarja, da bi razbremenil glavnega natakarja dr. Lojzeta Slaviča, sicer tudi člana turističnega društva in izjemnega vinogradnika v Kapelskih goricah. Če bi na Kapeli kdaj organizirali tekmovanje v odpiranju buteljk, bi Lojzeta že zdaj lahko razglasili za prvega favorita. Kapelski kvarie’* sestavi 'e™ Tonček Ludvik Knez, Koiek ir Markovič, s je prepeci, župan Jože je ob glavnega za ; štajerske kis^' ^^1 Feliksa Ranta*® kislo župo- Druženje ob klopotcu je popestrila Folklorna skupina KUD Janko Divjaka s Kapele, ki goji izvirne prleške plese in običaje. Skupino vodi Slavica Kovačič, s harmoniko pa jo spremlja Stanko liješ. Poprav-peril1 , v fotorepor' * > micije v novomasn* rf Kuharju sala prii^“ pri Sveteiu^K Lavnih fanuGn^X xqču|em. bi ^pll® sim za- ra^1 VKMK29 p^n avgust 2005 ^^t je mesec dopustov in počitnic, morja in sonca, "J sladoleda. Kdo ve, kaj od tega je najbolj pri-^očljivo, zdravo, zadovoljivo. Pred dnevi sem videl na plaži Venice brhko dekle, kako je stopalo po ■ v modelnih kopalkah, prijetno rjavo, s kapo s m velik im sladoledom v roki. Torej: morje, sonce, sladoled. Plus mladost In spomnil sem se, kako sem 5nirkavec dobil svoj prvi sladoled. Bilo je za prvo "M>, prva leta po vojni, ob koncu šolskega leta. Ujec jt ^sredi Sobote, v slaščičarni Pauko, kupil sladoled v Rtom- sem P° stopnicah iz lokala, gneča je bila ®a, obliznil sem sladoled med hojo, nekdo me je s komolcem in sladoled mi je padel k nogam V Sladoled, sladki led feferonov in celo buč Najbolj nenavaden je bil sladoled z okusom kislih kumaric. Ameriški prodajalec ga je namenil nosečnicam, vendar se sladoled sploh ni dobro prodajal. Američani imajo tudi več deset sladkih prelivov čez sladoled: najbolje gre v promet čokoladni preliv pa tudi karamelni ni slab. Največ sladoleda pojedo otroci do dvanajstega leta pa tudi odrasli ne zaostajajo. Vsak Evropejec povprečno poliže letno šest litrov sladoleda. No, Američani so tudi tukaj brez konkurence. Leta 1924 je povprečni Američan pojedel okrog pet litrov sladoleda, po letu 1997 pa je ta količina zrasla do 27 litrov na osebo Menda pojedo največ sladoleda prebivalci Portlanda. Sladoled je prišel v Belo hišo že leta 1912, ko ga je gospa akademski slikar Šele danes, v nedeljo, 14. avgusta, ko sem končno sedel pred računalnik, da izpolnim pričakovanja prijatelja in urednika Pena, ugotavljam, kako neizprosno in neopazno beži tale krilati čas. Povabilo in prošnjo, naj napišem kolumno, ml je Dodo izrekel že pred dobrim tednom. Ko sva pri Zvezdi malce pokramljala o tem in onem, se je izkristaliziral tudi vsebinski okvir teme, o kateri naj bi pisal.. Pisati o poletnem kulturnem utripu v pokrajini ob Muri je bil sprva izziv, pozneje, ko sem sestavljal koncept in beležil »žlahtne* misli v beležko, pa se je vse skupaj sprevrglo v pravo moro. Razlogov za to je več. Sam pojem kulture je tako raztegljiv in izmuzljiv pa tudi širok in hkrati specifičen, da sem kmalu sprevidel zanko, v katero sem se ujel. Poglavitni razlog je seveda k-' mda’a samo prazna ijja ^jcu še na misel m bi mi kupil drugi J 8(1 bo pil pre luni ‘Crl vs&mi temi žej- < kjJ? " Pocakaj, ko M bu si boš sladoled ta, *u"1 kupil Pogol-mJ*11 slino m po-s ;aa zrasem. Da- ?B ^^r samo j z JI SPde'ko a Prinese A daminebi ]■ 1 na tla ■ ^KmvSo- a pn ■ ■ W^scicar • na V" pr° Kupu. b? v Kah. k p !l" '■"i- ■Svve. KI s;v ■ U, 'J r ? o t ’ ki je ne bi s sinovi skuPa) na nogometni tekmi. ■' M navijanjem navdušili nad športom in ni trajalo dolgo, da so .^e^ek stopiti na igrišče. Borut, ki Ni' 1 pet *et starejši od Petra, je ?«v7 ' naftino žogo pri osmih letih ,k|?U!u ukvarjanja z nogometom so otroške oči polne priča-0 tem, da bi takrat kdaj zamudil brajda ni bilo govora. Igra pri Ml *tih še ni bila tako resna kakor otroško zabavo in druženje, še f kadar ]e bila mlada ekipa na Takrat je bil poleg nogometne '■^^abavnejši del gostovanja vožnja * srno se šalih v kombiju ah na * r' koliko sendvičev smo pojedli ' - .r' 1T10re nihče prešteti, za nas pa ' 7 'a kadar smo se po 15'4|,vlJ1 v kakšnem lokalu in so . ,DS’J 1 s kakšno skromno večerjo ali Sbjae Sp°mmja Borut. »Iz tistega f J beb ° 0S^tudi vsi albumi, kamor je ''Nrb9 za^epiti sličice nogometašev, zda; treba potruditi in jih L b v naši hiši,« je dejal Peter. s Pralnim praškom n°gometmh stopinjah je ’ kjtr j ru1 Pater Prve tekme se sicer *^kI ' °^a z bratom pa pravita, da š razburjenje, ki je včasih •? ' 'in t r|anes. -Ko smo bili majhni, je pomembno, kako si bomo 'i ^Ula* obuvala, da se bodo '^kštm dres bomo oblekli, da saj takrat naš klub ni obl \r°dHtov‘ s katerimi bi na. i aci^a- ki bi bila prav vsakemu A ‘,J kakšno številko bomo dobili ° še v NK Nafta Na fotografiji so vsi trije Gerenčerjev! otroci: Denis, Peter in Borut. in ali bomo dovolj opazni, da nas bodo s tribun opazili navijači, in ali bomo dovolj močni, da jih ne bomo razočarali,« sta razložila Borut in Peter. Ko so bili še mlajši, so včasih kakšno tudi ušpičili. Borut se dobro spominja, kako je bilo, ko so enega od soigralcev, ki se po tekmi nikoli m hotel prhati, s silo spravili pod vodo. A to še ni bilo vse. Šampon so mu zamenjali s tekočim pralnim praškom »Penilo se je in penilo, mi pa smo se gromko smejali, seveda smo se nato soigralcu opravičili in zamere ni bilo,« se je nasmehnil Borut. Pojesta skoraj vse Oba sta si najbolj zapomnila tekmo, po kateri je Nafta stopila v prvo ligo. Veselje je bilo takrat nepopisno. »Vendar pa mora imeti vsak nogometaš v mislih tudi tekme, ki niso bile najboljše. Najtežje nam je bilo, ko smo imeli neka] časa slabo sezono in je Nafta padla iz druge v tretjo ligo, to so bile dobre izkušnje,« je dejal Borut. Zdaj je, kakor drugim igralcem, tudi bratoma Gerenčer pomembno, da njuna ekipa ostane v prvi ligi »Nikakor nas ne sme zavesti to drugo ali tretje mesto, na katerem trenutno smo,« je dejal Peter. Nogometu dodajajo še nekatere druge navade in razvade »Moramo paziti na prehrano, pred tekmo šene smemo najesti, da ne igramo s polnim želodcem. Jaz sicer pojem vse, nimam pa rad jetrc in drobovine,« je dejal Borut. Pri tem še izvemo, da Peter in Borut doma ne kuhata prav pogosto, bi si pa znala pripraviti kosilo, če bi bila velika nuja Zaradi nogometa ni veliko časa niti za dopust. Borut je bil sicer letos na Viru pri Zadru, ker rad potuje, pa mu niso tuji niti Grčija niti Turčija m drugi kraji Peter je letos dopustoval doma Odkar je Nafta v prvi ligi, so nogometaši v domačem okolju še prepoznavnejši. »Kadar koli koga srečamo v trgovini, lokalu ali na ulici, nas začnejo spraševati o tekmah, treningih, trenerju, o klubih in zmeraj smo veseli, kadar lahko'pripovedujemo našim navijačem o našem delu,« sta dejala Peter in Borut Kdo je večji ribič? Borut je zaposlen v teh-nološko-projektnem oddelku lendavskega podjetja Varis in hkrati študira Poleg nogometa ostane malo časa za druge stvari. Njegovo dekle, s katerim sta skupaj že skoraj "edem let, se je navadilo na njegov način življenja »Čeprav je bolj umirjena, rada navija na nogometni tekmi,« je povedal Borut. Med navijači je še Borutov m Petrov brat Denis, ki je star 28 let Tudi on je igral pri Nafti. Sicer pa je edini čas, ki še ostane Borutu, tisti, ki ga naš sogovornik preživi na ribolovu, čeprav je Peter večji ribič kot Borut. Ribari predvsem popoldan, lovi na domačem terenu, največji ulov pa je sedemkilogramski amur Sam rib ne je preveč rad, jih pa doma od časa do časa pripravijo za kosilo. Sicer pa je Peter še dijak, ki obiskuje dvojezično srednjo šolo v Lendavi Ker njegovi učitelji in sošolci vedo, da je član nogometnega kluba Nafta, se tudi v šoli udejstvuje na športnih področjih Nekoč je igral košarko Borut je bil dejaven na kulturnem področju. Skoraj tri leta je nastopal s trimlinskinu folkloristi. Ko ne bo več nogometa Na vprašanje, kaj bosta počela Borut in Peter, ko ne bosta več aktivno igrala, sta oba v en glas odgovorila, da se od nogometa, ki ga imaš v krvi, ne da tako hitro posloviti. »Nogomet lahko aktivno igraš približno do 35. leta, potem pa se še vedno lahko ukvarjaš z njim ljubiteljsko Pri tem m treba, da si neposredno na igrišču, saj v klubu obstajajo tudi druga opravila od vodenja treningov naprej, ki te lahko povežejo z nogometom, in taki so tudi najini načrti,« sta še povedala Borut m Peter Gerenčer. Dejan Fujs Pred nedavnim so se nogometaši Nafte fotografirali za nogometno revijo, v otroških letih pa sta se takole postavila pred objektiv Borut in Peter. 32 WSI® avgust 2005 Joseph Maria R. p^n Prvi in hkrati edini Slovenec, ki je do leta 1918 snemal pri nas Dr. Karol Grossmann oj ste Bil je odvetnik, kulturnik, politik, inovator, bil je naprednjak in izobraženec v najžlahtnejšem pomenu beseda Bolj kot po njegovi!) fotografskih in filmskih stvaritvah ga bomo v iem prispevku poskušati spoznati kot Korenine ____________________________________ Rodil se je 27 oktobra 1864 v Drakovcih pri Mali Nedelji kot prvorojenec posestniku Karolu (1836-1906) in njegovi soprogi, kakšnih deset let mlajši Mariji, rojeni Kocbek. Kmetija je bila vzorno urejena, starši pa podjetni, saj so s poljskimi pridelki trgovali daleč naokrog Na tak način so bili zmožni izšolati svoje otroke. Pisati m brati se je mali Karol naučil v Mali Nedelji, osnovno šolo pa je končal pri Juriju ob Ščavnici, ki se nasploh lahko pohvali, da je ena najstarejših na slovenskem, ki je nastala že pred reforipo Marije Terezije (1774). Rojstna hiša dr. Karola Grossmanna v Drakovcih nedaleč od Sv. Jurija ob Ščavnici (Neverjetno, koliko znamenitih Slovencev se je rodilo ravno v teh krajih. Bo kdaj kdo raziskal ta fenomen?). Foto: J. Z. Izoblikovanje _________________ Gimnazijo, ki je bila tedaj nemška, je Grossmann obiskoval v Mariboru, kjer si je pridobil široko humanistično izobrazbo. Profesorji na šoli so bili zavedni ter vsesplošno razgledani m aktivni Slovenci. Dr. Josef Pajek ga je, na primer, osem let poučeval slovenščino. Bil je doktor bogoslovja, folklorist in zgodovinar Bil je vnet zbiratelj rokopisov prvih štajerskih pesnikov Volkmerja m Modrinjaka in drugih literatov, zlasti iz dobe preporoda. Znan je bil kot popotnik (Italija, Francija, Nemčija, Češka ...) in duhovit pripovedovalec. Marsikatero od Pajkovih lastnosti m nazorov srečamo kasneje tudi pri Grossmannu, ki je bil na šoli med najboljšimi dijaki. Maturiral je leta 1884. Isto leto jeseni se je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, kjer je leta 1989 diplomiral. Med študijem je bil član slovenskega akademskega društva Triglav, iz katerega je izšlo že do tedaj in tudi kasneje mnogo odličnih slovenskih izobražencev.. Poklic ___________________________ Svojo poklicno, pravniško pot je začel v Mariboru. Od tam ga je pot peljala v Kranj pa v Postojno in nato, leta Glavni trg v Ljutomeru -spominska plošča na mestni hiši, kjer je tudi lepo urejena spominska soba. Manj znano je, da je bil Karol Grossmann tudi priložnostni pesnik - največ je pisal v mladosti kot dijak in študent, Napisal je tudi več dram, ki so jih igrali v krogu družine in prijateljev ter v kulturnem društvu v Ljutomeru. Vodil je dramski krožek, recitiral in igral. Prevedel je tudi nekaj gledaliških del. (Ob 90-letnici slovenske kinematografije, Vestnik 27. aprila 1995, avtor A. Ratiznojnik.) 1890, v Novo mesto, kjer je nastopil službo kot odvetniški koncipient pri zavednem narodnjaku dr. Karlu Slancu. Delo s plodovitim publicistom je na Grossmannu zanesljivo pustilo pečat, posebej v njegovi zagnanosti in javnem delovanju za pravice Slovencev Odvetniški izpit je naredil pri višjem deželnem sodišču v Trstu, kjer je kot odvetnik prisegel leta 1901. Istega leta se je vpisal v odvetniško zbornico v Gradcu kot odvetnik za Štajersko s sedežem v Ljutomeru. Tega leta se je tudi poročil. Imel je štiri otroke. Kot odvetnik je bil zaradi svoje poštenosti, sposobnosti m razgledanosti pri strankah zelo priljubljen in spoštovan. V ljudskem spominu je ostal kot izvrsten pravnik. V Ljutomeru ___________________________ Zelo razgledan Grossmann se je hitro vključil v družabno, prosvetno in politično življenje Ljutomera. Nekoliko samosvoj in ponosen, s svojo razgibano prleško naravo, predvsem pa z odločnim ravnanjem, ko je šlo za slovenstvo, je dal Ljutomeru, vsaj do konca prve svetovne vojne, nekaj temeljnih potez. Ob njegovem prihodu v Ljutomer je imel leda 1258 prebivalcev Okrajni glavarji so bili Nemci, prav tako okrajni sodniki. Ne samo da so bili nemškega rodu, bili so večinoma hudi nasprotniki Slovencev. Po štetju iz leta 1910 je bilo v Ljutomeru okrog 420 Nemcev, ki so spadali v vrhnjo plast meščanstva. Po drugi strani je bilo od sredine 18. stoletja v Ljutomeru čutiti živahno politično in kulturno aktivnost Slovencev. Slovenci in Nemci so kar tekmovali v organizaciji društvenega življenja. V času Grossmannovega prihoda v Ljutomer, ob prelomu stoletja, so se narodnostne razmere slabšale v celotni habsburški monarhiji, k čemur so na veliko pripomogla novoustanovljena brambovska nemška društva, Grossmann je bil v javnem življenju aktiven skupaj s svojim prijateljem zdravnikom dr. Karolom Chloupekom Ta Čeh je bil kot okrajni zdravnik med ljudmi zelo priljubljen. Leta 1903 je ustanovil Murskega Sokola m bil njegov starosta do smrti (1913). Grossmann je bil predsednik slovenske Čitalnice, deloval je v narodnoobrambni Ciril-Metodovi družbi (družba je med drugim preprečevala, da bi Nemci kupovali kmetije propadlih slovenskih kmetov), ustanovil je klub sloven skih kolesarjev. Vodil je dramski krožek, režiral m po potrebi tudi igral. Kot dober govornik, v poklicu in družbi, je prirejal predavanja s poljudnoznanstveno vsebino in si pri predavanjih pomagal s svojimi diapozitivi. Slovenec_______________________________________ Grossmann se je zavedal, da se morajo obmejni Slovenci tudi gospodarsko osamosvojiti, če hočejo napredovati. Med drugim je predlagal ustanovitev narodnega podjetja Križevske opekarne, ki naj bi bile nekakšna protiutež nemški opekarni v Borečih. Ustanovili so jo leta 1908. Ves čas je nadzoroval gradnjo in se tudi ob štirih zjutraj vozil s kolesom na gradbišče, da se je ob devetih lahko vrnil v svojo odvetniško pisarno. O njegovi bojevitosti za enakost in pravice Slovencev je značilen dogodek (podobnih je bilo več) iz junija 1903, ko je ljutomersko nemško pevsko društvo ob razvitju prapora povabilo razna druga nemška pevska društva Med njimi tudi Sangerverem iz Gradca Na glavnem trgu so se zbrali nemški prebivalci, prišli pa so tudi zavedni Slovenci iz okoliških vasi. Prišlo je do provokacij z obeh strani, kar se je končalo s slovenskimi demonstracijami Intervenirati so morah orožniki in nekaj Slovencev so takoj zaprli Grossmann kot advokat je takoj, še med prireditvijo, posredoval pri ljutomerskem županu Juliju Thurnu. To je bilo Nemcem dovolj, da so mu naprtili sodni proces, češ da je bil on organizator neredov m je skozi okno dajal slovenskim fantom znak za napad in jih opozarjal na smeri, kje naj se gibajo. Dolgo časa je bilo treba, da se je izkopal iz neprijetnih kazenskih preiskav in šikaniranj. Vojna__________________________________________ Že zadnja leta pred vojno je avsJro-ogrska oblast trdneje nastopala, ko se je vojna začela, pa je začela zapirati mnoge slovenske narodnjake, ki so bili na glasu kot nasprotniki monarhije. V Mariboru so aretirali Grossmannovega prijatelja in stanovskega kolega dr Frana Rosino, v Ljutomeru pa starosto Murske^4 . Jožka Rajha, kmetovalca z Mote. Za aretacij določen tudi Grossmann, vendar se je zanj zavzel ■ glavar Franz v. Bouvard Čeprav je imel Grossu" njim številne spore ravno zavoljo nacionalnih r ■ tokrat pokazal v pozitivni luči Čeprav m Grossmann m deloval proti Avstriji, mu le povzročala težave. Tudi to so mu očitali, da v p1 imel cesarjeve slike. Med vojno so se stanovanju ustavljali begunci s Tržaškega Z vojne se je Grossmann spoprijateljil z ■’ . Rudolfom Maistrom, branilcem naše severne prijateljstvo je trajalo do Grossmannove smrti Nova država —~~~ roi^' Štajerci so z velikim navdušenjem dočakali nove države - Kraljevine SHS. Tudi Grossmann, ■■ ob razpadu Avstro Ogrske navdušen Avtoportret z družino, 1907 optimizma, da se bodo zdaj želje in uresničili. Toda to veliko upanje se je kB? - centralistično urejena država ni znala re-problemov V Jugoslaviji je Grossmann v S ’ .... aktiven le pri Sokolu, politično pa je bil v op, obema glavnima strankama - klerikalni Sl rl j;1 , SDS. Čutil je, da Slovenci na usodo države, ■ ne morejo vplivati, zato je tudi z novo obl prišel v spor. Razočaran se je počasi umik Domači krog Grossmann je podpiral tudi 1 Slikar in portretist Ivan Žabota (1877-neupravičeno skorajda neznan - portreti Masaryka in kralja Aleksandra je P°rt^g(j) p11 11 ženo. Cerkveni slikar Anton Čeh (1882- I-------------------------------— Po pričevanju Grossmannove hčerke dr So ^1^ dr. Vladimira je v začetku vojne (1914/15) P^' ' Y Dunajčan Fritz Lang (1890-1976), ki je bL ■' jnJ*^ artilerijske formacije, ki je bila začasno s - h, stavbi osnovne šole v Ljutomeru. ! ' ' znameniti hollywoodski režiser nemega ■ k i □ ma (filme, kot so Ešnapurski tiger, Rane P p f 4 oči dr. Mabusea, smo lahko videli tudi ■ • so vrteli v poznih petdesetih letih in v za let). Lang je veliko bral v Grossmann0 , udeleževal družinskih praznikov in'11 '' družinskem krogu. V lončarski delavnih ' ' nad. ljutomersko cerkvijo, je tudi veliko ■ ■ njegova kiparska dela so ohranjena- yuin*' t fotografija, ki ga prikazuje med kiparjenjem . .^rrt ■ Fotografijo je Lang poslal Grossmannovt^ se je kot ranjenec zdravil v Kbflachu, ' Grossmann, ki je filme snemal že leta D1’ ■ * na poznejše Langovo ustvarjanje, ni d1n p v Langovih biografijah ni omenjeno. 1 •' ' Lang z začetki filma srečal tukaj, kar K' zanesljivo moralo vplivati na njegov1 n P£H avgust 2005 slik bil vso družino. Prosti čas je prebil ob knjigah ali ukvarjal z različnimi ročnimi deli Sam je zasadil in sadni vrt Z nekim kovačem je po lastnih načrtih hišo'orodja za sadovnjak Ko je leta 1910 kupil ’ ,e dozidal balkon in gospodarsko poslopje v zirnski vrt s pritlikavim sadnim drevjem. V biolvodovod, ki ga takrat v Ljutomeru še ni dru ' S^°h so Sa zanimale tehnične novosti, ki jih je razne električne aparate in gospodinjske ter radioaparat - prvega v Ljutomeru Ukvarjal 7akerejo. čebelarstvom m domačimi golobi. Iz nabavil okrog sto eksotičnih ptic Govoreči se je po navadi prosto gibal po pisarni bijiž- 60 Pr^aiab h Grossmannovim zaradi bogate C'v ^tero je imel dostop vsakdo, ki so ga knjige . ^eta l926 ]e njegov sin Vladimir naredil ls bij " knjig - 1405 enot je vpisal. Večina knjig ^atur tt^škem jeziku - v glavnem prevodi tuje e _ Pa tudi v srbohrvaškem, ruskem in seveda |ezlku 11 ^Ve k° je bolehal, se je popolnoma umaknil Ij//življenje, Umrl je pol leta po smrti svoje žene, W "J 11929 Pokopali so ga v Ljutomeru ob poslednji so mu jo izkazali člani Sokola in gasilskega Dr. Grossmann nam zanesljivo ne bi zameril, ker se ob tej priložnosti spomnimo še na Janeza Puharja (1814-1864), prvega slovenskega fotografa, ki je po krivici v slovenski zavesti premalo prisoten, pravzaprav je skorajda pozabljen. Izumil je fotografiranje na steklene plošče in je dobil za življenja tri priznanja. Njegov izum so objavili v publikaciji dunajske znanstvene revije (1851). Sodeloval je na londonski razstavi in bil ime novan (leta 1852) za člana Francoske nacionalne akademije. Dr. Karol Grossmann, 1864-1929 (avtoportret s sinom Vladimirjem) ,11» fi# di & * S»graf # ir svojega časa je Grossmann posvetil fotografi-bil eden prvih Slovencev, ki so se uk-poudariti je treba, da je bil tudi prvi te^ninam avtor, kar dokazujejo njegove Negove osebe s posnetkov sicer pozirajo, strizumetničeno postavljene drže, ki bi jih kOziroma nelagodnosti pred neznanim, J n' aParatom Tudi otroci delujejo tako, da so s to tehnično novostjo. Ali radovedno zrejo v d if V £ V * d d J ¥ I* /RO* 1^,,4(8 brain (Francoza iz Liona) Lumiere izu-|ir*° k' bt/n hkrati projektor) in še isto leto ’’ "»i, ' gibljive slike - odhod delavcev iz njune '1p ^Upa/ je trajalo eno minuto. Tako se je k-' inie/ na svojem začetku dokumentarno trj ‘‘° sledili številni poskusi animiranega ^^Pozne/c je nastal igrani film. Prvi vrhunec QfJraf /'■ doživel leta 1927, ko se je s prvim ^om (Pevec jazza) končalo obdobje nemega di* predstavo v Sloveniji obstajata dva ki, ofel°bra 1986 v Mariboru, v današnji Union (v knjig Karol Grossmann in ubia/ v Ljubljani so film spoznali 16. nov. ■v. "• ^^kcifa Edisonovega kinematografa v f'' Doliču, ki je stal na prostoru današnje ' 11 ^ankarjeve založbe). Po vsej verjetnosti ^It^bevk. potujočega kinematografa (op P°sneti slovenski film je bil verjetno G ''k tr«_ ^^inne (1899), vendar se je izgubil in se ist^0^^0- O njem je pisal Slovenski narod oziroma je objavil obvestilo o kamero ali se pri svojem igranju sploh ne dajo zmotiti. Nekateri posnetki otroških obrazov v velikem planu so že pretehtane psihološke študije. Tudi posnetki rodne prleške pokrajine so estetski izdelki. Z vsakega posnetka se da začutiti, da je to njegova rodna pokrajina, ki jo z novo napravo skuša ovekovečiti in ohraniti njeno podobo. Kot fotograf je prisoten pri vsakem posebnem dogodku, ki se zgodi v domačem Ljutomeru. Od tod nadvse zanimivi reportažni posnetki pomembnih dogajanj njegovega časa, ki ohranjajo vso dinamiko, pestrost m živahnost, obenem pa imajo še danes polno dokumentarno vrednost. Grossmannova dela so izvedena fotografsko brezhibno, kar že samo po sebi priča, da se fotografirati ni le naučil, ampak mu je njegova nadarjenost za tehniko omogočila, da je medij dodobra osvojil in razumel. Fotografije je izdeloval sam Ravno tako diapozitive. Poskusi z barvnimi diapozitivi, s stereoposnetki in trik fotografijo pa kažejo, daje imel še večje ambicije. To potrjujejo fotografije, delane v serijah, kjer se v filmskem nizanju zvrstijo v istem prostoru najprej ena oseba in nato v naslednjih posnetkih vedno več oseb. Ohranil se je tudi barvni diapozitiv, ki prikazuje njegovo ženo. Poleg družine, prijateljev in domače hiše je slikal pomembne dogodke: sejme, konjske dirke, gasilske parade, procesije, sokolski zlet ... Zbirka njegovih fotografij, ki se je v glavnem ohranila, je bogat dokument tedanjega življenja v Prlekiji. Če poiščemo njegovim fotografijam analogije v razvoju slikarstva, vidimo, da so delane v slogu impresionizma, v tedanjih avstro-ogrskih pokrajinah še vedno živega in modnega. O tem pričajo na primer posnetki na domačem vrtu. Fotografija ga je najprej pritegnila kot vsaka druga tehmčna novost. Ko se je z njo začel intenzivneje ukvarjati, pa je postal v njej pravi mojster. Filmar ali začetki slovenskega filma Znam so trije njegovi filmi. Odhod od maše v Ljutomeru leta 1905, istega leta Sejem v Ljutomeru in leto pozneje Na domačem vrtu. Zgodovinar Peter Volk jih je ocenil kot filme, ki so narejeni »z izrazitim smislom za doku-mentaristično obravnavo stanja, z zanimanjem za značilne nadrobnosti in panoramsko vseobsežnost tematike« ODHOD OD MASE V LJUTOMERU prikazuje sončno ulico v dopoldanskem času, po kateri prihajajo iz cerkve pražnje oblečeni ljudje. Na koncu ulice je kapela ob stopnišču, ki vodi k cerkvi, vendar se ta v filmskem prizoru ne vidi. Grossmann je postavil kamero na vzvišen prostor (na okno ali balkon) precej daleč od cerkve, verjetno na konec ulice. Ljudje so se med snemanjem pomikali proti kameri. Nekaj ljudi opazuje mimoidoče. Na senčni strani ceste so polkna na oknih odprta, na sončni strani pa priprta. Na desni strani ulice je za zidano dvoriščno ograjo vidno sadno drevo s sadeži (jabolka?) - torej gre za toplo poletje ali zgodnjo toplo jesen SEJEM V LJUTOMERU prikazuje vrvež sejemskega dopoldneva na sončnem Glavnem trgu. Množica se gnete med stojnicami, pokritimi z belimi ponjavami. Sejem je bil v tedanjem času nekakšen praznični dan. V prvem kadru filma, v levem spodnjem kotu, je vidna drevesna krošnja, na kateri je nekaj listov, za naslednjo stojnico je drevo brez listov, po čemer se lahko sklepa (Ljutomeru je oblast dovolila štiri sejme, v vsakem letnem času enega), da gre za četrti kvaterni torek, to je decembra. Ta zapis je posnel v treh statični kadrih in s treh zornih kotov. Film NA DOMAČEM VRTU je od vseh najboljši. Prikazuje drobec Grossmannovega življenja, m sicer na vrtu za Posojilnico, v kateri so Grossmannovi stanovali (1901-1910), dokler niso kupili svoje hiše. Na tem vrtu, ki ga je Grossmann sam skrbno urejal, je prebil s svojo družino velik del svojega prostega časa. Film je posnet v dveh kadrih. Prvi prikazuje poletno oblečem hčerki (Dra go, roj. 1902., m Boženo, roj. 1903.) ob zibelki, iz katere gleda njun bratec Vladimir (roj 1905.). Drugi, zelo dolg prizor prikazuje, kako deklici tekata od vrtne ute proti kameri in nazaj Nato vstopi v kader njuna mati (Grossmannova žena Matilda) s sinom Vladimirjem v naročju m se vključi v veselo igro Oba prizora nas še danes očarata s svojo pristnostjo in žarom Vsi Grossmannovi filmi izpričujejo avtorjevo nagnjenost k dokumentarnosti, o čemer še bolj pričajo njegove številne fotografije, ki dokumentirajo takratno življenje v Ljutomeru in okolici. Očitno se je Grossmann zgledoval po Lumierovih filmih, ki si jih je lahko ogledal v Gradcu, kamor je večkrat zahajal, sej )e bil včlanjen v tamkajšnjo advokatsko zbornico. Karola Grossmanna je film prvenstveno pritegnil zato, ker je bil nemirne narave in izjemno intelektualno radovedna oseba. Film ga je fasciniral kot tehnična novost oziroma znanstvena igrača, saj je bilo filmsko področje eno od številnih, ki so ga kot radovedneža zanimala, in to velikokrat le do tiste mere, da se je z njimi dodobra skusil in spoznal Zato najbrž ni prenehal snemati in fotografirati le zaradi materialnih stroškov m finančnih težav, ki jih je imel predvsem s Križevskimi opekarnami, temveč tudi zato, ker je svojo ustvarjalnost preusmeril drugam Odhod od maše T avgust 2005 p^n 34 Seveda bila povem, Kaj ste pa kupili lepega? Za takso lejpo diklino pa vse napraviva Jure Zauneker našim Juretom (fotografom). In že je bila na vrsti Maja ... »Ti maš pa goste lase! Staša Pavlovič in Maja Prettner Za daljšo konverzacijo je zmanjkalo časa, kajti gospod, ki I sem ga zmotila ravno med izstopanjem iz avtomobila, je stvar izpeljal tako hitro, da sem mu lahko le se zavpila »Hvala«, pa me najbrž niti ni več slišal. Naj že na začetku me je vprašal mož, ki me je končno potolažil s svojo dobro voljo. Voziček je vzel v svoje roke in v prijetnem klepetu sva krenila proti mojemu avtomobilu, ki naju je že nestrpno čakal z odprtim prtljažnikom. Tudi v tretje mi je uspelo spraviti nakupljeno na varno. Zato mi je bilo v še toliko večje veselje, mojega pomočnika seznaniti z najina prtljaga skrajno lahka. V veliki Škatli so bile le Štiri plastenke pijače, v tisti manjši pa sokovnik. Nič čudnega torej, da so naši fantje opravili tako hitro... Čeprav nismo ničesar »švercali«, sta bila del naše ak^l Čeprav sta imela veliko dela, sta prisrčna gesPc pripravljena pomagati, a preden sta se lotila dela. Enemu od njiju sem želela pomagati pri dvigu tetk J। j drugi hitro odmaknil in dejal, da bosta že sama Ir1' sem se jima, nato pa je nastopila še ena težavica. Za'0 od V 1,1 p. roke si nisem mogla natakniti očal in spet je mor ra d| kol turistični vodnik. okonco Banjaluke, je bil že nekaj dni po objavi avtobus poln. _ —e— — Čeprav od turizma pričakujejo veliko, je v tem poletju še vedno osrednji hotel Prijedor v istoimenskem mestu bolj ali manj sameval. Vsekakor ni novost, da že nekaj časa veliko Slovenk in Slovencev pogosto, predvsem organizirano z avtobusi, potuje v Bosno in Hercegovino, zlasti na njen vzhod, v blizu Tuzle. Predvsem po nakupih na znani tržnici Arizona. Novost tudi ni, da je v d vedno več poslovnežev, podjetnikov in menedžerjev iz Slovenije, zato pa je nekaj povsem novega tisto, za kar se je pred dnevi odločila skupina petdesetih ljudi iz c Radgone in Radencev. Prišli so namreč na zanimivo idejo, da bi se odpravili na enodnevni »izlet v neznano«, bistveno bližje, kot je Orašje. Pravzaprav je bilo to zanimivo potepanje namenjeno vsem, ki so želeli obiskati območje, dobrih 300 kilometrov oddaljeno od Gornje Radgone, kjer se lahko marsikaj vidi in doživi. I radgonski izletniki odpravili proti U01**" m Razkrižju ter čez mejni prehod W " avtoceste v bližini Čakovca. Od tib11 , avtocesti mimo Varaždina m pnr® P0"' počivališču Sesvete pred Zagrebom, ( bil pravi zajtrk Pot je potem ’ Zagreba in tamkajšnjega letališča r • • Sisku, vseskozi pa se je slišala P povezana s kraji in območji, skozi W* je avtobus peljal Vmes je pogosto s navodili« m predstavitvijo določenih' posegal tudi vodnik, kateremu so Poceni nakupi na tržnic*1* in v kitajskih trgovinah Že v zgodnjih jutranjih urai . ,r prispel pred mesto Prijedor, v kr-kjer je bil prvi nekoliko didiš* ° osti' malico v več kot solidni sah10 restavraciji V omenjeni re^ malica (nadeta paprika s pu: ■ čufti s pirejem, pasulj s KlO^^1 ' telečja obara, piščančji paprin"-’ ^.jj1 le okoli dve konvertibilni JBJL js[vo v evro), ki je uradno plačilno 1 , st^,. njem državi. Od 150 do 180 M1 . BiH steklenica piva, podob no ujp koholni napitki v pločevinkah, < jg kava ipd. V bližini, v Brenčal tudi možnost prvih nakupov ■ --'2^ hiši Tropic, toda udeleže nci^^G^^ Wifi avgust 2005 pen pijača na Kozart uničen rn Ki je bil med vojno služil začela da skoraj 15 let ni :,t,Ittnu Poleg tega se je Poleg ogleda nekdanjih in ^vejših zanimivosti ta znamenitosti so ^ožni tudi ugodni Nakupi, zgodba zase ta kakovostna ter Poceni hrana in "c m ustrezne infrastrukture za Se l(j pa naj bi odprli že v začetku Novembra Prav na Kozari je bilo FMc, Sq P°lr>kLli in tudi tisti, ki običajno Iti $e Pohvalili, kako so popili po _.%■ pj plenice »domačega« banja-' ^rav za nakup omenjene E.Se Poteguje tudi lastnica Ra- Mm ■ni m odlično založenem trgovskem '’^tinoma izkoristili za primerjavo pn nas in v BiH Le pet bnprv| je mesto Prijedor, kjer je postanek in kjer so imeli udele -. 'rj "'*3 možnost večjih ugodnih nakupov tržnicah (buvjakih) kot v kitaj-trgovinah. In tam so se prtljaž- S^h avtobusa še posebno dobro zapol-^^.lev&nju vožnje, ko se ni oglašal ko se ni pelo, pa se je v glavnem •^r"kaj se splača in česa se ne spla ®' ter o tem, kdo je kaj kupil. V osp- I ^biU vsekakor različna oblačila m j posoda pa tudi avtomobilski sobotni popoldan, je bilo možno ne le v Banjaluki, temveč v številnih krajih, skozi katere je peljal avtobus, spremljati številne poroke. In mnogim je zastajal dih ob pogledih na limuzine in drugo razmetavanje denarja, kjer se tamkajšnji ljudje tudi za ceno velikih posojil borijo za nekakšno prevlado pred sosedi ali znanci. Resda takšna tekmovalnost poteka predvsem med tistimi, kjer je vsaj eden od staršev katerega od mladoporočencev zaposlen v tujini. Nezaposlenost je namreč še vedno osrednji problem tamkajšnjih ljudi. Kakorkoli že, v poznih popoldanskih urah radgonski avtobus zapušča Banjaluko ter se mimo letališča Zalužani m ---•’'~™tetših nredelov RS. .ožtvianje Kozare______________ jJgodnjih popoldanskih urah so udele- ■y! proti Banjaluki, mimo ^^^^(Kerotermin Trnopolje) iz mi-k)er so se vsi lahko prepričali, in veliki nezaposlenosti gradi Po približno desetih 11 Je ^^»tiziran avtobus začasno ^sto m se povzpel na slabili Kozaro, kjer stoji znani \eirt ’ P°leg pa tud] nekai dru^ih t%1(' °sl1 Med drugim so si udeleženci l '% '/""uniiv muzej iz NOB in zadnje ^8»^ So °13 Predstavitvi zgodovinarja •fel Majcenoviča mnogim pri-■i>|n ^ll r*a^iš|ein vrhu prifcdorskcgti ’■hj^ ‘ *1 'e videti, da se končno d°mači investitorji, ki vidijo ■ 8k.. ' 1 IJ(nznu• Obnavlja se osrednji ho- ----- ^^tnike pripravljeno tudi skupno kosilo, ki ga " -lull gostov ni mogel pre-1 73 mnoge je bilo tisto, kar so " n°V°’ izvirn0 in izvrstno. Ob Kakovostni hrani je hladna m ’ uWailbB,U ■ -- investicijska banka, ki ^1 ' ^venski lasti 3 V* fužinah 1---------------------------------- ’1^ 'C?. r' ^allšem počitku, ko se prav- 1 Ve^ nikamor ni mudilo, je vožnjo proti Banjaluki, nekoliko podrobneje 11 Republike Srbske, ki je k. ^hlepo in urejeno mesto, Stolnico tudi snodobi Kftr ie bil enega najlepših in najbogawpixi - kot so Laktaši. Aleksandrovac in Nova Topola, odpravi proti Gradiški, kjer ponovno prečka reko Savo in se brez kakršnihkoli zapletov vrne na Hrvaško. Sledilo je nadaljevanje potovanja po avtocesti proti Zagrebu mimo Jasenovca, kjer je bilo v 2. svetovni vojni ubitih tudi veliko Slovencev. In čeprav je bilo predvideno, da bi tokrat šli skozi Zagreb proti Krapini in Gruškovju ter mimo Ptuja nazaj v Gornjo Radgono, so radijska obvestila o daljšem čakanju pri vstopu v Slovenijo na omenjenem prehodu vse prepričala, da je avtobus spet 4 zavil po zagorsko-medžimurski avtocesti. In spet čez mejni prehod Gibina proti Gornji Radgoni, kjer se je-avtobus z nekoliko utrujenimi, a povsem zadovoljnimi potniki ustavil nekje po polnoči. Razen rahle utrujenosti in vročine, ki je bila neznosna zlasti med nakupovanjem na tržnici v Prijedorju, je bilo vse za prav vse udeležence na vrhuncu. Velika večina I udeleženk in udeležencev izleta ni mogla | prehvaliti vsega, kar so doživeli in videli. Predvsem so ostali v spominu prijaznost, 1 gostoljubje, dobra hrana in pijača, ugodne cene in prava družba Ravno takšne pohvale izleta so vzrok, da se na radgonskem območju že organizirajo nove skupine, ki bi rade šle na enak izlet po RS Tam pa bodo gotovo veseli vsakega novega gosta, kajti domačini niso mogli verjeti, da se je »nekdo iz Slovenije odločil za vnovični obisk Kozare m drugih krajev RS. Ravno na Kozari pa nam prijazni gostilničar Mirko Kneževič, ki je poskrbel za enkratno kosilo in pijačo, pove, da je avtobus iz Gornje Radgone pravzaprav prvi tuji avtobus gostov, ki je po razpadu nekdanje SFRJ pripeljal turiste na Kozaro... tuji avtobus iz Gornje Radgone ~~ --—Jul . Pen 38^ Očitno imamo zgodovino zato, da jo takrat, ko bi se morali spomniti nanjo, pozabimo Zgodovina, slaba učiteljica Avgusta, vsako leto, se spomnimo tragičnih dogodkov na Japonskem. Atomski bombi nad Hirošimo in Nagasakijem sta terjali več kot 150 tisoč v glavnem nedolžnih žrtev. Videli smo grozljive slike opustošenja, slišali smo izpovedi preživelih prič, gledali mlade Japonce v muzeju posledic razdejanja, miroljubne organizacije po svetu so dvignile glas. Verjetno v tem času ni bilo prijetno biti Američan. Ob vsem tem pa ni bilo slišati vprašanja, zakaj se je vse to zgodilo. Pozabilo se je na Pearl Harbor, pozabilo se je na kamikaze in do skrajnosti razosebljene laponske vojake, ki so bili v vsakem trenutku pripravljeni umreti za boga - cesarja Hirohi-ta. Če Japonska takrat ne bi kapitulirala, bi Američani morali zavzeti Japonsko. Koliko mladih, nedolžnih, nič krivih Američanov bi moralo umreti, preden bi se doseglo stanje, kot se je po teh dveh bombah? Leta 1945 so zavezniki zmagali, druga svetovna vojna se je končala. Vedelo se je, kdo je vojno začel In kdo jo je izgubil Pozabimo na vse, Evropo je treba na novo zgraditi, so rekli. Čas se je odmikal in danes ni več vse lasno, kako natančno je bilo. Naši sosedje Italijani, na primer, ki so Ljubljano obdali z bodečo žico in postavili šotore v taboriščih v Gonarsu in na Rabu, so se naenkrat spomnili fojb in svojih žrtev Kaj so delali pri nas, so pozabili. Tudi Slovenci, ki so z njimi sodelovali. so postali kratkega spomina. Sodelovanje z okupatorjem -stem ali onim -, ki jim je dal orožje, hrano in plačo, naj bi bilo domoljubno in v bistvu boj proti komunizmu. Stvari so jasne, vendar ne vsem in vsakomur. Mi. generacija, rojena po vojni, moramo še zdaj po petdesetih letih poslušati te prepire in z njimi živeti. Namesto pogleda naprej je javnost prisiljena, da se obrača nazaj, v preteklost. Na žalost so stan uspešno vcepili te razprtije tudi mladim ki zdaj sodelujejo v razpravah in se opredeljujejo To samo škoduje, koristi nikomur. Tako smo zdaj prišli do primera, zaradi katerega je ta prispevek pravzaprav nastal. Na teh straneh (Še pomnite, tovariši, Čas odločitev in dejanj) zdaj že tretji mesec poteka neke vrste boj za zasluge in delež v naši slovenski desetdnevni vojni pred petnajstimi leti. Slovenski narod je bil takrat kot eden in brez tega zmage ne bi bilo. Nemalo je bilo posameznikov m organizacij, ki so pripomogli k zmagi. Nikoli niso dobili nobenih medalj niti se o njih ni pisalo ali kakorkoli omenjalo, zato so lahko upravičeno užaljeni. Zato bi bilo dobro, da se s tem za vselej preneha. Namesto razprtij, ki nikomur ne koristijo, naj veterani - eni in drugi - sedejo skupaj in imenujejo odbor, ki bo poskrbel, da se popiše vse, kar se je takrat dogajalo v naši pokrajini. Naj izdajo skupno knjigo o dogodkih od Hodoša, Murskega Središča, Ormoža, Ljutomera, Radenec, Radgone, Kuzme in bogve do kod vse še. Več koristi bi bilo, verjemite, veterani! . odmev J čas odločitev in dejanj Seveda sem tudi sam prebral odgovor na članek g Mihaliča in se zaradi netočnosti odločil, da odgovorim na pisanje g. Mihaliča, in pri tem poudarjam, da sem v intervjuju v 124. št. Pena govoril le o aktivnosti milice na mejnem prehodu Gederovci, lahko pa bi tudi kaj več povedal o dogajanjih v stražnici na Hodošu. Res je, da je bil g. Edvard MIHALIČ pred štirinajstimi leti poveljnik teritorialne obrambe. Res pa je tudi, da je v teh štirinajstih letih g. MIHALIČ pozabil več kot TRČEK in v odgovoru na članek slednjega povedal še več neresnic. O aktivnostih o tem, kdo vse se je poleg miličnikov leta 1991 boril in izvajal določene aktivnosti na mejnem prehodu Gederovci, v prvem članku TRČKA ni vprašal nihče Sam intervju se je nanašal na aktivnosti milice in policijsko veteransko društvo SEVER za Pomurje. TRČEK v intervjuju niti ni bil Se pomnite tovarni (odgovor na odgovor - čas odločitev in dejanj) PEN št. 124, 30. 06. 2005, str. 6 PEN št. 125, 28. 07. 2005, str. 15 Trditev, da je privilegij starejših, spominjati se, zagotovo drži. Mlajši tega ne premorejo, preprosto zaradi tega, ker so jih pred štirinajstimi leti mamice ah očki (če niso bili v uniformah TO z orožjem v rokah na položajih SEVERNO od reke Mure) v vozičkih vozili po mirnih ulicah naših prelestnih mest in vasi. Nekateri so se najbrž skrili, povsem samoumevno, kajti izkušnja 1991. naj se (lepo prosim) ne ponovi Govoriti o desetdnevni ah svileni vojni v Sloveniji in za Slovenijo je nenehni spopad (povsem nerazumljiv), ki se preprosto dogaja v glavah tistih, nekoliko starejših udeležencev, ki niso sposobni razčistiti, kdo je nekoliko bolj ali nekoliko manj zaslužen za zelo preprosto dejstvo - samostojna Slovenija. S časom spomin peša, kar moramo vsi, ki se lahko pohvalimo s statusom veterana vojne za Slovenijo (govorim o pripadnikih TO in policistih), mirne duše priznati, ne da bi s tem tvegali izločitev iz katerega koli veteranskega združenja. Kaj je bistvo? Gederovci leta 1991 in še pomnite tovariši. Ali se res lahko spomnimo vsega, kar se je dogajalo v teh dneh? Tisti čas, strahotna napetost, neverjetne vremenske razmere, odgovornost do podrejenih, navsezadnje tudi do lastnih družin, so nas zagotovo izčrpavali. Vendar, uspelo nam je. Na eni strani (JLA) smo imeli golobrade mladeniče, ki so se komaj začeli briti, z izkušenim povelj niškim kadrom. Fant jeniso " res v zaporu). Območju petanjske stražnice imeli osnovnih potrebščin za preživetje (voda, hrana, sredstva za zvezo niso delovala) in motiva tudi ne. Maksova skupina (vidno izčrpana po nekajurni peš hoji do Gederovec) je 27. 06. 1991 (dva voda) v popoldanskem času prispela na območje križišča v Gederovcih Tam sva jih pričakala poveljnik enot TO stotnik Drago GUšič in jaz (L B.). Z odločnim ukazom je poveljnik Ghšič oddaljil skupino vojakov JLA, ki so se utaborili v potoku pred naseljem Gederovci Ena skupina (en vod) je zasedla položaje na drugi strani ceste. Dne 27. 06. 1991 (popoldane) je potekalo nekaj koordiniranih aktivnosti (TO in policija) z namenom razorožitve pripadnikov JLA. Žal smo bili prisiljeni z ognjem iz avtomatskega orožja utemeljiti našo odločitev. Vmes je poveljujoči skupine JLA, ki je prišla iz Murske Sobote (Maks), prosil za vodo za svoje vojake Obenemme je opozoril pristojen, da govori o aktivnostih takratne teritorialne obrambe. Glede na to m dobro, da gospod MIHALIČ po nepotrebnem pogreva nekatere stvari, o katerih bi se dalo še kako polemizirati. Naslednja ugotovitev jdi da TRČEK leta 1991, pred štirinajstimi leti, ni imel časa m prostora za beležnice, kot je to lahko počel nekdo drug, ker je moral na terenu izvajati borbene in druge aktivnosti Kar je najbolj moteče v odgovoru gospo da MIHALIČA, pa je to, da je popolna neresnica, če ne kaj hujšega, to, da govori o tem, kako miličniki v Gederovcih niso hoteli streljati. Gre za veliko nemoralno obsodbo takratnih miličnikov, ki so bili neposredno na položajih na mejnem prehodu Gederovci. Če je prišlo do neusklajenosti poveljujočih s strani TO in milice, je to drugotno vprašanje. Takratni poveljnik TO g MIHALIČ ni imel nobenih pristojnosti in (pogovor osebne narave), da lahko pričakujemo heliktopterski desant, kar se je resnično zgodilo. Ob tem dogodku (prilet helikopterjev) smo takoj ustavili oskrbo enote JLA z vodo in se razporedili v skladu z načrtom obrambe mejnega prehoda. V tem času (priletu dveh helikopterjev JLA) je bila izrecna prepoved streljanja na leteče cilje. Na srečo, kajti z razdalje 150 do 200 metrov, kjer sta pristala helikopterja JLA, cilja ni bilo mogoče zgrešiti (opremljeni smo bili s protioklepnim netrzajmm orožjem izjemne natančnosti). Lahko si predstavljate število nedolžnih žrtev. Po koordinaciji, ki je potekala v štabu TO (nekdanja gostilna Štivan) med poveljstvom TO in policisti je bilo določeno, da se začne 27. 06. 1991 ob 22.10 splošni napad na vseh linijah obrambe. Po nalivu ponoči s 27. na 28. 06. 1991 se je Maksova skupina v jutranjih urah dne 28 06. 1991 vdala. Pogajanje z drugo skupino je trajalo nekoliko dlje. Poveljnik 2. voda je bil izjemno vztrajen in je zahteval neovirano pot proti Murski Soboti (do vojašnice). Tega mu nismo smeli dovoliti. Šele na Maksovo intervencijo se je enota vdala Vse smo varno namestili v gasilskem domu V Ge-derovcih in potem prepeljali v dijaški dom v Mursko Soboto. Navedbe poveljnika TO (podpolkovnik Edvard Mihalič), da je vodnik Maks Vajn-handl po vdaji končal v zaporu, ne morem potrditi. Potem so se zvrstili naslednji dogodki. V popoldanskem času je sledila zadnja akcija na tem območju, in sicer povezana s stražnico na Petanjcih, ki jo je vodil major Jože Pojbič (poveljujoči enot TO). Ob njem je bil (že v maskirni uniformi Slovenske vojske) Maks Vajnhandl, nekoč poveljnik stražnice na Petanjcih (vprašanje, ali je bil je poveljeval stotnik Kučan (JLA). Po uspešno izvedeni akciji smo vse zajete pripadnike JLA prepeljali v Mursko Soboto (dijaški dom) Vojake, razen poveljniškega kadra, smo z dvema avtobusoma odpeljali v OŠ Bogojina. V spominu mi je ostal detajl ob odhodu Kučanove skupine v avtobuse proti Bogojini. En vojak me je prosil, če se enota lahko poslovi od svojega poveljnika Kučana Ganljiv trenutek. Vrsta neimenovanih, zagotovo častnih ljudi, ki so verjeli, v kaj, pa vedo sami. Rad bi na tem mestu omenil dejstvo, ki je morebiti ostalo v javnosti neopaženo, vendar pri nas, ki smo bili takrat na položajih, ostaja po toliko letih v lepem spominu. . Lastnik gostilne pred mejnim prehodom Gederovci g Franc Vereš nam je, preden se je z družino umaknil z nevarnega območja, pustil odklenjena vrata gostilniške pooblastil, da bi poveljeval in uk##" miličnikom na terenu, kot se iz član* njegovem odgovoru da razbrati. M® -smo ukaze za vse aktivnosti prejema več kot stoodstotno izvrševali o*10 rativnega štaba iz UNZ Murska Sob#* Naslednja velika netočnost je v te®, v intervjuju TRČEK ni ruti v eni bes stavku komentiral večanja števila ° 10-dnevne vojne drugih veteranskihL' mzacij Velika netočnost v odgovor'; MIHALIČA pa je ta, da na žalost ^ pozna oziroma sploh ne pozna tem akta (poslovnika o delovanju pokcij -° canskega društva SEVER z« v enem od svojih členov govori o -član PVD SEVER za Pomurje ne nW# član druge veteranske organizacij^^ Kdo torej govori netočnosti in i v' • kleti, kjer smo se lahko po skupm1 posuših. Družina Zrim iz Gederovec je prhanje vsem pripadnikom eriot .E0^ * Še mnogo drugih dogodko^^ lepem spominu vseh nas, ki - a po obrambi dogodkov, ki so P' vezanosti prebivalcev in nas. P1 enot TO in policije Mejo smo obranili. Razen ne • ■ dpa, bližnjih objektih iz strelnega F1 ( večjih posledic ni bilo. Naša P1" 0 enotami JLA je bila motiviranost Delovali smo koordinacija med poveljstvi • poVeiji‘p $ je bila učinkovita in tekoča kader TO je bil sestavljen iz P1^ končanimi vojaškimi šolami m 1 , izkušnjami pri poveljevanju . $0 0 Prav tako izjemni profe510^,^ policisti, s katerimi smo iz . sodelovali. li*’* j Še zadnje vprašanje. S* P-Menim, da ja. Spomni111 TOVARIŠEV, z veseljem se P mimogrede na ulicah ®ps se Ki junija 1991 samevalo, bilo p Enako praznega se počuh11^^^ resnice, same resnice o k® smejo biti v čast in ne pd1#0 p koli obračune ut Skratka, bili smo tam, dm jih nikoli ne bomo pozabi i ostane. Končno! _------------- Ja, bili smo tam v G' Ribaš, Trček, Škerlak,-& Bošnjakovič, Balažič, U Vouri ...in mnogi drugi. id w j^r ? in prizadevnostjo opravit1 Uf10 njih pričakovalo Ponosi lahko govorim lPlše^^[ŠL ^l1 Dragi prijatelji in TO ge pe , Ja, privilegij je, sponun’ jpd« J letih, prepričan sem, da • - • vidva s tem strinjala. 1^*^' S spoštovanjem in Edvardu Mihaliču, SOBOREC Ivo Bošnjaki ; ®NK39 julij 2005 * J >vaJ V nib ijih .pr L da al 8* if iW ■f ,1a ds YU-arhivi še nedostopni Emri Čez natanko deset dni se bo začela v eni od pomurskih vasi sklepna prireditev akcije Naj,., domačija. Pri Vestniku smo začeli z akcijo pred petnajstimi leti, tale spominska fotografija pa je nastala pri Hanžekovičevi Nevenka ©n jih je odprl obnovljeni hiši na Gorič- ^iteb"051' 5rn°’ da Sm° n° način že pred leti javnosti začeli predstavljati ta«, ' bisere pomurskega podeželja ter naše tradiciji in napredku hkrati * ^sčke družine. Posnetek je bil najbrž narejen takrat, ko sem hotela na ii^l 5e začel uradni del prireditve, a me je Venerina šefinja Renata Ficko N, ° ki me direktorica Irma Benko seznanila še z zadnjimi spremembami, le se namreč ničesar ne da čisto natanko vnaprej predvideti, 11 opraviči, da ne more priti, ali nas s svojim prihodom kdo preseneti... Frančiškan pater Evgen A. Ketiš je rojak iz Oseka v Slovenskih goricah. Šestnajst let svojega najbolj ustvarjalnega življenja je preživel kot misijonar v zaostali afriški republiki Togo. Uvidel je, da tamkajšnje prebivalstvo najbolj žeja po vodi. Sami je niso znali najti in jim je izkopal 25 vodnjakov, globokih do 40 metrov. Zlati preblisk v temino Afrike Pater Evgen A. Ketiš je imel nedavno zlato mašo v svoji rojstni župniji pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Foto: F Š. se zavedamo, '**1: za ljudi in smo ko im ui o u| poskušamo reševati. Nekaj ib®] wak mesec ’W'Wgaiiii.ta1- pogo problemih, najbolj žulili-'-ino na taka sreča-,^o |ih poimenoval’ P na obisku, ved- ^kll, Odg ovorne države. Organizirali smo pogovore o vračanju denarnih vložkov v W telefonskega omrežja, o težavah zaradi hidromelioracij, subvencij... V je bil aktualen pogovor, ko je država na njihovo cesto preusmerjala %. Taki uradni pogovori so se vedno končali z družabnim srečanjem, n Z0Pe’''se pomerili v kakšnih športih ali igricah. Da bi v Hrasju oricu umirili strasti, smo vrgli kocko in zaigrali človek ne jezi se. Na fotografiji nisem v kuharski 1' b ^im za mizo, ^ru9ačnih rsu TT'Zdaiso r 1 ^avičeni in SlB^ ned-..>7, opravi zaradi prekvalifikacije, ampak ker je bil takrat ravno pustni torek in se je bilo pač treba malo poveseliti. Ker sem bila seveda oblečena tako, da sem ustrezala zahtevam higienskega minimuma, sem na mizo postavila tudi sklede s fižolovo solato in kuhano rebrca. Medtem ko smo čakali na krofe, je prišla fotografinja Nataša. 'l?'^'dej sko- 1 s« ob pok ci?0 Pred^avit / %/Zglavnim ''-k rj -r' 1 in ledenim slonom na vozičku, ki so mu ia™a I P otvoptev ‘ šampanjec. Kakšnih pet ur pre tem je $ronfo( peL)rOča in P to masažo, kjer smo se Simona Spmd er, napovedovalke Si* po naključju. No rad.jskem bivanje na v ' Zasedle prvo mesto m za nagrado do 1 prijateljic m St *om, je Simona po telefonu poklicala eno od svoph p J R"° Povabilo, ki se je končalo z zgoraj opisanim vec Včasih se kateremu od naših sodelavcev zgodi tudi kakšen lep jubilej. Povod za tole fotografijo je abraham Geze Farkaša Ker se ob lepem jubileju spodobi tudi lepo darilo, smo povabljenci no praznovanje tuhtali, kaj m kako. Sklenili smo, da mu podarimo umetniško sliko _ . Jožeta Horvata - Jakija. K Potem je bilo treba samo Še . o'na£ " '*u soboškega Turopolja smo se odpravile z litrom »rdečke«, k fU ° 'n k°š°ro goričkih jabolk Po sklenjenem poslu smo s slav-iir, ^nka pP°Sedele in poklepetale za mizo v njegovi hiši Irma in Tončka ^n, ki je za tokratno izdajo Pena pobrskata po svojem fotoorhivu. Dolga, vroča, sušna obdobja so v času otroštva Gusteka Ketiša še posebej trpinčila prebivalstvo Slovenskih goric in naše Panonije nasploh. V mnogih globokih vodnjakih je voda pogosto presahnila Na Ketišev! domačiji so posebej skrbeli za družinski vodnjak. Brez vode bi težko shajalo 14 otrok, odrasli, živina. In k hiši so tu in tam zavih patri od bližnje Svete Trojice. Pripovedovali so, da suša še posebej pesti Afričane. Kazali so verski list Zamorček s podobami temnopoltih Afričanov, iz vejevja spletenih bivališč, eksotike Into je bil klic za prihodnjega. misijonarja. Organizirano širjenje krščanstva Misijonarstvo je bilo sprva namenjeno predvsem organiziranemu širjenju vere v deželah in med Ij udstri, ki je še ne poznaj o in ne izpolnjujejo Misijonarstvo traja, dokler se oznanjevanje vere v ljudstvu ne ustali, tako da navdihuje osebno in skupinsko obnašanje, kulturo in družbene odnose, ter dokler se ne ustanovi institucij, potrebnih za njen obstoj. Misijonsko dejavnost razvijajo odrešenjska verstva, med drugim krščanstvo, islam, budizem, v prepričanju, da so namenjena vsem ljudem. Pred 20. leti je delovalo v misijonih 139 misijonark in misijonarjev slovenskega rodu Deset let pozneje pa 114 Od tega števila je bilo 9 laikov obeh spolov, 10 svetnih duhovnikov, 48 redovnic in 47 redovnikov Cilj uresničujejo s splošno duhovno in materialno pomočjo ljudem, katerim so poslani. Predani so dobrodelnosti, zdravstveni oskrbi, izobraževanju, zavzemanju za pravičnost, mir Od kolarja do frančiškana Življenjska pot patra Evgena Avgusta Ketiša je polna preizkušenj. Je 12 izmed 14 otrok Kalista in Ljudmile Ketiš. Oče je bil po poklicu kolar m širše uveljavljen krajan. Evgen je bil krščen za Avgusta in so ga po domače klicali Gustek. Po končani osnovni šoli se je dve leti uril pri očetu kolarstva. In potem so se mu porajale želje po spoznavanju neznanega tujega, daljnega sveta Hrepenel je po odhodu v Afriko, med pomoči potrebne Želja se mu je uresničila. Za duhovnika je bil posvečen 29. junija leta 1955 v Ljubljani. Novo mašo pa je daroval 10. julija istega leta pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Za njim je 60 let redov-ništva in nedavno je pri Trojici praznoval zlato mašo. Odet je bil v zlatolesketajoči se duhovniški plašč, kije simboliziraj delovanje v ljubljanski župniji Vič, v župniji Matere božje v Mariboru, v Dobovi, na Sveti gori pri Novi Gorici, v Šmartnem ob Dreti. In kot misijonar je 16 let deloval v Togu v Afriki V Sloveniji je bil nato precej časa v Nazarjah in zdaj živi med frančiškani v Kopru. Simbolično je bilo ob tej priložnosti čutiti zlati preblisk v vsestransko temino Afrike Frančiškani zavezani uboštvil Pater Evgen je frančiškan Ta red je ustanovil leta 1209 Frančišek Asiški. Red temelji na uresničevanju evangelija z askezo oziroma uboštr vom, duševnim p as tir s tvo m in misijoni. Obstajata moška in ženska veja. Slednje so redovnice klarise. In red sestavljajo še laiki. Strožji red frančiškanov so observanti. Za nje se je na Slovenskem uveljavilo ime frančiškani Oblečeni so v temno rjavo kuto, kapuco in sandale. Zmernejši člani reda so minoriti. Župnijo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so prevzeli frančiškani od avguštincev 23 julija leta 1854. In še danes oskrbujejo to cerkev in samostan. Težavno misijonarsko delo V republiki Togo je pater Evgen Ketiš deloval v okviru francoskega misijona od leta 1972 do 1988 oziroma 16 let Redovni misijonarji, med katerimi so tudi frančiškani, se s svojim odhodom na truda prepolno misijonarsko delo običajno zavežejo v dosmrtno delo. Zaradi zdravstvenih težav ali neprilagodljivosti se redki vrnejo. Škofijski duhovniki pa se zavežejo le za občasno pomoč, ki jo lahko po petih letih prekinejo, a jih večina ostane tam do smrti. Za to težavno poslanstvo mora čutiti človek v sebi klic. Drugače ne bi zdržal v novem okolju in življenju. Evgen se je pripravljal na odhod v Afriko v Franciji. Spoznaval je jezik, kulturo, zgodovino, običaje Toga. Pol leta brez dežja_________ Leta 1979 se je s patrom Ketišem v Togu srečal svetovni popotnik Zvone Šeruga. O tem med drugim piše: »Nekaj dni sem ostal v Kandeju, Togo, kjer mi je »pere«, kot kličejo očeta Ketiša, razkazal svoje delo. V veliki beli misijonarski postaji živi pet misijonarjev, malo naprej imajo svojo hišo tudi redovnice. Poleg stoji šola, na hribčku malo nad nišo raste nova cerkev, vas je pred kratkim dobila vodo in celo elektriko. V večini revnih kolib, raztresenih po savani, ni seveda ne enega ne drugo ga. Nekaj pip sredi vasi zadošča tudi njim; v velikih gručah se ženske drenjajo z glinastimi vrči ali pocinkanimi lavorji okoli njih in lovijo dragoceno tekočino .« Na tem območju po pol leta ne dežuje. Voda pomeni tukaj največje blagostanje Iz bližnje Sahare se jemlje neznosna vročina. Še sredi januarja je tukaj po 45 stopinj Celzija. Večina vasi v savani je bila od prvega izvira oddaljena nekaj ur hoda. Ženske so ob zgodnjih jutranjih urah odhajale po vodo. Pozno ponoči ah šele naslednji dan so prišle do vode. In Šeruga spet poroča: »Misijonarja Ketiša sem videl v redovnem oblačilu le vsako jutro v majhni cerkvici pred tremi, štirimi domačini ‘To mi daje moč,’ pr ari, ‘pa čeprav je cerkev prazna.’ No, vnedeljo je bilo bolje, v improvizirani kapelici, ki je tudi delavnica, je v Altoleju, vasici kakih 15 kilometrov od Kandeja, prisostvovalo maši 100 domačinov,- Na Evgenovem območju je takrat živelo le slabih 13 odstotkov kristjanov Ketiš je pokazal svetovnemu popotniku vodnjake, ki jih je izkopal v osmih letih. Naokoli po savani ga je vozil s terensko toyoto Za patrom je ogromno delo. Izkopal je kakih 25 vodnjakov. Globoki so od 9 do 40 metrov. Meni, da so bili ti vodnjaki potrebni bolj kot vse drugo. Obupno umazana voda, ki so jo tu pili domačini prej, je povzročala številne bolezni. V Aktoleju je gradil kapelico in ob tr|Hi delavnico z najnujnejšim orodjem. Tu je učil domačine mizarskih spretnosti. Očetovo učenje kolarstva mu je bilo nadvse dobrodošlo. Pater je Šerugi še povedal:«... V te kraje sem morda prišel vsaj deloma zaradi eksotike in romantičnega navdiha misijonarskega poklica Že po dveh treh dneh je vse to tako nepovratno izgrnil o, da sem nekaj časa celo mislil, da ne bom zdržal. Pa je vseeno šlo. Privadil sem se. In ostal bom tukaj, če bo zdravje m če bo bog dal - do smrti. Veliko jih je že pokopanih tam, za cerkvijo. Tako je to - sem pač misijonar...« Med kopanjem vodnjaka se je pater Evgen hudo ponesrečil. Bil je 20 metrov globoko, ko je nanj padla težka posoda. Imel je polomljena, rebra, poškodovano hrbtenico. Okrevanje je trajalo tri leta. In potem je staknil malarijo. Zaradi izčrpanosti se je vrnil v domovino. Ostali so spomini in prijeten občutek, da se danes mnogi Afričani odžejajo z vodo iz vodnjakov, ki jim jih je izkopal Franček Štefanec Na Togo so ostali le še spomini. Pater Ketiš tu in tam vzame v roke fotografije, ki ga spominjajo na misijonarska leta v Afriki. Na posnetku je deček ob pripravi hrane. 4oWM avgust 2005 Jože P. Damijan ekonomist Pe"----- To je on Zgodba z naslovnice Včasih sem o takih stvareh precej tuhtal, še posebno rad v tistih poletnih, prijetno ohlajenih mirnih vaških nočeh, ležeč na hrbtu in zroč tja gor v zvezde. In si postavljal tista večna in, priznajmo, precej neumna vprašanja, kdo sem, zakaj sem in koga vse na drugih planetih prav zdaj gledajo te iste zvezde. Pa sem, že dolgo je od takrat, nehal s tem jalovim početjem. Morda dokončno takrat, ko je Peter Lovšin na zadnjem albumu Pankrtov Sexpok prostodušno razkril, da si moraš priznati, -da si za nekaj čisto preprost ga določen--. Priznam, že takoj na začetku, da sem ideološko in religiozno popolnoma prazen. Z vero, tisto katoliško, sem opravil v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole, kosem na nekih duhovnih vajah gledal film Brat sonce, sestra luna o življenju Frančiška Asiškega. To je bil fant, ki se je odrekel vsemu premoženju m šel v prostovoljno izgnanstvo in revščino. Nekoč, ko je postal zaradi svojega načina življenja avtoriteta, je šel posredovat k papežu v Rim. Zame je bil odločilen kontrast med razcapanim in ponižnim Frančiškom, ko sredi zime bos vstopi v papeško avlo, zaslepljujoče bleščečo v zlatu, in ga pričaka špalir sedečih, zavaljenih v zlato in brokat odetih kardinalov na čelu z njihovim vodjem. O. K., sem si rekel, postrgajte zlato z zidov, prodajte vse te svoje zlate kelihe, vse te bleščeče kipe in posestva ter zimske in poletne rezidence in s tem denarjem nahranite lačne v Afriki in pomagajte revnim v Aziji in Južni Ameriki pa se spet lahko pogovarjamo. Z ideologijo, tisto komunistično, sem opravil že prej. Natanko v prvem razredu osnovne šole. Nekega dne so nas v šoli mavgunrali v pionirje Ko sem prišel domov, odet v rdečo ruto in pokrit z modro kapo, mi je bilo s strani nekoliko starejših tet in stricev dokaj jasno dano vedeti, da jim ta oprava ni prav všeč. Potem so prišli tisti -pssst« razgovori o Golem otoku, o povojnih pobojih, o zaplembi zemlje, ki sem jih vlekel na ušesa. Pa o bogastvu tistih pravovemežev, ki so se včlanili v partijo in -pokasirali* najboljše službe, hiše in avte Nikoli Pripoveduje neprizadeto kot neko tujo zgodbo, ki se je nekoč zgodila bogve komu. Le kraje in imena nastopajočih v zgodbi, ki je zgodba o mladosti, o izgubljenem upanju, navaja z grozljivo natančnostjo. Ni solz, glas se ji le za spoznanje zatrese, ko pravi, da so »tam« ostali oče, sestrica Judit, šest tet, šest maminih sester, strici in še na desetine, stotine znancev z Davidovo rumeno zvezdo na prsih... Tisto »tam« je Auschwitz, doktor Mengele, »tam« so Sommerda, To des Marsch, Remcholdschem dve leti pekla v nacističnem taborišču. »Tam« sta dve leti izgubljene mladosti Židinje Erzsebeth Deutsch, poročene Furszt, hčerke lendavskega gostilničarja Aladarja Deutscha, lastnika daleč naokrog znane gostilne Pri zlatem jelenu, ki je stala ob Ledavskem potoku nasproti stare dežnikarne, kjer je danes Merkatorjeva tehnična trgovina - V tej čudoviti nizki hiši sem se rodila 1928. leta očetu Aladarju m materi Roziki Brandl iz Zalaegerszega. Moj oče je bil uradnik v lendavski gozdarski upravi, toda ded Moricz je oslepel in je sinu predal gostilno. Čeprav po srcu nikoli ni bil gostilničar, je vestno in uspešno upravljal svojo dediščino. Sreča mojih staršev je bila neskaljena vse do leta 1937, ko je leto dni po rojstvu sestre Judit mati hudo zbolela. Oče jo je odpeljal v znani sanatorij v Ormož, kjer so postavili diagnozo, da ima žolčne kamne, in predlagali poseg, a je med operacijo v Budimpešti umrla. Oče ni mogel prebolen njene smrti m se nikoli ni več poročil Za dveletno Judit sta poskrbeli teta in stara mama v Zalaegerszegu, jaz pa sem ostala v domači hiši. Nismo živeli razkošno, toda imeli smo kuharico, služkinjo in kočijaža. Prva leta vojne so minila sorazmerno mirno, toda že 1943 leta so vedno glasneje govorili, da Židom ne bo prizaneseno. Judit je postala šoloobvezna in oče jo je pripeljal domov. Naša kuharica, ki mene ni marala, sestro pa je oboževala, je predlagala očetu, da jo skrije pri svoji sestri v Budimpešti. Oče pa je dejal: Naša usoda bo tudi Juditina usoda se spominja danes sedeminsedemdesetletna Erzsebet. Očetove besede so bile preroške in Deutscheva družinica ni mogla uiti svoji usodi. 1 aprila 1944. leta so si na podlagi fašistične odredbe Židje morali na vidno mesto pripeti rumeno Davidovo zvezdo... - Moji prijatelji, sošolci so se me naenkrat začeli izogibati, čeprav smo skupaj hodili v osnovno, nato pa še v meščansko šolo Le Toplakovi niso nas zapustili: oče, ki zaradi judovskega porekla ni smel točiti vina, jim je dal gostilno v najem Moj prijatelj Bandi Geder, ki je takrat živel v Murski Soboti, je prišel na obisk in me vabil na sprehod po mestu Dejala sem, da ni treba podžigati že tako razbeljenega sovraštva, in sva se sprehodila le ob potoku Ja, pa še nekdo, niti se ne spomnim njegovega imena, vem pa, da je bil Ivanec iz Lakoša, je prišel k očetu in mu dejal, da naj pove, koliko in kje je treba plačati, ker ■Ml nisem gledal partizanskih filmov, doma se je gledala večinoma samo avstrijska televizija, prvi in drugi program. Filmi o Tarzanu in Vinetuju. No ja. ko sem prebral Torkarjevo Umiranje na obroke, sem bil itak že zdavnaj prepričan. Zaradi teh izkušenj se me tudi razni flower-power, zenbudistični in hara-krišnovski ter vsi drugi religiozni nadomestki niso prijeli S cigaretami sem opravil v četrtem razredu osnovne šole. Trava in druge substance so se me itak vedno izogibale. Ne padam na te »finte«. Verjamem samo v zdaj in tukaj. No ja, verjamem v univerzalnost dobrote. Če si dober do drugih, so tudi oni do tebe. Verjamem v pozitivni egoizem. Z drugimi be sedami, če hočeš, da ti nekdo nekaj koristnega naredi, mu moraš najprej ti ponuditi nekaj podobnega. Raje dvakratno dozo, da bo ■ziher--. Splača se biti dober in ne splača se biti slab. Verjetno mi je zaradi tega poklic ekonomista pisan na dušo. Dejanja vsakogar od nas imajo svoj zakaj in svoj zato in njihovi razlogi mnogokrat tičijo potlačeni v dogodkih iz mladosti. Moje otroštvo sta zaznamovala na eni strani odsotnost očeta, na drugi pa nenehno notranje hrepenenje. Z odsotnostjo očeta in odraščanjem med mnoštvom ne prav veliko starejših tet in stricev ter ob neverjetno modrem in liberalnem dedku sem seveda - ob odporu do komunizma - 'pokasirah tudi problematičen odnos do avtoritet in osebni liberalizem, ki se je razvil v tistih neskončnih intelektualnih parlamentiranjih med in s starejšimižlahtniki. Zmagal si lahko samo z boljšimi argumenti in, kot veste, preklemano težko je biti pametnejši od starejših Priznam, da ne maram avtoritet, ki so avtoritativne, nikoli me niso premaknile niti za ped. Niti mama, ki je hotela zganjati vzgojo ob koncu tedna. Niti šolske učiteljice, ki so si zaradi mojega predolgega jezika občasno zaželele srečati mojo mamo. Niti vojska, tista jugoslovanska tam zunaj na bolgarski meji. Niti žena, Ljubljančanka, ki ji težko pade, da zelo rad in pogosto hodim domov t Iz raja v pekel in nazaj »V taborišču so nas ostrigli in po vrnitvi sem imela dol* go razkošno frizuro,« pravi Erzsebet. Ob svojem »buržuju« Jonesu Fursztu, ki je prav tako preživel prisilno mobilizacijo in taborišče smrti. Poročila sta se 1948. leta. je pripravljen prodati kravo, da bi nas rešil, se grenko nasmehne in z iskrico v očeh pove, da so jim taki prijatelji povrnili zaupanje v ljudi. Toda ne za dolgo, saj sta nekega jutra, dva meseca pred njenim rojstnim dnem, potrkala na njihova vrata žandarja v sp- remstvu dveh domačinov. Er- zsebet pravi, hvala bogu, da sta bila to njihova dobra znanca, stric Toplak in Gyozo Poj-bič, ki sta preprosila žandarja, da so lahko vzeli s sabo več kot 50 kilogramov prtljage. In začel se njihov križev pot Prva postaja v lendavski sinagogi, kjer se je od vseh Len-davčanov prišla od nje poslovit le priseljenka Marika Halasz. Naslednja postaja je bila v Čakovcu, tretja v Nagykanizsi, četrta na dolgem transportu, kjer so v živinske vagon nagnali po devetdeset ljudi brez hrane in z malo vode ter jih noč in dan vozili proti taborišču smrti Auschwitz Mengele. Sestrico Judit je doletela usoda otrok takoj so jo poslali v plinsko celico Mengele je nekaj časa dovolil živeti dvojčkom, da je na njih izvajal v Lomanoše alt pa jadrat. In priznam, da ne maram zatiro^i11-sem imel problem, ko sem doma gledal glavnega preganjal mlajšo potencialno konkurenco. No ja, priznan , dva-ah trikrat sem se šel socialnega inženirja, in sem, ko 1^1** klanja perjadi, načrtno zaklal glavnega petelina Ampak zlomka, ti mladi, nedolžni, še pravkar preganjani trenutku prevzema oblasti začeli obnašati povsem enako h kot njihov predhodnik. Zato imam vedno zelo slab priokus • ko se nekdanji disidenti povzpnejo na oblast, neverjetno željo, da bi Izpovedali svojo resnico. Zato J® začnejo čistke tistih, ki so jim prej to onemogočali, tnzato * alergičen na poskuse -demokratizacije« medijev s strani , poskusi se vedno končajo z odstavljanjem urednikov,1 cenzuro in zatiranjem drugače mislečih. Hej. če si pošteni delaš, se to vidi in tudi ljudje in mediji te vzljubijo. In to v-predvsem pa iskreno m učinkovito, kot če jim lomiš P^e roke. j« No. glede tega nenehnega notranjega hrepenenja je 0r Hudič je, če nisi nikoli prav zares in čisto srečen in zaaa^ potem v solskih spisih ob pomembnih državnih prazni ; evforičnim zapisom svojih sošolcev, ampak te neki vrle pisanje nekih jedkih, protidržavnih spisov. Ker ko j, Triglava, ti strmiš čez v Škrlatico, ker je nekdo omenil. ■ zlesti nanjo. Ker te mlrno morje z lepo in inteligentno pu * . y > družine, ki bi bila idealna žena, ne drži prav dolgo. M * y mraz iskat neko nedoločeno žensko bitje, ki bi spremim ' j te dogmatičnost starejših kolegov in usklajena ...» menedžerjev in ministrov ne prepričata o tem, daje nase g .. zgodba o uspehu in da je vse tako, kot mora biti vrag v gledanje prek plota in primerjanje z najboljšimi > ker ti splošna letargija in sprijaznjenost s tem, da tako Pa da nič narediti, dvigne pokrov. In se greš pač delat rete nemir je večen. I Ah ja. še to, rojen sem nekega hladnega januarskega nezakurjeni sobi sredi Lomanoš. Naša nebesna znamei 5 da sem kozorog, kitajska pa, da sem konj, menda ogni mama, ki sem ji med njeno odsotnostjo požagal vse stare jablane, da bi lahko zasadil mlade, je rekla, da se Ceausescu eksperimente.. - Bdi smo apatični kar smo imeli, so nam pobr , . tč1 nas stražili, naganjali s psi Pozneje sem izvedela, bi13 pičlo hrano, ki smo ga dobivali dvakrat na dan,'' ‘J Vse je bilo kot v nočni mori. V podzavesti sem dojem ji■' ki je že bil starejši, nikoli ne bom videla, pa tudi se • vse to se je dogajalo zunaj mene ziisod^®* - Kot v romanu nobelovca Imreja Kertesza v d - Čudovit roman. - r ..1^ , n Težek roman, se vključi v pogovor hči ; - Čudovit roman, to ni preprosta zgodba - jnW' t stoterih delov, ki jih poznamo le mi Kertesz je le ° pppip^ mene, kot sestnajstletnik je to doživljal in piše iz p- 'j, Mi, ki smo preživeli koncentracijska taborišča, so celice, iz katere je smrdelo po ožganem mesu,0 .jfi njegovo pripoved. Zveni grozno, toda P° Auschwitza je bilo pravo olajšanje, ko nas je '' ^irX'1 .a pregledal in smo lahko šli mino poti, ki je vodila , l* S Šariko Hahn sva čakali v vrsti, njo so poslal 11 '• na levo. Takrat sem po dolgem času bridko jok še bolj sama sredi človeške gmote i Jr Naslednja postaja njene križeve poti je ' nizozemski meji, kjer so v dveh izmenah s v odstranjevali ruševine rafinerije Živeli so v 1 ill* sredi čistine. Tu ni bilo plinske celice. 1 prepričanju, da so v šotorih nemški vojaki, p~ od blizu raketirali ter ubili več kot petsto 1 li; ^ed - Po napadu so nas nagnali pobirat rani® smo našli Medi, dekle, s katero sva pred prisrčni prijateljici Ko sem jo zagledala razmesarjeno, sem začela histerično n naenkrat dojela vso grozoto dogajanja v v 5° Križeve poti še ni bilo konec, saj so v iu- ’ kakšna ironija usode, v nekdanji ^ovar^^,j taboriščnice izdelovale naboje za nemško • - Aprila 1945. leta smo krenile na pot. ss' ^jj^ krožnik m žlico. Todes Marsch, marš stnrit * pešačili smo, kjer nas je zajela noč, smo sp11 1 ^j®. nadaljevali pot Blodili smo, tisto, ki je obne ^a;Jn vojaki ustrelili Pritavali smo do fronte m črte Naši stražarji so pobegnili, nas petna] * priplazilo do Reinenholscheima, kjer smo n delavnici v kotlu na pol kuhan krompir in .^.no sem pod klop in zaspala. Prebudilo me 1^ ^^11^ |0 J hipu sem pomislila, da sem mrtva toda dobile smo mleko, skuto so nam kar rtje ' zgodilo v petek, 13. aprila 1945. leta trinajstim je bil srečen dan V igri na ■ bod> ])( pH te številke, se prvič nasmehne in pornis ‘ flK'rL'1 pa'1' same lepe stvari. Vendar je Erzsebet potovanje po porušeni Evropi pa je bilo . P1 zvezda, nekoč sramotno znamenje, je ®w.. Pe" avgust 2005 m« nils & L'J B4' *0 1% kr ■BO n iio oil ^mursko Plesno izročilo se po bo.., ne more meriti s pesemskim. Ker na jezik, se je hitro spreminjalo jak. Načrtno zbiranje se je šele po drugi svetovni vojni. Toda j..° Prvih folklornih skupin, ki je že pred 4Vetovno vojno negovala prek-1 Ptesno izročilo, je bila folklorna Elenur Szepessy V času Szepessyjevega vodstva je folklora izpopolnila plesni program, dobila nove noše m njen ugled je vedno bolj rasel. Prvi nastop so imeli beltinčani doma, naslednjega pa že v Mariboru na Vseslovenskem folklornem festivalu. Leta 1951 je dobila folklorna skupina iz Beltinec Boltinski« folklorni plesalci se Fotografija, na kateri so beltinski folklorni plesalci 8. septembra 1942 - ob otvoritvi spomenika vsem žrtvam prve svetovne vojne iz župnije Beltinci. Vseh žrtev vojne z območja beltinske župnije je bilo natanko 180. predstavljajo *' ^e^’nec> katere začetki segajo SfU ko je prof. France Marolt v Lebarjevih videl, kako plešejo liliji 'P*čne za ta del Slovenije. Marolt je %, iz Beltinec predlagal, da ,. ' ' mlklorno skupino. V tistem času ^0Mor France Marolt na obisku l^r Kocipru, ki je bil vodja h. bande To so sestavljali oče Ivan ■Jože in Janez. Marolt je Kocipre H^^lkloro, ki so jo spremljali od vsega 1,1 ji skupaj s cimbalistom Miško V® ^iau izvirnost in panonski čar u kava*, je zbiral plese, značilne za ’n okolico, in skupino vodil do leta Jo je prevzel beltinski lekarnar ie vodila do Dunaja, od tod do Bud‘mPešte, Murskega Središča. %,. US6nega mosta na Muri v družbi neke prot* Lendavi. j ' ražmišljala, kje bom živela, ko S’" ]^n^av° človek pravi Na, Bozsi, greste v san)ah ponovila in v n * 1 PreP^av^ neki pozabljen ni aenkrat sem spet imela dom. V hi.» \ ' nihče prepoznal, le moj pes A s n^al, cvilil in lajal od veselja j ° življenju Erzsebet Sa^ ^ober režiser končal s to sceno v ’-lu pi®e nove scenarije Čeprav so jo . '' v. .. ^°^ro sprejeli, je bila sama na Ponujenih služb se je odločila .kiti, v Slentke v novi zobozdravstveni am-H ro^stn* hišn kl so >° nacio' 11 j/"*11 Naha svoje prostore, ona pa & p članica SKOJ-a A njena ' )Q , "n' je končala dokaj klavrno u ?l '»rj > "inoili, ker se je poročila menda z Fursztom. kovinostrugar-'•'*.'''''1 11?4* porekla 'Kl Jancsi. ki izvira iz Tornyi-lljj ocl ranega otroštva sirota '•*1-r^ SLrlf bankir, nato pa je pristal \ v Lendavi Bil je reven kot M 0 Poroki sva si morala sposoditi ’ SpatL ^P°zna^a sem I 1^^ °dom v taborišče in bila celo sama v arhitektonsko olno urejeni hiši med Istvu mlajše hčerke Eve. 'r^ k a,'a' ki živi v Ormožu, se gosteje vrača v M. Soboto. povabilo, da je nastopila skupaj z drugimi jugoslovanskimi folklornimi skupinami na velikem festivalu v Opatiji pred znanstveniki in folklornimi plesalci z vsega sveta. Ob tridesetletnici folklore leta 1969 je Elemir Szepessy vodstvo prepustil Borisu Žaligu, ki jo je vodil do začetka 90. let, ko so jo prevzele mlajše generacije folklornih plesalcev Vendar je ostal Žalig še naprej strokovni vodja mlajšim plesalcem. Boris Žalig je skupaj s predsednico kulturno-umetniškega društva Beltinci Milico Sadi pripomogel, da je folklorna skupina postala še zanimivejša za širši slovenski kulturni prostor in skupaj sta dajala ideje za zaljubljena v njega, toda on se ni kaj dosti zmenil za mlado frkljo. Vendar ko so ga kot vojaškega obveznika peljali na fronto, mi je napisal kartico, ki sem jo vzela s sabo v taborišče .. Bil je v nemških taboriščih in po vojni sva se poročila, kmalu sem rodila hčerko Judito, potem še Evo in moja kariera asistentke se je končala Toda smola nas je spremljala še dalje, kajti občinski možje so odločili, da bodo sredi mesta, kjer je stala naša hiša, v kateri je imel mož zasebnik svojo delavnico, zgradili stanovanjske bloke Pristali bi na zamenjavo, če bi nam zagotovili enako parcelo v bližini današnjega kulturnega doma, toda parcelo je dobil nekdo drug in mož je rekel, da gremo iz Lendave Za naše imetje so nam izplačali toliko, da smo v M Soboti kupili to parcelo Erzsebet nikoli m videla, kaj stoji na mestu njene domačije Mož jo je vedno pripeljal v Lendavo, jo odložil pri Blauovi hiši pri katoliški cerkvi, po obisku jo tam spet pobral m sta se vračala v Mursko Soboto. Danes so na podlagi nekaterih dolgo skrivanih dokumentov, izdanih v Beogradu, razveljavili nacionalizacijo, toda lendavska občina se je na sodbo pritožila ... - Tako je pač, em imajo v življenju smolo. Jaz sem se sprijaznila in vse sprejemam tako, kot mi je odrejeno. Življenje me preizkuša. Izhajam iz družine, ki ni bila pravoverna Oče je le letno enkrat obiskoval verski obred, jaz sem v osnovni šoli tekoče brala hebrejsko pisavo, danes ne poznam niti ene črke. Naso judovsko pripadnost je težko razložiti Živeli smo s skupnostjo, res pa je. da smo si življenjske sopotnike izbirali med svojimi, pomagali smo si med seboj, vendar je pred vojno tukajšnji živelj posameznika cenil ali črtil zaradi njegovih dejanj... Leta po taborišču ... PpQ2iviš preprosto ne misliš na to. X leti prihajajo novi problemi, nove motivacije in pri nas sem bila vedno jaz optimistka, mož pa pesimist V taborišču sem, ko sem bila lačna in mi je bilo težko, pomislila, da bom imela doma cel hlebec kruha, da bom jedla toliko margarine m sladkorja, kolikor bom hotela Morda sem se v taborišču oprijela tega m mi je to v brezizhodnosti dajalo upanje Ali kdaj sanjate o Auschwitzu, maršu smrti, krematoriju... Nikoli- Hotela sem obiskati tiste kraje, toda vedno je prišlo kaj vmes pa tudi hčerki me nista pustili. Nekaj pa sem si zapomnila Svojo številko: 128531 Niste morda vsega zakopali vase, potisnili v podzavest? To pa moram vprašati svojo prijateljico Je sijajna psihoanalitičarka n * EUa Pivar folklorna srečanja v Beltincih. Boris Žalig, po poklicu kvalificirani krojač, je po načrtih sešil tri različne noše: staro laneno, delovno in praznično beltinsko nošo Kot folklornega strokovnjaka so ga cenili povsod, zato ni čudno, da je bil v vseh organih in komisijah cenjen in spoštovan. Beltinski folkloristi, njihovi voditelji in Kocipri so v svojem delovanju prejeli največje nagrade, tako slovenske kot evropske. Beltinsko folkloro je zamenjalo že več generacij, vsi pa so ostali njeni prijatelji V njih prekmursko izročilo Prekmurja živi naprej, zato ni čudno, da so poštah nekateri plesi del zabav, na primer sotiš in Ja ice, je pa le tos nej bilou. Dešč pa dešc pa še inouk dešč. Tak kak bi še nebo ščelo kaj povedati, sen nan ka odimo spodi po toj našoj zemli. Parlamanterci majo fraj. Bar malo mera mamo. Zamenjali so se, ka so ščeli Tak ka je zaj pred nami svetla bodočnost Sedanjost je malo menje svetla. Ka skoro sakši keden kakša fabrika zadnjič sopne, pa za sebof pistij nejmalo brezposelni delafcof pa delavk, Što je za tou krijf? Nišče Pač je Šlo se zu grunt. Delavci lejko samo vupajo, kaj še kaj dobijo, s crknjene fabrike. Se tiste plače, ka so njin dužni Pa regres mogoče cilou - lanski. Za direktor e pa menadere se pa tek zna, ka so fse napravili, ka bi rejšili fabriko. Pa je nej šlo. Njm je malo bole šlo. Ka si še v zadnji hropcaj, uspejo raztalati kakše bougzna od kec skrite milijone. Kak smo tudi v našoj pokrajini doživeli. No pa ka moremo. Zaj, da de nouva vlada, na nouvi temeljaj začala harati. Te mo vidli! Nemci samo s strajon liijkajo proti Sloveniji. Kakši gospodarski čudež je skriti v naši vrli slovencaj. Nouvi model, lejko bi pr avli »new deal«. Samo baute, pa baute pa baute do f Sloveniji. Fabrike do preuredili v velena-kupovalne centre Super, nej? Samo što de pa, še bole pa s ken kupovo f tej bautaj. To je pa še najbole skrito. Skoro kak državna tajna Avtocesta je gotova Jupiiiiiiiiii’ Od Maribora do Kopra. Hrvati so od Zagreba do Splita niicali 5 let. Vekši del po kamni pa skouz kamen Sigdar napredni pa pridnio Slovenci pa od Maribora do Kopra 33. Lejta, ka mo si na jasnon. Ge je tu finta, je meni nej jasno. No do Lendave pa de nas prej država z izgradnjo avtoceste razveselila do leta 2008. Zaj samo čakan da do od nekec kamenje začali voziti. Ka je po toj našoj ravnici gviišno žmetnej delati avtocesto, kak kakši tunel zvrtati Če ne prijde kaj vmejs. Pri Lendavi so začali arheologi kopati. Naš ati močno vupa, ka nedo šli pregloboko. Ka ne bi slučajno najšli staro rimsko cesto. Ka kak nas ovi v Lublani motajo, bi jo samo malo do j zeprali, pa pravli, evo vam - avtoceste. šamarjanka. Plesalci mso nastopali le na beltinskem folklornem festivalu, ki letos poteka že 35 leto, ampak tudi pri slovenskih izseljencih, delavcih v tujini, bili dvakrat v gosteh na Smotri folklor v Zagrebu, dvakrat na Balkanskem folklornem festivalu na Ohridu, njihov program je skoraj v celoti posnela PtTV Slovenija za oddajo Slovenski ljudski plesi. Leta 1998 so nastopili v Tokiu, pred kratkim pa so se z dobrimi občutki vrnili iz Kanade m ZDA, kjer so gostovali pri slovenskih izseljencih. Torej beltinska folklora živi še naprej! . Bojan Zadravec Avion stari , vladni, nan je uspelo odati. Amerikancan. Ne mren k sebi Stara škatula. Nevarna. Niti eden naš pregenj se je več nej ščel z pelati. Pa prijde smotani amerikanec, pa ga kiijpi. Za koj de ga li ntico Mogoče de piceke v njen pouvo. Z novin, tak zelenin od prejšnje vlade, nede nika. Ati je pravo: »Vej te nouve tiij mantra, ka bi si kujpili eroplan Samo ne vuplejo. So vidli, ka se je LDS - si zgoudilo, tiij zavolo toga kiiplenoga pa nikdar od naši glavni niicanoga eroplana. Od avionof pa k avtojan. Eto večer so nan kazali nekše BMW-eje. Prej ka so doj bujti. Do kraja. Nouva vladna vozila trbej kujpiti Pa nej eno. 237 nouvi avtojof nucamo. Tak je , naj se vijdi, ka je Slovenija ena najpomembnejši članic EU-ja. Naš ati je pravo, ka tistoga enoga razklumpanoga BMW-ja Šenki odpela. Pa mo se mij v njen vozili. Referendum nas pa čaka od zakona o RTV-ji Nej tou lipou Ati že cejli keden išče enoga, ka bi njemi sfotokopejro te zakon, ka bi rad znal od koj se ide Zakoj je naj prouti, ah zakoj je naj za LDS pa evropsko) uniji douče. Poglente, kak so grdi tej ka so nouvi zakon napisali. Radi bi napravili RTV, za svoje trobilo. Da so pa oni na vlasti bilij, so pa mkomi nika nej toužili, če so malo več o LDS gučali, pa ji več kazali kak od SDS No ge san še premah, ali se mi segli] vijdi, ka je oblast v rokaj meti jako naporno. Vej so pa eno leto samo nucali , ka so zdejvali prave lidij na prava mesta. Zaj pa te še zakone trbej minjavati Meni se vijdi, ka de njin sfalilo časa. Štiri lejta se samo tak vijdi ka je dosta. Ka ne bi Rupla omejnili, pa nemremo. Po-mago je rejšiti Humara v daljnon Pakistani Saka čast. Vej je pa edini ka nonštop po svejti lejče. Janša je nej uspel prijti dale od Brionof Malo se čudivajo naši sosidge , ka je v normalnon svejti normalno, ka nouvi premije kakše države, najprle bar souside obišče, če že drujge nej. Gospod premije zna zakoj je tonu tak. Nas pa na] ne briga PS. Soula se zača. Brezplačna. Ne ven zakoj te trbej shraniti račune, za dohodnino. No če ste še nej si na- bavte kurjavo. Ka če po leti, kakše je bilou sou-dimo, nas čaka tiidi mka takšoga tuj v zijmi. avgust 2005 42 Svet digitalnih tehnologi) Microsoft je 27. julija izdal prvo verzijo beta naslednika operacijskega sistema Windows XP - Windows Vista, ki je do sedaj nosil ime Longhorn. To je eden od korakov na poti do končne verzije. Novembra naj bi izšla druga verzija beta, marca prihodnje leto prva poskusna končna verzija, v drugem polletju 2006 pa komercialna verzija. Z našega štedilnika Prekajen lososov žličnik na pečeni papriki________________________ Windows Longhorn je postal Windows Vista Prva različica beta je namenjena le omejenemu krogu uporabnikov, saj še ne vsebuje vseh napovedanih sklopov. Med temi so novi Windows Media Player in podpora dlančnim in računalnikom Media Center. Uvaja pa ta verzija novosti na področju varnosti, zasebnosti, zmogljivosti, zanesljivosti in enostavnosti namestitve, ki bi naj povišale nivo zaupanja uporabnikov v računalnike Za varnost skrbi kar nekaj novih tehnologij. Zaščita uporabniških računov omogoča administratorju, da nastavi uporabnikom le tiste privilegije, ki jih ti za delo potrebujejo. Nov je tudi poseben omejen račun, ki bo imel manj privilegijev kot administrator in več kot navaden gost. Uporabnik bo lahko recimo namestil tiskalnik, ne bo pa mogel namestiti programov Tako ne bo več mogoče izkoristiti prevelikih privilegijev v škodljive namene. Posebna kontrola delovanja najpomembnejših Windowsovih storitev naj bi preprečevala napake m morebitne vlome v sistemska področja Hkrati bo poleg program z.a odstranjevanje virusov, črvov in podobnih nadlog. Za zaščito podatkov skrbi nova enkripcija celotnega diska. Ta lahko zakodira celoten disk, ki ga tako v primeru kraje ali izgube ne more prebrati nepooblaščena oseba. Kakor že Windows XP tudi Vista vsebuje požarni zid. Administrator bo lahko delovanje le-tega prilagajal posameznim uporabnikom in s tem omejil ali dovolil dostop do določenih podatkov ali povezav Požarni zid bo kontroliral vhodni in izhodni promet, medtem ko se pri Windows XP preverja le vhodni. Pri zmogljivosti so si prizadevali predvsem za hitrejši zagon računalnika. Omizje se pokaže, še preden so naloženi vsi preostali sistemski in zagonski programi Tako lahko hitreje začnemo z delom. Dodano je novo stanje računalnika- spanje. To združuje hitrost že znanega stanja pripravljenosti z zanesljivostjo podatkov pri stanju hiberniranja. Tudi pri spanju se vsebina pomnilnika zapiše na disk. Iz spanja se računalnik lahko zbudi v le nekaj sekundah. Novo stanje naj bi pripomoglo k Windows Vista~ še manjši porabi energije. Izboljšano je tudi upravljanje pomnilnika in drugih virov. Pogosto uporabljene funkcije naj bi se še posebno pospešile. Slabost tega je že zdaj zahteva po minimalno 512 Mb pomnilnika in grafični kartici s podporo DirectX 9. Videz Viste bo še lepši, bolj pisan in ves v treh dimenzijah Tu hočejo konkurirati dobremu videzu Applovega Maca. Prva beta grafično še m čisto dokončana, vidijo pa se smernice razvoja. Videz bogatijo predvsem efekti 3D ter prosojnost oken in ikon. Izboljša se organizacija oken na omizju, saj se ta ne morejo več »skriti« Ikone so zelo podrobne z možnostjo povečevanja in zmanjševanja. Vse to omogoča nov grafični podsistem, imenovan Avalon. Dosti grafičnih novosti bo prinesla šele druga verzija beta. Prav tako nov je komunikacijski podsistem Indigo, ki omogoča enostavnejše mrežno povezovanje. Pri nameščanju bo uporabljal Windows Vista večinoma eno veliko datoteko -nekakšno sliko sistema. To bo mogoče prilagajati in s tem precej poenostaviti namestitev v primerjavi s kopiranjem velikega števila majhnih datotek. Boljša bosta tudi beleženje in analiza dogodkov in napak v sistemu. Hitrost ponovnega zagona sistema naj bi bila prav tako podvojena Del novega operacijskega sistema je končno tudi nova verzija Internet Explorerja 7, ki naj bi prinesel še več varnosti in udobja pri brskanju po internetu. Nov operacijski sistem je zagotovo vreden ogleda, za resno uporabo pa bomo še malo počakali. 250g očiščenega lososovega fileja brez kosti, 20 g šalotke, 4 črne olive, česen, poper, peteršilj, olivno olje, kapre, sol, konjak, limonin sok. 400 g večbarvne sveže paprike, olivno olje, česen, peteršilj Papriko opečemo, olupimo, odstranimo semena, narežemo na krajše rezance in jih mariniramo s sesekljanim česnom, peteršiljem, soljo in olivnim oljem ter postavimo na hladno. Lososu odstranimo kožo in drobne kosti in meso sesekljamo. Nato dodamo sesekljano šalotko, česen, olive, kapre, peteršilj, nekoliko olivnega olja in limoninega soka ter na koncu vse sestavine med seboj dobro premešamo. Nato z dvema žlicama oblikujemo žličnike in jih položimo na ohlajeno marinirano papriko ter dekonramo z limono in vejico kopra ali peteršilja. Porova juha 2 srednje velika pora, I čebula, 40 g masla, 1 žlička sladkorja, 1 noževa konica sladke paprike v prahu, 1 žlička moke, 8 dl goveje juhe ali jušne osnove, l dl belega suhega vina, sol, poper Por očistimo, operemo in narežemo na približno 2 cm široke koščke. Čebulo olupimo in narežemo na tanke obročke. Maslo segre jemo v kozici, dodamo por in čebulo ter dušimo. Dodamo sladkor, počakamo, da porjavi, nato dodamo moko in papriko v prahu ter za hip prepražimo m zalijemo z vinom. Potem počasi dodajamo govejo juho, da dobimo gladko gosto juho, solimo, popramo in pustimo na srednji temperaturi, da se kuha, dokler se por ne zmehča. Vročo juho serviramo v segretih skodelicah ali krožnikih in zraven ponudimo toast. Svinjska ribica z lisičkami v omaki 600 g svinjske ribice, 150 g lisičk, 1/2 čebule, 1 čajna žlička masla, 2 dl goveje juhe, 150 g kisle smetane, sesekljan peteršilj, sol, poper, timijan Lisičke očistimo, operemo in razrežemo na enako velike kose. Čebulo očistimo in sesekljamo. Pečico segrejemo na 60 ’C. Ribico solimo, popramo in na vročem olju z vseh strani opečemo. Temperaturo zmanjšamo, dodamo timijan, nekoliko zalijemo z juho in počasi dušimo približno 8 do 10 minut. Med dušenjem jo 2- do 3-krat obrnemo in po potrebi zalijemo z juho. Dušeno ribico vzamemo iz ponve in pokrito postavimo v toplo pečico. Medtem na maslu narahlo prepražimo sesekljano čebulo, ki ji dodamo lisičke, nekoliko prepražimo in zalijemo z jušno osnovo, premešamo, da zavre, ter na koncu dodamo smetano in sesekljan peteršilj. Ribico narežemo in z omako iz lisičk ponudimo s prosenimi kolački. Proseni kolački 300 g prosene kaše, 2 rumenjaka, 1 jajce, sol, bele drobtine po potrebi. I čebula, šopek peteršilja, olje za pečenje Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin vode do mehkega Nato jo °dcet Parov vek in na izostren vid Tudi povzročajo isti vzroki . '.,j ^tru J^^vcev 4k tin, nr Možganskim živcev, ki izhaja (deblo malih možganov), t \ ° 1£’ kracamo v vse smeri. Če . ' možganskega debla m s tem pa so' lahko enake k :' hri tetjem paru zivcev|, povzročijo % ^čine pri obračanju oči. živcev izhaja iz ponusa ,. 1‘' - >, 2^debla) Ta par živcev posreduje 'knr^ . 'Mraza, lasišča, nosu, zob, ustne - ' ‘ ■ sinusov in prednjih dveh srednji in južni Ameriki simbolizira moč življenja, prav tako pa smrti. Tiger Je zamenjava za leva kot simbola moči v Indiji in Aziji. V indijski umetnosti predstavlja jezdno žival za mnogo bogov. »Jezditi tigra« tako pomeni igrati se z nevarnimi močmi. Konj Razen v Ameriki in Afriki je bil konj v preteklosti povezan z vojaškim uspehom in zato tudi z vzponom prevladujočih imperijev. Vidimo jih v obliki majhnih skulptur in tudi večjih kipov voditeljev in junakov na konjskih hrbtih. Takrat pona zarjajo pomen jezdeca, ki ukazuje živali, ki že sama po sebi predstavlja moč. Krožne oblike Imajo posebno simbolično moč zaradi svoje celovitosti Krogla ali obla je bila simbol vseobsegajoče moči in posvetne oblasti vsaj od časov rimskega imperija naprej. Kolo Je bilo nekoč močna podoba energije, ki izvira iz kozmosa. Simbol moči je postalo v drugem tisočletju pred našim štetjem. Takrat so bojevniki na vozovih uporabili kolesa v vojaške namene <- Tatjana Kalamar Morales tretjin jezika. Poškodba debla malih možganov povzroči motnje v delovanju teh parov živcev, kar una za posledice bolečine v čelnem delu glave inv ' čeljustih (občutek zobobola), bolečine lasišča Značilna za poškodbo teh živcev je pekoča bolečina • Šesti par živcev sta živca očesnega zrkla Poškodba teh dveh živcev povzroči škilavost. Poškodbe povzročajo nevaren zlom lobanjskega dna ali tumor. ■ Sedmi par možganskih živcev izhaja iz po nusa in podaljšanega hrbtnega mozga. To sta obrazna živca, ki delujeta na mišice obraza vratu, žleze slinavke in na zunanje uho. Poškodba obraznih živcev povzroča oslabelost in mravljinča-vost obraznih mišic, zmanjšan občutek za okus, suho grlo, težko ali boleče požiranje. Povzročitelji so poškodba debla malih možganov, viroze, možganska kap, lahko je tudi posledica operacije ušesa ali obušesne slinavke. Osmi par možganskih živcev je zelo pomemben saj je odgovoren za ravnotežje in sluh Ta dva živca prenašata čutne dražljaje iz notranjega usesa v možgane. Vanje vstopata med ponusom in podaljškom hrbtenjače Sestavljena sta iz dveh delov Prvi, ki prenaša čutne dražljaje iz polkrožnih kanalov notranjega ušesa v male možgane in skrbi za ravnotežje, se imenuje vestigularni. Živec, ki se imenuje kohlearni živec, pa prenaša čutne dražljaje iz kohleje v slušni center možganov D eveti par možganskih živcev deluje na zadnji del jezika in s tem vpliva na okus Živca uravnavata tudi količino sline, izločene iz obušesnih slinavk, in nadzirata gibe žrelnih mišic (požiranje). Če pride do okvare ali poškodbe omenjenih živcev, se pojavijo čezmerno slinjenje, bolečina pod ušesom (posebej če zatečeta slinavki) in bolečina Fiziološke spremembe spremljajo staranje že od zgodnjih odraslih let, a pri večini ljudi postanejo klinično pomembne za zdravljenje z zdravih šele v šestem desetletju življenja. Od takrat naprej v telesu splahni rezerva, s katero se vzdržuje optimalno življenje. Drugačno je tudi razmerje med maščobami in vodo v telesu, s tem pa je drugačen tudi promet te zdravil v njem. Zdravila se v jetrih drugače presnovijo in skozi ledvice drugače očistijo. Prav tako se spremeni občutljivost organov za zdravila. Vse to zahteva večjo pozornost za učinkovito in varno uporabo zdravil v starosti. V starosti pazljivo z zdravili Mlado telo ima ogromno rezervo za delovanje skoraj vseh organov, ki pa s staranjem opazno skopni Denimo, tridesetletna oseba ima približno poltretjikrat večji krvni pretok v možganih, kot je za delovanje potrebno. Običajna osemdesetletna oseba pa preseže nujno potrebni pretok le za četrtino. Že manjša motnja v krvnem tlaku ali srčni storilnosti lahko pahne v kratkotrajno nezavest. Starostnik omedli in se zgrudi, ker v možganih nenadoma umanjka krvi. Pri počitku staro človeško srce v primerjavi z mladim nič kaj slabše ne opravi svojega dela. Pri telesni obremenitvi pa se srčni storilnosti bistveno razlikujeta Tedaj staro srce mogoče ne bo več moglo izvesti zadane naloge, tlak v vitalnih organih bo upadel in ti ne bodo zadosti prekrvljeni. Ni torej čudno, da spremenjena homeostaza zaradi zdravil pri starejših pogosteje privede do upoštevanja vrednih neželenih učinkov kot pri mlajših bolnikih. Medtem ko mlajše telo zmore premostiti naglo spremembo v krvnem tlaku, sreni storilnosti, žilnem uporu in elektrolitskem ravnotežju, starejše telo tega ni več sposobno narediti Človeka prizadeneta, denimo, upad krvnega tlaka zaradi nagle spremembe telesnega položaja in položajna omedlevica. Padec, ki mu sledi, se pogosto sklene z zlomom kosti. Neustrezen pri požiranju (lahko le otežuje požiranje). • Deseti par možganskih živcev je vagus, ki je glavni del parasimpatičnega avtonomnega živčevja Je najdaljši in najbolj razvejan lobanjski živec Začenjase v medoli oblongati in potekaskozi vrat vse do trebuha S svojimi vejami oživčuje številne telesne organe. Ti so prebavila, grlo, sapnik, žrelo, pljuča in srce. Vagus deluje na organe tako, da s pomočjo sproščanja acetilholina oži bronhije in upočasni srčni utrip. Pospešuje in regulira količino izločanja želodčne kisline in sokov trebušne slinavke, spodbuja in uravnava delovanje žolčnika in skrbi za ritmično krčenje mišic, ki potiskajo hrano skozi prebavila Vagusove veje omogočajo govor, kašljanje in požiranje Oživčujejo srce in uravnavajo enakomerno bitje srca. Istočasno urejajo prebavo. Enajsti par možganskih živcev se imenuje tudi ekcesorna živca Manjši del teh živcev izhaia iz možganov, večji del pa iz hrbtnega mozga. Možganski del vpliva na govor in požiranje, drugi del pa oživčuje mišice vratu in hrbta, obračalko glave in zgornji del hrbta Poškodbo živca lahko povzročijo osteoporoza, delo sede ali v prisilni drži, prolaps in oseoartritis. Dvanajsti par možganskih živcev sta pojezična živca, ki nadzirata gibanje jezika. Okvara tega živca povzroča ohromelost ene polovice jezika ali trdenje mišice jezika. To povzroča težave pri premikanju jezika, pri govoru in potiskanju hrane v požiralnik. Najpogostejši vzroki za težave so poškodbe debla malih možganov, enako kot pri devetem, desetem in enajstem paru možganskih živcev. V naslednji številki pa se bomo posvetili vzrokom, posledicam in biozdravljenju teh živcev. krvm pretok lahko izzove celo delirij. Jetrna masa pri tridesetletniku je štirikrat večja od potrebne. Pri osemdesetletniku je presežek prepolovljen. To postane pomembno takrat, ko morajo jetra hkrati presnoviti na enak način več snovi, tudi zdravil. Ledvice mlajšega odraslega človeka hitro uravnotežijo spremenjeno raven elektrolitov tako, da takoj izločijo odvečno vodo ter jo najbolj zadržijo takrat, ko je primanjkuje Starejše ledvice so brez te moči ker sta pošli razredčevalna in zgoščevalna sposobnost za prilagajanje. Zastajanje tekočine, izsušitev telesa in elektrolitske motnje se pogosteje pojavijo in se ne uredijo tako hitro kot bi pričakovali glede na mladostne izkušnje. Staranje tudi vpliva na način, kako se zdravila vsrkajo v krvni obtok, porazdelijo in presnovijo v telesu in se izločijo iz njega. Staranje najmanj vpliva na absorpcijo zdravil, a zaradi premalo kisline v želodcu in manjše želodčne gibljivosti se prehod zdravil v krvni obtok pri nekaterih zdravilih vseeno opazno spremeni Razlika v porazdelitvi zdravil po telesu je velika. S starostjo postanejo ljudje sorazmerno debelejši. Maščobni delež v telesni masi se zveča za četrtino pri moških in tretjino pri ženskah med 35. in 75. leti starosti. Vodni prostor, vanj se večina zdravil porazdeli, se sorazmerno zmanjša To pripelje do višjih krvnih ravni zdravila kot sicer. Na drugi strani se v večjem volumnu maščob dalj časa zadržijo zdravila, ki se tam dobro topijo. Jetrna masa in jetrni krvni pretok ter encimska zmogljivost se z leti zmanjšajo. Manjši jetrni krvni pretok seveda vpliva na presnovo in s tem tudi učinek tistih zdravil, katerih presnova je z njim omejena V takšnih primerih se vrh krvnih ravni zdravil zelo zveča. Manjša encimska dejavnost je najbolj opazna v encimskem sestavu P-450. Encimske pretvorbe zdravil sicer potekajo enako hitro, a je zaradi manjše jetrne mase prizadeta encimska rezerva. To je pomembno takrat, ko je za ugoden farmakološki odmerek zdravila potrebna izčrpna jetrna presnova. Upočasnjena presnova lahko podaljša zdravilski učinek, prav tako pa se lahko zveča krvna raven nekaterih zdravil Le zdravila, ki se ne presnavljajo z oksidacijo, ampak le z adicijo s pomočjo glukuronske kisline, niso prizadeta zaradi starostnih sprememb v jetrih. Tildi ledvična opravilna sposobnost peša v premem sorazmerju z leti. Očistek vseh zdravil, ki se izločajo prek ledvic, se s starostjo zmanjša. Poleg sprememb v prometu zdravil se pojavijo tudi spremembe na mestu delovanja na celični ravni. Denimo, srčno tkivo se manj odziva na učinek zaviralcev beta, možganske celice so občutljivejše za učinke benzodiazepinov. Gladke mišice v ledvicah, tankem črevesu in krvnih žilah pa so občutljivejše za anti-holinergična zdravila. Če z drugačnim odmerkom in odmerjanjem zdravil izravnamo starostni vpliv na promet zdravil po telesu, še zmerom ostanejo spremembe v telesni odzivnosti na zdravilo, ki lahko okrepijo ali okrnijo zdravilske učinke. Kaj pri vsem tem lahko storite sami? Najbolj se splača z zdravnikom in farmacevtom ustvariti partnerski odnos. Zaupajte jima svoje zdravilske težave, onadva pa naj vam v zameno dasta na razpolago svoje strokovno znanje za njihovo razrešitev. A Janez Springer, mag. farm. 44 fBlIm avgust 2005 Pen Nagradna križanka “S™ Pripravlja: Agencij n-t VRHOVNI BOG HINDUJCEV MESTO V NEW MEJUCU, ZDA SRBEČE KOŽNO VNETJE IGRALKA TOMIČ sm OBLAČENJA FREUDOV UČENEC (ALFRED) DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO NEKDANJI TURŠKI TELESNI STRAŽAR LAKOMEN ČLOVEK CIU, NAMEN PROŽEN TRAK DROBEN OREH SOBA V KMEČKI HIŠI SRBSKA MEŠANA SOLATA OČKA SLAVA, ODLIČNOST NAŠ GRALEC (PRIMOŽ) NAŠ NOGOMETAŠ (AMIR) BRITANSKI ROCK PEVEC (ROD) BOLESTNI POŽIGALEC I ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) ŽELEZOV KRŠEČ IZVOR, POREKLO AFRIŠKI VELETOK ŠPANSKO OTOČJE MED LEGA PLODU PRED PORODOM ŠTEFAN HAJDINJAK ORAČ VOJAŠKO POROČILO kri xatiid Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN EHTNIC NADLEŽNA ŽUŽELKA PLAČILNO SREDSTVO TOMO ČESEN PIŠČAL (ZASTAR.) (21. III. - 20. IV.) (23. IX. -22-^ GRŠKA BOGINJA ZMAGE NEŽA V ŠPANIJI Sidro, KOTVA RUSKA IGRALKA SAVINA PRAVO SLAVNA VERSKA PODOBA PEVEC FLiSER NEKDANJA DRŽAVA SLOVENCEV NAŠA NAJDALJŠA MEKA STARA POVRŠIN« OSNOVNA ZAČIMBA ŽGALEC APNA SMUČARSKI CENTER V KOLORADU. ZDA NAČELNO STROGO ODREKANJE UŽITKOM PAS (KNJIŽ.) švedsko smučišče DEL KOLESARSKE □ IRKE GLASBEN« KLINAR ZAKLAIČEK TELOVADNE VAJE plavže ORODJE ZA ČIŠČENJE PLUGA ČEVELJ LETNI DOHODEK Vsakršna previdnost ne bo odveč, vendar panika ni potrebna Dovolj bo, da mirno opazujete situacijo, v kateri se znajdete, ter ne delate hitrih zaključkov in potez Ne bo težko, saj so vaši kreativni potenciali visoki. Pri ljubezni je pomembna potrpežljivost In pazite, ker se vam očitno obetajo sanjski časi in vam bo morda sreča ravno v tem času prekrižala pot. Zobje, mehur in ledvice so v tem obdobju najbolj ranljivi. Cveteli boste in romantično boste rari>® Morda se boste celo na novo zaljubili. strani boste prezaposleni, energija malna, časa vam bo primanjkovalo, o vas bo kakšna beseda bolj užalila. mišljeno Kritične situacije ne izključiti Po 19. septembru pritisnit® področji - ne bo časa za spanje in P" vendar se bo splačalo. Znašli se boste- BIK (21. IV. - 21. V.) Postali boste aktivni, željni komunikacij in učenja Polni boste idej in dojemljivi za sp remembe, na katere ste doslej gledali skorajda s prezirom. Ljubezen, potovanje - ti dve stvari se bosta kmalu usodno prepletli. Sicer konstruktiven mesec, ko vam bo vsakodnevno delo šlo dobro od rok. Vmes boste čutili utrujenost in dekoncentracijo, zato bo počitek obvezen. Varujte se napačnih ocen in v tem obdobju ne kupujte za večje zneske DVOJČKA (22. V.-21. VI.) Odlični odnosi s tistimi, ki jih srečujete pri svojem delu. Njihova podpora vam bo dala dodatno moč. Na splošno številne možnosti na vsej črti in veliko energije. Ob vseh dobrih stvareh se sredi meseca posvečajte skrbnemu načrtovanju. - ničesar, tudi najbolj drobcene stvari ne, ne prepustite naključju. Na vsako stvar se morate pripraviti. Kaj je z vašo nekdanjo ljubeznijo? Ob torkih in sredah se izogibajte večjim finančnim transakcijam RAK I — (22. VI. - 22. VII.) Čas je, da se pozabavate s financami, na splošno je prišel čas za kakšen večji korak. V odnosih z bližnjimi bo morda prišlo do zastoja. Sicer prijeten in ustvarjalen mesec Preizkušnje boste opravljali z lahkoto. Po desetem se v ljubezni mora obrniti, neutemeljena ljubosumnost lahko vse pokvari. Ste čustveni in zadovoljni, če vas obravnavajo nežno. Včasih si to tudi zaslužite Vaša telesna forma bo razveseljiva, ideje boste znali posredovati. ŠKORPU^ (23 X. - 21- * , Dinamičen mesec Računajte delovne napore, ki bodo posrednoiVP vaše obnašanje in razpoloženje -nagnjeni k dvomljivim potezam, ni bo šlo za vaša stališča ;ir Po 20 pride obdobje ncatrpno5^^^ nagljenosti, upajmo, da brez posledf nekoliko obremenjujete s stvarm1' -zanimajo in za katere ni nič kr™ tekočine Nenavadno okolje. STREL^ __________ [22.XI. - 21- Dobro se boste zabavali in prijatelje. Dela bo veliko, kakSD^^^ talnosti pa ne bo Bo pa šlo na bolj® bodo obeti ugodni Konec tneseC\g^;MC [ -prodate- svoje zamisli m ideje 'J i da se približuje čas za pravo, y bezensko zgodbo Morda bo to * imela bolj kof fizične intelektualne po Čimveč se gibajte in bodite pieV nedeljkih ----- I (22. XII. - 2°; 1 =nud?r ; .jL Dober mesec, ki pa bo potraa ■ ’ i:^if ,L da brez dela ni jela V tem vendar priznanja ne bo m« gajanjih boste uspešni. Vmes , vas ne bo zanimalo in bo da ne izgubite kreditne karti® Pamet vam bo v pomoč p^eVi® V odnosih starši - otroci bon1 strpni TR (ZLOŽNA VERZNA STOPICA PAPEŽEVA PALAČA V RIMU ORANJE MOŽEV ALI ŽENIN OČE REKA V ŠPANIJI LEV (21.1- Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična, Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 2. septembra 2005. Rešitev: Ime In priimek: Nislov: Rešitve KRIŽANKE z dne 11.8. 2005: Staša Tkalec, Dominik Zver, Tanja Dominko 1. nagrada: KNJIGA Lahko jem, mag. Branislava Belovič: Marjeta Berke, Juša Kramarja 4, 9000 M. Sobota 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar: Melita Ribaš, Gederovci 16 a. 9251 Tišina 3. - 7. nagrada Vestnikova majica: Ivan Kos, Gederovci 20, 9251 Tišina Danijela Čurič, Žižki 103 b, 9232 Črenšovci Milena Spilak, Ul 4 maja 13,9224 Turnišče Albina Erdela, Lešane 16, 9253 Apače Tadeja Režonja. Ižakovci 71 a, 9231 Beltinci (23. VIL - 22. VIIL) Začeli boste z razveseljivimi rezultati Nekatere dogodke boste razvozlali in si jih razložili s poznavanjem zgodovine Boste delavni, pridni in disciplinirani Iz neke zapletene situacije boste izšli modrejši Svojo razdražljivost bo treba nekoliko bolj nadzorovati, ker boste sicer prehitro začeli uporabljati grde besede, ki bodo lahko vzrok novim nevšečnostim. Bistvo je, da vas okolje mora sprejeti takšne, kot ste DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Dejstvo je, da je vaš dvojni vladar Merkur, zato ste zelo pametni, natančni, analitični in kritični. Vsa vaša ravnanja izhajajo iz tega. Z izjemo nekaterih izredno zabavnih in veselih dni bo tudi nekaj neugodnih vplivov in težkih časov Toda potrebujete jih, ker boste le tako ugotovili, kdo je vaš pravi prijatelj. Sicer pa se boste kar veliko gibali v krogu svojih prijateljev. Možna kakšna frustracija v zvezi s spolnim življenjem - .. i ni?p^ Dnevi, ki prihajajo, bodo p° 1 1 ko ne boste mogli vedeti, kal-vam bo okolje, ki ga boste šarmom in pustolovskim dim _ jP pri delu naprezali, bo to tudi p--’ jor p Odličen čas za kakšen ^ja uživanje V časovni stiski 1® jji®’ ,; iP vam lahko zagreni trenutke. e jp lepi Radovednost bo ime J razlog ____________ Zvezde kažejo, da bo treba J(.p^ kar pa ne bo nič slabega dogovarjanje Da vam zmanjšajte željo po Per, , ir biti težko, saj imate obču e ’ kreativnost. Okolje vas bo občudovalo da ohranite hladno glavo 11 od nebistvenega Pazite P' lahko zastrupite' P^n Pen je, kr alko rečeno. Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodlralec) ter bil poln fotografij, kakor ee za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za informlranJe.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena bo Bojan Peček, Jože Rituper Ln Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonier, za fotografije skrbita Nataša Johnov ln Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! Otvoritve tabora so se udeležili tudi mladi člani romskih kulturnih društev. Več pozornosti jeziku SWtaa predavanja in delavnice o kulturi in zgodovini Bomov h teden poteka v dijaškem ■1 ■ • v Murski Soboti štirinajsti ' l: tabor v organizaciji drušr .^aru umori Letos je pos "j romskemu jeziku. * Ml W nekaj delavnic in na to temo. Prav tako ’’numina bodo lahko ude -i »poznan tudi druge ses-njihove kulture in zgo- ■ ob otvoritvi tabora po-d r^nsfdnik slovenske rom-jt/’" Jožek Horvat - Muc, • '■ orom udeležencem I r 1 tisla.,. ar pn, manjka. To q njihova zgodovina, iixjtt a ■ nje predvsem Kot opažajo, mladi vse ita^hiaiD, še manj pa upo-fj n m -Ju jezik. Eden izmed ”itora pa je tudi izobra-‘' Omskih aktivistov, kjer se z delom romskih ^’Predscd luki društev ipd ' drugim na taboru id*/ svoja predavanja oz. - ■ Vera Klopčič, ki je Položaju Romov v Evro- pravnem položa-1 p • dv> predavanji na 'ina m kultura Romov opravila že dr. Pavla Štrukelj, avtorica več knjig o Romih. Sledila so še spoznavanja romskih medijev m romske folklore ter že omenjene delavnice o romskem jeziku. V naslednjih dneh pa se bodo pogovarjali o učinkovitejšem delu romskih društev in svetnikov med romsko populacijo S strani Janeza Obreze, direktorja Urada za narodnosti RS, pa bodo udeleženci tabora lahko izvedeli nekaj več o Zakonu o Romih, ki je trenutno v pripravi. Dr. Andreja Barle Lakota iz Urada za razvoj šolstva RS bo spregovorila o strategiji izobraževanja Romov, mag. Dragoljub Ackovič pa bo predstavil organiziranost Romov v Evropi in njihovo participacijo v politiki. Ves teden pa se na taboru kot poseben gost mudi tudi dr Rajko Djurič iz Beograda, nekdanji predsednik svetovne romske organizacije. Prav gotovo pa bo eden izmed zanimivejših kulturnih dogodkov delavnica priznanega glasbenika in skladatelja Traje Brizanija, avtorja več knjig o romski glasbi. »M* -Ž— C. K. rit razpis za vpis odraslih v šolskem letu 2005/2006 Letos še več mest za izobraževanje odraslih 15 u 1 solsko ministrstvo sta S •.. Xda‘lt razpis za vpis od- ’Ohkem letu 2005/2006. % .^Pisanih 51.774 mest,W Vri: kni lani. Na obeh pravijo, da število ' ... 1 vPisnih mest kaže na vajt. možnosti od-Sk ' ' -'ločevanje v izobra- Pridobitev javno veljav-nacionalnih pok-’ pridobitev jav- l'SUn Učna mesta Nin , r organizacij v lw srednjih šol, ^o?.1 m 5B drugih j^^- 1Zo^raževanje odras /h/ "Opisanih mest je v Pednjih šolah, kar 48 v pr |e zadnje čase odraslih P° so se domače / i;,;'' ' organizacije temu ^Pravile. Ce naš-lrre srednje šole, je Franca Miklošiča 1 * 60 vpisnih ■ 'h , maturitetni tečaj V£K:'"1 l30)’ ^'ena šola Murska ‘<’’1 k-^Pisanih skupaj 75 Programe bolničar H;; in tehnik zdravst i. oj ' ■'^rndeser vpisnih R1" imajo tudi na < 1^^* Murski Soboti, in \7- ekonomski teh-i®) tn maturitetni ' ^dnji kmetijski šoli •Opisali....: mest za c^Mk kmetovalca in Za Program kme tovalec. Devetdeset vpisnih mest je razpisala Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Radencev, in sicer za program gostinskih del (30), gostinsko-turističm tehnik (30) in turistični tehnik (30). Največ, skupno kar 220 vpisnih mest, pa ponuja Srednja poklicna m tehniška šola Murska Sobota. Pri njih razpisujejo kar enajst različnih programov, v katerih je v vsakem prostora za 20 mest, to so: strojni tehnik, elektrotehnik elektronik, konfekcijski modelar, avtomehanik, strojni mehanik, inštalater strojnih instalacij, elektrikar elektronik, šivilja - krojač, zidar, tesar in mizar. Bogato ponudbo izobraževanja odraslih pri nas letos ponujajo tudi ljudske univerze. Tako Ljudska univerza G. Radgona razpisuje 220 mest za različne programe, kot so trgovec, ekonomski tehnik, ter različne jezikovne tečaje, programe usposabljanja in izpopolnjevanja ter program osnovne šole za odrasle. Ljudska univerza iz Lendave razpisuje letos 175 mest za različne programe, kot so: voznik, prodajalec, natakar, administrator in ekonomski tehnik. Prav tako bodo izvajali jezikovne tečaje m program osnovne šole za odrasle. Največ mest pa tudi letos razpisuje Ljudska univerza M. Sobota, skupaj kar 859. Gre za programe: voznik, gradbinec in tesar opažev, programi usposabljanja in izpopolnjeva nja, projektno učenje za mlajše odrasle ter program osnovne šole za odrasle. Največ mest je predvidenih za jezikovne tečaje. Obe ministrstvi vse kandidate tudi obveščata, da bodo za izobraževanje po razpisanih programih udeleženci lahko predvidoma tudi v letu 2006 konkurirali na razpisih za subvencioniranje šolnin iz dr žavnega proračuna. c. K. Vaša čustva Poletje je prešlo v jesen in jaz sl želim sonca. Kdo bi vedel, zakaj ravno zdaj. Rada bi, da me topli žarki pogrejejo in vzamejo v svoje zavetje, da me žgečkajo. Prve dežne kaplje vznemirjajo moje srce. Kako hrepenim po toploti človeških dlani, pa je ni. Po tebi, moja ljubezen, se mi toži, po tvojem objemu mi diši. Tam. tako daleč proč si, jaz pa si želim, da bi bil tu. Vem. da to ni mogoče, a enkrat morda se izpolni mi želja. Da te imela bom zase, da tu bom ostala in v tvojem objemu zaspala. Le o tebi te dni premišljujem in vedno bom. Dež mi spira žalost tn vrača se smeh, ker vem, da kmalu pri tebi bom spet. Sonček Vaše pesmi Roteči glas Svet odpira vrata, nova duša je prišla, rožice razpira, da te spozna. Ljubi jo mati, ne more nazaj, ljubi jo mati, dana ti je. Dotik je čudež, naj ga pozna, poljub je čudež, naj ga pozna, ljubi jo mati, naj te ima. Valerija Da se otroci vedo prav dobro zabavati in da znajo izkoristiti še zadnje dneve svojih počitnic, kaže tudi zgornja fotografija. Mala Zala je praznovala svoj osmi rojstni in si s prijatelj pripravila pravo blatno zabavo ter izkoristila še zadnje sončne žarke. Se prepoznate? V. P. avgust 2005 p^n Jamie na zabavi teh sl tudi letos odprla to največjo, zdaj že tradicio Londonske oblasti na različne načine skrbijo, da bi njihovi prebivalci čimprej pozabili na travme, ki jih preživljajo po bombnih napadih na londonski podzemeljski železnici. Tudi prireditev Zabava v parku, ki so jo pripravili pred tremi tedni, je imela tak namen. Več kot tisoč Londončanov se je odzvalo vabilu, da sodelujejo na otroški dobrodelni prireditvi v Kensingtonskera parku. Med znanimi ljudmi se je na prireditvi pojavil tudi najslavnejši svetovni kuhar Jamie Oliver s soprogo Jules. Organizatorji so za otroke pripravili številne igrice, otroci pa so na prireditev lahko prišli v kostimih likov iz zgodb o Petru Panu. Najbolj domiselni so dobili nagrade. Prireditev je bila sproščena, zaslužek pa so namenih otrokom, ki so na kakšen koli način doživeli psihični pretres in so potrebni posebne obravnave. Abdalaha - o katerem tudi pišemo na Štiriindvajset let je minilo, odkar je (danes že jordanska kraljica Noor slovesno odprla Fe^^j in umetnosti v Jerashu, starorimskem ° dalj ene m kakšnih 50 km od Amana, gDvn Jordanije. d Vdova kralja Hussetna, očeta današn]e»j Če bi ju srečali kar tako, ali bi si mislili, da sta pred vami kralj in kraljica. Nasilje v svetu je našim sosedom očitno prišlo prav, saj je postala Hrvaška ena najvarnejših turističnih destiriacij. To je potrdil tudi jordanski kraljevski par, ki je ta mesec obredel kar nekaj pristanišč ob jadranski obali. Kraljeva družina - kralj Abdalah II. m kraljica Rama sta prišla na prestol leta 1999, po smrti kralja Huseina - je pristala s posebni kraljevim letalom v Splitu, kjer so jim lokalni veljaki pripravili prisrčen sprejem Nato so se s številnimi prijatelji vkrcali na dve kakšni petdesetmetrski jahti m za začetek krenili proti Hvaru. 43-letni modrooki kralj - mati je Angležinja - in Rama (35) s svojimi otroki, starimi od 11 let do 6 mesecev, so si ogledali dobršen del jadranske obale, ob obisku Šibenika pa so odpluli še do slapov Krke. Tam je bilo predvideno kosilo v restavraciji, vendar se je okrog kraljeve družine zbrala takšna množica ljudi, da so imeli kosilo raje kar na ladji. manifestacijo v Jordanu, na kateri sodeluje W plesalcev, folklornih skupm m orkestrov, V nl^ bila še 22-letna hčerka Iman Noor ima dve P* srna Niti ena hčerka se, na žalost, po 1' P primerjati s svojo materjo, ki svoj prosu dobrodelnim dejavnostim. Modra kri na Jadranu Starorimski »1 Jerash v ritm1 Dekle meseca ... je Teri Polo iz Londona, ki pravi, da rada draži moške, težko se pa za njih odloči. Tudi zdaj je trenutno sama, vendar je to ne moti. »Vedno sem bila dobra punčka. Ves čas sem bila v šoli odlična, nedolžnost sem izgubila šele pri sedemnajstih. Do takrat se niti-prav poljubila nisem,« se rada pohvali, v bistvu pa vseeno čaka na svojega pnnca. Leta gredo in naj ne čaka dolgo - lahko samo dodamo njenim besedam. Po sedmi zaporedni zmagi na Tour de France se je triintridesetletni Te k s ač an Lance Armstrong poslovil od tekmovalnega bicikliz-ma. Svojo odločitev je sporočil ob prejemu pokala za zmago na najtežji in najzahtevnejši kolesarski dirki na svetu - Tour de Franceu, katerega proga je dolga 3000 kilometrov Njegov podvig je veličasten in še dolgo se mu ne bo nihče približal. Uspeh je toliko večji in skorajda neverjeten, ker je športne uspehe dosegel po zdravljenju raka na testisih, ki se je leta 1996 razširil še na pljuča in možgane. Kolesarskega šampiona so na cilju v Parizu med drugimi pričakali petletni sin Luke ter triletni hčerki -dvojčici Grace in Isabella, ki ju ima še iz prvega zakona Zdaj je že dve leti poročen z ameriško rock pevko Sheryl Crow. »Namesto napornih treningov bom zdaj užival. Zabavno mi bo spremljati Sheryl na njenih nastopih in s čašo piva v roki poslušati njeno petje« je povedal slavni kolesar. Njegovo življenjsko zgodbo bodo posneli na film, glavnega junaka pa bo igral hollywoodski zvezdnik Matt Damon. RU avgust 2005 d« jf $ A o Za samsko življenje dem ko se je marca ločil aktivne hollywoodske , e Reberce Romin, je Jarnos, zvezda nekoč Pularn* humoristične E?™1'11 hiša, še vedno 'st' Pravi. da |e zdaj jegova naloga, da navadno dek-ločitvi sem se nekaj ^baval z neko medi-Navdušena je ko so naju muno vrsje Disneyland.« je t Prijateljem nepo-dogodek. V teh 80 ga videli v družbi brmrte, ki bi lah-lisk. ne ve' al' ’e i^^dicinska sestra 1^ k-"..Iljubezen41-pralca, kateremu '° življenje očitno ni v sl h ^P0^0™011114116 "4| ie ravnokar vlogo v humo-% i, seriji Jake in Prog- 1 govori o Ijubezen-tUjg^^RnJstu. Očitno pisna na kožo. Z A Roman Polanski -njegovo moralno življenje ni ravno vzorno. »Nekdo se tolaži z alkoholom, nekdo z drogo, nekdo pa s seksom,« opravičuje svoje življenje in priznava, da je bil ves čas vsem soprogam nezvest. »Čeprav je vse skupaj zelo žalostno, sem srečen in zadovoljen Z izidom sojenja, ki se je tako dolgo vleklo,« je izjavil Roman Polanski, ko je komentiral odločbo visokega sodišča v Londonu, kjer so pred dvema tednoma končali pravdo s časopisom Vanity Fair, ki se je vlekla že od leta 1969. V reviji so takrat zapisali, da je Polanski na pogrebu svoje soproge, ki so jo umorili na grozovit način, z očmi flirtal z neko manekenko. V poroti je sedelo devet mož m tri ženske. Do takšne odločitve, kot jo je sodnik prebral, so prišli po štirih urah zasedanja. Pred tem so slišali izjave številnih prič. Njemu v prid je govorila njegova svakinja, sestra soproge Debra Tate, pa tudi sedanja soproga, francoska igralka Emmanuelle Seigner. Porota je izjavila »Članek, objavljen v ameriškem časopisu, je za slavnega režiserja kleveta in bo zato zanjo prejel 50.000 funtov za duševno bolečino, tožena stranka pa bo morala poravnati tudi vse sodne stroške. Mi smo tu, da sodimo o dejstvih in ne o morali.« Sodna obravnava je bila v Londonu, vendar Polanski ni prišel na sojenje, ampak je pričal po videolinku. Roman Polanski je še kako zadovoljen s '"•vlzijiki zvezdnik •M brineta, s katero "►•živel noČ v klubu Mood. Je to tista ’Medicinska sestra, ° kateri je govoril prijateljem, ali katera druga? J Demi Delavna kraljica Že pred enim letom so danski kraljici Margarethe ponudili da naredi kostime in scenografijo za pred stavo Palčica po istoimenski pravljici Hansa Christiana Andersena, zdaj pa gre zares, saj so priprave za predstavo na vrhuncu. Predstavo pripravlja Gledališče pantomime v parku Tivoli v Kopenhagnu. Ponudba kraljici ni prišla kar tako, saj je 64-letna kraljica za isti teater že delala. Margarethe je leta 2001 napisala scenarij in izdelala kostime za uprizoritev neke Andersenove pravljice, ki je doživela uspeh tako pri gledalcih kot kritikih Zdaj, ko se pripravlja premiera Mommelise - kot je originalen naslov Andersenove Palčice - hiti kraljica v Tivoli in spremlja vaje - če bi bilo treba kaj spremeniti v scenografiji ali kostumih Zadevo je vzela resno. Modrokrvna scenaristka in hiti na vaje predstave v Tivoli, kot da bi ji bilo to najpomembnejše v življenju. Moore cakuje? ’Kr^lka Demi Moore (42) v z^m , lav javnosti izključno v prhutajoč S 'ln ^Illh Ko je nedavno tega obiskaiaiM )(, '■ 3 n°vorojenčke, pa je dejans o p 141 v drugem stanju. rnmih " igralka, ki si je »priigrala« C' I S ../‘'-i Vztrajno zanika govorice, da p m l" mlajšim fantom, igralcem sh , 1 ih! av je njena prijateljica po r * liti zaradi nosečnosti, pa Demi vse ^ivg zanika m noče priznati, da bo že foati. No, počakajmo do septembrskega Frfotajoča obleka, spredaj pa torbica. Ameriška igralka paparacem ne dopušča, da bi ji sodbo, saj v tekstu ni izmišljenih dejstev, le da so se dogodki zvrstili v drugačnem vrstnem redu. Takratno njegovo soprogo Sharon Tate, ki je bila tik pred porodom, in štiri prijatelje, ki so bili slučajno tam, so ubili člani sekte Charlesa Mansona. Vdrli so v njegovo hišo in vse nrutalno pobili z noži, na zidove hiše pa so z njihovo krvjo napisali »svinje«. Polanski se je povsem slučajno izognil smrti, ker ga v tistem času ni bilo v Los Angelesu. Nekaj dni po pogrebu je dejansko dvoril neki švedski manekenki in ji obljubljal, da bo iz nje naredil novo Sharon Tate. Roman Polanski ni nedolžna ovca Že od leta 1997 je begunec pred ameriškim zakonom. Obdolžen je za posilstvo 13-letne deklice. Njeni materi je obljubil, da jo bo fotografiral za francosko revijo Vogue. Punco je sprejel v hiši svojega prijatelja Jacka Nicholsona, jo opil in drogiral, na koncu pa posilil Deklica je vse to povedala materi, mati policiji, Polanskega pa so aretirali. Ko so ga izpustili, da bi se branil s prostosti, je pobegnil v Francijo, katere državljanstvo je imel že prej V Ameriki ga čaka dosmrtni zapor. Francija pa po svojih zakonih ni dolžna izročiti svojega državljana drugi državi. Prvič zunaj Tokia Vodje protokola na japonskem dvoru imajo zelo težko delo, predvsem ko gre za japonsko princeso Masako Soprogo prestolonaslednika Naruhita puščajo, pravzaprav morajo puščati v javnost »po kapljicah«. Nedavno je z možem obiskala svetovno razstavo v 250 km oddaljenem Aichiu, zdaj pa spet počiva. Obisk razstave je za kraljico pomenil prvi stik z javnostjo potem, ko je leta 2003 padla v depresijo (o tem smo na teh straneh pisali) in prenehala opravljati dolžnosti princese. Zdaj so princeso povsod pričakali s ploskanjem in navdušenjem. Kljub zaradi bo lezni redkim nastopom v javnosti, jo imajo očitno radi. F; * - Depresivno princeso Masako so njeni podaniki ob vhodu na EXPO v Aichiu navdušeno pozdravili in jo tudi na veliko fotografirali. avgust 2005 pen Strojevodja, vodja lova, gospodar _______^48«»« se predstavljajo, in pri sedemdesetih še vedno živahen Franc Antolič iz Bunčan Razumljivo je, da ga v Bunčanih zagotovo vsi poznajo kot prijaznega in gostoljubnega domačina, ukvarja s kmetovanjem, ter dolgoletnega aktivista tamkajšnjega gasilskega društva. Znan pa je še 1 naokrog, zlasti v krogih zelene bratovščine in med starejšimi delavci Križevskih opekarn. V mislih imamo seveda Franca Antoliča, ki ga letošnjega oktobra čaka praznovanje 70. rojstnega dne. »2e toliko?* boste dejali tisti, ki se srečujete z njim ob različnih priložnostih, ne da bi vedeli za njegova Eden od njegovih velikih prijateljev Milan Seršen iz Banovec, ki se nama je pridružil med pogovoro^ dejal, malo za šalo, malo zares, da gre na lovu kot srna. Ostal brez očeta in ga uspešno nadomestil Franc je bil sicer najstarejši med petimi otroki v družini, zato sta starša, kot je nenapisano pravilo, »določila«, da bo prav on naslednik na kmetiji. Tako ga tudi nista poslala na šolanje za kakšen poklic, potem ko je končal osnovno šolo v Veržeju. No, morda bi se vseeno obrnilo drugače, če Nemci ne bi njegovega očeta nasilno mobilizirali in ga poslali na fronto v Savinjsko dolino, kjer je padel v spopadu s Šlandrovo brigado. Doslej še niso zvedeli, kje je pokopan Oče pa bi bil vsekakor ponosen na Franca, saj je najprej skupaj z mamo uspešno vodil kmetijo in jo pred petnajstimi leti prevzel kot samostojen gospodar No, seveda mu je pri tem močna desna roka žena Justa, za katero velja glas, da zna peči zelo dobre krape e. Fantovska podoba Franca Antoliča, ko mu je bilo sedemnajst ali osemnajst let. Bil je seveda še samski, saj se je poročil šele, ko mu je bilo šestindvajset let. Še dobro se spominja, kako dolgo je hodil snubit dekle Justo v Kupetince. Zdelo se mu je, da je tja prispel dokaj hitro, domov pa se je vleklo in vleklo. sem jo vozil do proizvodnih prostorov. Včasih se je zgodilo, da so se vagoni med vožnjo prevrnili, ker so bili tiri preslabo pritrjeni. Vedno pa se je vse srečno končalo. Okrog deset let, preden so me leta 1991 upokojili, pa sem delal v strojnici za predelavo gline Škoda, da nimam ohranjene nobene fotografije, da bi lahko tudi videli, kako sem vozil opekarniški vlak.« Križevci pri Ljutomeru. Za to pa je največ »kriv« njegov dedek Aleš, ki je bil prav tako lovec in ga je pogosto vabil s seboj v naravo. Osebno ne strelja rad divjadi, ampak jo opazuje in tudi skrbi zanjo, kadar je treba. Tako letos ni uplenil še nič. Pa je moral zajca poljubiti na zadnjico, ko so ga sprejeli med zeleno bratovščino? Zajca ni poljubil na zadnjico, dobil pa je z njim po... Franc praznuje letos še en pomemben jubilej - 40 let članstva v Lovski družini »Ne, zajca mi ni bilo treba ‘kušniti’ na ‘rit’, dobil pa sem z njim po ‘riti’, tako da sem ga dobro občutil. Spiti sem moral tudi velik bokal vina na eks. To mi je tudi uspelo. No, proti koncu sem zajel malo dodatne sape.« Tom je bil njegov zadnji lovski pes. To je hH° -setimi leti. Vozil je vlak ca Antoliča? Priznava, da mu kuhanje ne gre od rok, če bi bil zelo lačen, pa bi si znal kaj pripraviti tudi sam S športom je seveda on gla^ c * »Če verjamete krava Lasta ' seveda na svoj '+ Na območju lovske remize med Veržejem in Križevci pri Ljutomeru je tudi opuščena gramoznica, ki je pravi raj za divje race. Franc jim nosi hrano in običajno, če je sam, mu pridejo čisto blizu. Tokrat so očitno zagledale fotoaparat in ostale na vodi. Frančeva krava Lasta xna govoriti, seveda saj mu vedno sporoči, kadar je v hlevu k«l .. < »Ko sem odslužil vojaški rok in mi je bilo triindvajset let, sem se zaposlil v Križevskih opekarnah, kajti kmetija ni dajala dovolj kruha. Najprej sem bil navaden delavec, nato pa so mi predlagali, če bi vozil opekarniški vlak. To sem seveda z veseljem sprejel. Ni mi bilo treba iti v nobeno šolo. Dovolj je bilo, da sem imel izpit za vožnjo traktorja. Vlak je imel šest vagonov, na katere so z bagrom nalagali glino, jaz pa Počitnice se končujejo. Sestri Lea in Tamara sta jih večino časa preživeli doma v Globoki. Kopali sta se v plastičnem bazenu pri hiši, pomagali sta babici in dedku pri kakšnem opravilu, se igrali z mladimi račkami, zajčki in psom, se zabavah ob računalniških igricah, vozili s kolesi... Čeprav je Lea (na levi) starejša skoraj dve Leta 1970, ko je križevska lovska družina razvila svoj prapor, sta prišla k njim v goste takratni visoki poktik Stane Dolanc in predsednik Lovske zveze Slovenije general Rado Pehar ček. Franc je kmalu nato postal vodja lova, kar je še danes, čeprav je med najstarejšimi. On je torej oseba, ki je takrat, ko se podajo na organiziran lov, odgovoren za vse, zato ima tudi glavno besedo. »Lovski starešina, ki spregovori pred začetkom, običajno posebej poudari, da imam jaz prav, tudi če nimam, zato me je treba ubogati Sem tudi gospodar družine m tako sem moral letos med drugim tudi valiti fazane, jerebice in race No, nisem seveda jaz sedel na jajcih, ampak sem jih dal v valilnico (v lovski remizi) in skrbno pazil, da se je vse dobro izteklo. Izvalilo se je 1.150 fazanov, 250 rac in 127 jerebic. se ne ukvarja, zelo rad pa gleda smučarske skoke po televiziji. Njegova želja je, da bi kdaj opazoval smučarje ob kakšni letalnici tudi v živo. Rad ima rože, zanje pa mu treba skrbeti, ker. se pri tem poleg žene še posebej trudi snaha V hlevu, pri živini, pa vedno spor°c. hlevu kaj nar^ mi bo, ko bo r* dede raC“ ?ri^ Franca m f|) fi zna samo glfl pl retni so Pri leti, bosta 1. septembra obe obiskovali 3. razred OŠ Stročja vas - ona v osemletki, Tamara pa v devetletki. Zanimivo!? JOG Njegova krava Lasta zna govoriti Kaj pa druge strani Fran- HM vnuki Pogovoru s Francem v lovski rem njegov veliki prijatelj Milan Seršen . zelene bratovščine 25. leto, v predseduje gasilskemu društvu, večkrat tudi skupaj na lovu.